Zadetki iskanja
ETIMOLOGIJA: ↑balet
- 1. odrasel samec goveda
- 3. ekspresivno zelo velik in močen moški
FRAZEOLOGIJA: močan kot bik, trenirati kot bik, trmast kot bik, zgrabiti bika za roge, Kamor je šel bik, naj gre še štrik.
ETIMOLOGIJA: = cslov. bykъ, hrv., srb. bȋk, rus., češ. býk < pslov. *bykъ, verjetno kot litov. bū̃kas ‛bukač, ptica Botaurus stellaris’ iz ↑bučati; prvotno torej ‛bučeč, hrumeč’ - več ...
- 1. ki je v zvezi z govedom 1. ali gojenjem goveda 1.
FRAZEOLOGIJA: goveja muzika
ETIMOLOGIJA: ↑govedo
- večja, muhi podobna žuželka, ki sesa kri, zlasti sesalcev; primerjaj lat. Tabanidae
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. ȍbād, ȍvād, rus. óvod, češ. ovád < pslov. *ovadъ, verjetno iz ide. zloženke iz ↑ovca + ↑jesti, prvotno torej *‛ki grize ovce’ - več ...
- 1. večje divje ali udomačeno govedo z velikimi zakrivljenimi rogovi, ki živi zlasti v Aziji in Afriki; primerjaj lat. Bubalus
ETIMOLOGIJA: = cslov. byvolъ, hrv. bívōl, srb. bívō, star. ukr.bývol, slovaš. byvol < slovan. *byvolъ, prevzeto iz vulglat. *būvalus < klas. lat. būbalus, kar je prevzeto iz gr. boúbalos, iz boũs ‛govedo’ - več ...
- 1. vadenje, urjenje živali, da postane vodljiva, ubogljiva in pridobi določene spretnosti
- 1.1. ekspresivno vztrajno, načrtno vzgajanje, oblikovanje koga, da postane vodljiv, ubogljiv
- 2. manj formalno disciplina športnega jahanja, pri katerem jahač usmerja gibanje konja, da ta izvaja različne like in hode; SINONIMI: dresurno jahanje
- kopitar z eno ali dvema grbama in daljšim ukrivljenim vratom, prilagojen na življenje v puščavi; primerjaj lat. Camelus; SINONIMI: iz zoologije velblod
- 1. vojaška, policijska enota, katere pripadniki za premikanje, opravljanje nalog uporabljajo konje
- 3. ekspresivno moč motorja v vozilu; SINONIMI: ekspresivno konjušnica
- 1. odrasla samica goveda
- 2. slabšalno ženska, ki ima negativne, nesprejemljive lastnosti ali se ji to pripisuje
FRAZEOLOGIJA: kdo je pasel krave skupaj, molsti koga, kaj kot kravo, molzna krava, napiti se kot krava, opletati s čim kot krava z repom, pijan kot krava, sedem debelih krav, sedem suhih krav, sosedova krava, sveta krava, še krave se smejijo komu, čemu, Krava pri gobcu molze., Naj sosedu krava crkne., Ponoči je vsaka krava črna.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. krava, hrv., srb. krȁva, rus. koróva, češ. kráva < pslov. *korva < ide. *k̕orh2u̯ah2, tako kot litov. kárvė ‛krava’, lat. cervus ‛jelen’, valiž. carw ‛jelen’ iz ide. *k̕erh2- ‛rog, vrhnji del glave’ - več ...
- 1. žival, ki dobro skače
- 2. iz zoologije glodalec sivkaste ali rjavkaste barve z debelejšim repom in večjimi očmi, ki se premika s skakanjem po zadnjih nogah, po izvoru iz zahodne in osrednje Azije in Afrike; primerjaj lat. Gerbillinae
- 3. iz zoologije členonožec z dolgimi, naprej obrnjenimi nožicami na koncu zadka, s katerimi skače; primerjaj lat. Collembola
- 4. starinsko športnik, ki se ukvarja s skakanjem
- 5. pripadnik srednjeveške in zgodnjenovoveške verske ločine, ki med zamaknjenjem skače, pleše
- 6. šahovska figura, ki se premika za dve polji naprej v kateri koli pravokotni smeri in eno polje vstran; SINONIMI: konj
ETIMOLOGIJA: ↑skakati
- 1. tkano blago z mehkimi dlačicami na eni strani; SINONIMI: privzdignjeno baržun
- 1.1. oblačilo, izdelek iz tega blaga
- 1.2. ekspresivno kar po videzu, otipu spominja na to blago
FRAZEOLOGIJA: mehek kot žamet, Pamet je boljša kot žamet.
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek srvnem. samīt (današnje nem. Samt, starejše Sammet) in stfrc. samit iz srlat. samitum < examitum, to prevzeto iz srgr. (h)eksámiton, iz héks ‛šest’ + mítos ‛nit’, prvotno ‛(tkanina) iz šestih niti’ - več ...
- 1. divje govedo s temno rjavo dlako, široko glavo in močnim oprsjem, ki živi v Severni Ameriki; primerjaj lat. Bison bison; SINONIMI: iz zoologije ameriški bizon
- 2. divje govedo s temno rjavo dlako, široko glavo, trikotno brado in močnim oprsjem, ki živi zlasti v severovzhodni Poljski in Belorusiji; primerjaj lat. Bison bonasus; SINONIMI: iz zoologije evropski bizon, iz zoologije zober
ETIMOLOGIJA: prevzeto (po zgledu nem. Bison in frc. bison) prek lat. bisōn ‛tur, zober’ iz germ. jezikov, prim. nem. Wisent < stvnem. wisant, iz ide. *u̯ei̯s- ‛smrdeti, oddajati vonj’ - več ...
- iz anatomije vsak od dveh delov možganov globoko pod možgansko skorjo, ki ima pomembno vlogo pri utrjevanju spomina, prostorski predstavi, ali ta dva dela možganov kot celota