Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

kljunáš kljunáša samostalnik moškega spola [kljunáš]
    sesalec s kljunom, podobnim račjemu, plavutmi in širokim ploščatim repom, ki leže jajca, živeč v vzhodni Avstraliji; primerjaj lat. Ornithorhynchus anatinus
ETIMOLOGIJA: kljun
klobúčar klobúčarja in klobučár klobučárja samostalnik moškega spola [klobúčar] in [klobučár]
    kdor se ukvarja z izdelovanjem, popravljanjem klobukov
ETIMOLOGIJA: klobuk
klobúčarka klobúčarke in klobučárka klobučárke samostalnik ženskega spola [klobúčarka] in [klobučárka]
    ženska, ki se ukvarja z izdelovanjem, popravljanjem klobukov
ETIMOLOGIJA: klobučar
klobúček klobúčka samostalnik moškega spola [klobúčək]
    1. navadno ekspresivno klobuk, zlasti manjši
      1.1. kar spominja na manjši klobuk
    2. navadno ekspresivno zgornji, širši del gobe na vrhu beta, zlasti manjši
      2.1. navadno ekspresivno tak del gobe kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: klobuk
klobučevína klobučevíne samostalnik ženskega spola [klobučevína]
    debelejše blago iz stisnjenih, sprijetih vlaken, zlasti volne ali fine živalske dlake
ETIMOLOGIJA: klobuk
klobučnják klobučnjáka samostalnik moškega spola [klobučnják]
    iz zoologije ožigalkar s klobuku podobnim prosojnim želatinastim telesom, ki ga prenaša vodni tok; primerjaj lat. Scyphozoa
STALNE ZVEZE: uhati klobučnjak
ETIMOLOGIJA: klobuk
klobúk klobúka samostalnik moškega spola [klobúk]
    1. pokrivalo z izbočenim srednjim delom in z navzven obrnjenim robom, navadno iz tršega materiala
      1.1. kar spominja na tako pokrivalo
    2. zgornji, širši del gobe na vrhu beta
      2.1. ta del gobe kot hrana, jed
    3. zgornji, izbočen del meduze, iz katerega rastejo lovke
    4. iz agronomije rahlo izbočena plast, ki se nabere na površini tekočine pri alkoholnem vrenju
STALNE ZVEZE: kavbojski klobuk, mehiški klobuk, morski klobuk, zlati klobuk
FRAZEOLOGIJA: dati klobuk dol pred kom, dobiti kardinalski klobuk, klobuk dol (pred kom, pred čim), potegniti koga, kaj iz klobuka, potegniti zajca iz klobuka, s klobukom v roki, zatakniti si kaj za klobuk
ETIMOLOGIJA: = stcslov. klobukъ, hrv., srb. klòbūk, rus. klobúk, češ. klobouk < slovan. *klobukъ, prevzeto iz tur. *kalbuk, sorodno s krimsko tatar. kalpak ‛kapa’ - več ...
klopotáča klopotáče samostalnik ženskega spola [klopotáča]
    strupena kača z roževinastimi obročki na koncu repa, ki živi v Severni in Srednji Ameriki; primerjaj lat. Crotalus, Sistrurus
ETIMOLOGIJA: po zgledu nem. Klappschlange iz klopotati - več ...
klór klóra samostalnik moškega spola [klór]
    dušljiv, strupen plin rumeno zelene barve, kemijski element; simbol: Cl
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Chlor in nlat. chlorus iz gr. khlōrós ‛zelen, zelenkasto rumen’ po barvi klorovih spojin in plamena - več ...
