Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

opraševálec opraševálca samostalnik moškega spola [opraševáləc opraševáu̯ca] tudi [opraševáləc opraševálca]
    1. žival, zlasti žuželka, ki prenaša pelod na brazdo drugega cveta
      1.1. kar tak prenos peloda povzroča
ETIMOLOGIJA: opraševati
opraševálka opraševálke samostalnik ženskega spola [opraševáu̯ka] tudi [opraševálka]
    žival, zlasti žuželka, ki prenaša pelod na brazdo drugega cveta
ETIMOLOGIJA: opraševalec
plazílec plazílca samostalnik moškega spola [plazíləc plazílca] in [plazíləc plazíu̯ca]
    1. mrzlokrvna žival z luskasto kožo, ki je pri premikanju s trebuhom blizu tal in navadno leže jajca; primerjaj lat. Reptilia; SINONIMI: iz zoologije reptil
    2. slabšalno kdor se vede pretirano uslužno, ponižno; SINONIMI: navadno slabšalno hlapček, slabšalno hlapec
ETIMOLOGIJA: plaziti
prášič prašíča samostalnik moškega spola [prášič]
    1. domača žival z rilcem, valjastim trupom, ščetinasto kožo in krajšim ožjim repom; primerjaj lat. Sus scrofa domestica; SINONIMI: neformalno prase, neformalno prasec, ekspresivno pujs
      1.1. samec te živali
      1.2. meso te živali kot hrana, jed; SINONIMI: neformalno, ekspresivno prase, ekspresivno pujs, ekspresivno pujsek
    2. znamenje kitajskega horoskopa med psom in podgano
      2.1. kdor je rojen v tem znamenju
    3. slabšalno kdor je umazan, zanikrn ali se mu to pripisuje; SINONIMI: neformalno, slabšalno prasec, slabšalno pujs
    4. slabšalno kdor ima negativne, nesprejemljive moralne lastnosti ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno podgana, neformalno, slabšalno prase, neformalno, slabšalno prasec, neformalno, slabšalno prasica, slabšalno pujs
STALNE ZVEZE: divji prašič, krškopoljski prašič, vietnamski prašič
FRAZEOLOGIJA: cviliti kot prašič, debel kot prašič, jesti kot prašič, prašič pri koritu, zaklati kot prašiča koga, Ni ga tiča čez prašiča.
ETIMOLOGIJA: = hrv. pràščić < pslov. *porsьčit'ь iz prasec - več ...
pterozáver pterozávra samostalnik moškega spola [pterozávər]
    iz paleontologije izumrla žival s kožo, prekrito z luskami ali dlakam podobnimi izrastki, in velikimi kožnatimi krili, ki je živela zlasti v juri in kredi; primerjaj lat. Pterosauria
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek angl. pterosaur, frc. ptérosaure) iz nlat. pterosaurus iz gr. pterón‛pero, krilo’ + zaver
reptíl reptíla samostalnik moškega spola [reptíl]
    iz zoologije mrzlokrvna žival z luskasto kožo, ki je pri premikanju s trebuhom blizu tal in navadno leže jajca; primerjaj lat. Reptilia; SINONIMI: plazilec
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Reptil iz poznolat. reptile < lat. rēptilis ‛plazeč se’, iz rēptāre ‛plaziti se’ - več ...
