Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

mánta mánte samostalnik ženskega spola [mánta]
    velika morska riba s krilom podobnimi prsnimi plavutmi, širokimi režami za precejanje planktona in tankim bičastim repom; primerjaj lat. Manta
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. manta iz špan. ali port. manta ‛odeja’, k lat. mantellum ‛plašč’
melodráma melodráme samostalnik ženskega spola [mẹlodráma]
    1. iz glasbene umetnosti, iz gledališke umetnosti drama, pri kateri govorjeno besedilo spremlja, dopolnjuje glasba
    2. filmsko, dramsko, literarno delo z manjšo umetniško vrednostjo, za katero sta značilni preprosta karakterizacija likov in ganljiva, pretirano čustvena vsebina
    3. ekspresivno dogajanje, dogodek, ki vzbuja pretirano čustven, sentimentalen odziv
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Melodrama) iz frc. mélodrame iz melos + drama
melóna melóne samostalnik ženskega spola [melóna]
    1. kulturna rastlina s plazečim se steblom in večjimi okroglimi užitnimi plodovi z oranžnim, rumenim mesom in številnimi semeni; primerjaj lat. Cucumis melo
      1.1. plod te rastline kot hrana, jed
    2. navadno v množini, vulgarno dojke, navadno večje
    3. manj formalno na vrhu zaobljen klobuk s trdim oglavjem in trdimi krajci; SINONIMI: polcilinder
STALNE ZVEZE: grenka melona, kantalupska melona, medena melona
FRAZEOLOGIJA: velik kot melona
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. melone < lat. mēlō ‛dinja’, okrajšano iz mēlopepō, prevzeto iz gr. mēlopépōn, iz mē̃lon ‛jabolko’ + pépōn ‛vrsta buče’, prvotno torej *‛jabolčna buča’ - več ...
nestŕpnost nestŕpnosti samostalnik ženskega spola [nestə̀rpnost]
    1. lastnost koga, da čuti, izraža vznemirjenost, navadno zaradi pričakovanja česa
    2. lastnost koga, da ima, izraža nespoštljiv, odklonilen odnos do drugačnega mnenja, nazora, čustvovanja, ravnanja koga
    3. lastnost koga, da izraža razburjenje, nejevoljo na nespoštljiv, grob način
ETIMOLOGIJA: nestrpen
njámi medmet
    1. izraža, da govorec okuša, vonja kaj okusnega, si to predstavlja
      1.1. izraža, da se govorcu kaj zdi dobro, zanimivo
    2. izraža, da se kdo zdi govorcu telesno privlačen
    3. kot pridevnik, ekspresivno ki je okusen, slasten
    4. kot pridevnik, ekspresivno ki je telesno privlačen
ETIMOLOGIJA: njam, verjetno pod vplivom angl. yummy
nóna nóne samostalnik ženskega spola [nóna]
    1. neformalno, primorsko babica; SINONIMI: ljubkovalno babi, neformalno, koroško bica, neformalno, štajersko oma
      1.1. navadno v množini, neformalno, primorsko, ekspresivno izkušena, modra ženska, ki na določenem področju, zlasti v kulinariki, gospodinjstvu, soustvarja, sooblikuje tradicijo; SINONIMI: ekspresivno babica
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. nonna, furl. none < poznolat. nonna ‛dojilja, vzgojiteljica’ - več ...
oblájati oblájam dovršni glagol [oblájati]
    1. z lajanjem izraziti nejevoljo nad prisotnostjo koga
    2. slabšalno ozmerjati, skritizirati
    3. navadno slabšalno večkrat nadležno ogovoriti koga
    4. neformalno obiskati kak kraj, območje z namenom raziskati, spoznati ga
ETIMOLOGIJA: lajati
oglasíti se oglasím se in oglásiti se in oglasíti se oglásim se in oglásiti se in oglasíti se oglásim se dovršni glagol [oglasíti se] in [oglásiti se]
    1. oddati ali začeti oddajati glas, zvok
    2. odzvati se na klic, poziv
    3. javiti se od kod v televizijsko, radijsko oddajo
    4. javno izraziti, izpostaviti svoje stališče o določeni temi
    5. dati sporočilo o sebi, svojem stanju, zlasti bližnjim
    6. priti kam, h komu z določenim namenom, navadno na poziv, povabilo
FRAZEOLOGIJA: (čigava) vest se oglasi (komu), želodec se oglasi (komu), Pravi se je oglasil.
