abecedikar [abecedȋkar] samostalnik moškega spola

učenec, ki se uči abecede; abecedar

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

abota [ábota] samostalnik moškega spola

abotnik, neumnež

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

abotnica [ábotnica] samostalnik ženskega spola

abotnica, neumnica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

abotnik [ábotnik] samostalnik moškega spola

abotnik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

abrat [nepopoln podatek] samostalnik moškega spola

ščegetavček, klitoris

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

abronka [ábronka] samostalnik ženskega spola

prve dlake na bradi

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Ádamov (ádamov) Frazemi s sestavino Ádamov (ádamov):
Ádamov otròk, Ádamov ród, Ádamov sín, Ádamova déca, Ádamova žêna, ádamovo jábolko, Ádamovo rébro, bíti Ádamov sín, bíti v Ádamovem kostímu, bíti v Ádamovi obléki, v Ádamovem kostímu, v Ádamovem kostúmu, v Ádamovi obléki

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

adofs [nepopoln podatek] samostalnik moškega spola

ptica smrdokavra, LATINSKO: Upupa epops

PRIMERJAJ: deb, odab, otap, smrdokavra, vodeb

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

adruščica [adrūščicanepopoln podatek] samostalnik ženskega spola

žival navadni prašiček, LATINSKO: Porcellio scaber

PRIMERJAJ: adruška, babura, fota

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

adruška [adrūškanepopoln podatek] samostalnik ženskega spola

koroško žival navadni prašiček, LATINSKO: Porcellio scaber

PRIMERJAJ: adruščica, babura, fota

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

afinja [áfinja] samostalnik ženskega spola

opica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

afinjica [áfinjica] samostalnik ženskega spola

majhna opica; opička

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

afklar [āfklarnepopoln podatek] samostalnik moškega spola

izdelovalec šivank, igel, sponk

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

afklarica [āfklaricanepopoln podatek] samostalnik ženskega spola

izdelovalka šivank, igel, sponk

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

aftašica [āftašicanepopoln podatek] (abtašica) samostalnik ženskega spola

opatinja

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

aftra [āftra] samostalnik ženskega spola

uzda

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ajd [ȁjd] samostalnik moškega spola

pogan, ajd

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

»Ajdovska deklica« in raba začetnice

Je obraz v steni Prisanka ajdovska deklica ali Ajdovska deklica? Velja zanjo enako kot za dekle iz ljudske pripovedi in se torej piše z malo začetnico?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ajdovski
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
ajdovska ajdovsko pridevnik
nanašajoč se na Ajdovščino
nanašajoč se na ajde, bajeslovna bitja
IZGOVOR: [ájdou̯ski]
ZVEZE: ajdovska deklica
PRIMERJAJ: Ajdovski gradec, Ajdovska deklica

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ájêj in ájej in ajêj, ájaj
ajfrar [ájfrar] samostalnik moškega spola

gorečnež

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

akolit [akolȋt] samostalnik moškega spola

pripravnik za duhovniški poklic; akolit

PRIMERJAJ: akolitar

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

akolitar [akolȋtar] samostalnik moškega spola

pripravnik za duhovniški poklic; akolit

PRIMERJAJ: akolit

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

aksa [āksa] samostalnik ženskega spola

sladkovodna riba jez, LATINSKO: Leuciscus idus

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ala1 [āla] samostalnik ženskega spola

riba jegulja, LATINSKO: Anguilla

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

alcen [alcẹ̑n] samostalnik moškega spola

žival los, LATINSKO: Alces alces

PRIMERJAJ: elcen

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

alcenov rog [alcẹ̑nov rọ̑g] samostalniška zveza moškega spola

losovo kopito

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

aldovavec [aldovȃvǝc] (aldovalec) samostalnik moškega spola

žrtvovalec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Ali lahko isti pridevnik označuje dva različna samostalnika v povedi, če je med njima veznik »in«?

Je npr. prav Poišči alfa samca in samico, ali je treba posebej označiti oba samostalnika: Poišči alfa samca in alfa samico, če želimo uporabiti enak pridevnik za oba samostalnika.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Ali lahko uporabimo izraz »meso nečesa« za poudarjanje najpomembnejšega dela nečesa?

Zanima me, ali lahko uporabimo izraz meso nečesa za poudarjanje najpomembnejšega dela nečesa, podobno, kot se to počne v angleščini s frazemom the meat of it.

Na primer, The meat of the novel lies in its powerful exploration of human emotions. bi bilo prevedeno kot Meso romana leži v njegovi močni raziskavi človeških čustev..

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ališče [alíšče] samostalnik srednjega spola

ribnik z jeguljami

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

alkur [nepopoln podatek] samostalnik moškega spola

plavalni mehurnepopoln podatek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

aluška [nepopoln podatek] samostalnik ženskega spola

piščančeknepopoln podatek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ama1 [áma] samostalnik ženskega spola

dojilja

PRIMERJAJ: dojnica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Amalteja
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
1 Amalteje samostalnik ženskega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
grško bajeslovno bitje
IZGOVOR: [amaltêja], rodilnik [amaltêje]
BESEDOTVORJE: Amaltejin

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Amazónka1 -e ž, oseb. i. (ọ̑) |grško bajeslovno bitje|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

amiti1 [ámiti ȃmim] nedovršni glagol

dojiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

amplitúda -e ž (ȗ)
1. fiz. največja vrednost nihajoče fizikalne količine: amplituda električne napetosti; amplituda nihanja; amplituda odmika nihala
2. razpon, razlika med najvišjo in najnižjo vrednostjo, mero česa: temperaturna amplituda; amplituda bibavice; pren. čustvena amplituda; široka amplituda umetnikovih interesov
♦ biol. ekološka amplituda obseg, v katerem se živo bitje zmore prilagajati različnemu okolju

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

androga [andrọ́ga] samostalnik ženskega spola

morska riba ozimica, LATINSKO: Coregonus wartmanni

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

androgín2 androgína androgíno pridevnik [androgín] ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek angl., nem. androgyn, frc. androgyne) iz srlat. androgynus, iz gr. anḗr ‛moški’ + gynḗ ‛ženska’
..ánec -nca m. prip. obr. (á; ȃ)
1. člov. 'nosilec lastnosti' očánec; živ. lipicánec
2. člov. 'prebivalec' Amerikánec, Liliputánec, Peruánec
3. živ. 'nedoraslo bitje, mladič' piščánec
4. 'nosilnik lastnosti' grbánec, gubánec

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Anek [ānǝk] samostalnik moškega spola

bog dekel, dekletnepopoln podatek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ángel -a m (á)
1. rel. dobro duhovno bitje, ki biva zunaj vidne narave: čisti, dobri angeli; zbori angelov; lepa, dobra je kot angel / evfem. hudobni angel satan, hudič; angel varuh / angel gospodov zvonjenje zjutraj, opoldne in zvečer ali molitev za to priliko / pesn. angel miru; angel smrti smrt / angel iz belega marmorja
2. ekspr. zelo dober človek, navadno ženska: moja mati je bila angel; vidiš, tak je, ti pa si ga imel za angela / kot nagovor angel moj

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

angel
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
angela samostalnik moškega spola
nadnaravno bitje
IZGOVOR: [ángel], rodilnik [ángela]
BESEDOTVORJE: angelov
ZVEZE: angel varuh, modri angel

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ángel -a m
ver. dobro duhovno bitje, ki biva zunaj vidne naravepojmovnik
SINONIMI:
star. angelc, ekspr. angelček, star. božji krilatec, star. krilatec, ver. nebeški duh, star. nebeški krilatec
GLEJ ŠE SINONIM: dober1
GLEJ ŠE: smrt, policist, policist, hudič1, hudič1

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

ángel -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

angel [ángel] samostalnik moškega spola

angel

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

angel -a/-gla (angel, angal, andel) samostalnik moškega spola
1. versko dobro duhovno bitje, ki živi v nebesih, slavi Boga in opravlja njegova naročila, izvršuje ukaze; SODOBNA USTREZNICA: angel
1.1 dobro duhovno bitje, ki spremlja posameznega človeka in ga varuje; SODOBNA USTREZNICA: angel varuh
1.2 v apokaliptičnih besedilih nadnaravno bitje, ki bedi nad določenim narodom in ga predstavlja
2. hudobno duhovno bitje, ki služi hudiču, zlemu bitju in opravlja njegova naročila, izvršuje ukaze
2.1 kar je posledica delovanja hudobnega duhovnega bitja
3. človek, ki deluje kot posrednik med Bogom in ljudmi; SODOBNA USTREZNICA: duhovni, cerkveni učitelj, voditelj
4. človek brez greha
FREKVENCA: približno 2000 pojavitev v 46 delih
TERMINOLOGIJA: angel zaveze/testamenta, veliki/višji angel

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

angel ► ˈaŋgėl’ -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

angelc -a samostalnik moškega spola
ekspresivno dobro duhovno bitje, ki živi v nebesih, slavi Boga in opravlja njegova naročila; SODOBNA USTREZNICA: angelček
FREKVENCA: 5 pojavitev v 4 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

angelček [ángelčǝk] samostalnik moškega spola

angelček

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

angelec [ángelǝc] samostalnik moškega spola

angelc

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ankršt2 [ȃnkršt] samostalnik moškega spola

antikrist

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

antinómičen -čna -o prid. (ọ́)
nanašajoč se na antinomijo, protisloven: antinomična načela dobrega in zla / razkrivati človeka kot antinomično bitje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

antinómičen -čna -o (ọ́) protisloven: človek kot ~o bitje
antinómičnost -i ž, pojm. (ọ́) protislovnost

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

antverhar [āntverhar] samostalnik moškega spola

rokodelec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

apnar [apnár] samostalnik moškega spola

kdor žge apno; apnar

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

apostelj [apọ̑stǝlj apọ̑stǝljna] samostalnik moškega spola

apostol

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

apotekar [apotẹ̑kar] samostalnik moškega spola

lekarnar, apotekar

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

arba [ārba] samostalnik ženskega spola

zunanje žensko spolovilo; vulva

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

arban [nepopoln podatek] samostalnik moškega spola

stric, tj. očetov brat

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

arcat [ārcatnepopoln podatek] samostalnik moškega spola

zdravnik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

arendavec [árendavǝcnepopoln podatek] (arendalec) samostalnik moškega spola

kdor da kaj v zakup; zakupodajalec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

arestant [arestȁntnepopoln podatek] samostalnik moškega spola

jetnik, zapornik, arestant

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

arga [ārga] samostalnik moškega spola

strahopeten človek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

arink [ārink] samostalnik moškega spola

morska riba sled, LATINSKO: Clupea harengus

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

armada [armáda] samostalnik ženskega spola

vojska, armada

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

arovica [árovica] samostalnik ženskega spola

kravja, kozja ipd. dlaka

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

arzin [nepopoln podatek] samostalnik moškega spola

laket, komolec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

àseksuálen -lna -o (ȁȃ) nespolen: ~o bitje
àseksuálnost -i ž, pojm. (ȁȃ) nespolnost

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

asla [ásla] samostalnik ženskega spola

tvor, ulje, absces

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

astrálen -lna -o prid. (ȃ)
1. nanašajoč se na nebesna telesa: astralni svet; astralna megla / astralni kult pri starih narodih češčenje nebesnih teles
2. knjiž. breztelesen, nesnoven: astralno bitje / astralno telo v okultizmu duhovni dvojnik fizičnega telesa
// ekspr. prosojen, nežen: njeno belo astralno telo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

astrálen -lna -o (ȃ) izobr. ~o bitje breztelesno, nesnovno
astrálni -a -o (ȃ) ~ svet
astrálnost -i ž, pojm. (ȃ) breztelesnost, nesnovnost

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ašterželj [ášteržǝlj ášteržǝljna] (aštržilj) samostalnik moškega spola
  1. jermen, s katerim se pritrdi sedlo ali vlečna oprema pod prsmi; podprsnica
  2. naramnica

PRIMERJAJ: naprsnik, oprsnik, podprsnica, podprsnik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ata [áta] samostalnik moškega spola

oče, ata

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

atapot [atapōtnepopoln podatek] (otopot) samostalnik moškega spola

morska žival sipa, LATINSKO: Sepia officinalis, ali rak(ovica)

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

avša [ȃvša] samostalnik ženskega spola

lahkomiselna ženska

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

avštriga [āvštriga] samostalnik ženskega spola

školjka ostriga, LATINSKO: Ostrea

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

avtmant [āvtmant] samostalnik moškega spola

stotnik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

avžlokar [āvžlokar] samostalnik moškega spola

mitničar

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bába -e ž (á)
1. slabš. ženska, navadno starejša: grda, stara baba; ekspr. prekleta baba nora
● šalj. babe se zbirajo, dež bo; preg. kamor si hudič sam ne upa, pošlje babo ženski se posreči izpeljati tudi na videz nerešljivo zadevo
// nizko (zakonska) žena: nikamor ne gre brez svoje babe
2. ekspr. lepa, postavna ali sposobna ženska: baba pa je, baba
3. ekspr. strahopeten ali klepetav moški: kaj se bojiš, baba! lahko mi poveš, saj nisem baba
4. kar se rabi kot podstava, opora, podlaga: steber kozolca so postavili na betonsko babo; baba (pri klepalniku) babica
♦ etn. baba zadnje snopje pri metju ali mlačvi; babo žagati šega ob koncu zimske dobe, da se prežaga lutka iz slame in cunj; pehtra baba po ljudskem verovanju bajeslovno bitje, ki nastopa v podobi hudobne ali prijazne starke

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

baba
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
babe samostalnik ženskega spola
slabšalno ženska
IZGOVOR: [bába], rodilnik [bábe]
BESEDOTVORJE: babin
ZVEZE: jaga baba
PRIMERJAJ: Pehtra baba

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

baba [bába] samostalnik ženskega spola
  1. stara ženska; baba
  2. pomočnica pri porodih; babica

