bliščìv, -íva, adj. blendend, Mur., Jan.; sveč gorečih žar bliščivi, C.; zunanja služba božja pri Izraelcih je bila bliščiva, Ravn.
božjȃst, f. die Fallsucht, die Epilepsie; žitna b., die Kornstaupe, die Kriebelkrankheit, Cig.; mrzla b., der Rheumatismus, C.; — die Gicht, Jarn.; — iz: božja oblast, Mik.; bav. Gewalt Gottes, češ. boží moc, C.; prim. oblast.
bóžji,* adj. Gottes, göttlich; sin božji, der Sohn Gottes; božja porodnica, die Gottesgebärerin; božji grob, das hl. Grab; — b. človek, der nach Gottes Ebenbild erschaffene Mensch: saj sem božji človek, ne živinče, Jurč.; kdo je božji? wer ist es? Vrt.; pomagaj, kdor je božji, Z.; ljudje božji, pomagajte mi! jvzhŠt.; božji ostani! Gott befohlen, Z.; ves božji dan, den ganzen lieben Tag; vso božjo noč; na vsem božjem svetu (auf der ganzen lieben Welt) nimam nikogar, da bi mi pomagal; (v vzklikih:) božja dekla! za božji čas! za božji dan, kaj pa delaš! um des Himmels willen, was treibst du denn! hiša božja, božji hram, das Haus Gottes; božja služba, der Gottesdienst; božja pot, die Wallfahrt; na božjo pot iti, sich auf eine Wallfahrt begeben; b. sod, die Ordalien, Cig. (T.); — po božje častiti koga, jemandem göttliche Ehre erweisen; — božje = božjast: božje ga je metalo, Zv.; tudi: božje ga tere, Št.; dete božje tere, das Kind hat die Fraisen, Pjk. (Črt.); — božje ga je udarilo, der Schlag hat ihn getroffen, Cig.; božji udarec, der Schlagfluss, Guts.
bráda,* f. 1) der Kinnbart; mlečna b., der Milchbart, Cig.; = mišja b.: Imeli še niso mišje brade, Pa vendar možakom so že zabavljali, Levst. (Zb. sp.); — med brado, in den Bart hinein; na brado dati, prodati, auf Credit, auf Ehrenwort geben, verkaufen, C., Z.; na brado vino točiti, Str.; na mojo brado, auf meine Rechnung, C.; za brado viseti, Schulden (bes. Zechschulden) haben, LjZv.; — preg. iz brade ne more pameti spoznati, C.; — kozja b., der Bocksbart; — 2) das Kinn, gola brada, das bartlose Kinn; — 3) bradi podobne reči: das Bartläppchen der Hühner, Cig.; — der Schlüsselbart, Cig.; — das Flugbrett des Bienenstockes, C.; — der hintere, breitere Theil der Sense, Cig.; — der untere Theil des Tabakpfeifenkopfes, C.; — das hervorragende Ende eines Balkens, der Balkenkopf, Cig.; — žrjavi lete v brado (in Keilform), Z.; — 4) rastline: božja b., das Zittergras (briza media), Z., Medv. (Rok.); — travniška kozja b., der Wiesenbocksbart (tragopogon pratense), velika kozja b., der große Bocksbart (tr. major), Tuš. (R.).
častȋtəv, -tve, f. die Verehrung; božja č., die Verehrung Gottes, Ravn.
darovítnost, f. die Freigebigkeit, Guts., Cig., Jan.; božja d., Guts. (Res.), Ravn.; d. je vsem živim ljudem prijetna, Škrinj.-Valj. (Rad).
dẹ́kla, f. 1) das Mädchen (hlapica, die Magd), ogr.-C.; — 2) die Magd; za deklo služiti, als Magd dienen; kuhinjska d., die Küchenmagd; kravja d., die Kuhmagd; mala dekla, die Beimagd, Cig.; — 3) božja dekla, neko bajeslovno bitje, C.; božja dekla = smrt: prej bi bila omečila božjo deklo, belo smrt, Zv.; v vzklikih: božja dekla! jvzhŠt.; divje dekle, nekake Vile, Pjk. (Črt. 33.); — 4) die Dame im Schachspiel, Cig.; — 5) der Bandhaken, die Klammer der Böttcher, Cig.; — 6) neko orodje, s katerim se razbeljen žrebelj prijema, Železniki (Gor.).
