Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

glavóč glavóča samostalnik moškega spola [glavóč]
    1. iz zoologije manjša riba s podolgovatim telesom, večjimi očmi, dvema hrbtnima in krilastimi prsnimi plavutmi, ki živi zlasti na morskem dnu; primerjaj lat. Cottidae, Gobiidae; SINONIMI: glavač
      1.1. ta žival kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv. glàvoč iz glava
gléžnjar gléžnjarja samostalnik moškega spola [gléžnjar]
    navadno v množini prehodni ali zimski čevelj, ki sega do gležnja ali malo čez
ETIMOLOGIJA: gleženj
glíva glíve samostalnik ženskega spola [glíva]
    1. organizem brez sposobnosti fotosinteze, sestavljen iz podgobja in navadno klobuka, beta; primerjaj lat. Fungi; SINONIMI: goba
      1.1. nadzemni, vidni del tega organizma, zlasti s klobukom in betom; SINONIMI: goba
STALNE ZVEZE: lesna gliva
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. gljȉva, nar. rus. glíva ‛vrsta hruške’, češ. hlíva ‛drevesna goba’ < pslov. *gliva ‛goba’, prvotno ‛sluzasta’, kot litov. gléivės ‛sluz’ iz ide. korena *glei̯H- ‛mazati, lepiti se, biti gladek ali lepljiv’ - več ...
glívec glívca samostalnik moškega spola [glívəc]
STALNE ZVEZE: borov glivec
ETIMOLOGIJA: gliva
glívni glívna glívno pridevnik [glíu̯ni] ETIMOLOGIJA: gliva
glodálec glodálca; in glodávec samostalnik moškega spola [glodáləc glodáu̯ca] tudi [glodáləc glodálca]
    sesalec s štirimi podaljšanimi sekalci, ki jih mora zaradi stalne rasti nenehno obrabljati; primerjaj lat. Rodentia
ETIMOLOGIJA: glodati
glodávec glodávca; in glodálec samostalnik moškega spola [glodávəc]
    sesalec s štirimi podaljšanimi sekalci, ki jih mora zaradi stalne rasti nenehno obrabljati; primerjaj lat. Rodentia
ETIMOLOGIJA: glodati
glórija glórije tudi glôrija glôrije samostalnik ženskega spola [glórija] tudi [glôrija]
    1. pas svetlobe okoli glave kot znamenje svetosti, božanskosti, zlasti pri svetnikih
      1.1. pas svetlobe, svetloba kot tako znamenje
    2. slavilna pesem
    3. ekspresivno slava, čast
    4. iz meteorologije mavrici podoben sij okrog človeka ali njegove sence, ki zaradi uklona svetlobe na vodnih kapljicah nastane na zgornji meji megle, oblakov, zlasti v gorah
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Gloria) iz clat. gloria ‛čast, slava’ < lat. glōria, iz ide. korena *gal- ‛klicati, vpiti’ - več ...
glósa glóse samostalnik ženskega spola [glósa]
    1. krajše pojasnilo, opomba k besedilu
    2. krajši članek, prispevek, ki navadno na kritičen in duhovit način obravnava, komentira aktualno dogajanje
    3. iz literarne vede pesem iz štirih desetvrstičnih kitic in uvodne štirivrstične kitice, ki je sestavljena iz zadnjih verzov teh kitic in predstavlja, napoveduje temeljno misel, idejo pesmi
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek (nem. Glosse in) lat. glōssa ‛stara, manj znana ali tuja beseda, ki zahteva pojasnilo’ iz gr. glõssa ‛jezik’ - več ...
gluhoslép gluhoslépa gluhoslépo pridevnik [gluhoslép]
    1. ki ima hkratno izrazito okvaro sluha in vida
    2. kot samostalnik v obliki gluhoslepi, gluhoslepa kdor ima hkratno izrazito okvaro sluha in vida
ETIMOLOGIJA: gluh + slep
gluhoslepôta gluhoslepôte samostalnik ženskega spola [gluhoslepôta]
    stanje osebe s hkratno izrazito okvaro sluha in vida
ETIMOLOGIJA: gluhoslep
gniložívka gniložívke samostalnik ženskega spola [gniložíu̯ka]
    iz biologije organizem brez sposobnosti fotosinteze, ki se prehranjuje z odmrlimi rastlinskimi in živalskimi organizmi ali njihovimi ostanki
ETIMOLOGIJA: po zgledu angl. saprophyte, nem. Saprophyt (iz gr. saprós ‛gnil’ + phytón ‛rastlina’) iz gnil + živeti
góba góbe samostalnik ženskega spola [góba]
    1. nadzemni, vidni del organizma brez sposobnosti fotosinteze, zlasti s klobukom in betom; SINONIMI: gliva
      1.1. ta del organizma kot hrana, jed
      1.2. kar po obliki spominja na ta del organizma
    2. organizem brez sposobnosti fotosinteze, sestavljen iz podgobja in navadno klobuka, beta; primerjaj lat. Fungi; SINONIMI: gliva
    3. prožen, zelo vpojen pripomoček, zlasti za brisanje
    4. ekspresivno kar ima veliko sposobnost sprejemanja, shranjevanja velike količine stvari, podatkov
STALNE ZVEZE: atomska goba, cvetličarska goba, čajna goba, hišna goba, kresilna goba, lesna goba, lističasta goba, morska goba, nora goba
FRAZEOLOGIJA: iti po gobe, jesti nore gobe, piti kot goba, rasti kot gobe po dežju, vpijati kaj kot goba
ETIMOLOGIJA: = stcslov. gǫba, hrv., srb. gȕba, nar. rus. gúba, češ. houba < pslov. *gǫba, tako kot nar. latv. gum̃ba ‛oteklina’ verjetno iz ide. korena *g(h)eu̯bh- ‛kriviti, bočiti, dvigovati nad površje’ - več ...
gobán gobána in gobàn gobána samostalnik moškega spola [gobán] in [gobàn]
    1. goba, navadno z rjavim klobukom, svetlejšim betom in trosovnico iz cevk, ki z zorenjem rumeni in pozeleni; primerjaj lat. Boletus
      1.1. ta goba kot hrana, jed
STALNE ZVEZE: borov goban, črni goban, jesenski goban, kraljevi goban, lepi goban, leponogi goban, poletni goban, rumeni goban, vražji goban, žametasti goban
ETIMOLOGIJA: goba
góbar góbarja samostalnik moškega spola [góbar] tudi [gobár]
    kdor se ukvarja z nabiranjem in zlasti ljubiteljskim proučevanjem gob
ETIMOLOGIJA: goba
góbarica góbarice samostalnik ženskega spola [góbarica]
    1. ženska, ki se ukvarja z nabiranjem in zlasti ljubiteljskim proučevanjem gob; SINONIMI: gobarka
    2. kratkoživa mušica temne barve, ki prenaša gobje trose, njene ličinke pa se prehranjujejo z glivami; primerjaj lat. Mycetophilidae
ETIMOLOGIJA: gobar
gobáriti gobárim nedovršni glagol [gobáriti]
    nabirati gobe
ETIMOLOGIJA: gobar
gobárjenje gobárjenja samostalnik srednjega spola [gobárjenje]
    nabiranje gob
ETIMOLOGIJA: gobariti
góbarka góbarke samostalnik ženskega spola [góbarka]
    ženska, ki se ukvarja z nabiranjem in zlasti ljubiteljskim proučevanjem gob; SINONIMI: gobarica
ETIMOLOGIJA: gobar
góbarski góbarska góbarsko pridevnik [góbarski] ETIMOLOGIJA: gobar
Število zadetkov: 3432