PRIMERJAJ: težkulja, všegarica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

babica [bábica] samostalnik ženskega spola
  1. stara ženska, ostarela mati
  2. stara mati; babica
  3. nakovalo za klepanje kose
  4. pomočnica pri porodih; babica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

babina [bábina] samostalnik ženskega spola

stara ženska

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

babura [babȗra] samostalnik ženskega spola

žival navadni prašiček, LATINSKO: Porcellio scaber

PRIMERJAJ: adruščica, adruška, babuška, fota

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

babuška [babȗška] samostalnik ženskega spola

žival navadni prašiček, LATINSKO: Porcellio scaber

PRIMERJAJ: adruščica, adruška, babura, fota

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bahač [baháč] samostalnik moškega spola

bahač

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bahavec [báhavǝc] samostalnik moškega spola

bahač

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bahavnik [báhavnik] (bahovnik) samostalnik moškega spola

bahač

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bajavka [bájavkanepopoln podatek] (bajalka) samostalnik ženskega spola

vedeževalka

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bajer [bājer] samostalnik moškega spola

ribnik, bajer

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bajeslôven -vna -o (ȏ)
pridevnik od bajeslovje: slika bajeslovne vsebine; bajeslovno bitje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bajeslôven -vna -o (ȏ) ~a vsebina
bajeslôvni -a -o (ȏ) ~o bitje
bajeslôvnost -i ž, pojm. (ȏ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bakrenar [bakrẹ̑nar] samostalnik moškega spola

trgovec z bakrenimi izdelki

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

baksador [baksadōrnepopoln podatek] samostalnik moškega spola

odposlanec, ambasador

PRIMERJAJ: bašador

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

balena [baléna] samostalnik ženskega spola

morski sesalec kit, LATINSKO: Cetacea

PRIMERJAJ: fokina, keta, kit, košir

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

banda [bȃnda] samostalnik ženskega spola

gneča

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

barantač [barantáč] samostalnik moškega spola

kdor se ukvarja z blagovno menjavo; trgovec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

barantavec [barantȃvǝc] (barantalec) samostalnik moškega spola

kdor se ukvarja z blagovno menjavo, trgovec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

barbar [bȃrbar] samostalnik moškega spola

kdor se ukvarja z barvanjem; barvar

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

barkador [barkadọ̑r] samostalnik moškega spola

ladijski kapitan

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

basant [basānt] samostalnik moškega spola

ptica fazan, LATINSKO: Phasianus colchicus

PRIMERJAJ: fazant

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bašador [bašadọ̑rnepopoln podatek] samostalnik moškega spola

odposlanec, ambasador

PRIMERJAJ: baksador

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

baščenik [baščeník] samostalnik moškega spola

dedič

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bavbáv -a m (ā)
otr. namišljeno bitje, ki vzbuja strah: če ne boš priden, te bo vzel bavbav; mati straši otroke z bavbavom; strašen bavbav / ekspr. rak ni več bavbav

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bavbáv -a m, člov. (á; ȃ) otr. |namišljeno bitje|; nečlov., poud. prikazovati kaj kot ~ |strah vzbujajoče|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bavbāv -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bavec [bȃvǝc] samostalnik moškega spola

namišljeno bitje za vzbujanje strahu pri otrocih; bavbav

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bazilísk bazilíska samostalnik moškega spola [bazilísk] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek (nem. Basilisk in) lat. basiliscus iz gr. basilískos, ‛vrsta kače’, prvotno ‛kraljič’, iz basileús ‛kralj’, ker je bazilisk veljal za kralja kač
bazilísk -a m (ȋ)
1. v orientalski mitologiji kači podobno bitje, ki ubija s pogledom: glava z očmi baziliska; gleda kot bazilisk
2. zool. tropski kuščar, ki živi v Srednji Ameriki, Basiliscus: bal se je gadov, baziliskov in druge golazni
3. v srednjem veku velik top: za napad niso imeli niti dovolj vojaštva niti baziliskov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bazilísk -a m, člov. (ȋ) |bajeslovno bitje|; živ. |kuščar|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bazilisk -a (basilišk, bazilisk) samostalnik moškega spola
kači, zmaju in petelinu podobno mitološko bitje, ki ubija s pogledom; SODOBNA USTREZNICA: bazilisk
FREKVENCA: 4 pojavitve v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bažilišk [bažilīšk] samostalnik moškega spola

kači podobno bitje, ki ubija s pogledom; bazilisk

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bebec [bẹ̑bǝc] samostalnik moškega spola

neumnež, bebec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bedánec -nca m (á)
nar. gorenjsko, po ljudskem verovanju moškemu podobno kosmato bitje, ki prebiva v gozdu; divji mož: strašen bedanec

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bedanec
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
bedanca samostalnik moškega spola
bajeslovno bitje, divji mož
IZGOVOR: [bedánəc], rodilnik [bedánca]
BESEDOTVORJE: bedančev
PRIMERJAJ: Bedanec

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bedro [bédro] samostalnik srednjega spola

bedro

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

belakin [belakȋn] samostalnik moškega spola

ptica pelikan, LATINSKO: Pelecanus onocrotalus

PRIMERJAJ: belokožnik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Belbog [bẹ̄lbog] samostalnik moškega spola

slovanski bog sreče

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Belin [belȋn] samostalnik moškega spola

bog sonca, Apolon

PRIMERJAJ: Belineš, Jason

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Belineš [belȋneš] samostalnik moškega spola

bog sonca, Apolon

PRIMERJAJ: Belin

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

belka [bẹ̑u̯ka] samostalnik ženskega spola

žival uš, LATINSKO: Pediculus

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

belokožnik [belokọ̑žnik] samostalnik moškega spola

ptica pelikan, LATINSKO: Pelecanus onocrotalus

PRIMERJAJ: belakin

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

belouška [beloȗška] samostalnik ženskega spola

kača belouška, LATINSKO: Natrix natrix

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

belzor [belzọ̑r] samostalnik moškega spola

neko bajeslovno bitje, krilati lev

PRIMERJAJ: kvajs

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

benderčar [bendẹ̑rčar] samostalnik moškega spola

vojak, ki nosi zastavo; zastavonoša; praporščak

PRIMERJAJ: bendero

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

berač [beráč] samostalnik moškega spola

berač, prosjak

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

beračica [beračíca] samostalnik ženskega spola

beračica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

beravselj [berávsǝlj berávsǝljna] samostalnik moškega spola

berač, prosjak

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bernjač [bernjáč] samostalnik moškega spola

kdor kaj zbira; zbiralec

PRIMERJAJ: bernjavec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bernjavec [bernjȃvǝc] (bernjalec) samostalnik moškega spola

kdor kaj zbira; zbiralec

PRIMERJAJ: bernjač

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Beron [nepopoln podatek] samostalnik moškega spola

vrhovni bog, Jupiter

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bes
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
besa samostalnik moškega spola
nadnaravno bitje, zli duh
IZGOVOR: [bés], rodilnik [bésa]
BESEDOTVORJE: besov

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

besednik [besẹ̑dnik] samostalnik moškega spola

zagovornik pred sodiščem; odvetnik; besednik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

beštija -e (beštija, bestija°, bestja°) samostalnik ženskega spola
1. divja žival, običajno velika in/ali nevarna
2. v Razodetju bitje v podobi nenavadne rogate živali, ki odvrača ljudi od Boga; SODOBNA USTREZNICA: zver
3. v razlagalnih besedilih, zlasti k Razodetju kdor služi satanu in odvrača ljudi od vere v Kristusa; SODOBNA USTREZNICA: antikrist
4. slabšalno človek, ki ima negativne moralne lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: beštija
FREKVENCA: 114 pojavitev v 8 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

betežnik [betežník] samostalnik moškega spola

bolnik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bezgavka [bǝzgȃvka] samostalnik ženskega spola

limfni organ v žrelu; mandelj

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bezgetanje [bǝzgetȃnje] samostalnik srednjega spola

o lisicah gonjenje, parjenje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bezgetati [bǝzgetáti bǝzgẹ́čem] nedovršni glagol

kazati nagnjenje za parjenje; goniti se; pojati se

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bezljaj [bezljȃj] samostalnik moškega spola
  1. begunec
  2. kamnu podobna tvorba iz neprebavljivih snovi v želodcu prežvekovalcev; bezoar

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bežeč [bežȅč] samostalnik moškega spola

begunec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

biba [bíba] samostalnik ženskega spola

plazilec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

biček [bȋčǝk] samostalnik moškega spola

jagenjček, mlad oven

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bíčkar -ja m
bot., zool. enocelično bitje, ki se giblje z bičkom
SINONIMI:
bot., zool. bičkovec, bot., zool. flagelat

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

bik [bȉknepopoln podatek] samostalnik moškega spola

samec goveda; bik

PRIMERJAJ: čamer, govedo, krava

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bílo1 -a s (í)
1. zastar. utrip, bitje1, pulz: zastrupljenec ima hitro bilo / potipal je bolniku bilo
2. priprava za bitje, udarjanje: tolči po bilu; ura z bilom / električno bilo zvočna signalna naprava
♦ tekst. del statev, ki z grebenom pribija votek k že stkanemu blagu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bílo -a s, pojm. (í) neobč. utrip (žile); števn. ura z ~om |s pripravo za bitje|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bio... ali bío... prvi del zloženk (ȋ)
1. nanašajoč se na življenje, živo bitje, živo sploh: biograf, biološki; biogen, biofizika, biokemik; bioklimatski, biomehanika, biotehnologija / mikrobiologija
2. pri katerem se uporabljajo samo naravni in naravi prijazni postopki in materiali: biovrt in bio vrt, biokmetija in bio kmetija

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

birič [birȉč] samostalnik moškega spola

birič

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

biriška [birȋška] samostalnik ženskega spola

biričeva žena

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

birjot [bīrjotnepopoln podatek] samostalnik moškega spola

konju podobna bajeslovna žival s čarovnim rogom na čelu; samorog

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bis [nepopoln podatek] samostalnik moškega spola

bivol

PRIMERJAJ: bivol

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bistrovid [bistrovȉd] samostalnik moškega spola

žival ris, LATINSKO: Lynx lynx

PRIMERJAJ: ostrovid

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bíti1 bíjem nedov., pesn. bijó, bíj -te, -óč; bìl bíla, bít, bít -a; bítje; (bít/bìt) (í ȋ) ~ in udrihati; Srce, žila ~e; Ura ~e dve, osem, pokr. drugo, osmo; brezos. Deset je bilo; biti koga/kaj ~ človeka, žival; Ura ~e četrti; ~ plat zvona |z udarjanjem na zvon naznanjati nesrečo|; pešaj. ~ žogo igrati nogomet; biti koga/kaj po čem Bili so ga po glavi; poud., z notranjim predmetom biti kaj z/s kom/čim ~ boj s sovražnikom, s poplavo |bojevati se|; biti ob kaj Dež ~e ~ okna; biti v kaj Veter jim ~e ~ obraz; poud. Rumena barva ~e ~ oči |je zelo opazna|; biti po čem Toča ~e ~ strehi
bíti se bíjem se (í ȋ) poud. za koga/kaj ~ ~ ~ svobodo, pravice |bojevati se|; neobč. biti se z/s čim Tako ravnanje se ~e z mojimi nazori |je v nasprotju|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bíti1 sȅm nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bíti2 bȋjem nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

