Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo Frazemi
dréti Frazemi s sestavino dréti:
dréti kóga na méh, krávo s svédrom dréti, píko dréti, vpíti, kàkor bi kdó kóga [žívega] dŕl, vpíti, kot bi kóga na méh dŕli
Celotno geslo eSSKJ16
drevo -esa/-a (drivu, drevu, drivo, drevo) samostalnik srednjega spola
1. lesnata rastlina z deblom in vejami; SODOBNA USTREZNICA: drevo
2. orodje, priprava za oranje; SODOBNA USTREZNICA: ralo
3. snov, iz katere so deblo, veje in korenine dreves in grmov; SODOBNA USTREZNICA: les
4. pokončna lesena priprava za izvrševanje smrtne kazni
FREKVENCA: približno 650 pojavitev v 32 delih
TERMINOLOGIJA: drevo spoznanja/vedenja/znanja dobrega ino hudega, jadreno drevo
Pleteršnik
drípati, drȋpam, -pljem, vb. impf. 1) zerreißen, Bes.-C.; — 2) das Abweichen, den Durchfall haben, C.; krava driplje, jvzhŠt.; — prim. drpati.
Celotno geslo Pregovori
dva je sestavina izrazov
Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima, Vsaka medalja ima dve plati, Vsaka palica ima dva konca, Vse ima svoj konec, samo klobasa ima dva, Za tango sta potrebna dva
V VARIANTI IZRAZOV: Naj sosedu krava crkne, Trije Slovenci, pevski zbor, Trije so gneča
Celotno geslo Frazemi
èn Frazemi s sestavino èn:
bíti po ênem kopítu, bíti z êno nôgo kjé, bíti z êno nôgo v grôbu, bíti z êno nôgo žé na ónem svétu, bíti za èn drèk, dáti v èn lônec, delováti kot èn móž, [èn sám] Téksas, ena lástovka, êna lástovka šè ne naredí pomládi, êna lástovka šè ne prináša pomládi, êna lástovka šè ne prinêse pomládi, [êno] kolésce [v glávi] mánjka kómu, govoríti tjà v èn dán, iméti šè êno želézo v ôgnju, jók in sméh [v ênem méhu], [kàkor] pét kráv za èn gróš, kot èn móž, metáti [vsè] na èn kùp, metáti vsè v èn kòš, metáti [vsè] v èn lônec, mižánje na êno okó, mižáti na êno okó, obrníti šè êno strán čésa/v čém, po ênem in ístem kopítu, po ênem kopítu, preštéti kóga/kàj na pŕste êne rôke, sméh in jók [v ênem méhu], ubíti dvé múhi na èn máh, v èn róg tróbiti [s kóm], v èn róg túliti, v êni sápi, vréči vsè v èn kòš, [vsè] êna fíga, [êno] fígo, za èn drèk, [za] èn màk [vréden], zamižáti na êno okó
Geografija
enôta živínske vléke -e -- -- ž
Celotno geslo Kostelski
flajsa ► fˈlai̯sa -e ž
Pravopis
frízijka -e ž (í) |krava|
Pleteršnik
gárati 1., -am, vb. impf. 1) enthaaren, pöhlen, Cig.; g. prašiča, Polj.; g. kožo, Cig.; — 2) schaben, reiben, kratzen, Cig., Jan., Štrek., Nov.-C.; krava steber gara, = drgne se ob steber, Goriš.; — g. se, sich scheuern: živina se gara, Cig.; sich stark kratzen, Lašče-Erj. (Torb.); — 3) = težko hoditi, Fr.-C.; — = težko nositi, Banjščice-Erj. (Torb.), GBrda; — prim. nem. haaren = der Haare berauben.
Pleteršnik
gladǫ́vən, -vna, adj. heißhungrig, Mur., Cig., Jan.; gladovna krava, gefräßige Kuh, Polj.; gierig, habgierig, Mur., Cig., Jan., C., Gor.; g. na sadje, na denar, Gor.; — gladovno leto, das Hungerjahr, Vest.
Pleteršnik
glomẹ́ti, -ím, vb. impf. gierig sein, heftig verlangen: krava glomi po mladini, frisst gierig junges Gras, Z.; g. po resnici, Let. 1871, 297.
Pleteršnik
glȗh, glúha, adj. 1) taub, gehörlos; ne kriči tako, saj nisem g.; g. je za vsako pametno besedo, er nimmt keine Raison an, Cig.; g. pravice, taub für das Recht, Ravn.-Mik.; slep me je in gluh, er will mich weder sehen noch hören, BlKr.-M.; — 2) dumpf (dem Schalle nach), Cig., Jan., Cig. (T.); g. glas, Cig.; g. zvon, Z.; — 3) still: gluhi teden = tihi teden, C.; gluha noč, die stille Nacht, Cig.; — 4) ohne Inhalt, kernlos, taub; g. oreh, eine taube Nuss; gluho žito, gluho zrnje; — gluha ruda, taubes Erz, Cig.; — gluho okno, blindes Fenster, Cig.; — 5) empfindungslos: gluhe roke, prste imeti, Cig., Polj., Dol.; krava ima gluhe parklje, Goriš.
