Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

dláka dláke samostalnik ženskega spola [dláka]
    1. nitast roževinast izrastek na koži sesalcev
      1.1. več dlak, dlake
FRAZEOLOGIJA: brez dlake na jeziku, cepiti dlako, do zadnje dlake, iskanje dlake v jajcu, iskati dlako v jajcu, iti za dlako, dlake se naježijo komu, menjati dlako, ne imeti dlake na jeziku, niti za dlako, za dlako
ETIMOLOGIJA: = cslov. dlaka ‛koža’ in ‛barva’, hrv., srb. dlȁka < pslov. *dlaka < *tlaka - več ...
DNA1 DNA in DNA-ja samostalnik moškega spola [dẹená] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. DNA, krajšave za deoxyribonucleic acid ‛deoksiribonukleinska kislina’
dráma dráme samostalnik ženskega spola [dráma]
    1. literarno delo v obliki dialogov ali uprizoritev tega dela
      1.1. tako literarno delo z resno vsebino ali uprizoritev tega dela
    2. film z resno vsebino
    3. ekspresivno zelo napeto, razburljivo dogajanje, dogodek; SINONIMI: ekspresivno dramatika, ekspresivno dramolet
    4. ekspresivno dogajanje, dogodek, ki vzbuja močne občutke strahu, tesnobe, negotovosti
STALNE ZVEZE: absurdna drama, drama absurda, glasbena drama, poetična drama
FRAZEOLOGIJA: cela drama, delati dramo (iz česa), drama absurda, kraljica drame, uprizoriti pravo dramo
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Drama in poznolat. drāma iz gr. drãma ‛gledališka igra’, prvotneje ‛delo, dejanje’, iz drā́ō ‛delam, delujem, učinkujem’ - več ...
dresíran dresírana dresírano pridevnik [dresíran]
    1. v nekaterih zvezah v obliki dresirani ki z vadenjem, urjenjem postane vodljiv, ubogljiv in pridobi nekatere spretnosti
      1.1. ekspresivno ki z vztrajnim, načrtnim vzgajanjem, oblikovanjem postane vodljiv, ubogljiv
ETIMOLOGIJA: dresirati
dualízem dualízma samostalnik moškega spola [dualízəm]
    1. obstoj dveh enakovrednih, dopolnjujočih se delov, polov, ki si navadno nasprotujeta in drug drugega vzpostavljata, definirata
    2. iz filozofije smer, nazor, ki zagovarja obstoj dveh enakovrednih principov, počel
    3. državna ureditev nekdanje Avstro-Ogrske, v kateri imata oba dela monarhije skupnega vladarja in vsak svojo ustavo
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Dualismus, angl. dualism, frc. dualisme iz nlat. dualismus, iz lat. duālis ‛dvojen’
duhovít duhovíta duhovíto pridevnik [duhovít]
    1. ki se zna izražati, ravnati domiselno in šaljivo
      1.1. ki kaže, izraža domiselnost in šaljivost
    2. ki je zasnovan, izveden domiselno, kreativno
ETIMOLOGIJA: duh
dvój dvója dvóje množilni števnik [dvój]
    1. izraža količino, vrednost dve ali dve vrsti česa
      1.1. pri množinskih samostalnikih izraža táko količino, vrednost in navadno dve vrsti česa
      1.2. pri snovnih, skupnih in pojmovnih samostalnikih izraža táko količino, vrednost in poudarja dve vrsti česa
      1.3. pri števnih samostalnikih poudarja dve vrsti česa
    2. kot samostalnik v obliki dvoje kar je iz dveh enot, dveh vrst, ponuja dve možnosti česa
      2.1. kot samostalnik, v predložni prislovni zvezi takó, da je vidna prisotnost dveh različnih enot, sestavljenost česa iz dveh delov
FRAZEOLOGIJA: iti na dvoje, v dvoje, življenje v dvoje, V dvoje je lepše.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. dъvoi, hrv., srb. dvȏj, rus. dvóe, češ. dvojí < pslov. *dъvojь < ide. *du̯oi̯o-, iz česar je še gr. doiós ‛dvojen’, got. twaddjē ‛dva’ - več ...
èh in êh medmet
    1. tudi s ponovljeno črko e, tudi s ponovljeno črko h izraža, da je govorec nejevoljen, nezadovoljen s kom ali čim, zlasti ker meni, da vzroka za nejevoljo, nezadovoljstvo ne more, ni mogoče odpraviti
      1.1. izraža, da je govorec sprijaznjen s čim neprijetnim
      1.2. tudi s ponovljeno črko e, izgovarja se z nižjim tonom izraža, da govorec zavrača sogovorčevo misel ali skuša ustaviti njegovo govorjenje
    2. izraža, da govorec občuti nostalgijo
    3. tudi s ponovljeno črko e izraža, da govorec razmišlja, se obotavlja spregovoriti
    4. kot členek uporablja se, ko govorec poudarja svojo izjavo
    5. kot členek, s ponovljeno črko e, ekspresivno uporablja se, ko govorec takoj popravi svojo namerno napako z namenom pritegovanja pozornosti, izražanja posmeha, kritike
ETIMOLOGIJA: e
émentalski émentalska émentalsko pridevnik [émentalski]
STALNE ZVEZE: ementalski sir
ETIMOLOGIJA: emental(ec)
enakopráven enakoprávna enakoprávno pridevnik [enakoprávən]
    1. ki ima enake pravice in dolžnosti; SINONIMI: enakovreden
      1.1. ki kaže, izraža prisotnost takih pravic in dolžnosti
    2. ki je po vrednosti, kakovosti, hierarhiji enak, podoben drugemu; SINONIMI: enakovreden
FRAZEOLOGIJA: Vsi drugačni, vsi enakopravni.