biti2 sem nedovršni glagol
I. kot polnopomenski glagol
1. kdo/kaj izraža materialno ali duhovno obstajanje v stvarnosti; SODOBNA USTREZNICA: obstajati
1.1 dov., kaj začeti obstajati; SODOBNA USTREZNICA: nastati
1.2 kot slovnični zgled izraža potrditev, pritrditev
1.3 kdo/kaj, koga [rodilnik količine] obstajati kot živo bitje; SODOBNA USTREZNICA: živeti
2. v zvezi s (tretje)osebno rabljenim naklonskim glagolom moči izraža
2.1 kot povedek, navadno ob osebkovem odvisnem stavku, kaj; negotovo, vprašljivo ali zaželeno, dopustno obstajanje oz. uresničitev česa
2.2 kot členek nepopolno prepričanost o čem; SODOBNA USTREZNICA: morda, mogoče
3. kdo/kaj; s prisl. določilom kraja izraža navzočnost v prostoru in času
3.1 kdo/kaj nahajati se
3.1.1 kdo/kaj; obstajati
3.2 kdo bivati, prebivati, živeti
3.2.1 kdo; (okoli koga) zadrževati se
3.3 kdo; (pri čem), s čim biti prisoten, udeležen pri kaki dejavnosti; udeleževati se česa
3.3.1 kdo; (na čem, v čem) biti dejaven pri kakem delu, opravilu; SODOBNA USTREZNICA: opravljati kaj
3.4 kdo; (pri kom, v čem) s kom nahajati se v družbi s kom
3.4.1 kdo; s kom hoditi, iti za kom, spremljati koga
3.4.2 kdo; s kom spremljati koga zaradi varstva, pomoči
3.5 v velelniku, kdo/kaj; s kom kot del pozdravnega in/ali blagoslovitvenega besedila izraža željo, hotenje po (blagodejni) prisotnosti koga/česa
3.6 kaj; komu [smiselni osebek], (na kom [smiselni osebek], pri kom/čem [smiselni osebek], v čem) izraža, da kaj pripada osebku ali je značilno zanj; SODOBNA USTREZNICA: imeti
4. nedov. in dov., kaj; komu, s prisl. določilom časa ali s prihodnjikom izraža
4.1 uresničevanje/uresničitev ali obstoj, potek česa v prostoru in času; SODOBNA USTREZNICA: dogajati se, zgoditi se, obstajati
4.1.1 kaj trajati
4.2 nedov. in dov., kaj začenjanje/začetek obstajanja; SODOBNA USTREZNICA: nastajati, nastati, nastopiti, priti
4.2.1 miniti
5. v zvezi z vprašalnimi zaimki sprašuje po neznanem
5.1 v zvezi s kdo, kdo sprašuje po neznani osebi
5.2 v zvezi s kaj, kdo/kaj; komu, s kom sprašuje po vzroku ali posledici dejanja, dogajanja ali stanja, predstavljenega v sobesedilu
5.3 v zvezi s k čemu, kaj; komu sprašuje po namenu ali vzroku (obstajanja) česa
II. kot pomožni glagol, z opisnim ali trpnim deležnikom
1. za tvorbo časovnih oblik in izražanje časov
1.1 preteklika
1.2 predpreteklika
1.3 prihodnjika
2. za tvorbo naklonskih oblik in izražanje naklonov
2.1 sedanjega pogojnika
2.2 preteklega pogojnika
2.3 velelnika
2.3.1 ob členku si ali/in v zvezi z ali/oli v vezniški vlogi izraža možnost izbire
3. za izražanje načinov
3.1 tvornega
3.2 trpnega
III. nedov. in dov. kot pomožni glagol, v vlogi vezi s povedkovim določilom
1. povedkovo določilo je samostalniška beseda, samostalniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik izraža obstajanje ali nastop tega (navadno stanja, lastnosti ali položaja/funkcije), kar označuje povedkovo določilo
1.1 kdo; kdo/kaj, komu kdo/kaj povedkovo določilo izraža poklic, položaj, funkcijo, pripadnost skupini ali (sorodstveno, prijateljsko) razmerje ipd.
1.2 kdo/kaj; kaj, komu kaj povedkovo določilo natančneje opredeljuje osebek glede na vsebino oz. pomen, dejavnost, lastnost(i), stanje ipd.
1.2.1 kot del vezniške zveze to je s pojasnjevalnim namenom uvaja drugačno, ustreznejšo, nazornejšo ali podomačevalno izrazitev, opredelitev česa
1.2.2 kdo/kaj; (pri kom) izraža (vsebinsko) istovetnost osebka
1.2.3 dov., kdo/kaj; (iz česa), k čemu, kaj izraža spremembo v to, kar označuje povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: postati kaj
1.3 v zvezi z vprašalnimi zaimki kot nadomestilom ali dopolnilom povedkovega določila
1.3.1 v zvezi z zaimkoma kdo in kaj sprašuje po neznani vsebini osebka
1.3.2 v zvezi s kaj za (en/enega) sprašuje po kakovosti, lastnosti ali vrstnosti samostalnika v povedkovem določilu
1.4 kaj; koga/česa [rodilnik svojilnosti], od koga/česa izraža svojino, pripadnost komu/čemu
1.4.1 v zvezah s čiga, česa sprašuje po pripadnosti koga/česa komu/čemu
1.4.2 kaj; komu izraža namenjenost česa komu
1.5 nedov. in dov. izraža obstajanje ali nastop stanja oz. lastnosti
1.5.1 kdo/kaj; komu/čemu kaj, komu k čemu obstajati za koga/kaj kot to, kar izraža povedkovo določilo
1.5.1.1 kdo; komu k čemu povzročati/povzročiti komu/čemu to, kar izraža povedkovo določilo
1.5.2 kdo/kaj; komu, k čemu obstajati kot predmet dejanja z neprijetnim učinkom, ki ga izraža povedkovo določilo
1.5.3 nedov., kdo/kaj; komu [smiselni osebek] kaj vzbujati občutek, vtis, kot ga izraža povedkovo določilo
1.5.4 nedov. in dov., kaj; komu [smiselni osebek] pripadati/pripasti komu to, kar izraža povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: prejeti/imeti
1.5.4.1 kaj; komu koristiti komu
1.5.4.2 v zvezah z ime, priimek, vzdevek, brezoseb.; komu/čemu [smiselni osebek] kaj izraža, da ima kdo/kaj ime, priimek, vzdevek, namenjen razpoznavnosti oz. prepoznavnosti nosilca; SODOBNA USTREZNICA: imenovati se
1.5.5 navadno v zvezah s k, za, kdo/kaj; komu/čemu, k čemu, za koga, (za koga/kaj) izraža namenskost, kot jo izraža povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: služiti
1.5.5.1 kaj; za kaj izraža vrednostno nadomestitev oz. zamenjavo
2. povedkovo določilo je pridevniška beseda, pridevniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik, kdo/kaj; kakšen/čigav/kateri, kakšnim, komu kakšen povedkovo določilo izraža lastnost, značilnost, pripadnost, količino ali vrstnost
2.1 v velelniku
2.1.1 kot del molitvenega obrazca
2.1.2 kot pozdrav ali/in blagoslov oz. kot del tovrstnega besedila
2.2 nedov. in dov. izraža pridobitev ali obstoj lastnosti, ki jo izraža povedkovo določilo
3. povedkovo določilo je prislov, prislovna besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik
3.1 kdo/kaj, koga/česa [ob količinskem izrazu] izraža obstajanje v okoliščinah (prostorskih, časovnih, lastnostnih, vzročnostnih), ki jih izraža povedkovo določilo
3.1.1 kdo/kaj; (iz koga/česa, od koga/česa) izraža izvor, izhodišče, vir; izvirati
3.1.2 kaj; (iz česa) izraža snov, iz katere je osebek
3.2 kdo/kaj; (v čem, s čim) nahajati se v stanju (položaju, razmerju), ki ga izraža povedkovo določilo
3.2.1 kdo/kaj; (pod kom) nahajati se v podrejenem položaju
3.2.2 kdo/kaj; (pri kom, v čem) biti predmet tega (čustvovanja, odnosa, dejanja, delovanja), kar izraža povedkovo določilo
3.2.3 kdo; (v čem) nahajati se v tem ali biti opremljen s tem, kar izraža povedkovo določilo
3.3 kdo/kaj; komu, (v čem) opravljati dejanje, ki ga izraža povedkovo določilo
4. povedkovo določilo je povedkovnik, povedkovniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik
4.1 nedov. in dov., brezoseb. izraža stanje v naravi
4.2 nedov. in dov., brezoseb./kdo/kaj; kogarod. [smiselni osebek], (od česa), komu [smiselni osebek], kogatož. [smiselni obsebek], na koga/kaj, za koga/kaj, na kom/čim, pred kom/čim, (med kom), s kom [smiselni osebek] izraža doživljajsko in/ali razpoloženjsko stanje udeleženca oz. nosilca
4.2.1 v zvezi biti čez, kdo/kaj obstajati kot del celote, ki ne obstaja več; SODOBNA USTREZNICA: (pre)ostajati
4.2.2 v zvezi biti proč/tja/tjakaj/vun, kdo/kaj izraža prenehanje obstajanja, življenja in/ali časovno odmaknjenost česa; SODOBNA USTREZNICA: miniti, umreti
4.3 izraža vrednotenje
4.3.1 brezoseb./kaj [nadomestilo za polstavek, odvisnik z da ali nedoločnik]; (na čem)
4.3.2 brezoseb.; kogarod. [smiselni osebek], komu/čemu [smiselni osebek]
4.3.2.1 v zvezi temu je/bode/bodi tako izraža potrditev, da je prej povedano v skladu z resničnostjo; Tako je! Naj bo tako!
4.3.2.2 v zvezah kot čast/hvala/mir bodi komu, s kom
4.4 kot pozdrav in/ali blagoslov oz. kot del tovrstnega besedila
4.5 kot del molitvenega obrazca
4.6 kot izraz hvaležnosti
4.6.1 brezoseb.; komu [smiselni osebek], nedoločnik naklonsko opredeljuje dejanje
4.6.2 v zvezi s čas, red, brezoseb.; česa, nedoločnik izraža primernost časa za kaj
5. povedkovo določilo je nedoločnik, v zvezi z videti, kaj izraža videz stanja, lastnosti, kot ga/jo izraža povedkovo določilo
6. v povedkovem določilu je predložni morfem
6.1 izraža rodilniško prehodnost, v zvezi biti prez, kdo; koga ne imeti
6.2 izraža dajalniško prehodnost, v zvezi biti proti, kdo; komu nasprotovati
6.3 izraža tožilniško prehodnost, v zvezi biti čez, kdo/kaj; koga/kaj izraža nadrejenost ali višjo stopnjo; SODOBNA USTREZNICA: gospodovati, presegati
6.4 izraža tožilniško prehodnost, v zvezi biti za
6.4.1 kdo; za koga soglašati s kom, biti pristaš koga
6.4.2 brezoseb.; komu [smiselni osebek], za koga prizadevati si, truditi se za kaj
6.5 izraža dajalniško ali tožilniško prehodnost, v zvezi biti zoper, kdo/kaj, koga [rodilnik količine]; komu/čemu, koga/kaj nasprotovati komu/čemu
6.6 izraža orodniško prehodnost, v zvezi biti z, kdo; s kom soglašati s kom, biti pristaš koga
FREKVENCA: približno 97000 pojavitev v 52 delih
FRAZEOLOGIJA: biti čez graben, biti dan na znanje, biti (dobro) pri dneh, biti k smrti, biti (komu) k ničemur, biti (komu) k pridu, biti (komu) na del, biti (komu) na poti , biti komu na strani , biti komu ob srcu/srce, biti komu v misli, biti komu v rodu/žlahti, biti kriji/roda/žlahte koga, biti majhnega srca , biti meča, biti na dnevi, biti na dnevu, biti na erpergah, biti na glavi koga, biti na kom, biti na laži , biti na tem, biti na tem, biti na/v porodu, biti nad čim k norcem, biti nad kom, biti pred davrmi , biti pred kom, biti pred očima, biti pred rokami, biti pred srcem/v srcu, biti pri mleku/sescih matere, biti pri pameti/umu, biti (si) v svesti česa, biti smrti, biti spred oči, biti v krili, biti v oblasti, biti v pan dejan/položen, biti v roki/rokah koga, biti v (veliki) časti, biti vpričo, biti za kom, bodi Bogu toženo, bodi ga Bog hvaljen/zahvaljen, Bog je priča, (kaj) biti komu pokošen travnik, kaj bo/bode (h) komu, kaj je komu s kom?, kaj je (komu) zato?, ne biti enega boba vreden, (to) bodi daleč, truc bodi komu/čemu
TERMINOLOGIJA: biti pod postavo, greh (nej) k smrti

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bítje1 -a s (í)
glagolnik od biti bijem: bitje stolpne ure; bitje srca, žil

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bítje2 -a s (ī)
1. kar živi ali je vsaj mišljeno kot živo: bitja in predmeti; človeško bitje; človek je razumno bitje / vpliv podnebja na živa bitja / bajeslovno, božansko, breztelesno bitje / mikroskopsko majhno bitje organizem / družbeno, socialno bitje človek
2. ekspr., s prilastkom oseba, zlasti kot nosilec kake lastnosti: končno se je našlo dobro bitje, ki mu je pomagalo; bila je družabno, veselo bitje / prehitelo me je motorizirano bitje v čeladi / všeč mu je, če mu streže nežno bitje ženska
3. knjiž. eksistenca, bivanje, življenje: mlad človek se veseli svojega bitja; gre za bitje ali nebitje človeka / žitje in bitje naroda
4. knjiž. vse značilne fizične in duhovne sestavine človeka: z vsem svojim bitjem je hrepenel po domu
♦ biol. enocelično bitje; rel. najvišje bitje Bog

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bítje -a s (í; ȋ) ~a in predmeti; člov., poud. Našlo se je ~, ki ga razume |oseba|; pojm., neobč. ~ in žitje naroda obstoj, obstajanje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bítje1 -a s
v zvezi s srcem ritmično poganjanje krvi po žilah s širjenjem in krčenjempojmovnik
SINONIMI:
utripanje, med. pulziranje, ekspr. razbijanje, ekspr. tiktakanje, ekspr. tolčenje
GLEJ ŠE SINONIM: utrip

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

bítje2 -a s
s prilastkom, ekspr. človek, žival kot nosilec kake lastnosti
SINONIMI:
ljubk. bitjece, ekspr. reč, ekspr. stvar, knj.izroč. stvor
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: pojmovnik breztelesno bitje  pojmovnik družbeno bitje  pojmovnik nadnaravno bitje  pojmovnik živo bitje
GLEJ ŠE SINONIM: obstoj, življenje
GLEJ ŠE: enoceličar, enoceličar, človek, bog1, mnogoceličar

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

bítje-asamostalnik srednjega spola
  1. kar je živo
    • bitje česa
  2. oseba, žival
    • bitje česa
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • bitje z/s
  • , bitja v/na

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bítje – glej bíti1, bíti2

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bítje 1., n. 1) das Schlagen, die Schlägerei, Mur.; svajo z bitjem končati, ogr.-Valj. (Rad); — b. žile, der Pulsschlag, Cig. (T.); — 2) das Schlagwerk der Uhr, C.; ura z bitjem, ura se je na bitju pokazila, Polj.; tudi: bitjè.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bítje 2., n. 1) das Sein, die Existenz, Mur., Cig. (T.); boj za bitje in nebitje, Zv.; b. in žitje, Zv.; svoje b. imeti, existieren, Vod. (Izb. sp.); — 2) die wesentliche Beschaffenheit: b. in natura, b. in lastnost, Pohl.-Valj. (Rad); — der Zustand: v dobrem bitju držati kaj, etwas im guten Zustand erhalten, Levst. (Pril.); b. ljubljanskega močvirja, Levst. (Močv.); — 3) das existierende Wesen (ens), Guts., Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; umno b., das Vernunftwesen, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bítje1 -a s
1. bitje, pretep: tve bíttye, i kervni slaki obeſzelio mene SM 1747, 69; bi sze bitje zacsnolo KOJ 1848, 91; kaj bi ſze bojali od bitya KŠ 1754, 14; je i konecz najsao vu bitji KOJ 1848, 23; pred bitjom opüstili KOJ (1914), 153
2. udarjanje, naznanjanje z zvočnim znakom: vöre je zbitja vöre mogôcse znati KAJ 1870, 158

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bítje2 -a s obstoj, obstajanje: Verbum bitje znamenüje KOJ 1833, 46; pod ſzpodobom, i nej bítyom, ſzkrite ſzo nám ſzkrovnoszti KM 1783, 62

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bitje [bítje] samostalnik srednjega spola

bivanje, obstoj

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bitje samostalnik srednjega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

bitje1 s, F3, eſsentia, bitje; existentia, bitje; extantia, bitje, kar je kai viditi

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bitje2 s, livor, proga, zhernavka, plavu od bitja; prim. bijenje 

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bitjeopomba -a samostalnik srednjega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bitje1 [biti bijem] sam. s ♦ P: 1 (KPo 1567)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bitje2 [biti sem] sam. s ♦ P: 9 (DB 1584, DC 1584, DM 1584, BH 1584, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bitje1 -a samostalnik srednjega spola
udarjanje z namenom povzročati bolečino; SODOBNA USTREZNICA: tepenje
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bitje2 -a samostalnik srednjega spola
1. glagolnik od biti;2 SODOBNA USTREZNICA: obstajanje, bivanje, življenje
2. kar je narava, bistvo, značilnost živega, bivajočega
2.1 kar je narava, bistvo, značilnost boga, božanstva; SODOBNA USTREZNICA: božanskost
3. kar obstaja z značilnimi lastnostmi kot posameznost; SODOBNA USTREZNICA: bitje, oseba
4. kar obstaja z nadnaravnimi lastnostmi; SODOBNA USTREZNICA: bog, božanstvo
4.1 o krščanskem Bogu izraža obstajanje v obliki treh božjih oseb kot enega Boga
FREKVENCA: 62 pojavitev v 9 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bitje s

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bítjece in bítijce -a [prva oblika bitjəce] s (ī)
manjšalnica od bitje2: majhno živo bitjece / ekspr. bila je res mično bitjece