dẹ́klica, f. 1) das Mädchen; povodna d., die Flussnixe, Cig., Jan.; morska deklica, die Meeresjungfer, das Meerfräulein, Cig., Pjk. (Črt. 33.); ajdovska deklica, das Riesenmädchen (v pravljicah); rimske deklice, neke velikanske deklice (v pravljicah), Trst. (Glas. 1859, II. 16.); božja deklica ali Vila, Pjk. (Črt. 33.); — "božje deklice pridejo po noči, vse pregledajo po hramih, si spečejo kruha" itd., C.; — 2) die Böttcherklampe, Dol.-Cig.; — prim. dekla 4).
dẹvíčən, adj. Jungfer-; devična kožica, das Jungferhäutchen, C.; devični klošter, das Jungfrauenkloster, Jsvkr.; jungfräulich: devično truplo, Kast.; božja devična mati, Guts. (Res.); — pogl. deviški.
dragóta, f. 1) die Kostbarkeit, Cig., Jan.; — 2) ein kostbares Gut, der Schatz, Jan., C.; božja milost je dragota Mariji, Ravn.; pl. dragote, Pretiosen, der Schmuck, C.; — 3) = draginja, C., Cig., Jan.
gíniti 2., gȋnem, vb. pf. rühren, Cig., Jan.; koga ne gine ta božja milost? Ravn.; — prim. geniti.
híša, f. 1) das Haus; na hiši, auf dem Dachboden, C., ogr.-C.; h. božja, Gospodova, das Gotteshaus; rojstna h., das Geburtshaus; mestna h., das Stadthaus, das Rathhaus, C., nk.; na hiše dati berača = določiti mu hiše, kjer sme po nekoliko časa ostajati, Gor.; — 2) das Zimmer, die Wohnstube des Bauernhauses; — gostna hiša, das Gastzimmer, C.; — 3) das Gehäuse (zool.), Cig. (T.); polževa hiša, das Schneckengehäuse.
hrȗščica, f. dem. hruška; 1) kleine Birne; — 2) ime raznim rastlinam: die Traubenhyacinthe (muscari racemosum), Tuš. (R.); — die Muscatnuss (myristica moschata), Z.; — h. božja, die Felsenbirne (aronia rotundifolia), Nanos-Erj. (Torb.); — zelena zimska h., das Wintergrün, das Birnkraut (pirola), C., Tuš. (B.); — medvedova h., = glog, Mur., Fr.-C.
ícika, f. junge, kleine Kuh, Valj. (Rad); — božja icika = božja kravica, der Frauenkäfer, Št.-Valj. (Rad).
izkázati, -žem, vb. pf. 1) darthun, erweisen; to se bo izkazalo pred sodnikom; sina modrost izkaže očetov uk, Škrinj.-Valj. (Rad); — i. se, sich ausweisen, sich legitimieren, Cig. (T.), nk.; — 2) zeigen; svojo moč, svojo nevoljo i. s čim; — beweisen, erweisen, bezeigen; milost, ljubav, prijateljstvo, čast komu i.; pravico i. komu, jemandem Recht widerfahren lassen; tu se je izkazala božja milost; — i. se, sich zeigen: izkaže se mu v snu gospodična, kajk.-Valj. (Rad); — sich auszeichnen; — sich bewähren; i. se pravičnega moža; sich bezeigen: hvaležnega se i.; da mu se zahvalne izkažemo, kajk.-Valj. (Rad).
iznȋmanje, n. das Ausnehmen, die Ausnahme: zapoved božja ne trpi iznimanja, kajk.-Valj. (Rad).
