Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

dekadénten dekadéntna dekadéntno tudi dekadênten dekadêntna dekadêntno pridevnik [dekadéntən] tudi [dekadêntən]
    1. v nekaterih zvezah v obliki dekadentni ki kaže, izraža zavračanje uveljavljenih moralnih vrednot, ki se izkazuje s predajanjem užitkom, razkošnim življenjem; SINONIMI: dekadenčen
      1.1. v nekaterih zvezah v obliki dekadentni ki kaže, izraža tak propad, nazadovanje
      1.2. v nekaterih zvezah v obliki dekadentni ki izstopa zaradi pretirane usmerjenosti v razkošje, predajanje užitkom; SINONIMI: dekadenčen
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. dekadent, angl. decadent) iz frc. décadent, glej dekadenca
invalíden invalídna invalídno pridevnik [invalídən]
    1. ki ima dolgotrajno telesno, duševno okvaro, ki ga zaradi različnih ovir v okolju, neprilagoditev lahko omejuje, da bi enako kot drugi polno in učinkovito sodeloval v družbi
    3. ekspresivno ki je manj sposoben, nesposoben za kaj
      3.1. ekspresivno ki slabše opravlja kako funkcijo, nalogo ali ne deluje; SINONIMI: ekspresivno jetičen
    4. kot samostalnik v obliki invalidni, invalidna kdor ima dolgotrajno telesno, duševno okvaro, ki ga zaradi različnih ovir v okolju, neprilagoditev lahko omejuje, da bi enako kot drugi polno in učinkovito sodeloval v družbi; SINONIMI: invalid
ETIMOLOGIJA: invalid
nagáčen nagáčena nagáčeno pridevnik [nagáčen]
    1. pri katerem je koža umrle živali zapolnjena s polnilom in oblikovana tako, da se ohrani naravni izgled živali ali njenega dela
      1.1. ki je s čim napolnjen
    2. ekspresivno v katerem je česa veliko, preveč
ETIMOLOGIJA: nagačiti
osivél osivéla osivélo tudi osivèl osivéla osivélo pridevnik [osivéu̯ osivéla osivélo] tudi [osivèu̯ osivéla osivélo]
    2. ki je dobil sivo barvo las, dlak; SINONIMI: posivel
FRAZEOLOGIJA: osivela glava
ETIMOLOGIJA: osiveti
otopél otopéla otopélo tudi otopèl otopéla otopélo pridevnik [otopéu̯ otopéla otopélo] tudi [otopèu̯ otopéla otopélo]
    1. ki ne reže, ne seka več dobro
    2. ki je neobčutljiv za zunanje dražljaje, ne kaže volje, zavzetosti za kaj; SINONIMI: top
      2.1. ki kaže, izraža tako neobčutljivost, brezvoljnost; SINONIMI: top
    3. ki postane slabo odziven, manj učinkovit
ETIMOLOGIJA: otopeti
posivél posivéla posivélo tudi posivèl posivéla posivélo pridevnik [posivéu̯ posivéla posivélo] tudi [posivȅu̯ posivéla posivélo]
    2. ki je dobil sivo barvo las, dlak; SINONIMI: osivel
ETIMOLOGIJA: posiveti
podedováti podedújem in podédovati podédujem dovršni glagol [podedováti] in [podédovati]
    1. dobiti premoženje v last po umrlem, zlasti sorodniku
    2. dobiti, prevzeti od staršev, prednikov kako telesno, duševno lastnost, nagnjenje
    3. ekspresivno dobiti, prevzeti od predhodnikov
ETIMOLOGIJA: dedovati
nacedíti nacedím dovršni glagol [nacedíti]
    1. narediti, da se kaj nabere s pritekanjem počasi in v manjših količinah
    2. v obliki nacediti se nabrati se s pritekanjem počasi in v manjših količinah
    3. v obliki nacediti se, ekspresivno popiti večjo količino alkoholne pijače
FRAZEOLOGIJA: nacediti se ga
ETIMOLOGIJA: cediti
škrípati škrípam tudi škrípljem nedovršni glagol [škrípati]
    1. oddajati predirljiv, visok zvok zaradi trenja, drgnjenja
      1.1. ekspresivno premikati se ob oddajanju takega zvoka
    2. slabšalno igrati na godalo, zlasti na violino
    3. ekspresivno ne potekati, delovati gladko, brez težav, imeti očitne pomanjkljivosti
FRAZEOLOGIJA: postelja škriplje, škripati z zobmi
ETIMOLOGIJA: = cslov. skripati, hrv., srb. škrípati, češ. skřípat < pslov. skripati iz ide. baze (s)krei̯-p-, ki je označevala hripave naravne glasove, tako kot latv. skripstêt - več ...
bèzgov bèzgova bèzgovo in bezgôv bezgôva bezgôvo in bezgòv bezgôva bezgôvo pridevnik [bə̀zgou̯ bə̀zgova bə̀zgovo] in [bəzgôu̯ bəzgôva bəzgôvo] in [bəzgòu̯ bəzgôva bəzgôvo] STALNE ZVEZE: bezgova prstasta kukavica, bezgova uhljevka
ETIMOLOGIJA: bezeg
grômski grômska grômsko tudi grómski grómska grómsko pridevnik [grômski] tudi [grómski]
    ekspresivno ki je zelo glasen, hrupen
FRAZEOLOGIJA: Gromska strela!
