Fran > eSSKJ

žgana pijača iz žita, zlasti ječmena

organska snov, ki jo telo v majhnih količinah potrebuje za različne presnovne procese in pozitivno vpliva na delovanje organizma

1. ki je v zvezi z vitamini
1.1. ki vsebuje zelo veliko ali načrtno zgoščeno količino vitaminov

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

1. podgani podoben glodalec z okroglo glavo in krajšim, kosmatim repom; primerjaj lat. Arvicola amphibius; SINONIMI: iz zoologije veliki voluhar

2. slabšalno kdor zaradi lastnih koristi prikrito, zahrbtno komu škoduje

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

1. narediti, povzročiti, da je kaj pritrjeno v ali na določeno mesto

2. narediti, povzročiti, da kdo ali kaj dobi svoje mesto v kaki celoti

1. oddajati glasen šumeč zvok, značilen zlasti za veter
1.1. premikati se ob oddajanju takega zvoka

2. brezosebno, ekspresivno povzročati glasne, med seboj pomešane glasove ob izražanju vznemirjenja, razburjenja, navadno kot del množice
2.1. brezosebno, ekspresivno čutiti, izražati vznemirjenje, razburjenje, navadno kot del množice

3. ekspresivno jezno, razburjeno govoriti

1. navadno ekspresivno zajec, zlasti manjši

2. navadno ekspresivno kunec, zlasti manjši
2.1. ekspresivno meso te živali kot hrana, jed

3. podoba, predmet, ki predstavlja zajca

4. igrača, ki predstavlja zajca

1. ki je v zvezi z zajci 1., 2. ali gojenjem zajcev 2.
1.1. ki je del telesa zajcev 1., 2. ali se pridobiva s telesa zajcev 1., 2.
1.2. ki je iz mesa zajca 1., 2., vsebuje meso zajca 1., 2. kot hrano, jed
1.3. ki ga sestavljajo, tvorijo zajci 1., 2.
1.4. ki spominja na zajca 1., 2., je tak kot pri zajcu 1., 2. ali se mu to pripisuje

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

1. sesalec z velikimi uhlji in dolgimi zadnjimi nogami; primerjaj lat. Lepus
1.1. samec te živali
1.2. meso te živali kot hrana, jed

2. sesalec s krajšimi uhlji in krajšimi zadnjimi nogami, ki koplje rove, navadno udomačen; primerjaj lat. Oryctolagus cuniculus; SINONIMI: kunec
2.1. meso te živali kot hrana, jed

3. podoba, ki predstavlja sesalca z velikimi uhlji in dolgimi zadnjimi nogami

4. priprava za sezuvanje čevljev, sestavljena iz manjše deske z dvema rogljema in podpore

5. znamenje kitajskega horoskopa med tigrom in zmajem
5.1. kdor je rojen v tem znamenju

6. manj formalno tekač, ki drugim tekačem narekuje tempo teka

7. ekspresivno kdor je bojazljiv, strahopeten ali se mu to pripisuje

1. udarec po licu, navadno s plosko roko

2. ekspresivno kar povzroči razočaranje, neprijetnosti, težave, navadno kot posledica neustreznega, neodgovornega ravnanja

1. navadno brezosebno oddati ali začeti oddajati glasen šumeč zvok, značilen zlasti za veter
1.1. premakniti se ob oddajanju takega zvoka

2. brezosebno, ekspresivno povzročiti glasne, med seboj pomešane glasove ob izražanju vznemirjenja, razburjenja, navadno kot del množice
2.1. brezosebno, ekspresivno začutiti, izraziti vznemirjenje, razburjenje, navadno kot del množice
2.2. ekspresivno povzročiti vznemirjenje, razburjenje, navadno pri večji množici

1. dvoživka brez repa, z večjo glavo in močnimi nogami s plavalno kožico; primerjaj lat. Anura
1.1. ta žival kot hrana, jed

2. v množini, manj formalno oprijeto, hlačam podobno oblačilo, ki pokriva tudi stopala

3. manj formalno plavanje, pri katerem se z rokami in nogami delajo krožni gibi; SINONIMI: manj formalno žabica

4. manj formalno priprava za utrjevanje tal, terena

5. slabšalno bahav, nadut, aroganten človek ali po videzu neprijeten človek

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

1. ki je v zvezi z žabami 1.
1.1. ki je del telesa žab 1.
1.2. ki spominja na žabo 1., je tak kot pri žabi 1. ali se mu to pripisuje

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

1. povzročati neprijeten občutek, bolečino zaradi drgnjenja

2. ekspresivno povzročati nezadovoljstvo, nelagodje, skrbi zaradi nerazrešenosti, neurejenosti

3. ekspresivno piti, jesti ali kaditi počasi, v presledkih
3.1. ekspresivno jesti sploh

4. ekspresivno lotevati se česa, ukvarjati se s čim, navadno prepočasi, predolgo

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.