izsúti, -spèm, (-sȗjem), vb. pf. herausschütten, ausschütten, wegschütten (von trockenen Dingen), Dol' malo izspi, Vod. (Rok.)-Levst. (Rok.); — pren. svoje srce izspe, Trub.; — i. se: herausfallen: čreva so se mu izsule, Schönl.; ausgeschüttet werden: naglo se je črez nje izsula jeza božja, Bas.
kȃzən 1., -zni, f. 1) die Strafe; božja k., die Strafe Gottes; smrtna k., die Todesstrafe; pod veliko kaznijo, bei hoher Strafe, Cig.; s kaznijo je prepovedano, es ist bei Strafe verboten, Levst. (Nauk); — 2) eine Abgabe an die Herrschaft, wie sie einst eingeführt war, Jan., Mur., Cig., Jan., Fr.-C.; žitna k., das herrschaftliche Zinsgetreide, Jarn., Fr.-C.; — 3) der Zins, KrGora-DSv.; — v kazen dati = v najem dati, Rož.-Glas.
krávica, f. dem. krava; 1) eine kleine Kuh; — 2) božja k., der Marienkäfer (coccinella septempunctata), C., M., Erj. (Ž.), SlGor.; — 3) der Fichtenzapfen, KrGora.
mȃntrica, f. božja m., eine Art Fetthenne (sedum), SlGor.-C.
mȃrtra, f. = muka, die Marter; božja m., das Crucifix; = bridka m.; — božje martre roža, die Feldknopfblume (Knautia arvensis), Josch; — iz nem.; prim. bav. marter = Crucifix, Levst. (Rok.).
mȃrtrica, f. dem. martra; božja m.
mȃvra, f. 1) eine schwarzgestreifte Kuh, Mur., Met.; črnomarogasta krava, Mik.; — eine schwarze Kuh, Cig., Jan., Zilj.-Jarn. (Rok.), Levst. (Rok.); po noči je vsaka krava mavra, nachts sind alle Kühe schwarz, Z., Kr.-Valj. (Rad); — 2) kozje ime, Erj. (Torb.); — 3) der Regenbogen, Dict., Mur., Dalm.; = božja m.: vedno pije kakor božja mavra, Glas.; — 4) ein regenbogenfarbiges Kleid, Lašče-Levst. (M.); — 5) der Schwarzspecht (picus martius), Z.; — 6) das Rispengras (poa), Z.
mę̑tica, f. dem. meta, die Minze, Habd.-Mik., Mur.; drobna m. = drobna meta, die Poleiminze (mentha pulegium), C.; — božja m., die Stabwurz (artemisia abrotanum), C.
milosŕdnost, f. = milosrčnost, Mur.; božja m., Guts. (Res.); — hs.
mílost, f. 1) die Gnade; božja m., die Gnade Gottes; milosti prositi, um Gnade bitten; milost storiti komu, jemandem Gnade erweisen, Kast.-Levst. (Rok.); ena milost če pride, dve pa, če ne pride, jvzhŠt.; — Vaša milost! Euer Gnaden! Cig., nk.; — 2) božja m., das Gnadenkraut (gratiola officinalis), Cig.; — zel božje milosti, das Robertskraut (geranium Robertianum), C.; — moška m., die Feldmannstreu (eryngium), Cig.
mȋsəł, -sli, f. 1) der Gedanke; po mislih pisati, etwas schreiben, ohne hinzusehen, Svet. (Rok.); na m. priti, einfallen; domovina jim je zopet bolj hodila na misel, sie dachten wieder mehr ans Vaterland, Jurč.; ni mu hodilo na misel, er ließ es sich nicht beifallen, LjZv.; na mislih, v mislih imeti, gedenken; tudi: v misli, na misli imeti; na mislih, v mislih mi je kaj, ich denke an etwas; V mislih ti niso, Preš.; v misel vzeti kaj, gedenken, erwähnen; to ni vredno, da bi se v misel jemalo, das ist nicht der Rede wert, Cig.; fant, tega več ne jemlji v misel! Jurč.; iz misli pustiti, nicht beachten, Št.-C.; po misli, mislih, nach Wunsch, Cig., Polj.; po misli biti, zusagen, Cig. (T.); biti, ko misel, ganz nach Wunsch sein, Rib.-M.; lepa je kakor misel, schön wie man sie sich nur denken kann, Zv.; za eno misel = prav malo, Zv., Str.; — die Meinung, die Ansicht; enih misli biti, gleichgesinnt sein; dvojnih misli biti, zweifeln, C.; — misel me je, ich beabsichtige, ich habe vor; katerega teh dveh zgledov vas je misel posnemati? Ravn.-Mik.; — na misli imeti kaj, im Sinne haben, vorhaben, Cig., C.; = v mislih imeti, Cig., Jan.; — 2) dobra m., das Wohlgemuth, der Dosten (origanum vulgare), Meg., C., pod Kaninom, Srpenica-Erj. (Torb.), vzhŠt.; = božja m., Hal.-C.; = m. Marije device, C.