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

biválno okólje -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bivol [bívol] samostalnik moškega spola

divje govedo, bivol

PRIMERJAJ: bis

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bivolina [bivolína] samostalnik ženskega spola

neroden človek, nerodnež

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bizina [bīzina] samostalnik ženskega spola

riba beluga, LATINSKO: Huso huso

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

blagajnik [blagȃjnik] samostalnik moškega spola

zakladnik, blagajnik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

blates [blátesnepopoln podatek] (blatez) samostalnik moškega spola

morska riba navadna plošča, LATINSKO: Pleuronectes platessa

PRIMERJAJ: blateš

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

blateš [blátešnepopoln podatek] (blatež) samostalnik moškega spola

morska riba navadna plošča, LATINSKO: Pleuronectes platessa

PRIMERJAJ: blates

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bledíca bledíce samostalnik ženskega spola [bledíca] STALNE ZVEZE: listna bledica
ETIMOLOGIJA: ↑bled

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bližnji [blȋžnji] samostalnik moškega spola

vsak človek v razmerju do drugih ljudi; bližnji

PRIMERJAJ: bližnjik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bližnjik [blȋžnjik] samostalnik moškega spola

vsak človek v razmerju do drugih ljudi; bližnji

PRIMERJAJ: bližnji

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

blodnik [blọ̑dnik] ali [blodník] samostalnik moškega spola

razuzdanec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bobnar [bọ̑bnar] samostalnik moškega spola

bobnar

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bobničar [bobnȋčar] samostalnik moškega spola

kdor igra na pavke

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bočar [bọ̑čar] samostalnik moškega spola

izsiljevalec denarja, izterjevalecnepopoln podatek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bodežnik [bọ̑dežnik] samostalnik moškega spola

poulični igralec, ki uprizarja boj za denar

PRIMERJAJ: šermir

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bodicijes [nepopoln podatek] (bodeči jež) samostalnik moškega spola

žival jež, LATINSKO: Erinaceus

PRIMERJAJ: jež

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bóg -á m, daj. ed. stil. bogú; mn. bogôvi; im., tož. dv. bogôva in bogá (ọ̑)
1. ed., v enoboštvu nadnaravno bitje, ki je ustvarilo svet in ki posega v njegov razvoj: častiti, moliti boga; klicati boga na pomoč; prositi boga za zdravje; verovati v boga; prisegati pred bogom; kot boga te prosim / v krščanstvu pravični, večni, vsemogočni Bog; gospod Bog; Bog oče; vznes. Bog ga je poklical, vzel k sebi umrl je; pred smrtjo se je spravil z Bogom prejel je zakrament za umirajoče
// v mnogoboštvu vsako od človeku nadrejenih bitij: Homerjevi bogovi in junaki; Perun, bog starih Slovanov; sončni bog; bog vojske; bogovi na Olimpu; živi ko mali bog zelo dobro, v izobilju / ekspr. to ti je bil prizor za bogove imeniten, čudovit, zabaven
2. v medmetni rabi, z oslabljenim pomenom izraža
a) začudenje, navdušenje: bog, koliko lepote je okoli nas! ljubi bog, ali je to mogoče
b) nejevoljo, nestrpnost: kaj pa govoriš, bog te je dal; pojdi že, bog te nesi; ali boš kar naprej počival, bog te nima rad; bog nebeški, kaj sem jaz kriv; kod si hodil tako dolgo, za bóga milega; pustite me pri miru, za bóga svetega
c) strah, vznemirjenje, obup: o bog, kaj bo iz tega; moj bog, kako smo nesrečni; o ti moj bog, saj ne bom zdržal
č) dvom, negotovost, upanje: sam bog ve, če je res; bog vedi, kod hodi; če bog da, se bomo kmalu videli
d) svarilo, prepoved, opozorilo: bog ne daj, samo tega ne; bog varuj, da bi kaj takega storil; bog ne zadeni, da bi pozabil na nas
e) hvaležnost, zadovoljstvo: dobro smo opravili, hvala bogu; bog plačaj za dar hvala; elipt. vzemi ga, še bog če te mara; še bog da je prišel / boga zahvali, da se je tako zgodilo
f) najboljšo željo, naklonjenost: bog daj srečo, zdravje; bog daj, da bi bilo res; bog (te) živi! / ob spominu na umrle Bog ji daj dobro, nebesa
g) zlasti v kmečkem okolju pozdrav: dober večer bog daj; »Dober večer!« »Bog daj! ali Bog ga daj!«; vznes., ob slovesu bog s tabo
h) podkrepitev trditve: govoril bom resnico, tako mi bog pomagaj; o njej ne vem nič slabega, bog varuj; bog mi je priča, da ne lažem; pod milim bogom za nobeno rabo nisi prav za nobeno; to je gotovo kakor bog v nebesih
3. ekspr. človek, ki ima veliko veljavo: ta otrok je bog v družini; v vasi je bil mali bog / imela ga je za boga zelo ga je občudovala, oboževala
// najvišji vzor, ideal: njegov bog je denar
● ekspr. najljubša ji je kava, no, bog ji jo blagoslovi privoščim ji; šalj. ustavili se bomo, kjer bog roko ven molí v gostilni; bog ga tepe nesreče ga zadevajo; naj gre, bog z njim ni mi žal; bibl. dajte cesarju, kar je cesarjevega, in bogu, kar je božjega vsakemu svoje; živeti bogu za hrbtom v oddaljenem, zakotnem kraju; ekspr. bogu čas krasti lenariti; drži se ko lipov bog je neroden, molčeč; to je pa narejeno, da se bog usmili, star. da se bogu smili zelo slabo; preg. človek obrača, bog obrne človekova pričakovanja se ne uresničijo zmeraj; preg. bog je sam sebi najprej brado ustvaril vsak poskrbi najprej zaseprim. bogami, bogdaj, bogpomagaj, bogsigavedi, bogvaruj, bogve, bogvedi, bogzna ipd.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bog
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
boga samostalnik moškega spola
nadnaravno bitje
IZGOVOR: [bók], rodilnik [bogá]
BESEDOTVORJE: božji
PRIMERJAJ: Bog

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bóg1 -á m
človeku, človeštvu nadrejeno nadnaravno bitjepojmovnik
SINONIMI:
božanstvo, star. bogstvo, star. boštvo, ekspr. božansko bitje
GLEJ ŠE: srečen, lenariti, živel, res2, presneto2, neroden2, na svidenje, kdo ve, joj2, joj2, joj2, joj2, hvala2, hvala2, hvala2, hudo3, občudovati

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

bog1 [bọ̑g] samostalnik moškega spola

bog

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Bog2 [bọ̑g] samostalnik moškega spola

Bog

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bog1 -a (bug, bog) samostalnik moškega spola
1. ed., v enoboštvu vsemogočno, nesmrtno nadnaravno bitje, ki ga verniki častijo, molijo; SODOBNA USTREZNICA: Bog
1.1 v krščanstvu vsemogočno, nesmrtno nadnaravno bitje, ki ga verniki častijo, molijo in obstaja v treh osebah, ki se med seboj razlikujejo, a so hkrati eno; SODOBNA USTREZNICA: (troedini) Bog
1.2 v krščanstvu Bog kot stvarnik in oče
1.3 v krščanstvu Bog kot učlovečeni božji sin
1.4 v krščanstvu Bog kot božji duh, ki usmerja, vodi ljudi v veri
2. v mnogoboštvu vsako od (vse)mogočnih, nesmrtnih nadnaravnih bitij s posebnim področjem delovanja, ki ga verniki častijo, molijo; SODOBNA USTREZNICA: bog
2.1 bitje, stvar, pojav, ki se mu pripisuje nadnaravna moč in ga verniki častijo, molijo
2.2 kip, predmet, ki predstavlja (vse)mogočno, nesmrtno nadnaravno bitje in ga verniki častijo, molijo
3. človek, ki zapoveduje komu v imenu Boga; SODOBNA USTREZNICA: bog
3.1 protestansko človek, ki mu papež, Katoliška cerkev pripisuje nadnaravno moč glede določenih stvari; SODOBNA USTREZNICA: zavetnik, priprošnjik
3.2 bitje, ki se mu pripisuje božja moč, lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: najvišji oblastnik
3.3 kdor s pomočjo posebnih sposobnosti napoveduje prihodnje ali razlaga pretekle dogodke; SODOBNA USTREZNICA: vedeževalec
4. slabšalno kar ima zelo veliko moč, vpliv
4.1 slabšalno kar komu največ pomeni; SODOBNA USTREZNICA: bog
FREKVENCA: približno 25000 pojavitev v 50 delih
FRAZEOLOGIJA: biti z Bogom / biti storjen v Bogu, Bog je priča / Bogu zaupam, Bog ne daj, Bog obari, Bog z nami, Bog zna, Bogu bodi toženo, Bogu se smili, čast Bogu, hvala (bodi) Bogu, pomagaj Bog / Bog daj dobro jutro/dober dan/dober večer / Bog vi zdravje, priti k Bogu, skozi Bog, tako nam Bog pomagaj

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bog ► ˈbȯːk ˈbȯga m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bogastvo1 -a (bogastvu, bogastvo, bogatstvo) samostalnik srednjega spola
1. nadnaravno duhovno bitje, ki je vsemogočno in nesmrtno; SODOBNA USTREZNICA: Bog, božanstvo
1.1 versko Oče, Sin in Sveti duh kot tri božje osebe, ki so en sam Bog; SODOBNA USTREZNICA: troedini Bog
2. narava, lastnosti boga, božanstva; SODOBNA USTREZNICA: božanskost
FREKVENCA: 227 pojavitev v 26 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bogataj [bogatȃj] samostalnik moškega spola

bogat človek; bogataš

PRIMERJAJ: bogatin, bogatinec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bogatin [bogatȋn] samostalnik moškega spola

bogat človek; bogataš

PRIMERJAJ: bogataj, bogatinec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bogatinec [bogatȋnǝc] samostalnik moškega spola

bogat človek; bogataš

PRIMERJAJ: bogataj, bogatin

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

boginec [bogȋnǝcnepopoln podatek] samostalnik moškega spola

vedeževalec

PRIMERJAJ: bogovec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bogínja -e ž (í)
1. v mnogoboštvu žensko božansko bitje: boginja Atena, Venera; boginja smrti; gledal jo je ko boginjo / zastar. boginja petja muza pesništva
2. zastar. zelo občudovana, oboževana ženska: vsi vemo, kdo je vaša boginja
3. star. ženska, ki prerokuje, vedežuje:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

boginja
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
boginje samostalnik ženskega spola
nadnaravno bitje
IZGOVOR: [bogínja], rodilnik [bogínje]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bogínja -e ž
v mnogoboštvu žensko božansko bitjepojmovnik
SINONIMI:
star. božica
GLEJ ŠE SINONIM: vedeževalka
GLEJ ŠE: parka

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

boginja1 [bogínja] samostalnik ženskega spola
  1. boginja
  2. vedeževalka

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Boginja2 [bogínja] samostalnik ženskega spola

boginja bogastva Junona

PRIMERJAJ: Slavina

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bogotajivec [bogotajȋvǝc] (bogotajilec) samostalnik moškega spola

kdor ne priznava boga; brezbožnik; ateist

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bogovec [bọ́govǝc] samostalnik moškega spola

vedeževalec

PRIMERJAJ: boginec, pogovec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bogovednik [bogovẹ̑dnik] samostalnik moškega spola

strokovnjak za bogoslovje; teolog

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bogovka [bọ́govka] samostalnik ženskega spola

vedeževalka

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

boguljubni [boguljúbni] samostalnik moškega spola

kdor je Bogu všeč, božji ljubljenec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

boh [bȍh] samostalnik moškega spola

s prašiča odrto, nerazrezano podkožno maščobno tkivo; boh

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bojevavec [bojevȃvǝc] (bojevalec) samostalnik moškega spola

borec, borilec

PRIMERJAJ: bojnik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bojnik [bojník] samostalnik moškega spola

borec, borilec

PRIMERJAJ: bojevavec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

boka [bōka] samostalnik ženskega spola

bok

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bolar [bólar] samostalnik moškega spola

sladkovodna riba som, LATINSKO: Silurus

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bolha [bóu̯ha] samostalnik ženskega spola

žival bolha, LATINSKO: Pulex irritans

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bolnica [bou̯nícanepopoln podatek] samostalnik ženskega spola

bolna ženska; bolnica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bolnik [bou̯níknepopoln podatek] samostalnik moškega spola

bolan človek; bolnik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bolščilo [bou̯ščílo] samostalnik srednjega spola

kdor dobro vidi samo bližnje predmete; kratkoviden človek

PRIMERJAJ: bolščnik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bolščnik [bou̯ščník] samostalnik moškega spola

kdor dobro vidi samo bližnje predmete; kratkoviden človek

PRIMERJAJ: bolščilo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bolt [bọ̄ltnepopoln podatek] samostalnik moškega spola

ptica kalin, LATINSKO: Pyrrhula pyrrhula

PRIMERJAJ: boltek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

boltek [bọ̄ltǝknepopoln podatek] samostalnik moškega spola

ptica kalin, LATINSKO: Pyrrhula pyrrhula

PRIMERJAJ: bolt

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

boltič [bóltič] samostalnik moškega spola

zunanja, čolniču podobna vdolbina v uhlju; scapha; anthelix

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Borovit [borovȋt] (Barovit) samostalnik moškega spola

slovanski gozdni bog

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

borštnar [borštnárnepopoln podatek] samostalnik moškega spola

gozdni čuvaj, gozdar

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bositi [bosīti bosím] nedovršni glagol

odstranjevati podkev

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

boter [bọ́tǝr] samostalnik moškega spola

krstni boter

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

botrinec [botrȋnǝc] samostalnik moškega spola

navadno množina krščenec, tj. človek v odnosu do svojega botra

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Božak [božák] samostalnik moškega spola

bog Jupiter

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

božánstvo -a s (ȃ)
božansko bitje, bog: antična božanstva
// rel. narava, lastnosti boga: verovati v Kristusovo božanstvo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

božánstvo -a s (ȃ) |božansko bitje, bog|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bóžica1 -e ž (ọ̑)
star., v mnogoboštvu žensko božansko bitje; boginja: božica Afrodita; božica ljubezni; zdela se mu je kot mlada božica