ETIMOLOGIJA: glasiti se
oglášati se oglášam se nedovršni glagol [oglášati se]
    1. oddajati glas, zvok
      1.1. oddajati značilen, prepoznaven živalski glas
    2. odzivati se na klic, poziv
    3. javljati se od kod v televizijsko, radijsko oddajo
    4. javno izražati, izpostavljati svoje stališče o določeni temi
    5. dajati sporočilo o sebi, svojem stanju, zlasti bližnjim
    6. prihajati kam, h komu z določenim namenom, navadno na poziv, vabilo
FRAZEOLOGIJA: (čigava) vest se oglaša (komu), želodec se oglaša (komu), Kdo se oglaša.
ETIMOLOGIJA: oglasiti se
òh in ôh medmet
    1. izraža, da govorec občuti žalost, obžaluje kaj
    2. izraža, da govorec občuti umirjeno veselje, radost, vznesenost
    3. izraža, da govorec čuti željo, hrepeni po čem
    4. izraža, da se govorec nenadoma česa domisli, spozna kaj
    5. kot členek uporablja se, ko govorec poudarja svojo izjavo
      5.1. kot členek uporablja se, ko govorec poudarja svoje pritrjevanje ali zanikovanje
      5.2. kot členek uporablja se pred ponovljenim izrazom, izrazom enakega pomena, ki ga govorec želi poudariti
FRAZEOLOGIJA: biti oh in sploh, oh in sploh, Oh in sploh!, Oh ja., Oh ne.
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. ȍh, rus. óh, češ. och, imitativna beseda, ki posnema navadno žalostno vzdihovanje, znana tudi v drugih jezikih, npr. nem. och, lat. oh, o
ohohò in ohohô in òhohô medmet
    1. izraža, da je govorec prijetno presenečen, vesel
      1.1. izraža, da je govorec razočaran
    2. uporablja se, ko govorec želi ustaviti sogovorčevo dejanje
    3. kot prislov, ekspresivno mnogo, veliko
    4. kot prislov, ekspresivno zelo
    5. kot členek, ekspresivno seveda
ETIMOLOGIJA: hoho
ôjôj in ôjoj in ojôj; tudi ôjêj medmet
    1. izraža, da je govorec vznemirjen, zaskrbljen, ima pomisleke, negoduje
    2. izraža, da govorec občuti žalost, obžaluje kaj
      2.1. izraža, da se govorec spominja česa neprijetnega, nezaželenega
    3. izraža, da se govorec nenadoma česa domisli, spozna kaj
ETIMOLOGIJA: sovpadlo o + joj in ponovljeni medmet (j)o + jo + j(o), ki posnema jokanje
òpala medmet
    1. izraža, da je govorec začuden, prijetno presenečen, kaj odobrava
      1.1. izraža, da se govorec ob nepričakovanem dogodku zamisli
    2. izraža, da govorec opozarja na nerodnost, neprijetnost, napako
      2.1. uporablja se, ko govorec želi prekiniti govorjenje sogovornika, mu sporočiti, da način njegovega razmišljanja, delovanja ni sprejemljiv, dober
      2.2. izraža, da se govorec na hitro, bežno opraviči
    3. kot členek uporablja se, ko govorec popravi svojo predhodno izjavo
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv., srb. ȍpalā, to pa (kakor ngr. ópala) iz tur. hoppala
oslaríja oslaríje samostalnik ženskega spola [oslaríja]
    1. slabšalno neumno govorjenje ali ravnanje; SINONIMI: slabšalno bedastoča
      1.1. slabšalno kar je neumno sploh
    2. slabšalno, kot medmet izraža, da ima govorec negativen odnos do povedanega
ETIMOLOGIJA: osel
ôštja in óštja medmet
    1. neformalno, primorsko izraža, da je govorec zaradi kake zunanje okoliščine nejevoljen, nestrpen
    2. kot členek, neformalno, primorsko uporablja se, ko govorec poudarja svojo izjavo
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. ostia, prvotno ‛hostija’ - več ...