ETIMOLOGIJA: iz star. enako pravo ‛enaka pravica’
gàd gáda samostalnik moškega spola [gàt gáda]
    1. strupena kača sive barve z verigi podobnim vzorcem po hrbtu; primerjaj lat. Vipera berus; SINONIMI: iz zoologije navadni gad
    2. iz zoologije živorodna strupena kača s trikotno glavo, dolgimi gibljivimi strupniki in grebenastimi luskami; primerjaj lat. Viperidae
    3. ekspresivno kdor je v čem izkušen, spreten; SINONIMI: ekspresivno maček
    4. slabšalno hudoben, nesramen človek
STALNE ZVEZE: gabonski gad, laški gad, navadni gad
FRAZEOLOGIJA: rediti gada na prsih
ETIMOLOGIJA: = cslov. gadъ ‛plazilec’, nar. hrv., srb. gȁd ‛kača’, rus. gád ‛plazilec, dvoživka’, češ. had ‛kača’ < pslov. *gadъ, prvotneje *‛nekaj nagnusnega’, iz ide. korena *goHu- ali *gou̯H- ‛govno, gnoj, gnusoba’, tako kot nem. Kot ‛govno’ - več ...
gínseng gínsenga samostalnik moškega spola [gínsenk gínsenga]
    1. rastlina z drobnimi belimi cvetovi, ovalnimi listi z nazobčanim robom in okroglimi plodovi rdeče barve, po izvoru iz Severne Koreje in Kitajske; primerjaj lat. Panax ginseng; SINONIMI: iz botanike korejski ginseng
      1.1. korenika te rastline
STALNE ZVEZE: korejski ginseng, sibirski ginseng
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Ginseng, frc. ginseng in star. angl. ginsem iz tajvan. kit. jîn-sim k mandarin. kit. renshen, iz rén ‛človek’ + shēn ‛poimenovanje za to in sorodne rastline’
glavàt glaváta glaváto pridevnik [glavàt]
    1. ki ima zgornji del oblikovan tako, da spominja na glavo
    2. ekspresivno ki ima veliko glavo
STALNE ZVEZE: glavata kareta, glavata želva, glavati kit
ETIMOLOGIJA: glava
góbčen góbčna góbčno pridevnik [gópčən]
    1. slabšalno ki (rad) veliko govori, navadno vsebinsko prazno, predrzno
    2. ekspresivno ki rad govori, navadno spretno, odločno, prepričljivo
ETIMOLOGIJA: gobec
gólem gólema samostalnik moškega spola [gólem]
    človeku podobno mitološko bitje, narejeno zlasti iz blata ali gline, ki oživljeno opravlja ročna, težaška dela za gospodarja
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Golem iz hebr. gōlem, prvotneje ‛okoren človek’, prvotno ‛brezoblična gmota’
gospodováti gospodújem nedovršni glagol [gospodováti]
    1. imeti, izvajati oblast
    2. imeti vodilno, pomembno vlogo
    3. ekspresivno biti umeščen višje od okolice ali biti kje opazno prisoten
ETIMOLOGIJA: gospod
gúpi gúpija samostalnik moškega spola [gúpi]
    majhna riba z vitkim trupom in pahljačastim repom, ki sta pri odraslih samcih pisanih barv, po izvoru z vzhodnih Karibov in severnega dela Južne Amerike; primerjaj lat. Poecilia reticulata
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. guppy, po angleškem, na Trinidadu delujočem naravoslovcu Robertu Johnu Lechmeru Guppyju (1836–1916)
hêrc hêrca; in hertz samostalnik moškega spola [hêrc]
    iz fizike izpeljana merska enota za izražanje frekvence, ki ustreza enemu cikličnemu dogodku na sekundo; simbol: Hz
ETIMOLOGIJA: hertz
hinávec hinávca samostalnik moškega spola [hinávəc]
    kdor skriva svoje prave namene, se dela drugačnega, boljšega, kot je
ETIMOLOGIJA: iz *hinav ‛hinavski’ iz hiniti ‛hliniti’ < pslov. *xyniti ‛prikrivati’ (prim. cslov. xyniti ‛varati’, star. hrv. hiniti, nar. rus. hínitь ‛grajati’, hínja ‛opravljivec’) iz ide. korena (s)keu̯h2- ‛pokrivati, prikrivati’, tako kot lat. ob-scūrus ‛temen’, prvotno *‛pokrit’ - več ...
hinávski hinávska hinávsko pridevnik [hináu̯ski]
    1. ki skriva svoje prave namene, se dela drugačnega, boljšega, kot je
      1.1. ki kaže, izraža tako skrivanje pravih namenov
ETIMOLOGIJA: hinavec
Število zadetkov: 153