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Božič3 [bóžič] samostalnik moškega spola

slovanski bog Božič

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

brada [bráda] samostalnik ženskega spola

dlakava rast na obrazu; brada

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bradač [bradáč] samostalnik moškega spola

kdor ima brado; bradač

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bradavica [bradavíca] samostalnik ženskega spola

bradavica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bradinstvo [bradȋnstvo] samostalnik srednjega spola

obdobje zrelosti pri moškem

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

braditi se [bradīti se bradím se] nedovršni glagol

odraščati, zoreti v moža

PRIMERJAJ: bradovati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bradobrivec [bradobrȋvǝc] samostalnik moškega spola

brivec

PRIMERJAJ: brivec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bradovati [bradováti bradȗjem] nedovršni glagol

odraščati, zoreti v moža

PRIMERJAJ: braditi se

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

brahor [bráhor] samostalnik moškega spola

golša, podbradek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

branik [braník] samostalnik moškega spola

branilec, branitelj

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

branjevec [bránjevǝc] samostalnik moškega spola

prodajalec sadja; branjevec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

branjevka [bránjevka] samostalnik ženskega spola

prodajalka zelenjave, sadja; branjevka

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

brat [brȁt] samostalnik moškega spola

brat

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bratec [brȃtǝc] samostalnik moškega spola

bratec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Bratek [brȃtǝk] samostalnik moškega spola

v rimskem bajeslovju bitje, ki spremlja in varuje človeka od rojstva do smrti; genij

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bratinec [bratȋnǝc] samostalnik moškega spola

bratov sin; nečak

PRIMERJAJ: bratranec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bratranec [brátranǝc] samostalnik moškega spola

bratov ali sestrin sin; nečak

PRIMERJAJ: bratinec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

brav [brȃv] samostalnik moškega spola

zaklano ovčje, ovnovo truplo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bravar [bravár] samostalnik moškega spola

ovčji pastir

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bravec [brȃvǝc] (bralec) samostalnik moškega spola

bralec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bregomačka [bregomȃčka] (brgamačka) samostalnik ženskega spola

žival svizec, LATINSKO: Marmota marmota

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bregovnica [bregọ̑vnica] (brigovnica) samostalnik ženskega spola

ptica, ki se prehranjuje s čebelami; čebelar, LATINSKO: Merops apiaster

PRIMERJAJ: bregulja1

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bregulja1 [bregúlja] (brigulja) samostalnik ženskega spola

ptica, ki se prehranjuje s čebelami; čebelar, LATINSKO: Merops apiaster

PRIMERJAJ: bregovnica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bregulja2 [brẹ̑gulja] samostalnik ženskega spola

navadno množina lastovka, ki živi ob bregovih rek; bregulja, LATINSKO: Riparia riparia

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

brejiti [brẹ́jiti brẹ̑jim] in [brejīti brẹ́jim] nedovršni glagol

povzročati brejost, obrejevati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

brencelj [brẹ́ncǝlj brẹ́ncǝljna] samostalnik moškega spola

brencelj, žival iz družine LATINSKO: Tabanidae

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

brezgréšen -šna -o prid. (ẹ́ ẹ̄)
knjiž. ki je brez greha: brezgrešno bitje / brezgrešna ljubezen

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

brezgréšen -šna -o (ẹ́; ẹ́ ẹ̑ ẹ́) neobč. ~o bitje
brezgréšnost -i ž, pojm. (ẹ́) neobč.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

brezkŕven -vna -o prid. (ŕ r̄)
1. ki je brez krvi, brez zdrave naravne barve: brezkrvni obraz; brezkrvna dekličina roka; brezkrvne ustnice
2. ekspr. ki je brez izrazitih potez, značilnosti: tekst je nepomemben in brezkrven; dolgočasna brezkrvna poezija / bila je kot nezemeljsko, brezkrvno bitje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

breztváren -rna -o prid. (ā)
star. brezsnoven: breztvarno bitje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

brezúmen -mna -o prid. (ū) knjiž.
1. ki je brez uma, pameti: brezumno bitje; kričala je kakor brezumna / brezumna pijanost; blodne, brezumne sanje
// ekspr. ki je brez razsodnosti, presoje: ne bi si mislil, da so tako zaslepljeni in brezumni; zmerom bolj živčen in brezumen / brezumno ravnanje, uničevanje
2. ekspr. ki zelo presega navadno mero: obšel ga je brezumen strah; brezumna ljubezen, radost

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

brezvóljen -jna -o prid. (ọ́ ọ̄)
knjiž. ki je brez volje, hotenja: brezvoljen, potrt človek; postal je popolnoma brezvoljen; bila je brezvoljno, tujemu hotenju podrejeno bitje / hodila je s počasnimi, brezvoljnimi koraki / brezvoljna topost, vdanost

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

brgles [bȓgles] (brglez) samostalnik moškega spola

ptica zelena žolna, LATINSKO: Picus viridis

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

brinovka [brínovka] samostalnik ženskega spola

ptica brinovka, LATINSKO: Turdus pilaris

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

britvar [brȋtvar] samostalnik moškega spola

izdelovalec nožev, britev

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

britvarica [brȋtvarica] samostalnik ženskega spola

izdelovalka nožev, britev

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

brivec [brȋvǝc] samostalnik moškega spola

brivec

PRIMERJAJ: bradobrivec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

brke [bȓke] množinski samostalnik ženskega spola

brki

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

brklja [bȓklja] samostalnik ženskega spola

kost

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

brljavec [brljȃvǝc] samostalnik moškega spola

kdor slabo vidi; brljavec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

brljavka [brljȃvka] samostalnik ženskega spola

ženska, ki slabo vidi; brljavka

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

brlog [brlȍg] samostalnik moškega spola

brlog

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

brlozga [brlọ̑zga] samostalnik ženskega spola

ženska, ki (rada) brozga po vodi, mlakuži

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

brodaška [nepopoln podatek] samostalnik ženskega spola

žival krastača, LATINSKO: Bufo bufo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

brodnik [brodník] samostalnik moškega spola

voznik broda; brodnik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

brojica [brọ̑jica] samostalnik ženskega spola

ptica taščica, LATINSKO: Erithacus rubecula

PRIMERJAJ: brolica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

brolica [brọ̑lica] samostalnik ženskega spola

ptica taščica, LATINSKO: Erithacus rubecula

PRIMERJAJ: brojica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

brusar [brusár] samostalnik moškega spola

brusilec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

brzda [bŕzda] samostalnik ženskega spola

železo pri uzdi, ki ga ima konj v gobcu; brzda

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bubuj [bubúj] samostalnik moškega spola

ptica sova uharica, LATINSKO: Strix bubo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

buča [búča] samostalnik ženskega spola
  1. rastlina buča, LATINSKO: Cucurbita pepo, ali njen plod
  2. glava, lobanja

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bučela [bučẹ̑la] samostalnik ženskega spola

žival čebela, LATINSKO: Apis mellifera

PRIMERJAJ: čebela

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

budalo [bȗdalo] (bodalo2) samostalnik srednjega spola

kdor dobro vidi samo bližnje predmete, kratkoviden človek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

budílni mehanízem -ega -zma m

Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

budivec [budȋvǝc] (budilec) samostalnik moškega spola

buditelj

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

budnica [budníca] samostalnik ženskega spola

buditeljica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

buhta [būhta] samostalnik ženskega spola

krdelo, množica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

buk [bȗk] samostalnik moškega spola

o kravi čas parjenja, gonitev

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bukati se [bȗkati se bȗka se] nedovršni glagol

o kravi kazati nagnjenje za parjenje; goniti se; bukati se

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

buklar [buklár] samostalnik moškega spola

prodajalec knjig

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

buklovarnik [buklovȃrnik] samostalnik moškega spola

knjigovodja

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bukvovezec [bukvovẹ̑zǝc] samostalnik moškega spola

knjigovezec, tiskar

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bula [búla] samostalnik ženskega spola

oteklina, bula

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bulovž [búlovž] samostalnik moškega spola

koroško ptičja kletka

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

burdelnica [burdẹ̑lnica] (bordelnica) samostalnik ženskega spola

prostitutka

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

buroviš [nepopoln podatek] samostalnik moškega spola

stara beseda mestni glavar

PRIMERJAJ: burovizda

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

burovizda [nepopoln podatek] samostalnik moškega spola

stara beseda mestni glavar

PRIMERJAJ: buroviš

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

caf [cȃf] samostalnik moškega spola

v Novem mestu sodni sluga, birič

PRIMERJAJ: cap

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

caker [cákǝr] samostalnik moškega spola
  1. skupnost
  2. trgovanje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

cap [cȃp] samostalnik moškega spola
  1. razcapanec
  2. sodni sluga, birič

PRIMERJAJ: caf

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

carar [cárar] samostalnik moškega spola

ptica drozg, carar, LATINSKO: Turdus viscivorus

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

cebati [cǝbáti cǝbȃm] nedovršni glagol

brcati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Cedut [cedȗt] samostalnik moškega spola

slovanski bog moči

PRIMERJAJ: Jodut

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ceglar [cẹ̑glar] samostalnik moškega spola

izdelovalec opeke

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

cehovec [cẹ́hovǝc] samostalnik moškega spola
  1. član ceha
  2. pivski tovariš

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

cenik [ceník] samostalnik moškega spola

sodnik, ki presoja v tržnih zadevah

PRIMERJAJ: cenitnik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

cenitnik [cenȋtnik] samostalnik moškega spola

sodnik, ki presoja v tržnih zadevah

PRIMERJAJ: cenik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

cepetati [cepetáti cepetȃm] nedovršni glagol

cepetati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Cerberus [cérberusnepopoln podatek] samostalnik moškega spola

Kerber, tj. ime psa v grškem mitološkem podzemlju

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

cerkveni vitez [cerkvẹ̑ni vȋtez] samostalniška zveza moškega spola

član cerkvenega viteškega reda; templjar

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

cesar [césar] samostalnik moškega spola

cesar

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

cibika [cȋbika] samostalnik ženskega spola

majhna, mlada kokoš

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

cifa [cífa] samostalnik ženskega spola
  1. jajcevod
  2. resa, franža
  3. vlačuga

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

cifrati [cȋfrati cȋfram] nedovršni glagol

krasiti, zaljšati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

cigar [cīgarnepopoln podatek] samostalnik moškega spola

mornar

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

cigavt [cȋgavt] samostalnik moškega spola

ptica drozg, LATINSKO: Turdus musicus

PRIMERJAJ: cikavt

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

cijaz [cijȃz] samostalnik moškega spola

počasen človek, počasen služabnik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

cikavt [cȋkavt] samostalnik moškega spola

ptica drozg, LATINSKO: Turdus musicus

PRIMERJAJ: cigavt

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

cimbalnik [cȋmbalnik] samostalnik moškega spola

kdor igra na cimbal; cimbalist

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

cipa [cípa] samostalnik ženskega spola

neka ptica, verjetno cipa, LATINSKO: Anthus

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

cipček [cȋpčǝk] samostalnik moškega spola

jeziček, uvula, tj. jezičasti podaljšek mehkega neba

PRIMERJAJ: grčanik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ciplja [cȋplja] samostalnik ženskega spola

žila odvodnica, utripalka; arterija

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

citrar [cȋtrar] samostalnik moškega spola

kdor igra na brenkalo, citre

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

cizek [cȋzǝk] samostalnik moškega spola

neka ptica iz družine ščinkavcev, verjetno lišček, LATINSKO: Fringilla carduelis, ali čižek, LATINSKO: Fringilla spinus

PRIMERJAJ: čiček

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

clinek [clȋnǝk] (clenek, členek, člinek) samostalnik moškega spola

sklep, členek, tj. gibljiv stik dveh kosti

PRIMERJAJ: čelenek, članek, ganek, gib

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

cmintar [cmīntarnepopoln podatek] samostalnik moškega spola

poljska mišnepopoln podatek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

colnar [cọ̑lnar] samostalnik moškega spola

kdor pobira pristojbino za trgovsko blago; mitničar

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

conta [cọ̑nta] samostalnik ženskega spola

ženska slabega slovesa, vlačuga

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

coprnica
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
coprnice samostalnik ženskega spola
bajeslovno bitje, čarovnica
domišljijski lik
IZGOVOR: [cópərnica], rodilnik [cópərnice]
BESEDOTVORJE: coprničin
ZVEZE: coprnica Zofka

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

coprnica [cọ̑prnica] samostalnik ženskega spola

čarovnica, coprnica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

cucek [cȗcǝk] samostalnik moškega spola

kužek, cucek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

cuzati [cȗzati cȗzam] nedovršni glagol

sesati mleko

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

cuzek [cȗzǝk] samostalnik moškega spola

prsna bradavica, sesek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

cvep [cvēp] samostalnik moškega spola

ovoj bube nekaterih metuljev; zapredek

PRIMERJAJ: popek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

cvrček [cvȓčǝk] samostalnik moškega spola

ptica repnik, LATINSKO: Fringilla cannabina

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

čamer [čámǝr] samostalnik moškega spola

bik

PRIMERJAJ: bik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

čaplja [čȃplja] samostalnik ženskega spola

ptica štorklja, LATINSKO: Ciconia

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

čar [čárnepopoln podatek] samostalnik moškega spola
  1. ruski car
  2. turški sultan

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

čarkar [čȃrkar] samostalnik moškega spola

kdor izvaja črno magijo; čarovnik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

čarovnica
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
čarovnice samostalnik ženskega spola
bajeslovno bitje, ženska, ki čara
domišljijski lik
IZGOVOR: [čarôu̯nica], rodilnik [čarôu̯nice]
BESEDOTVORJE: čarovničin
ZVEZE: čarovnica Čirimbara

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

čátež -a m (ȃ)
mitol. bitje, ki je pol človek pol kozel: škratje, vešče in čateži

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

čatež
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
čateža samostalnik moškega spola
bajeslovno bitje, pol človek pol kozel
IZGOVOR: [čáteš], rodilnik [čáteža]
BESEDOTVORJE: čatežev

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

čebela [čǝbẹ̑la] samostalnik ženskega spola

žival čebela, LATINSKO: Apis mellifera

PRIMERJAJ: bučela

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

čebelar [čǝbelár] samostalnik moškega spola

čebelar

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

čebelnjak [čǝbelnják] samostalnik moškega spola

čebelnjak

PRIMERJAJ: panjevica, uljnjak

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

čeda [čẹ́da] samostalnik ženskega spola

čreda

PRIMERJAJ: čreda

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

čednik [čẹ́dnik] (črednik) samostalnik moškega spola

kravji pastir; črednik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

..ček -čka m. prip. obr.
1. člov. 'vršilec' izvóšček, postréšček
2. 'rezultat dejanja' izkupíček, naméček
3. člov. 'nedoraslo bitje, mladič' cigánček, málček
4. člov. 'manjšalnost, ljubkovalnost' frkolínček, sínček; nečlov. čájček, doživljájček, drevéšček
5. člov., čustv. oficírček, profésorček