ETIMOLOGIJA: grom
preprédati preprédam nedovršni glagol [preprédati]
    1. ekspresivno biti razširjen po površini v obliki mreže
      1.1. ekspresivno prekrivati površino s svojim gibanjem, pojavljanjem ali rastjo v obliki mreže
    2. ekspresivno delati, da se kaj pojavi, razširi v obliki mreže
    3. ekspresivno biti prisoten skoraj povsod, v veliki meri
ETIMOLOGIJA: prepresti
spredèn spredêna spredêno in sprêden sprêdena sprêdeno tudi spréden sprédena sprédeno pridevnik [spredèn] in [sprêden] tudi [spréden]
    1. ki nastane iz kosmov s sukanjem, tanjšanjem
    2. ekspresivno ki je narejen, zasnovan tako, da so posamezne enote med seboj povezane
ETIMOLOGIJA: spresti
dlakocépiti dlakocépim nedovršni glagol [dlakocépiti]
    slabšalno prenatančno se ukvarjati z nepomembnimi podrobnostmi
ETIMOLOGIJA: iz dlako cepiti
lóščiti lóščim nedovršni glagol [lóščiti]
    1. z enakomernim nanašanjem navadno mastne snovi in drgnjenjem delati, da kaj dobi lesk
      1.1. dajati lesk z drgnjenjem
    2. ekspresivno prikazovati kaj tako, da bi bilo videti sprejemljivejše, kot je v resnici; SINONIMI: ekspresivno lakirati
ETIMOLOGIJA: iz losk, glej lesk - več ...
otírati otíram nedovršni glagol [otírati]
    1. delati kaj, zlasti kožo, suho z drgnjenjem
      1.1. odstranjevati kaj mokrega z drgnjenjem
ETIMOLOGIJA: otreti
čúden čúdna čúdno pridevnik [čúdən]
    1. ki se razlikuje od običajnega, znanega
    2. ki se zlasti v vedenju, ravnanju razlikuje od drugih ljudi ali se mu to pripisuje
      2.1. ki kaže, izraža tako različnost v vedenju, ravnanju
    3. ki ga ni mogoče določiti, opredeliti in navadno vzbuja občutek nelagodja
    4. ekspresivno ki vzbuja dvom o moralni neoporečnosti
FRAZEOLOGIJA: biti čudna reč, metati čudno luč na koga, na kaj, Čudna reč.
ETIMOLOGIJA: čudo
čívkati čívkam nedovršni glagol [číu̯kati]
    1. oglašati se s kratkimi, visokimi glasovi, značilnimi za ptico
      1.1. ekspresivno oglašati se s temu podobnimi zvoki
      1.2. ekspresivno peti, govoriti s temu podobnim glasom
    2. ekspresivno vztrajno, vsiljivo govoriti, pripovedovati, ponavljati kaj
    3. ekspresivno z zadržkom, navadno na zahtevo govoriti, pripovedovati kaj za koga neugodnega
    4. ekspresivno objavljati krajše zapise, komentarje, mnenja, zlasti na družbenem omrežju Twitter
FRAZEOLOGIJA: že vrabci čivkajo (o čem)
ETIMOLOGIJA: čiv - več ...
bahàt baháta baháto pridevnik [bahàt]
    1. ki se (rad) pretirano hvali, izpostavlja s svojimi dejanji, dosežki, premoženjem; SINONIMI: bahaški, bahav
      1.1. ekspresivno ki kaže, izraža tako samohvalo, izpostavljanje; SINONIMI: ekspresivno bahaški, ekspresivno bahav
    2. ekspresivno ki izstopa s svojim videzom, pretirano okrašenostjo; SINONIMI: ekspresivno bahaški, ekspresivno bahav
ETIMOLOGIJA: bahati se
glavàt glaváta glaváto pridevnik [glavàt]
    1. ki ima zgornji del oblikovan tako, da spominja na glavo
    2. ekspresivno ki ima veliko glavo
STALNE ZVEZE: glavata kareta, glavata želva, glavati kit
ETIMOLOGIJA: glava
Število zadetkov: 1982