kloróza kloróze samostalnik ženskega spola [kloróza]
    iz agronomije rastlinska bolezen, pri kateri listi zaradi pomanjkanja nekaterih snovi, zlasti železa, obledijo, spremenijo barvo; SINONIMI: iz agronomije listna bledica
STALNE ZVEZE: železova kloroza
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Chlorose, angl. chlorosis) iz nlat. chlorosis, iz klor
klôščevec klôščevca samostalnik moškega spola [klôščevəc]
    iz botanike grm z večjimi rdečkasto zelenimi dlanasto razdeljenimi listi in rdečimi cvetovi v glavicah; primerjaj lat. Ricinus communis; SINONIMI: iz botanike ricinus
ETIMOLOGIJA: iz klošč ‛klop’ po zgledu lat. ricinus - več ...
klóža klóže samostalnik ženskega spola [klóža]
    iz planinstva sprijeta zgornja plast snega, ki ga je nanesel veter
ETIMOLOGIJA: nejasnega izvora
kméčki kméčka kméčko pridevnik [kméčki]
    2. ki je v zvezi s podeželskimi običaji ali njihovim prikazom
    5. ki je tradicionalno zasnovan in vsebuje lokalno pridelane sestavine
STALNE ZVEZE: kmečka lastovka, kmečka pokojnina, kmečki turizem
FRAZEOLOGIJA: obnašati se kot kmečka nevesta, zdrava kmečka pamet
ETIMOLOGIJA: kmet
kméčko prislov [kméčko]
    1. takó kot pri kmetu ali da spominja na kmeta
    2. takó kot pri kmetiji ali da spominja na kmetijo
    3. takó, da se upošteva status kmeta
    4. slabšalno takó, da se zaradi preprostosti zdi omejeno, banalno
ETIMOLOGIJA: kmečki
kmèt kméta samostalnik moškega spola [kmèt]
    1. kdor se ukvarja s kmetovanjem
    2. v množini podeželje
    3. slabšalno kdor se vede prostaško, je neumen, omejen ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno kmetavz, slabšalno kmetavzar
    4. šahovska figura, ki se premika za eno polje naravnost naprej; SINONIMI: manj formalno pešak
STALNE ZVEZE: prosti kmet
FRAZEOLOGIJA: kmet na (čigavi, kakšni) šahovnici (česa), Kmet je kmet., Neumen kmet ima debel krompir.
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. kmȅt ‛tlačan, kmet, vaški župan’, bolg. kmét ‛župan’, strus. kъmetъ ‛izkušen vojak, vitez’, češ. kmet ‛starešina, kmet, podanik’ < pslov. ali slovan. *kъmetь, prevzeto iz lat. comes ‛spremljevalec, družabnik’ iz comīre ‛spremljati’ iz com- ‛skupaj, z’ + īre ‛iti’ - več ...
kmetávz kmetávza samostalnik moškega spola [kmetáu̯s kmetáu̯za]
    slabšalno kdor se vede prostaško, je neumen, omejen ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno kmet, slabšalno kmetavzar
ETIMOLOGIJA: kmet
kmetávzar kmetávzarja samostalnik moškega spola [kmetáu̯zar]
    slabšalno kdor se vede prostaško, je neumen, omejen ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno kmet, slabšalno kmetavz
ETIMOLOGIJA: kmetavz
kmetávzarica kmetávzarice samostalnik ženskega spola [kmetáu̯zarica]
    slabšalno ženska, ki se vede prostaško, je neumna, omejena ali se ji to pripisuje; SINONIMI: slabšalno kmetavzarka, slabšalno kmetica
ETIMOLOGIJA: kmetavzar
kmetávzarka kmetávzarke samostalnik ženskega spola [kmetáu̯zarka]
    slabšalno ženska, ki se vede prostaško, je neumna, omejena ali se ji to pripisuje; SINONIMI: slabšalno kmetavzarica, slabšalno kmetica
ETIMOLOGIJA: kmetavzar
kmetávzarski kmetávzarska kmetávzarsko pridevnik [kmetáu̯zarski]
    1. slabšalno ki se vede prostaško, je neumen, omejen ali se mu to pripisuje
      1.1. slabšalno ki kaže, izraža tako stanje, vedênje
ETIMOLOGIJA: kmetavzar
Število zadetkov: 3432