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

čekmašter [čẹ̄kmaštǝr] (čekmošter) samostalnik moškega spola

cehovski mojster

PRIMERJAJ: ceka1

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

čelenek [čelẹ̑nǝk] (členek) samostalnik moškega spola

sklep, členek, tj. gibljiv stik dveh kostinepopoln podatek

PRIMERJAJ: clinek, članek, ganek, gib

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

čeljust [čeljȗst] samostalnik ženskega spola

spodnja čeljust

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

čelo [čélo] samostalnik srednjega spola
  1. čelo
  2. začeteknepopoln podatek, naslovnicanepopoln podatek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

čerulek [čerūlǝk] samostalnik moškega spola

neka ptica, morda LATINSKO: Burhinus oedicnemus, ali navadni kamenjar, LATINSKO: Srepsilas interpres

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

česati [česáti čẹ́šem] in [čẹ́sem] nedovršni glagol

česati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

česravec [česrȃvǝc] (česralec) samostalnik moškega spola

hrošč, ki ima sprednja trda krila pokrita z belimi lisami in poprhom; mlinar, LATINSKO: Polyphylla fullo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

čestȋtka,** f. 1) das Gratulationsschreiben, die Gratulation, h. t.-Cig. (T.); — 2) čestitka (ali čestka), bajeslovno bitje = sojenica, okoli Kostanjevice-Vest. I. 2.; — prim. častite žene.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

čȇško, -ka, m. kravji varuh, bajeslovno bitje, Pjk. (Črt.); sveti češko, da bo vime težko, da bo bogat čeh, Št.-Z.; — prim. čeh.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

čevca [čẹ́vca] (črevca) množinski samostalnik srednjega spola

črevca

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

čevljar [čevljár] samostalnik moškega spola

čevljar

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

čevo [čevọ̑ čevẹ̑sa] samostalnik srednjega spola

črevo

PRIMERJAJ: črevo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

čevogledec [čevoglẹ̑dǝc] (črevogledec) samostalnik moškega spola

kdor prerokuje iz drobovine zaklane živali

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

čiček [čīčǝk] samostalnik moškega spola

neka ptica iz rodu ščinkavcev, verjetno čižek, LATINSKO: Fringilla spinus

PRIMERJAJ: cizek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

čiležnik [číležnik] samostalnik moškega spola

izdelovalec žice; žičar

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

čimžman [čȋmžman] samostalnik moškega spola

zavezanec podložniške dajatve od posestva zemljiškemu gospodu

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

činklja [čȋnklja] samostalnik ženskega spola

neka riba, verjetno činklja, LATINSKO: Misgurnus fossilis

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

čislar [čȋslar] samostalnik moškega spola

matematik, računar

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Čistlika [nepopoln podatek] samostalnik ženskega spola

boginja ljubezni Venera

PRIMERJAJ: Ziba2

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

članek [člȃnǝk] samostalnik moškega spola

člen, členek

PRIMERJAJ: clinek, čelenek, ganek, gib

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

člôvek -éka m ed. in dv. (ó ẹ́)
1. bitje, ki je sposobno misliti in govoriti: človek in narava; človek se rodi, umrje; te živali se bojijo človeka; anatomija človeka; razlika med človekom in živaljo
2. oseba ne glede na spol ali oseba moškega spola: neki človek stoji pred vrati; ta človek ni priljubljen; našel sem človeka, ki me razume; bližal se je neki bradat, visok človek; pri mizi je prostora še za dva človeka / ekspr. ni ga človeka, ki bi tega ne vedel to vsakdo ve / kot nagovor: človek, kaj pa misliš; ali te ni sram, človek božji / človeka vredno življenje
// s prilastkom oseba kot nosilec kake lastnosti: dober človek to rad stori; boj se hinavskega človeka; pameten, pošten človek; star človek tega ne more razumeti / star. popotni človek popotnik / v povedni rabi: čustven, izobražen človek je; saj ni ravno lahkomiseln, slab človek; postal je čisto drug človek
// s prilastkom oseba kot nosilec časovno, krajevno ali kako drugače povezane skupine: mišljenje evropskega, renesančnega človeka; biti kmečki, mestni človek; slovenski človek / gledališki, poslovni človek / skrb za delovnega človeka
3. ekspr., navadno v povedni rabi kdor združuje v sebi vse pozitivne moralne lastnosti: bodi človek in ne živina; to je človek, to je mož; ni vreden, da se imenuje človek; v vsakem človeku je nekaj človeka
4. nar., s svojilnim zaimkom (zakonski) mož: kje pa je tvoj človek
5. v zaimenski rabi izraža nedoločeno, katerokoli osebo: hudo je, če človek nima strehe; človek mora potrpeti, pa gre; star. tej ženski ni da bi človek verjel / človek bi rad vedel, kaj bo iz tega; človeku je žal, da nismo vsega opravili / človek bi dejal, da to ni res / ekspr. živ človek ga ni več videl nihče
● v tujini je srečal domačega človeka pripadnika iste države, rojaka; publ. mali človek človek brez važnejšega družbenega položaja in brez velikega premoženja; ekspr. to je naš človek privrženec, somišljenik; prvi človek po bibliji Adam; naš oče je človek starega kova v vsem se drži ustaljenih navad iz prejšnjih časov; ne zabavljaj čezenj, on je že človek na mestu zaupanja vreden, pošten; ekspr. vse sta si rekla, samo človek ne z zelo grdimi izrazi sta se zmerjala; vsak človek je sebe vreden vsak človek zasluži spoštovanje; obleka dela človeka kdor se lepo, izbrano oblači, ima večji ugled, dela boljši vtis; preg. človek obrača, bog obrne človekova pričakovanja se ne uresničijo zmeraj; preg. človek človeku volk ljudje lahko namerno zelo škodujejo drugim ljudem
♦ antr. pleistocenski človek; človeku podobne opice; igr. človek, ne jezi se družabna igra, pri kateri se premikajo figurice za eno do šest mest; pravn. pravice človeka pravice, ki pripadajo človeku ne glede na raso, jezik ali politično pripadnost; prim. ljudje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

člôvek -éka m
1.
bitje, ki je sposobno misliti in govoritipojmovnik
SINONIMI:
ekspr. človeček, knj.izroč. človeško bitje, slabš. dvonožec, vznes. krona stvarstva, ekspr. zemljak, ekspr. zemljan
2.
izraža osebo ne glede na spolpojmovnik
SINONIMI:
ekspr. duša, knj.izroč. individuum, ekspr. kdo1, slabš. ono, ekspr. smrtnik
3.
izraža nedoločeno osebo, človeka nasploh
SINONIMI:
ekspr. ti, ekspr. vi
GLEJ ŠE SINONIM: mož, oseba
GLEJ ŠE: barvanec, barvanec, barvanec, bogataš, bolnik, bolnik, bolnik, človeški, desničar, dvoličnež, iznakaženi, ljudstvo, nihče, nihče, nihče, paragrafar, pitekantrop, popotnik, potapljač, rojak, sorodnik, starokopiten, starokopiten, svojec, vsakdo, tip, tip, tip, tip, tip, tip, tip, tip, tip

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

člôvek-ékasamostalnik moškega spola
  1. navadno v povedku bitje, ki lahko misli, govori, izraža čustva
    • biti človek
  2. oseba, kot nosilec določenih telesnih ali duševnih lastnosti, zmožnosti
    • človek česa
    • , človek z/s čim
    • , človek v čem, kje
    • , človek za kaj
    • , človek po čem
    • , človek brez česa
    • , človek pri čem
    • , človek pod čim
    • , človek med čim, koliko
  3. oseba glede na položaj, razmerja, odnose
    • človek komu/čemu kaj, kako
    • , človek na čem
    • , človek brez česa
    • , človek iz česa, od kod
    • , človek pri čem, kje
    • , človek ob čem, kje
    • , človek čez kaj, kje
    • , človek do koga/česa
    • , človek proti komu/čemu
    • , človek pod čim, kje

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

človek [člóvek] samostalnik moškega spola

človek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

človek -a (človik, človek, človejk, človk) samostalnik moškega spola
1. navadno ed. naravno bitje, ki je sposobno misliti in govoriti; SODOBNA USTREZNICA: človek
1.1 kdor je v nasprotju ali dopolnitvi z Bogom; SODOBNA USTREZNICA: človek
1.2 v zvezi božji človek kdor dela po navdihu Svetega duha; SODOBNA USTREZNICA: božji človek
1.3 telesni, snovni del človeka, ki je umrljiv; SODOBNA USTREZNICA: človeško telo
1.4 nesnovno, duhovno bistvo človeka, ki je neumrljivo; SODOBNA USTREZNICA: človeška duša
1.5 v krščanstvu, v zvezah sin človeka / človeka sin učlovečeni božji sin kot odrešitelj človeškega rodu; SODOBNA USTREZNICA: Sin človekov
2. človek, ki je obravnavan izvzeto od skupnosti; SODOBNA USTREZNICA: posameznik
2.1 s prilastkom oseba kot nosilec lastnosti
2.2 s prilastkom oseba kot nosilec stanja
2.3 s prilastkom oseba kot član krajevno povezane skupnosti
2.4 v zvezah s krščen, krščanski oseba kot član krščanske verske skupnosti; SODOBNA USTREZNICA: kristjan
2.5 navadno odrasla oseba; SODOBNA USTREZNICA: moški
2.6 ekspresivno oseba s pozitivnimi moralnimi lastnostmi
3. mn. skupnost vseh ljudi na svetu; SODOBNA USTREZNICA: človeštvo, človeški rod
FREKVENCA: približno 6000 pojavitev v 45 delih
TERMINOLOGIJA: nov/novi človek, postati/ratati človek, (pravi) Bog ino (pravi) človek / Bog človek, stari človek

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

človek ► čˈloːvėk člȯˈvėːka m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

človeštvo [človẹ̑štvo] samostalnik srednjega spola

človeštvo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

čmrlj [čmŕlj] samostalnik moškega spola

žival iz rodu čmrljev, LATINSKO: Bombus

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

čofinek [čofȋnǝk] samostalnik moškega spola

ptica čuk, LATINSKO: Athene noctua

PRIMERJAJ: čofitelj

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

čofitelj [čofítǝlj čofítǝljna] samostalnik moškega spola

ptica čuk, LATINSKO: Athene noctua

PRIMERJAJ: čofitelj

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

čohovina [čọ́hovina] samostalnik ženskega spola

meso mladega goveda

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

čolnar [čou̯nár] samostalnik moškega spola

mornar

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

čop [čȍp] samostalnik moškega spola

čop, šop las

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

čopar [čọ̄par] samostalnik moškega spola

branjevec, prodajalec limon

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

čopka [čọ̑pka] samostalnik ženskega spola

čopasta kokoš; čopka

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

čreda [črẹ́da] samostalnik ženskega spola

stara beseda čreda

PRIMERJAJ: čeda

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

črevo [črevọ̑] samostalnik srednjega spola

koroško črevo

PRIMERJAJ: čevo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

črmeljak [črmelják] (črmljak) samostalnik moškega spola

rumenjak

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

črnooka [črnoọ̑ka] samostalnik ženskega spola

sladkovodna riba črnooka, LATINSKO: Abramis sapa

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

črnošolec [črnošọ̑lǝc] samostalnik moškega spola

čarovnik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

črt [čȓt] samostalnik moškega spola
  1. sovražnik
  2. hudobni duh

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

črv1 [čȓv] samostalnik moškega spola

črv

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

čudáški čudáška čudáško pridevnik [čudáški] ETIMOLOGIJA: ↑čudak
čúdən, -dna, adj. 1) wunderbar; čudno bitje; čudno lep, wunderschön; — wunderlich, seltsam; čuden človek, ein sonderbarer Patron; čudno se mi zdi; čudna se mu je godila; čudna je ta, das ist eine sonderbare Geschichte; — 2) garstig, abscheulich, Mur., C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

čúdo1 -a stil. -ésa s (ū, ẹ̑)
1. nenavaden, izreden dogodek ali naključje: tedaj se je zgodilo čudo, da so se oblaki razmaknili; želim si to čudo, da bi začel delati; o njem pripovedujejo razna čuda / ekspr. pravo čudo bo, če bo kaj ujel / ekspr., v povedni rabi: saj je res čudo, da je vzdržal; ni čudo, ni čuda, da ga nihče ne mara; elipt. čudo, da ni padla
// star. čudež: delati čuda
2. kar zaradi izredne dovršenosti, popolnosti vzbuja občudovanje: razkazoval mu je čuda starega gradu; ta človek je pravo čudo, vse si zapomni; Niagarski slapovi so eno od sedmih čudes sveta / ekspr. novi most je čudo sodobne tehnike izreden dosežek
// nenavadno, fantastično bitje ali stvar: iz vode se je pokazalo čudo: pol človek, pol riba; železnica je bila nekdaj veliko čudo; gledali so ga kot deveto čudo zelo presenečeno
3. knjiž., s predlogom začudenje, presenečenje: od čuda je izbuljil oči; na največje čudo otrok se je zvezda utrnila; v veliko čudo vseh je zmagal; v strahu in čudu so se spogledali
4. v členkovni rabi izraža presenečenje, iznenadenje: žival se mu približa in – čudo – spregovori kot človek; čudo božje, kaj si še živ; čudo prečudno, zadeti petelin se ni premaknil

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

čúdo1 -a s
1.
nenavaden, izreden dogodek ali naključje
SINONIMI:
ekspr. čudež1, ekspr. čudo prečudno
2.
nenavadno, fantastično bitje ali stvar
SINONIMI:
knj.izroč. čudovišče
GLEJ ŠE SINONIM: čudež1
GLEJ ŠE: joj2, joj2

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

čudo1 -esa (čudu, čudo) samostalnik srednjega spola
1. biblijsko nenavaden pojav, navadno v naravi, ki napoveduje za človeka usoden dogodek, dogajanje; SODOBNA USTREZNICA: znamenje
1.1 v povedkovni rabi opozorilno znamenje, znak
2. biblijsko dejanje ali dogodek (večinoma) nadnaravnega značaja, ki ima namen
2.1 izkazati ali potrditi resničnost in veličino Boga ter božjega oz. verskega nauka; SODOBNA USTREZNICA: čudež
2.1.1 sposobnost, moč delati te čudeže
2.2 spodbuditi in okrepiti vero zaradi pojava ali dogodka, ki potrjuje resničnost božje besede; SODOBNA USTREZNICA: čudež
3. duševno stanje, ki je odziv na nenavadno dejanje, dogodek; SODOBNA USTREZNICA: začudenje, presenečenje
4. navadno v zvezah s falš, lažniv, hudičev, zlodjev nenavadno dejanje ali dogodek nadnaravnega značaja, ki ima namen oslabiti krščansko oz. uveljaviti nekrščansko vero
5. navadno v zvezi z morski nenavadno, grozljivo bitje, ki živi v morju; SODOBNA USTREZNICA: morska pošast
FREKVENCA: približno 750 pojavitev v 33 delih
TERMINOLOGIJA: Jonasovo čudo

