Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

lájati lájam nedovršni glagol [lájati]
    1. oglašati se s kratkimi, odsekanimi glasovi, značilnimi zlasti za psa
      1.1. ekspresivno oglašati se s temu podobnimi zvoki
    2. slabšalno glasno, zadirčno govoriti
    3. slabšalno zavzeto kritizirati, izražati svoja stališča, navadno neutemeljeno
FRAZEOLOGIJA: lajati kot pes, lajati na napačno drevo, lajati v luno, Pes, ki laja, ne grize., Psi lajajo, karavana gre dalje.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. lajati, hrv., srb. lȁjati, rus. lájatь, češ. lát < pslov. *lajati iz ide. korena *lah2-, ki je posnemal pasji lajež in manj artikulirane človeške glasove, tako kot litov. lóti, latv. lãt, stind. rā́yati, alb. leh - več ...
lavínski lavínska lavínsko pridevnik [lavínski]
    2. ki se uporablja za ugotavljanje snežnih razmer v gorah
STALNE ZVEZE: lavinska žolna
ETIMOLOGIJA: lavina
línj línja samostalnik moškega spola [lín]
    1. iz zoologije večja sladkovodna riba z majhnimi zlato zelenkastimi luskami, majhnimi izrastki ob ustnih kotičkih in plavutmi z zaokroženimi robovi; primerjaj lat. Tinca tinca
      1.1. ta žival kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. lȉnj, lȋnj, rus. línь, češ. líň < pslov. *lin'ь, tako kot latv. lĩnis, litov. lýnas, stprus. lins, gr. lineús ‛spolzka riba, babica’, ags. slīw, stvnem. slīo, nem. Schleie ‛linj’ iz ide. *(s)lei̯- ‛sluzast, lepljiv, zdrizast’ - več ...
lokárda lokárde samostalnik ženskega spola [lokárda]
    1. večja riba s temnejšim progastim hrbtom in modrimi lisami po srebrnkastih bokih, ki živi na odprtem morju; primerjaj lat. Scomber japonicus; SINONIMI: iz zoologije plavica
      1.1. ta žival kot hrana, jed
STALNE ZVEZE: zlata lokarda
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek hrv. lòkārda in neke neznane roman. oblike iz lat. lacerta, prvotno ‛kuščar’
máček máčka samostalnik moškega spola [máčək]
    1. domača žival z ostrimi zobmi in kremplji ter daljšim repom, ki mijavka in lovi miši, ptiče; primerjaj lat. Felis catus; SINONIMI: mačka
      1.1. samec te živali
    2. ekspresivno kdor je v čem izkušen, spreten; SINONIMI: ekspresivno gad
    3. manj formalno priprava za nanašanje barve v obliki manjšega valja z ročajem
    4. manj formalno slabo počutje, glavobol, slabost kot posledica prekomernega uživanja alkohola
STALNE ZVEZE: divji maček, mišični maček, perzijski maček, siamski maček
FRAZEOLOGIJA: hoditi kot maček okrog vrele kaše, imeti moralnega mačka, kupiti mačka v žaklju, kupovanje mačka v žaklju, maček v žaklju, moralni maček, prodati mačka v žaklju (komu), režati se kot pečen maček, Če mačku stopiš na rep, zacvili.
ETIMOLOGIJA: mačka - več ...; v četrtem pomenu dobesedni prevod nem. Kater ‛žival maček’ in ‛slabo počutje po prepiti noči’, pri čemer je drugo iz Katarrh ‛hud prehlad’, glej katar - več ...
máčji máčja máčje pridevnik [máčji] STALNE ZVEZE: čmrljeliko mačje uho, mačja bolezen, mačja glava, mačja kuga, mačja meta, mačja trava, mačje oko, mačje uho, mačji aids, mačji jezik, mačji panda, mačji rep
FRAZEOLOGIJA: mačji kašelj, To ni mačji kašelj.
ETIMOLOGIJA: iz *mačьjьjь, glej mačka
máčka máčke samostalnik ženskega spola [máčka]
    1. domača žival z ostrimi zobmi in kremplji ter daljšim repom, ki mijavka in lovi miši, ptiče; primerjaj lat. Felis catus; SINONIMI: maček
      1.1. samica te živali
    2. zver z gosto, navadno večbarvno dlako in vpotegljivimi kremplji, ki lovi zlasti ponoči; primerjaj lat. Felidae
    3. ekspresivno privlačna ženska
    4. ekspresivno ženska, ki je v čem izkušena, spretna
STALNE ZVEZE: divja mačka, morska mačka, norveška gozdna mačka, perzijska mačka, sabljastozoba mačka, siamska mačka, velika mačka, zamorska mačka, zelena zamorska mačka
FRAZEOLOGIJA: gledati se kot pes in mačka, hoditi kot mačka okrog vrele kaše, igra mačke z mišjo, igrati se mačke in miši (s kom), igrati se s kom kot mačka z mišjo, prenašati kaj kot mačka mlade, presti kot mačka, Črne mačke prinašajo nesrečo., Ko mačke ni doma, miši plešejo., Ko mački stopiš na rep, zacvili., Mačka miško, miš pšeničko., Mačke imajo devet življenj., Ni pomembno, kakšne barve je mačka, pomembno je, da lovi miši.