pès psà samostalnik moškega spola [pə̀s]
    1. domača žival z ostrimi zobmi, ki laja in se goji za družbo, varovanje lastnine, lov
      1.1. samec te živali
    2. znamenje kitajskega horoskopa med petelinom in prašičem
STALNE ZVEZE: beli morski pes, bernski planšarski pes, grenlandski pes, hijenski pes, kitajski goli pes, leteči pes, mehiški goli pes, morski pes, morski pes orjak, orjaški morski pes, ovčarski pes, pastirski pes, perujski goli pes, portugalski vodni pes, prerijski pes, sinji morski pes, sivi grebenski morski pes, švicarski planšarski pes, tigrasti morski pes, veliki beli morski pes, veliki švicarski planšarski pes
FRAZEOLOGIJA: biti na psu, brezzobi pes, čakati (na koga, na kaj) kot pes na kost, garjav pes, gledati se kot pes in mačka, kdo, kaj ni vreden, da bi koga, kaj pes poscal, kot pes, kot pes na povodcu, kot pretepen pes, kot psa, kot stekel pes, lagati kot pes, lajati kot pes, pes čuvaj, pokazati, kam pes taco moli, priti na psa, ravnati s kom kot s psom, spraviti koga, kaj na psa, še pes ne povoha koga, vedeti, kam pes taco moli, zelen pes, zvest kot pes, živeti kot pes, Kakršen gospodar, takšen pes., Pes, ki laja, ne grize., Pes ima kosmata ušesa., Pes je človekov najboljši prijatelj., Psi lajajo, karavana gre dalje., Starega psa ne moreš naučiti novih trikov., Še pes ima rad mir pri jedi., Vsak izgovor je dober, pa če ga pes na repu prinese., V španoviji še pes crkne.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. pьsъ, hrv., srb. pȁs, rus. pës, češ. pes < pslov. *pьsъ iz ide. *pik'ó-, tako kot stind. piśá- ‛neka lisasta žival’ iz ide. korena *pei̯k'- ‛rezljati, risati, označevati’, glej pisati, prvotno torej ‛lisasta žival, lisko, piko’ - več ...
pesimíst pesimísta samostalnik moškega spola [pesimíst]
    kdor vse vidi slabo, slabše, kot je, in pričakuje najslabše tudi za prihodnost; SINONIMI: črnogled
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Pessimist iz frc. pessimiste, glej pesimizem
pesimístičen pesimístična pesimístično pridevnik [pesimístičən]
    1. ki vse vidi slabo, slabše, kot je, in pričakuje najslabše tudi za prihodnost; SINONIMI: črnogled
      1.1. ki kaže, izraža taka videnja, pričakovanja; SINONIMI: črnogled
    2. ki kaže, izraža negativna pričakovanja glede prometa na borzi, dinamike cen, gospodarske aktivnosti sploh
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. pessimistisch, glej pesimizem
pesnítev pesnítve samostalnik ženskega spola [pesnítəu̯ pesnítve]
    1. iz literarne vede daljša, navadno pripovedna pesem
    2. orkestralna skladba, ki temelji na motivih drugega umetniškega dela, zlasti literarnega; SINONIMI: iz glasbene umetnosti simfonična pesnitev
    3. daljša plesna koreografija, predstava
    4. ekspresivno umetniško delo, ki izstopa po svoji izjemnosti, kvaliteti, oblikovanosti
    5. navadno slabšalno pretirano dolgo, vsebinsko prazno govorjenje, pisanje
STALNE ZVEZE: dramska pesnitev, simfonična pesnitev
ETIMOLOGIJA: pesniti
pešáčenje pešáčenja samostalnik srednjega spola [pešáčenje]
    1. premikanje brez prevoznega sredstva, s hojo
      1.1. tako premikanje za rekreacijo, sprostitev
ETIMOLOGIJA: pešačiti
Število zadetkov: 135