rílčkar rílčkarja samostalnik moškega spola [ríu̯čkar] tudi [rílčkar]
    1. hrošč s čeljustjo, podaljšano v votel izrastek, ki spominja na rilec; primerjaj lat. Curculionidae
    2. navadno ekspresivno žival z rilcem, zlasti mladič
STALNE ZVEZE: brazdasti trsni rilčkar, trtni rilčkar
ETIMOLOGIJA: rilček
sívec sívca samostalnik moškega spola [sívəc]
    žival sive barve
ETIMOLOGIJA: siv
sívka sívke samostalnik ženskega spola [síu̯ka]
    1. gojena ali divje rastoča zimzelena grmičasta rastlina s sivo vijoličastimi cvetovi v socvetjih in intenzivnim vonjem ali del te rastline; primerjaj lat. Lavandula; SINONIMI: manj formalno lavanda
      1.1. pripravek iz te rastline; SINONIMI: manj formalno lavanda
    2. žival sive barve, navadno krava
    3. užitna lističasta goba z belimi trosi, lepljivim sivim klobukom in bledo rumenim betom; primerjaj lat. Tricholoma portentosum; SINONIMI: neformalno snežka, iz biologije zimska kolobarnica
STALNE ZVEZE: čopasta sivka, kranjska sivka, prava sivka
ETIMOLOGIJA: siv
skakáč skakáča samostalnik moškega spola [skakáč]
    1. žival, ki dobro skače
    2. iz zoologije glodalec sivkaste ali rjavkaste barve z debelejšim repom in večjimi očmi, ki se premika s skakanjem po zadnjih nogah, po izvoru iz zahodne in osrednje Azije in Afrike; primerjaj lat. Gerbillinae
    3. iz zoologije členonožec z dolgimi, naprej obrnjenimi nožicami na koncu zadka, s katerimi skače; primerjaj lat. Collembola
    4. starinsko športnik, ki se ukvarja s skakanjem
    5. pripadnik srednjeveške in zgodnjenovoveške verske ločine, ki med zamaknjenjem skače, pleše
    6. šahovska figura, ki se premika za dve polji naprej v kateri koli pravokotni smeri in eno polje vstran; SINONIMI: konj
STALNE ZVEZE: mongolski skakač, puščavski skakač
ETIMOLOGIJA: skakati
sršén sršéna tudi sŕšen sršéna tudi sršèn sršéna samostalnik moškega spola [səršén] tudi [sə̀ršen] tudi [səršèn]
    večja, osi podobna žuželka z rjavimi in rumenimi progami po glavi in oprsju; primerjaj lat. Vespa crabro
ETIMOLOGIJA: = cslov. srъšenь, hrv., srb. stȑšljēn, rus. šéršenь, češ. sršeň < pslov. *sьršę, iz ide. *k'r̥h2s-én- *‛glavata žival, žuželka z veliko glavo’, tako kot litov. širšuõ, sorodno z nem. Hornisse, angl. hornet, lat. crābrō ‛sršen’, iz ide. baze *k'erh2-s- ‛glava’ - več ...
štírinóžec štírinóžca samostalnik moškega spola [štírinóžəc]
    ekspresivno žival, ki ima štiri noge, zlasti pes
ETIMOLOGIJA: štirinog
vampír vampírja samostalnik moškega spola [vampír]
    1. bajeslovno bitje, navadno z dolgima podočnikoma, ki ponoči vstaja iz groba in hodi pit kri živim bitjem, zlasti človeku
    2. manjši netopir, ki se ponoči prehranjuje s krvjo toplokrvnih živali, zlasti sesalcev, in živi v Južni in Srednji Ameriki; primerjaj lat. Desmodontinae; SINONIMI: iz zoologije vampirski netopir
    3. ekspresivno človek ali stvar, ki koga izkorišča, mu jemlje energijo, moči
    4. ekspresivno žival, zlasti žuželka, ki sesa kri
STALNE ZVEZE: veliki nepravi vampir
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv., srb. vàmpīr = bolg. vampír, rus. upýrь, češ. upír, morda iz pslov. *ǫpyrъ iz *ǫ- ‛ne’ in *pyrъ ‛ogenj, žareč pepel’, prvotno *‛nesežgan mrtvec’ - več ...
vídra vídre samostalnik ženskega spola [vídra]
    manjša zver z vitkim telesom in kratkimi nogami s plavalno kožico ter dolgim sploščenim repom, ki živi ob vodi; primerjaj lat. Lutra lutra; SINONIMI: iz zoologije evrazijska vidra
STALNE ZVEZE: evrazijska vidra, morska vidra, orjaška vidra
FRAZEOLOGIJA: bruhati kot vidra
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. vȉdra, rus. výdra, češ. vydra < pslov. *vydra iz ide. *ūdrah2, *ūdro‑ iz ide. u̯odr̥ ‛voda’, tako kot stind. udrá‑ ‛neka vodna žival’, gr. hýdros, hýdra ‛vodna kača’, enydrís ‛vidra’, lat. lutra, litov. ū́dra, nem. Otter, angl. otter; v frazemu = nar. bolg. vidra ‛izvir’ iz pslov. *vydrati *‛teči, dreti ven’ - več ...
záver závra samostalnik moškega spola [závər]
    izumrla žival s kožo, prekrito z luskami ali perjem, včasih izredne velikosti, ki je živela zlasti v juri in kredi; primerjaj lat. Dinosauria; SINONIMI: dinozaver
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Saurus in nlat. saurus iz gr. saũros ‛kuščar’
zdresírati zdresíram dovršni glagol [zdresírati]
    1. z vadenjem, urjenjem narediti, da žival postane vodljiva, ubogljiva in pridobi nekatere spretnosti
      1.1. ekspresivno z vztrajnim, načrtnim vzgajanjem, oblikovanjem narediti, da kdo postane ubogljiv, vodljiv
      1.2. ekspresivno z urjenjem, vzgajanjem, oblikovanjem pridobiti kako spretnost, vrlino
ETIMOLOGIJA: dresirati
Število zadetkov: 136