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. mȁčka, slovaš. mačka < slovan. *mačьka iz vabnega klica mac(a) - več ...
máčkast2 máčkasta máčkasto pridevnik [máčkast] ETIMOLOGIJA: maček, mačka
máčkin máčkina máčkino pridevnik [máčkin] ETIMOLOGIJA: mačka
mačkón mačkóna samostalnik moškega spola [mačkón]
    1. ekspresivno maček, zlasti večji
    2. ekspresivno moški, ki je v čem izkušen, spreten
    3. ekspresivno moški, ki rad zapeljuje, se postavlja
ETIMOLOGIJA: maček
mijávkati mijávkam nedovršni glagol [mijáu̯kati]
    1. oglašati se z visokimi, zateglimi glasovi, značilnimi za mačko
      1.1. ekspresivno govoriti, oglašati se s temu podobnimi glasovi
    2. slabšalno izražati nezadovoljstvo, nestrinjanje s čim
ETIMOLOGIJA: mijav
mišelôvka mišelôvke samostalnik ženskega spola [mišelôu̯ka]
    1. past za miši in druge manjše glodalce; SINONIMI: mišnica
    2. ekspresivno nevaren, težaven, brezizhoden položaj; SINONIMI: ekspresivno mišnica
    3. dogajanje v literarnem ali uprizoritvenem delu, pri katerem se skuša ukaniti enega od likov; SINONIMI: mišnica
    4. ekspresivno žival, ki lovi miši
ETIMOLOGIJA: miš + loviti
močeríl močeríla samostalnik moškega spola [močeríl] tudi [močeríu̯ močeríla]
    iz zoologije dvoživka z dolgim vitkim telesom, krajšim repom, kratkimi vitkimi nogami, zakrnelimi očmi in kožo brez pigmenta, ki živi v podzemnih vodah dinarskega krasa; primerjaj lat. Proteus anguinus; SINONIMI: iz zoologije beli močeril, iz zoologije proteus
STALNE ZVEZE: beli močeril, črni močeril
ETIMOLOGIJA: iz slovan. *močerъ ‛deževnik, mokra golazen’ iz močiti
mrcína mrcíne samostalnik ženskega spola [mərcína]
    1. ekspresivno velika, močna žival, ki je lahko nevarna, zlasti pes, medved
    2. ekspresivno zelo zmogljiva naprava, vozilo
    3. slabšalno kdor ima negativne moralne lastnosti ali se mu to pripisuje
FRAZEOLOGIJA: jeklena mrcina
ETIMOLOGIJA: = cslov. mrъcina ‛mrtvec, truplo’, hrv., srb. mr̀cina ‛mrhovina’, nejasnega izvora, morda iz mrtvec - več ...
nagáčiti nagáčim dovršni glagol [nagáčiti]
    1. zapolniti kožo umrle živali s polnilom in jo oblikovati tako, da se ohrani naravni izgled živali ali njenega dela
      1.1. napolniti kaj s čim
    2. ekspresivno (fizično) kaznovati
ETIMOLOGIJA: iz gačiti ‛polniti kožo ubite živali tako, da se doseže naravna oblika živali’, iz gatiti < pslov. *gatiti ‛mašiti, zapolnjevati’, iz *gatъ, *gatь ‛jez’ < ‛prehod čez vodo’ < ‛hoja, korakanje’ - več ...
nagóbčnik nagóbčnika samostalnik moškega spola [nagópčnik]
    priprava, ki se živali, zlasti psu, namesti na gobec, da ne more gristi
FRAZEOLOGIJA: natakniti nagobčnik komu, natikanje nagobčnika (komu)
ETIMOLOGIJA: iz na gobcu
nèvretênčar nèvretênčarja tudi nèvreténčar nèvreténčarja samostalnik moškega spola [nèwretênčar] tudi [nèwreténčar]
    1. iz zoologije žival, ki nima hrbtenice iz vretenc
    2. slabšalno kdor pogosto spreminja svoje prepričanje, načela zaradi lastnih koristi
ETIMOLOGIJA: ne + vretenčar
oblájati oblájam dovršni glagol [oblájati]
    1. z lajanjem izraziti nejevoljo nad prisotnostjo koga
    2. slabšalno ozmerjati, skritizirati
    3. navadno slabšalno večkrat nadležno ogovoriti koga
    4. neformalno obiskati kak kraj, območje z namenom raziskati, spoznati ga
ETIMOLOGIJA: lajati
očíščen očíščena očíščeno pridevnik [očíščen]
    1. ki nima več umazanije, odpadkov, neželenih snovi; SINONIMI: počiščen
      1.1. ki ima odstranjene neuporabne, neužitne dele
      1.2. ki ima odstranjene odvečne, neželene snovi v skrbi za osebno higieno, urejenost
      1.3. ki nima več česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh; SINONIMI: počiščen
ETIMOLOGIJA: očistiti
opraševálec opraševálca samostalnik moškega spola [opraševáləc opraševáu̯ca] tudi [opraševáləc opraševálca]
    1. žival, zlasti žuželka, ki prenaša pelod na brazdo drugega cveta
      1.1. kar tak prenos peloda povzroča
ETIMOLOGIJA: opraševati
Število zadetkov: 136