mízica, f. dem. miza, das Tischchen; — božja m., die Patene, C.
mọ̑č, močȋ, f. 1) die Kraft, die Stärke; vino daje moč starcem; vino je vso moč izgubilo, = ni več močno; — na moč, na vso moč, sehr stark, aus allen Kräften; na moč, na vso moč tepsti; na vso moč se je jokal; na moč je mraz; In bliskov je žar in gromov je vdar Razsajal na vso moč, Greg.; — letos imamo na moč rži, t. j. jako veliko, Dol.; iz moči zaukati, Npes.-K.; prav v moč se to pravi svoje prijatelje ljubiti, Ravn.; črez m., übermäßig: Duša njena se odloč', Ker je žalost b'la čez moč, Npes.-K.; — die Macht; komur Bog da moč, temu da tudi pomoč = wem Gott ein Amt gibt, dem gibt er auch Verstand, Cig.; božja m., Gottes Macht; nit na božji moči, ein Spinngewebe, das in der Luft zu hängen scheint, Levst. (Rok.); to ni v moji moči, das steht nicht in meiner Macht; moč imeti do česa, koga, über etwas, jemanden Macht haben; ciganje bili so kmalu svojim gonjačem iz moči in oči, Jurč.; — die Wirksamkeit, die Kraft: m. dobiti, v moč priti, in Wirksamkeit treten (o zakonih, naredbah), DZ.; po zakonih, ki so zdaj v moči, nach den bestehenden Gesetzen, Levst. (Nauk); m. izgubiti, außer Kraft treten, DZ., Levst. (Cest.); moč se jemlje ukazu, die Verordnung wird außer Kraft gesetzt, DZ.; — die Bedeutung: ti ne veš moči slovenskega jezika izrazom, Levst. (LjZv.); — 2) svete moči, die hl. Reliquien, Habd.-Mik., Levst. (Nauk).
naklǫ̑mba, f. die Fügung, die Schickung, das Verhängnis, Mur., Cig., Jan.; božja n., die Schickung Gottes, Cig., Ravn.
narę̑dba, f. 1) die Einrichtung einer Sache: poslopje ima dobro naredbo, Notr.; mlinska n., Svet. (Rok.); — naredbe, Einrichtungen, Cig., Jan.; — 2) die Vorrichtung, Jan., C.; sežgati naredbe, (die Belagerungsvorrichtungen), Dalm.; s takimi naredbami, arfami in orglami, Trub. (Psal.); naredbe pri vodnjaku so slabe, Notr.; kako lepe nove naredbe ima! Polj.; — 3) die Vorkehrung, die Verfügung, die Maßregel, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Trub., Dalm., DZ., nk.; božja n., Gottes Fügung, Cig., Jan.; — der Vertrag, Meg.-Cig., Dict., C.
navzọ̑čnost, f. die Gegenwart, die Anwesenheit, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), C., nk.; božja n., Nov.; (— nav. nazočnost).
nedẹ́ljski, adj. sonntägig, Sonntags-; nedeljska služba božja; nedeljske pridige; nedeljsko oblačilo.
neizkónčən, -čna, adj. = unendlich: neizkončna božja modrost, Levst. (Zb. sp.).
