Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

hìk; tudi hk medmet
    1. posnema glas pri kolcanju, zlasti opitega človeka
    2. kot samostalnik glas, ki nastane pri kolcanju
      2.1. kot samostalnik, ekspresivno kolcanje
ETIMOLOGIJA: verjetno iz hikati ‛kolcati, ihteti’, kar je kakor ikati iz imitativnih besed hi, i, ki posnemata pri kolcanju in ihtenju nastale glasove, podobno nem. hick - več ...
hinávec hinávca samostalnik moškega spola [hinávəc]
    kdor skriva svoje prave namene, se dela drugačnega, boljšega, kot je
ETIMOLOGIJA: iz *hinav ‛hinavski’ iz hiniti ‛hliniti’ < pslov. *xyniti ‛prikrivati’ (prim. cslov. xyniti ‛varati’, star. hrv. hiniti, nar. rus. hínitь ‛grajati’, hínja ‛opravljivec’) iz ide. korena (s)keu̯h2- ‛pokrivati, prikrivati’, tako kot lat. ob-scūrus ‛temen’, prvotno *‛pokrit’ - več ...
hinávka hinávke samostalnik ženskega spola [hináu̯ka]
    ženska, ki skriva svoje prave namene, se dela drugačno, boljšo, kot je
ETIMOLOGIJA: hinavec
hinávski hinávska hinávsko pridevnik [hináu̯ski]
    1. ki skriva svoje prave namene, se dela drugačnega, boljšega, kot je
      1.1. ki kaže, izraža tako skrivanje pravih namenov
ETIMOLOGIJA: hinavec
hinávsko prislov [hináu̯sko]
    takó, da skriva svoje prave namene, se dela drugačnega, boljšega, kot je
ETIMOLOGIJA: hinavski
hinávstvo hinávstva samostalnik srednjega spola [hináu̯stvo]
    dejanje, lastnost koga, da skriva svoje prave namene, se dela drugačnega, boljšega, kot je; SINONIMI: hinavščina
ETIMOLOGIJA: iz *hinav ‛hinavski’ iz hiniti ‛hliniti’, glej hinavec
hinávščina hinávščine samostalnik ženskega spola [hináu̯ščina]
    dejanje, lastnost koga, da skriva svoje prave namene, se dela drugačnega, boljšega, kot je; SINONIMI: hinavstvo
ETIMOLOGIJA: hinavski
híperventilácija híperventilácije samostalnik ženskega spola [híperventilácija]
    iz medicine hiter, prekomeren pretok zraka skozi dihala pri intenzivnejšem dihanju
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. hyperventilatio, iz gr. hypér ‛zgoraj, nad’ + ventilacija
hipokámpus hipokámpusa samostalnik moškega spola [hipokámpus]
    iz anatomije vsak od dveh delov možganov globoko pod možgansko skorjo, ki ima pomembno vlogo pri utrjevanju spomina, prostorski predstavi, ali ta dva dela možganov kot celota
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. hippocampus, prvotno ‛morski konjiček’, ‛mitološko bitje s konjskim trupom in ribjim repom’, prevzeto iz gr. hippókampos, iz híppos ‛konj’ + kámpos ‛morska pošast’
híšnica híšnice samostalnik ženskega spola [híšnica]
    ženska, ki se poklicno ukvarja z manjšimi vzdrževalnimi deli, opravili in skrbi za urejenost stavbe in njene okolice
ETIMOLOGIJA: hišnik
híšnik híšnika samostalnik moškega spola [híšnik]
    kdor se poklicno ukvarja z manjšimi vzdrževalnimi deli, opravili in skrbi za urejenost stavbe in njene okolice
ETIMOLOGIJA: hiša
hjà in hjá medmet
    1. uporablja se, ko se govorec ne zna ali ne želi opredeliti do pravilnosti ali resničnosti sogovornikove izjave, ji s pomislekom pritrjuje ali nasprotuje
    2. uporablja se za pritegovanje pozornosti pri uvajanju v izjavo, ki se govorcu zdi pomenljiva
      2.1. uporablja se za uvod v izjavo, ki izraža trenutno neodločenost
    3. uporablja se za uvod v izjavo, ki izraža omalovaževanje, negodovanje
      3.1. uporablja se za uvod v izjavo, ki izraža presenečenje
    4. izraža, da govorec občuti sprijaznjenost s čim neizogibnim, navadno neželenim, slabim
      4.1. uporablja se za uvod v izjavo, ki izraža, da je v čem slabem tudi kaj dobrega
ETIMOLOGIJA: verjetno iz he + ja
hk glej hìk
hl simbolETIMOLOGIJA: prevzeto iz sodobnih evropskih jezikov; krajšava za hektoliter
hlápček hlápčka samostalnik moškega spola [hlápčək]
    1. navadno ekspresivno, nekdaj hlapec, zlasti mlajši
    2. navadno slabšalno kdor se vede pretirano uslužno, ponižno; SINONIMI: slabšalno hlapec, slabšalno plazilec
ETIMOLOGIJA: hlapec
hlapčevánje hlapčevánja samostalnik srednjega spola [hlapčevánje]
    1. nekdaj služenje hlapca
    2. slabšalno pretirano uslužno, ponižno vedenje
FRAZEOLOGIJA: Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni, ustvarjeni za hlapčevanje.
ETIMOLOGIJA: hlapčevati
hlapčeváti hlapčújem nedovršni glagol [hlapčeváti]
    1. nekdaj biti hlapec, služiti kot hlapec
    2. slabšalno vesti se pretirano uslužno, ponižno
ETIMOLOGIJA: hlapec
hlápčevski hlápčevska hlápčevsko pridevnik [hlápčeu̯ski]
    1. slabšalno ki se vede pretirano uslužno, ponižno
      1.1. slabšalno ki kaže, izraža tako vedenje
ETIMOLOGIJA: hlapec
hlápec hlápca samostalnik moškega spola [hlápəc]
    1. nekdaj moški, najet za delo, zlasti na kmetiji
    2. slabšalno kdor se vede pretirano uslužno, ponižno; SINONIMI: navadno slabšalno hlapček, slabšalno plazilec
    3. stolu podobno kmečko orodje za oporo pri spravljanju česa v kozolec
FRAZEOLOGIJA: kot hlapec Jernej, Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni.
ETIMOLOGIJA: = star. hrv. hlȁpac, češ. chlapec ‛fant’ < pslov. *xolpьcь iz *xolpъ ‛sluga, suženj, fant’, morda iz *xoli̋ti v pomenu ‛striči’, prvotno torej ‛ostrižen mladenič’, ker je otrok formalno postal fant po prvem, obrednem striženju - več ...
hḿ in hm̀; in mhm2; tudi mh2 medmet
    1. tudi s ponovljeno črko m izraža, da govorec razmišlja, se obotavlja spregovoriti
      1.1. tudi s ponovljeno črko m izraža, da govorec ne zna odgovoriti
      1.2. tudi s ponovljeno črko m izraža obotavljanje pri obzirnem nasprotovanju
    2. tudi s ponovljeno črko m uporablja se, preden govorec pove, da izpušča iz sobesedila ugotovljivo kočljivo besedo
ETIMOLOGIJA: mhm
Število zadetkov: 3432