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

čudovíšče -a s (í)
knjiž. nenavadno, fantastično bitje ali stvar; čudo1: zbirka voščenih figur in raznih čudovišč; ljudje so strmeli v čudovišče iz lesa in železa / ekspr. ta človek je bil pravo čudovišče

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

čuk [čȗk] samostalnik moškega spola

ptica čuk, LATINSKO: Strix noctua

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

čuš [čūš] samostalnik moškega spola

žival podlasica, LATINSKO: foetorius, ali kuna, LATINSKO: Mustela

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

čuvaj [čuvȃj] samostalnik moškega spola

nočni čuvaj, stražar

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

čvetrtnik [čvetrtník] samostalnik moškega spola

manjši oddelek vojakov, verjetno štirih

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

damjak [dȃmjak] samostalnik moškega spola

žival gams, LATINSKO: Rupicapra rupicapra

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

danka [dánka] samostalnik ženskega spola
  1. debelo črevo
  2. krvavica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

darovnik [darovník] samostalnik moškega spola

darovalec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

dasne [dásne] (desne) množinski samostalnik ženskega spola

dlesen

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

deb [dȅbnepopoln podatek] samostalnik moškega spola

ptica smrdokavra, LATINSKO: Upupa epops

PRIMERJAJ: adofs, odab, otap, smrdokavra, vodeb

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

debeljak [debelják] samostalnik moškega spola

debel človek, debeluh

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

dečla [dẹ́čla] samostalnik ženskega spola

mlada ženska, devica

PRIMERJAJ: dekle

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ded1 [dȅd] samostalnik moškega spola
  1. ded
  2. zaponka za spenjanje oblačil

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ded2 [dẹ̄d] samostalnik moškega spola

dedič

PRIMERJAJ: dedič

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

dedec [dẹ̑dǝc] samostalnik moškega spola
  1. ded
  2. star moški; starec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

dedič [dẹ̑dič] samostalnik moškega spola

dedič

PRIMERJAJ: ded2

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

dejanjak [dejȃnjak] (dejanjek) samostalnik moškega spola

kdor dela; delavec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

deka [dẹ̑ka] samostalnik ženskega spola

odeja, s katero pokrijejo konja po hrbtu

PRIMERJAJ: farkeš, plahta

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

dekelnik [dẹ́kǝlnik] samostalnik moškega spola

kdor ljubimka z deklo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

dẹ́kla, f. 1) das Mädchen (hlapica, die Magd), ogr.-C.; — 2) die Magd; za deklo služiti, als Magd dienen; kuhinjska d., die Küchenmagd; kravja d., die Kuhmagd; mala dekla, die Beimagd, Cig.; — 3) božja dekla, neko bajeslovno bitje, C.; božja dekla = smrt: prej bi bila omečila božjo deklo, belo smrt, Zv.; v vzklikih: božja dekla! jvzhŠt.; divje dekle, nekake Vile, Pjk. (Črt. 33.); — 4) die Dame im Schachspiel, Cig.; — 5) der Bandhaken, die Klammer der Böttcher, Cig.; — 6) neko orodje, s katerim se razbeljen žrebelj prijema, Železniki (Gor.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

dekla [dẹ́kla] samostalnik ženskega spola

stalno najeta ženska za pomoč pri gospodinjskih in kmečkih delih; dekla

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

dekle [deklȅ] samostalnik srednjega spola

doraščajoča ženska; dekle

PRIMERJAJ: dečla, deklica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

déklica -e ž (ẹ́)
1. oseba ženskega spola do pubertete: v razredu so same deklice; zgubila se je štiriletna deklica; drobna deklica s črnimi kitkami; prostori, telovadba za deklice / ima dve lepi deklici majhni hčeri / včeraj se je rodilo pet deklic in trije dečki
2. ekspr. dekle: rad je dvoril prikupnim deklicam; odrasla je v lepo deklico / izbral si je že svojo deklico / morska deklica ženski podobno bajeslovno bitje, ki je od pasu navzdol riba
♦ etn. ajdovska deklica po ljudskem verovanju dekle, ki je bilo tako veliko, da je stalo z vsako nogo na drugem hribu in pralo v reki

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

deklica
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
deklice samostalnik ženskega spola
manjšalno dekle
domišljijski lik
IZGOVOR: [déklica], rodilnik [déklice]
BESEDOTVORJE: dekličin
ZVEZE: deklica Delfina, ajdovska deklica, morska deklica

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

deklica [dẹ́klica] samostalnik ženskega spola

mlajše dekle; deklica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

deklič [deklȉč] samostalnik moškega spola

mlada ženska, devica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

deklištvo [deklȋštvo] samostalnik srednjega spola

deklištvo, devištvo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

deklovati [dẹ́klovati dẹ́klujem] nedovršni glagol

biti, služiti za deklo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

delati -am (delati, dejlati, dalati, deleti) nedovršni glagol
1. navadno s prisl. določilom, kdo/kaj; (s čim) zavestno uporabljati telesno ali duševno energijo za pridobivanje dobrin; SODOBNA USTREZNICA: delati
1.1 kdo; po čem biti aktiven za dosego, uresničitev česa; SODOBNA USTREZNICA: prizadevati si
2. pogosto s prisl. določilom kraja, kdo; kaj, (s čim) opravljati delo na kakem področju, navadno kot vir zaslužka; SODOBNA USTREZNICA: delati
2.1 kdo; (od česa, v čem, s čim) imeti opravka s čim kot predmetom svoje zaposlitve, dela; SODOBNA USTREZNICA: delati
2.2 negotovo, kdo; na koga/na kom[?], s čim imeti koga/kaj za predmet svojega poklicnega, strokovnega dela; SODOBNA USTREZNICA: ukvarjati se, skrbeti
2.3 kdo; s kom meriti se s kom v kaki dejavnosti z namenom ugotoviti, kdo je boljši, uspešnejši; SODOBNA USTREZNICA: tekmovati
3. kdo/kaj; komu, kaj, (s čim) z delom omogočati nastajanje česa; SODOBNA USTREZNICA: izdelovati
3.1 kdo; kaj z načrtno, organizirano dejavnostjo ustvarjati kaj; SODOBNA USTREZNICA: izdelovati, proizvajati
3.2 kdo; (iz česa), kaj, (na čem) z delom, dejavnostjo dosegati, da kaj nastaja iz česa kot rezultat določenega postopka; SODOBNA USTREZNICA: izdelovati, pridobivati
3.3 kdo; kaj, (v čem, s čim) z orodjem ali določenim postopkom dajati čemu določeno obliko, lastnost; SODOBNA USTREZNICA: obdelovati
3.4 kdo; (iz česa), kaj z delom, dejavnostjo dosegati, da ima kaj drugačno obliko, uporabnost; SODOBNA USTREZNICA: predelovati
3.5 kdo/kaj; (iz koga/česa), h komu/k čemu, koga/kaj z delom, dejavnostjo dosegati, povzročati, da iz koga/česa nastaja kdo drug/kaj drugega, navadno z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: spreminjati
3.6 kdo; iz koga, h komu/k čemu, koga/kaj prizadevati si, povzročati, da kdo dobi, ima določeno funkcijo, lastnost; SODOBNA USTREZNICA: delati, spreminjati
4. kdo; (iz česa), koga/kaj, (skozi kaj) dosegati, da kaj nastane, se uresniči, se zgodi; SODOBNA USTREZNICA: delati, uresničevati, ustvarjati
4.1 z lastno (božjo) močjo, vsemogočnostjo
4.2 z močjo, sposobnostjo, navadno dodeljeno od Boga
4.3 z lastno (človeško) močjo, sposobnostjo
4.3.1 kdo/kaj; komu, koga/kaj biti aktiven za dosego, uresničitev česa, kar obstaja v mislih
4.3.2 v zvezi z zaveza, kdo; kaj, s kom z medsebojnim dogovorom ustvarjati kaj zavezujočega; SODOBNA USTREZNICA: sklepati
4.3.3 kdo; komu, kaj, (na kaj) z delom, dejavnostjo omogočati, dosegati, da se načrtovani dogodek uresniči; SODOBNA USTREZNICA: pripravljati, prirejati
5. kdo; kaj ustvarjati s pisanjem
5.1 knjižno delo ali njegov del; SODOBNA USTREZNICA: pisati, pesniti
5.2 besedilo pravnega značaja; SODOBNA USTREZNICA: pisati, sestavljati
6. kdo/kaj; komu, koga/kaj z delom, dejavnostjo, učinkovanjem ali obstojem povzročati, da kaj nastane, navadno stanje, lastnost; SODOBNA USTREZNICA: ustvarjati
6.1 kaj; kaj biti vzrok, da kaj nastane, se kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: povzročati
6.2 kdo/kaj; kaj povzročati, da je kaj možno; SODOBNA USTREZNICA: omogočati
6.3 kdo; kaj z delom, dejavnostjo dosegati, da kaj zahtevanega, obvezujočega postane stvarnost; SODOBNA USTREZNICA: uresničevati, izpolnjevati
6.4 kdo; koga s spolnimi odnosi z ženskami povzročati rojevanje otrok; SODOBNA USTREZNICA: spočenjati
7. kdo; kaj načrtno pripravljati zemljo in vanjo saditi, sejati; SODOBNA USTREZNICA: obdelovati
7.1 kdo; kaj, na čem z aktivnostjo, prizadevanjem omogočati rast, razvoj česa; SODOBNA USTREZNICA: skrbeti
8. kdo; kaj, (s čim) izvrševati kako delo ali aktivnost sploh; SODOBNA USTREZNICA: opravljati, početi
8.1 v vzklični ali vprašalni povedi, v zvezi s kaj, kdo; komu, kaj opravljati kaj neprimernega, nesprejemljivega
8.2 ekspresivno, v zvezi z ga preveč, kdo; kaj opravljati kaj v preveliki, nerazumni meri; SODOBNA USTREZNICA: pretiravati
8.3 kdo; s kom biti soudeležen pri opravljanju dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: sodelovati, pomagati
9. s samostalnikom, navadno izglagolskim, z oslabljenim pomenom, kdo/kaj; iz koga/česa, komu/čemu, k čemu, kaj, čez koga/kaj, zoper koga, (na čem) izraža dejanje, kot ga določa samostalnik
10. kaj; kaj biti dejavno udeležen pri nastajanju česa; SODOBNA USTREZNICA: ustvarjati, povzročati
10.1 navadno s prilastkom predmeta, kdo/kaj; komu, koga/kaj, s čim dajati komu/čemu kako lastnost, značilnost; SODOBNA USTREZNICA: delati
10.2 pogosto s prilastkom predmeta, kdo/kaj; koga/kaj povzročati stanje; SODOBNA USTREZNICA: delati
10.3 kdo; koga opisovati, prikazovati koga na določen način; SODOBNA USTREZNICA: predstavljati
11. s prisl. določilom načina, kdo; kaj, s kom/čim kazati do koga/česa določen odnos, ki se izraža zlasti v dejanjih; SODOBNA USTREZNICA: ravnati
11.1 v zvezi s po, kdo; (po čem) opravljati delo, vesti se v skladu s tem, kar izraža dopolnilo; SODOBNA USTREZNICA: ravnati se
FREKVENCA: približno  3500 pojavitev v 45 delih
FRAZEOLOGIJA: delati dolg koga, delati (kaj) k ničemur, delati kaj k smehu , delati koga k norcu/norcem, delati v veter
TERMINOLOGIJA: delati po dneh, delati tlako

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

delavec [dẹ́lavǝc] samostalnik moškega spola
  1. delavec
  2. dninar

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

delfin [delfȋn] samostalnik moškega spola

morski sesalec delfin, LATINSKO: Delphinus

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

delo -a (delu, dejlu, delo) samostalnik srednjega spola
1. zavestno uporabljanje telesne ali duševne energije za pridobivanje dobrin; SODOBNA USTREZNICA: delo
1.1 navadno s prilastkom zelo velika, navadno čezmerna, naporna telesna ali umska aktivnost, potrebna za pridobivanje dobrin oz. za uresničitev cilja; SODOBNA USTREZNICA: garanje, trud
1.2 delanje, aktivnost za dosego, uresničitev česa; SODOBNA USTREZNICA: prizadevanje, trud
1.3 v zvezah biti/okoli hoditi/sedeti prez dela ipd. obstajati, živeti brez smiselne dejavnosti, nedejavno; SODOBNA USTREZNICA: postopati, lenariti
2. delanje, vezano na določen sloj ali skupino ljudi, ki se običajno opravlja kot vir zaslužka; SODOBNA USTREZNICA: delo, opravilo
2.1 delanje, uresničevanje tega, kar je komu naloženo ali kar mora delati/storiti glede na poklic, položaj, mesto; SODOBNA USTREZNICA: poslanstvo, naloga
2.2 kar mora kaj storiti glede na svoj namen; SODOBNA USTREZNICA: naloga
2.3 dejavnost, za katero je potrebna usposobljenost, navadno za pridobivanje osnovnih dobrin; SODOBNA USTREZNICA: poklic
2.4 s prilastkom delanje, vezano na določeno področje, območje; SODOBNA USTREZNICA: delovanje, dejavnost
3. opravljanje, izvrševanje kake dejavnosti, aktivnosti sploh; SODOBNA USTREZNICA: delo, početje
4. navadno s prilastkom kar se uresničuje, nastaja z delanjem; SODOBNA USTREZNICA: delo, opravilo
4.1 v zvezah s hud, hudičev, kriv ipd. kar se uresničuje z delanjem brez (prave) vere v Boga ter ljubezni do njega in sočloveka; SODOBNA USTREZNICA: delo, greh
5. kar se uresničuje
5.1 z delanjem ali delovanjem Boga ali božjih oseb; SODOBNA USTREZNICA: dejanje, opravilo
5.1.1 pogosto v zvezah s čuden, silen, velik ipd. dejanje ali dogodek (večinoma) nadnaravnega značaja, ki ima namen izkazati ali potrditi resničnost in veličino Boga ter veljavnost božjega oz. verskega nauka; SODOBNA USTREZNICA: čudež
5.1.2 kar je smisel, bistvo božje dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: poslanstvo, naloga
5.2 z močjo, sposobnostjo, dodeljeno od Boga; SODOBNA USTREZNICA: delo, dejanje
5.3 v zvezah s hudič, hudičev z delanjem ali delovanjem hudiča; SODOBNA USTREZNICA: delo, dejanje
6. kar je uresničeno z delanjem
6.1 izdelano, narejeno navadno ročno; izdelek, predmet
6.2 pridobljeno z gojenjem rastlin; SODOBNA USTREZNICA: pridelek
6.3 ustvarjeno z umskim delom na literarnem, umetniškem področju; SODOBNA USTREZNICA: (literarno) delo, knjiga
7. kar je uresničeno z dejanjem, delanjem Boga; SODOBNA USTREZNICA: stvaritev, stvarjenje
8. kar je rezultat, učinek delanja, delovanja; SODOBNA USTREZNICA: rezultat, učinek
8.1 Boga oz. božjih oseb
8.2 česa, navadno stanja ali lastnosti
9. uresničenje odločitve ali volje; SODOBNA USTREZNICA: dejanje
10. z dejanji izkazano to, kar se pri kom trajno kaže; SODOBNA USTREZNICA: lastnost, značilnost
FREKVENCA: približno 4500 pojavitev v 45 delih
FRAZEOLOGIJA: imeti k delu s kom/čim, imeti kaj k delu, naložiti delo na kaj / priložiti delo k čemu, vzeti si kaj (naprej) k delu,flis,muja
TERMINOLOGIJA: delo Duha, delo ljubezni/milosti/smiljenosti, delo mesa / meseno delo / delo telesa / vunanje delo (na telesu), delo pokore, delo postave / postavno delo, delo pravičnosti/pravice, delo vere, dobro delo, petlersko/petlano delo, vunanje delo, zadosti storjenje dela,pravi,vunanji,vunanji