Celotno geslo Frazemi
góbec Frazemi s sestavino góbec:
bíti do góbca v dréku, dáti [jíh] kómu na góbec, dáti [jíh] kómu po góbcu, dáti kómu êno na góbec, dobíti êno na góbec, dobíti êno po góbcu, dobíti jíh na góbec, dobíti jíh po góbcu, držáti góbec, iméti góbec, iméti góbec kot kráva rép, naložíti [jíh] kómu na góbec, naložíti [jíh] kómu po góbcu, sám góbec je kóga, zamašíti kómu góbec, zapréti góbec, zaslúžiti si êno na góbec
Celotno geslo Pregovori
gobec je sestavina izrazov
Krava pri gobcu molze
Pleteršnik
gǫ̑bəc, -bca, m. 1) das Maul, die Schnauze; konj je trdega gobca, das Pferd ist hartmäulig, Cig.; krava pri gobcu molze, wie die Fütterung, so das Gemelke, Npreg.; — en g. trave, ein Maulvoll, Jurč.; — 2) das Vordertheil des Schiffes, M., ogr.-C.; — der Schnabel an der Dachrinne, Cig.; — 3) žabji g., großes Löwenmaul (antirrhinum maius), C.
SSKJ²
golíti -ím in gólim nedov. (ī í, ọ́)
odstranjevati dlake, perje: goliti prašiče; kokoši, ptiči se golijo / sekali so veje in golili debla belili, lupili
    golíti se 
    menjavati dlako: krava se goli
Pravopis
golíti -ím in golíti gólim nedov. gôli -íte, -èč -éča; -íl -íla in gôlil -íla, -ít in gôlit, goljèn -êna in góljen -a; góljenje in goljênje; (-ít/-ìt in gôlit) (í/ȋ í; í/ȋ ọ́) kaj ~ prašiča; ~ debla |lupiti|
golíti se -ím se in golíti se gólim se (í/ȋ í; í/ȋ ọ́) |menjavati dlako, perje|: Krava se ~i; Ptiči se ~ijo
Celotno geslo Sinonimni
golíti se -ím se nedov.
menjavati dlako, perje
SINONIMI:
nar. mavsati se, nar. misati se, nar. misiti se, nar. musati se
SSKJ²
goníti gónim nedov. (ī ọ́)
1. delati, povzročati, da se kaj giblje, premika: potok goni mlin in žago; goniti kolo, šivalni stroj / goniti kovaški meh / ekspr., z oslabljenim pomenom: celo dopoldne je gonil cepec mlatil; neutrudno je gonil vesla veslal / ekspr. veter je gonil oblake proti goram
// delati, povzročati, da se kaj zelo hitro giblje, premika: neusmiljeno je gonil konja; nepreh.: vso pot je gonil; goniti proti domu / zdaj pa ti nekaj časa goni, pa bom jaz plužil / ekspr. goniti nasprotnika preganjati, zasledovati; beži, kot bi ga sršeni gonili; gonil ga je kot pes zajca
2. delati, povzročati, da pride navadno žival pod nadzorstvom na določeno mesto: goniti konje; goniti živino na pašo / ekspr. zvezanega so gonili skozi vas / ekspr. ves dan ga je vodnik gonil po mestu
3. ekspr. delati, povzročati, da mora biti kdo zelo aktiven: neprestano je gonil svoje delavce; z osorno besedo ga je gonil na delo; vsak večer so ga morali goniti spat; na polju so ga gonili kot psa / saj te ne gonimo v šolo, če nočeš
// poditi stran, odganjati: ostani, saj te nihče ne goni; brez usmiljenja so jo gonili iz hiše, od hiše
4. ekspr. kar naprej govoriti, ponavljati: venomer goni, da pojde sam po svetu / zmeraj goni (eno in) isto
● ekspr. samo to politiko goni se veliko, preveč ukvarja z njo; ekspr. še vedno goni svojo, svoje vztraja pri tem, kar je rekel; ekspr. vsako stvar je gonil do konca ni odnehal, popustil, dokler ni bila urejena, rešena; ekspr. goniti vodo na svoj mlin govoriti, delati v svojo korist
♦ glasb. goniti meh dovajati za delovanje orgel potrebni zrak; lov. pes goni zasleduje bežečo divjad
    goníti se 
    1. kazati nagnjenje za parjenje: krava, svinja se goni
    2. slabš. poditi se, divjati: otroci so se ves dan gonili po dvorišču / veter se je gonil preko pokrajine
    gonèč -éča -e:
    goneč konja, je prepeval
Pravopis
goníti gónim nedov. gôni -íte, -èč -éča; gônil -íla, gônit, gónjen -a; gónjenje; (gônit) (í/ȋ ọ́) koga/kaj ~ kolo; ~ konja; poud.: ~ eno in isto |ponavljati, govoriti|; ~ stran radovedneže |poditi, odganjati|; ~ vodo na svoj mlin |delati, govoriti v svojo korist|; lov. Pes ~i
goníti se gónim se (í/ȋ ọ́) Krava se ~i; slabš. Otroci se ~ijo po dvorišču |se podijo, divjajo|
Število zadetkov: 674