- velika morska riba s krilom podobnimi prsnimi plavutmi, širokimi režami za precejanje planktona in tankim bičastim repom; primerjaj lat. Manta
Zadetki iskanja
- 1. iz glasbene umetnosti, iz gledališke umetnosti drama, pri kateri govorjeno besedilo spremlja, dopolnjuje glasba
- 2. filmsko, dramsko, literarno delo z manjšo umetniško vrednostjo, za katero sta značilni preprosta karakterizacija likov in ganljiva, pretirano čustvena vsebina
- 3. ekspresivno dogajanje, dogodek, ki vzbuja pretirano čustven, sentimentalen odziv
- 1. kulturna rastlina s plazečim se steblom in večjimi okroglimi užitnimi plodovi z oranžnim, rumenim mesom in številnimi semeni; primerjaj lat. Cucumis melo
- 1.1. plod te rastline kot hrana, jed
- 2. navadno v množini, vulgarno dojke, navadno večje
- 3. manj formalno na vrhu zaobljen klobuk s trdim oglavjem in trdimi krajci; SINONIMI: polcilinder
FRAZEOLOGIJA: velik kot melona
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. melone < lat. mēlō ‛dinja’, okrajšano iz mēlopepō, prevzeto iz gr. mēlopépōn, iz mē̃lon ‛jabolko’ + pépōn ‛vrsta buče’, prvotno torej *‛jabolčna buča’ - več ...
- 1. lastnost koga, da čuti, izraža vznemirjenost, navadno zaradi pričakovanja česa
- 2. lastnost koga, da ima, izraža nespoštljiv, odklonilen odnos do drugačnega mnenja, nazora, čustvovanja, ravnanja koga
- 3. lastnost koga, da izraža razburjenje, nejevoljo na nespoštljiv, grob način
- 1. izraža, da govorec okuša, vonja kaj okusnega, si to predstavlja
- 1.1. izraža, da se govorcu kaj zdi dobro, zanimivo
- 2. izraža, da se kdo zdi govorcu telesno privlačen
- 3. kot pridevnik, ekspresivno ki je okusen, slasten
- 4. kot pridevnik, ekspresivno ki je telesno privlačen
- 1. oddati ali začeti oddajati glas, zvok
- 2. odzvati se na klic, poziv
- 3. javiti se od kod v televizijsko, radijsko oddajo
- 4. javno izraziti, izpostaviti svoje stališče o določeni temi
- 5. dati sporočilo o sebi, svojem stanju, zlasti bližnjim
- 6. priti kam, h komu z določenim namenom, navadno na poziv, povabilo
ETIMOLOGIJA: ↑glasiti se
- 2. odzivati se na klic, poziv
- 3. javljati se od kod v televizijsko, radijsko oddajo
- 4. javno izražati, izpostavljati svoje stališče o določeni temi
- 5. dajati sporočilo o sebi, svojem stanju, zlasti bližnjim
- 6. prihajati kam, h komu z določenim namenom, navadno na poziv, vabilo
ETIMOLOGIJA: ↑oglasiti se
- 1. izraža, da govorec občuti žalost, obžaluje kaj
- 2. izraža, da govorec občuti umirjeno veselje, radost, vznesenost
- 3. izraža, da govorec čuti željo, hrepeni po čem
- 4. izraža, da se govorec nenadoma česa domisli, spozna kaj
- 5. kot členek uporablja se, ko govorec poudarja svojo izjavo
- 5.1. kot členek uporablja se, ko govorec poudarja svoje pritrjevanje ali zanikovanje
- 5.2. kot členek uporablja se pred ponovljenim izrazom, izrazom enakega pomena, ki ga govorec želi poudariti
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. ȍh, rus. óh, češ. och, imitativna beseda, ki posnema navadno žalostno vzdihovanje, znana tudi v drugih jezikih, npr. nem. och, lat. oh, ↑o
- 1. izraža, da je govorec vznemirjen, zaskrbljen, ima pomisleke, negoduje
- 2. izraža, da govorec občuti žalost, obžaluje kaj
- 2.1. izraža, da se govorec spominja česa neprijetnega, nezaželenega
- 3. izraža, da se govorec nenadoma česa domisli, spozna kaj
- 1. izraža, da je govorec začuden, prijetno presenečen, kaj odobrava
- 1.1. izraža, da se govorec ob nepričakovanem dogodku zamisli
- 2. izraža, da govorec opozarja na nerodnost, neprijetnost, napako
- 2.1. uporablja se, ko govorec želi prekiniti govorjenje sogovornika, mu sporočiti, da način njegovega razmišljanja, delovanja ni sprejemljiv, dober
- 2.2. izraža, da se govorec na hitro, bežno opraviči
- 3. kot členek uporablja se, ko govorec popravi svojo predhodno izjavo
- 1. domača žival z ostrimi zobmi, ki laja in se goji za družbo, varovanje lastnine, lov
- 1.1. samec te živali
- 2. znamenje kitajskega horoskopa med petelinom in prašičem
FRAZEOLOGIJA: biti na psu, brezzobi pes, čakati (na koga, na kaj) kot pes na kost, garjav pes, gledati se kot pes in mačka, kdo, kaj ni vreden, da bi koga, kaj pes poscal, kot pes, kot pes na povodcu, kot pretepen pes, kot psa, kot stekel pes, lagati kot pes, lajati kot pes, pes čuvaj, pokazati, kam pes taco moli, priti na psa, ravnati s kom kot s psom, spraviti koga, kaj na psa, še pes ne povoha koga, vedeti, kam pes taco moli, zelen pes, zvest kot pes, živeti kot pes, Kakršen gospodar, takšen pes., Pes, ki laja, ne grize., Pes ima kosmata ušesa., Pes je človekov najboljši prijatelj., Psi lajajo, karavana gre dalje., Starega psa ne moreš naučiti novih trikov., Še pes ima rad mir pri jedi., Vsak izgovor je dober, pa če ga pes na repu prinese., V španoviji še pes crkne.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. pьsъ, hrv., srb. pȁs, rus. pës, češ. pes < pslov. *pьsъ iz ide. *pik'ó-, tako kot stind. piśá- ‛neka lisasta žival’ iz ide. korena *pei̯k'- ‛rezljati, risati, označevati’, glej ↑pisati, prvotno torej ‛lisasta žival, lisko, piko’ - več ...
- 2. ki kaže, izraža negativna pričakovanja glede prometa na borzi, dinamike cen, gospodarske aktivnosti sploh
- 1. iz literarne vede daljša, navadno pripovedna pesem
- 2. orkestralna skladba, ki temelji na motivih drugega umetniškega dela, zlasti literarnega; SINONIMI: iz glasbene umetnosti simfonična pesnitev
- 3. daljša plesna koreografija, predstava
- 4. ekspresivno umetniško delo, ki izstopa po svoji izjemnosti, kvaliteti, oblikovanosti
- 5. navadno slabšalno pretirano dolgo, vsebinsko prazno govorjenje, pisanje
ETIMOLOGIJA: ↑pesniti
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- 7
- Naslednja »