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

demon
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
demona in demon demona samostalnik moškega spola
nadnaravno bitje
IZGOVOR: [demón], rodilnik [demóna] in [démon], rodilnik [démona]
BESEDOTVORJE: demonov

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

démon -a tudi demón -a m, člov. (ẹ̑; ọ̑) |nadnaravno bitje|: vera v ~e; poud. ~ v duši |nagnjenost k slabemu|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

desetak [deseták] samostalnik moškega spola
  1. poveljnik desetine; desetnik; korporal
  2. kovanec za deset enot; desetak
  3. igralna karta z vrednostjo deset

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

desetar [desetár] samostalnik moškega spola

poveljnik desetine; desetnik; korporal

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

desetnik [desẹ̄tnik] samostalnik moškega spola

upravičenec do desetine

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

desnica [desníca] samostalnik ženskega spola

desna roka; desnica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

dete1 [dẹ́te] samostalnik srednjega spola

otrok, potomec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

detece [dẹ̑tece] samostalnik srednjega spola

detece

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

detel [dẹ́tǝlnepopoln podatek] samostalnik moškega spola

ptica žolna, LATINSKO: Picus, ali detel, LATINSKO: Dendrocopus

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

detiščnost [dẹ́tiščnost] samostalnik ženskega spola

otroštvo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

dever [devẹ̑r] samostalnik moškega spola

svak

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

devica [devíca] samostalnik ženskega spola

devica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

deželan [deželȁn] (duželan) samostalnik moškega spola

kdor je po izvoru v razmerju do drugega iz iste dežele; sodeželan

PRIMERJAJ: dežela, deželanik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

deželanik [deželȃniknepopoln podatek] (duželanek) samostalnik moškega spola

kdor je po izvoru v razmerju do drugega iz iste dežele; sodeželan

PRIMERJAJ: dežela, deželan

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

deževnik [dǝžẹ́vnik] samostalnik moškega spola

divja raca

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

diavol -a samostalnik moškega spola
duhovno bitje, ki biva zunaj vidne narave, pooseblja zlo in nastopa kot tožnik duše ob poslednji sodbi pred Bogom; SODOBNA USTREZNICA: hudič
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

dihati diham/dišem nedovršni glagol
1. kdo zajemati zrak v pljuča in ga iz njih iztiskati; SODOBNA USTREZNICA: dihati
1.1 kot slovarski zgled težko, glasno dihati; SODOBNA USTREZNICA: sopsti
2. kdo; v kaj z odprtimi usti rahlo iztiskati zrak; SODOBNA USTREZNICA: dihati
3. ekspresivno, kdo/kaj biti navzoč v stvarnosti kot živo bitje; SODOBNA USTREZNICA: živeti
4. kaj; s prisl. določilom kraja biti, zadrževati se kje; SODOBNA USTREZNICA: gibati se
FREKVENCA: 16 pojavitev v 9 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

dihur [dihȗr] samostalnik moškega spola

žival dihur, LATINSKO: Mustela putorius

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

dimljača [dimljáča] ali [dȋmljača] samostalnik ženskega spola

otekla bezgavka (v dimljah) kot bolezenski znak kuge

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

dimlje [dȋmlje] množinski samostalnik ženskega spola

spodnji del trupa med trebuhom in stegni; dimlje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

dimnikar [dȋmnikar] samostalnik moškega spola

dimnikar

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

dimorfízem -zma m (ī)
biol., min. pojav, da ima bitje ali stvar iste vrste dve različni obliki, dvoličnost: sezonski dimorfizem v barvi dlake; spolni dimorfizem; dimorfizem pri žuželkah

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

dimorfízem -zma m
biol., min. pojav, da ima bitje ali stvar iste vrste dve različni obliki
SINONIMI:
biol., min. dimorfija, biol., min. dvoličnost1

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

dini -a -o pridevnik
1. ki obstaja v samo enem primerku; SODOBNA USTREZNICA: edini
2. ki je sam, brez podpore drugih; SODOBNA USTREZNICA: osamljen, zapuščen
3. v krščanstvu ki je s kom združen v eno, nedeljivo bitje
FREKVENCA: 174 pojavitev v 23 delih
TERMINOLOGIJA: dini Bog / dino bogastvo

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

dirjavec [dírjavǝc] (dirjalec) samostalnik moškega spola

hiter jezdec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

divjačina [divjáčina] samostalnik ženskega spola

divja žival

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

divjak [divják] samostalnik moškega spola

človek, ki ne obvladuje svojih negativnih lastnosti; divjak

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

divjaščina -e samostalnik ženskega spola
1. divje lovne živali, navadno z užitnim mesom; SODOBNA USTREZNICA: divjačina
1.1 prosto živeče, neudomačene, divje živali
2. velike, nevarne divje živali; SODOBNA USTREZNICA: zverjad
3. v Razodetju nadnaravno bitje, ki služi Bogu
4. v Razodetju nadnaravno bitje, ki služi satanu in odvrača ljudi od Boga
FREKVENCA: 15 pojavitev v 7 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

dívji -a -e prid. (í)
1. ki živi, raste svobodno v naravi: divji golob, zajec; v starem štoru je našel divje čebele; cepiti divjo češnjo; jata divjih rac; divje in gojene rastline; divje in domače živali
2. ki še ni kultiviran, civiliziran: ti kraji so še zelo divji / divja dolina, pokrajina; divja, nedotaknjena narava / divji predeli celine; film o Divjem zahodu o življenju v zahodnem delu Združenih držav Amerike, ko ta še ni bil popolnoma civiliziran / divja plemena ki živijo na zelo primitivni stopnji družbenega razvoja
3. ki se ne da ukrotiti: konja je prodal, ker je bil divji / pri sosedu imajo zelo divjega psa / bik je ves divji razgrajal po vasi razdražen
4. nav. ekspr. ki ne obvladuje svojih negativnih lastnosti: tega divjega človeka se vsi izogibajo; bal se je divje drhali, ki je pustošila po deželi / imel je divje navade / otroci so tako divji, da jih komaj krotim neugnani, razposajeni
// ekspr., v povedni rabi zelo jezen: kmalu se vrni, sicer bo oče divji; divji ko ris / na koga je tako divji? ves divji je nanj
// ki izraža, kaže divjost, veliko jezo: divji obraz; ustrašil se je njegovega divjega pogleda / opazil je divji blesk v njegovih očeh / zaslišal se je divji lajež psov
5. ekspr., navadno v povedni rabi ki se boji tujih ljudi: ne bodi tako divji in pridi bližje
6. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji in z veliko intenzivnostjo: prijela ga je divja jeza; ljubil jo je z divjo strastjo / zaslišal se je divji krik, smeh / vnel se je divji boj / mraz je sicer divji, a snega ni; začutil je divjo lakoto
// ki ima veliko hitrost, silovitost: pognal je konja v divji dir; od divje vožnje z avtomobilom ga boli glava / utrujen od divjega plesa
7. ekspr., s širokim pomenskim obsegom čuden, nenavaden: to je napravilo nanj prav divji vtis; imel je divje sanje / vedno nosi obleke divjih barv
8. ki ni v skladu z veljavnimi zakoni, predpisi: divji lov; divja gradnja črna gradnja; divje odlagališče nezakonito odlagališče odpadkov v naravi / divji zakon skupno življenje moškega in ženske brez zakonske zveze / divji lovec, ribič
● pog., ekspr. ves divji je na meso zelo rad ga je; pog., ekspr. divji je na ženske ima veliko slo po ženskah
♦ bot. divji bezeg; divji kostanj okrasno drevo z belimi, rumeno ali rdeče lisastimi cveti v piramidastih socvetjih, Aesculus hippocastanum; divja roža šipek; etn. divji mož po ljudskem verovanju moškemu podobno kosmato bitje, ki prebiva v gozdu; divja jaga po ljudskem verovanju truma duhov prednikov, ki se podi v božičnem času po zraku; med. divje meso nepravilno razraslo tkivo v rani, ki se slabo celi; šport. tekmovanje na divjih vodah tekmovanje v kajaku ali kanuju na deroči reki; vrtn. divja mladika mladika, ki zraste iz starega tkiva; zool. divji petelin velika gozdna ptica temne, na prsih zelenkasto modre barve, Tetrao urogallus; divja koza gams

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

divji ► ˈdivjė -a -e prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

divji mož [dívji mọ̑ž] samostalniška zveza moškega spola

gozdno božanstvo, satir

PRIMERJAJ: lesni bog, merkocin

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

divjina [divjína] samostalnik ženskega spola
  1. divje rastoče rastlinje
  2. meso divje živali

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

diže [díže] množinski samostalnik ženskega spola

menstruacija

PRIMERJAJ: diženga, sumah

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

diženga [dížǝnga] (dižinga) samostalnik ženskega spola

menstruacija

PRIMERJAJ: diže

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

dižna žena [dížna žéna] samostalniška zveza ženskega spola

ženska v času menstruacije

PRIMERJAJ: diže

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

dlaka [dláka] samostalnik ženskega spola

dlaka

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

dlan [dlȃn dlanȗ] samostalnik moškega spola

dlan

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

dlesk [dlȅsk] samostalnik moškega spola

ptica dlesk, LATINSKO: Coccothraustes coccothraustes

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

dobrotnik [dobrọ̑tnik] samostalnik moškega spola

dobrodelnik, dobrotnik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

dodelilnik [dodelȋu̯nik] samostalnik moškega spola

darovalec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

dohtar [dọ́htar] (doktor) samostalnik moškega spola

univerzitetno izobražen človek; doktor

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

dojiti [dojīti dojím] nedovršni glagol

dojiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

dojnica [dojníca] samostalnik ženskega spola

dojilja

PRIMERJAJ: ama1

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

dolžekar [dóu̯žikar] ali [dou̯žikár] samostalnik moškega spola

zapravljivec, potratnež, goljuf

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

dolžnica [dou̯žníca] samostalnik ženskega spola

ženska, ki ima dolg; dolžnica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

dolžnik [dou̯žník] samostalnik moškega spola

kdor ima dolg; dolžnik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

donda [dọ̑nda] samostalnik ženskega spola
  1. punčka
  2. nališpano dekle

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

draginjar [dragȋnjar] samostalnik moškega spola

kdor zadržuje poljske pridelke pri sebi in s tem zvišuje njihovo ceno

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

dragonar [dragọ̑nar] samostalnik moškega spola

vojak, ki se bojuje na konju in peš; dragonec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

drajna [drȃjna] samostalnik ženskega spola
  1. pesem z ljubezensko, erotično vsebino
  2. ženska, ki ima s kom nedovoljeno spolno razmerje; ljubica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

drajnik [drȃjnik] samostalnik moškega spola

vlačugar, kurbir, razuzdanec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

drakon [drakọ̑n] samostalnik moškega spola

zmaj

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

drakslar [drákslar] samostalnik moškega spola

strugar

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

dráma dráme samostalnik ženskega spola [dráma] STALNE ZVEZE: absurdna drama, drama absurda, glasbena drama, poetična drama
FRAZEOLOGIJA: cela drama, delati dramo (iz česa), drama absurda, kraljica drame, uprizoriti pravo dramo
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Drama in poznolat. drāma iz gr. drãma ‛gledališka igra’, prvotneje ‛delo, dejanje’, iz drā́ō ‛delam, delujem, učinkujem’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Dražena [nepopoln podatek] samostalnik ženskega spola

boginja maščevanja Furija

PRIMERJAJ: Dražica, Dražnica, Strašnica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Dražica [dražíca] samostalnik ženskega spola

boginja maščevanja Furija

PRIMERJAJ: Dražena, Dražnica, Strašnica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Dražnica [dražníca] samostalnik ženskega spola

boginja maščevanja Furija

PRIMERJAJ: Dražena, Dražica, Strašnica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

drenj [drȅnj] samostalnik moškega spola

gneča, drenj

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

drevnikar [drẹ̑vnikar] samostalnik moškega spola

strokovnjak za vzgojo dreves

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

drezen2 [drẹ́zǝn] samostalnik moškega spola
  1. notranji, osrednji del debla; stržen
  2. stržen tvora, furunkla

PRIMERJAJ: stržen

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

drgetati [drgetáti drgetȃm] nedovršni glagol

tresti se, drgetati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

drgotati [drgotáti drgọ́čem] nedovršni glagol

zelo se tresti, drgetati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

driada
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
driade samostalnik ženskega spola
grško bajeslovno bitje, gozdna nimfa
IZGOVOR: [drijáda], rodilnik [drijáde]
BESEDOTVORJE: driadin

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 3157 zadetkov.