Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

meningokók meningokóka samostalnik moškega spola [meningokók]
    iz medicine bakterija, ki se nahaja v sluznici dihal in zlasti pri mlajših otrocih in mladostnikih povzroča meningitis, sepso; primerjaj lat. Neisseria meningitidis
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. meningococcus, iz lat. mēninga ‛možganska ovojnica’, prevzeto iz gr. mē̃ninks ‛koža, membrana’ + kok
nagáčen nagáčena nagáčeno pridevnik [nagáčen]
    1. pri katerem je koža umrle živali zapolnjena s polnilom in oblikovana tako, da se ohrani naravni izgled živali ali njenega dela
      1.1. ki je s čim napolnjen
    2. ekspresivno v katerem je česa veliko, preveč
ETIMOLOGIJA: nagačiti
pôlcilínder pôlcilíndra samostalnik moškega spola [pôu̯cilíndər]
    na vrhu zaobljen klobuk s trdim oglavjem in trdimi krajci; SINONIMI: manj formalno melona
ETIMOLOGIJA: = stcslov. polъ ‛polovica’, hrv. pȏl, srb. , rus. pól, češ. půl < pslov. *polъ < ide. *polHu-, tako kot stind. phálaka- ‛deska, lata’, alb. palë ‛plat, del’, lat. spolium ‛odrta koža, bojna oprava ubitega sovražnika’ iz *(s)pelH- ‛tolči, bíti, cepiti, ločevati ipd.’, prvotno ‛kar je razcepljeno, en del nečesa razcepljenega’ + cilinder v pomenu ‛pokrivalo’
pôlkmèt pôlkméta samostalnik moškega spola [pôu̯kmèt]
    kdor se poleg kmetovanja poklicno ukvarja še s kako drugo dejavnostjo
ETIMOLOGIJA: = stcslov. polъ ‛polovica’, hrv. pȏl, srb. , rus. pól, češ. půl < pslov. *polъ < ide. *polHu-, tako kot stind. phálaka- ‛deska, lata’, alb. palë ‛plat, del’, lat. spolium ‛odrta koža, bojna oprava ubitega sovražnika’ iz *(s)pelH- ‛tolči, bíti, cepiti, ločevati ipd.’, prvotno ‛kar je razcepljeno, en del nečesa razcepljenega’ + kmet
strojíti strojím nedovršni glagol [strojíti]
    1. predelovati surovo živalsko kožo v usnje
    2. ekspresivno povzročati, da koža postane trša, skorjasta
ETIMOLOGIJA: = stcslov. stroiti ‛pripravljati, urejati, oboroževati, upravljati’, nar. srb. stròjiti ‛delati, kastrirati, strojiti’, rus. stróitь ‛graditi, sestavljati, organizirati, delati’, češ. strojit ‛pripravljati, snovati, oblačiti’ < pslov. *strojiti ‛pripravljati’ iz *strojь, verjetno iz ide. korena *sterh3- ‛razprostreti’, v sloven. specializirano v ‛pripravljati živalske kože’ - več ...
volkodlák volkodláka samostalnik moškega spola [vou̯kodlák]
    1. bajeslovno bitje, ki je podnevi človek, ponoči ob polni luni pa postane krvoločno in podobno volku
      1.1. to bitje, ko se iz človeške podobe spremeni v volčjo
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. vukòdlak, vȕkodlak, nar. rus. volkolák, volkodlák, polj. wilkołak < pslov. *vьlkolakъ iz volk + pslov. *lakъ ‛obleka, koža’ - več ...
žélva žélve samostalnik ženskega spola [žélva]
    1. vodni ali kopenski plazilec z oklepom iz roževinastih plošč, ki ščiti hrbet in trebuh; primerjaj lat. Testudines
    2. starorimska vojaška formacija, v kateri enota v tesnem postroju za zaščito pred izstrelki drži ščite ob straneh in nad glavo
STALNE ZVEZE: galapaška želva, glavata želva, jastrebja želva, močvirska želva, zelenkasta želva, želva hlastavka
ETIMOLOGIJA: = cslov. želъva, nar. hrv. žȅlva, češ. želva < pslov. *žely iz ide. *g(')helh3- ‛zelen, rumen’, tako kot litov. žélvė, gr. khélȳs, khelṓnē - več ...
Število zadetkov: 47