oblȃst, f. 1) das beherrschte Gebiet, Cig., Jan., Mik.; Na vojsko brž na mejo vstan, Na kraj oblasti dunajske, Npes.-K.; — der Besitz, C.; der Bauerngrund, C.; — 2) die Gewalt, die Macht, die Befugnis; kraljeva, očetovska o.; sodnja o., die Gerichtsbarkeit, Cig.; pod svojo oblast spraviti; v svoji oblasti imeti; — o. si vzeti, sich die Freiheit nehmen, Litija-Svet. (Rok.); božja o., die Epilepsie; (iz tega: božjast); božja o. ga meče, Dict.; taiste je ozdravil, katere je božja oblast metala, Jsvkr.; — oblast te udari! o. te meči! (kletvice), Prim.; — 3) die Behörde, die Obrigkeit, Cig., Jan., ogr.-C.
obračílọ, n. 1) die Wendung, Mur.; — der Wendeplatz: na obračilih, Z.; — 2) ein Feldmaß von unbestimmter Größe, V.-Cig.; — 3) die Anwendung, C.; — 4) die Fügung: božja obračila, Ravn.; hvaležni bodite Bogu za to ljubeznivo obračilo, Ravn.
obrnȋtəv, -tve, f. = obrat, die Wendung, Mur., Cig., Jan.; božja o., Gottes Fügung, Ravn.
odíčiti, -dȋčim, vb. pf. schmücken, M., Let.; — verklären, verherrlichen, M., ogr.-Let.; odičeno telo, C.; odičena majka božja, ogr.-C.
ordālije, f. pl. božja sodba, die Ordalien, Cig.
otrǫ́ščina, f. die Kindschaft, Guts., V.-Cig., C., Dalm., Škrinj.-Valj. (Rad); božja o., Guts. (Res.).
pastiríca,* f. 1) die Hirtin; — 2) die Bachstelze; bela p. (motacilla alba), Erj. (Z.); = božja p., Kras-Erj. (Torb.); rumena p. (motacilla flava), Erj. (Z.).
patēna, f. božja skledica, die Patene.
plȃhtica, f. dem. plahta; 1) eine kleine Plache; — 2) rumenkasta, nekoliko grenka kožica na orehovem jedru, die Samenhaut (testa), Malhinje (Kras)-Erj. (Torb.); — 3) eine große Schneeflocke: sneg gre v plahticah, Cig., Jurč.; — 4) božja p., der Frauenmantel (alchemilla), C.; = p. d. Marije, C.
pomočníca, f. die Helferin; božja p.; — die Gehilfin, Cig., Jan.
popołdánski, adj. nachmittägig, Nachmittags-; popoldanska služba božja; popoldanski čas, Navr. (Let.).
porǫ̑dnica, f. 1) die Wöchnerin, Cig., Jan., Vod. (Bab.), Kras, Tolm.-Erj. (Torb.); — 2) porodníca, die Gebärerin: božja p., die Gottesgebärerin; — Zarja, dneva porodnica, Preš.
pǫ́t 1., f. et m. der Weg; po strmi poti hoditi, einen steilen Weg wandeln; na poti biti komu, jemandem im Wege, hinderlich sein; na pot priti, in den Weg treten; s poti (s pota) iti, dejati, aus dem Wege gehen, räumen; s poti (pota) mi je, es ist mir abwegs, es ist mir ein Umweg; s prave poti biti, irre sein, Cig.; svoj pot, in einem fort, Gor.; po bližnjem potu, auf dem nähern Wege; pot zgrešiti (grešiti), irre gehen, fehl gehen; p. pokazati, den Weg weisen; iti svojo pot, seines Weges gehen; hiteti kam z gladkim potom (direct), Levst. (Močv.); pot posoditi komu, jemanden begleiten (preprosto), Mur.-Cig., C.; pot pod noge vzeti, ubrati, sich auf den Weg machen (šaljivo); ta pot je na potok, na Savo, dieser Weg geht nach dem Bache, nach der Save, Cig.; vozna pot, der Fahrweg; stranska p., der Nebenweg; — po krivih potih, auf krummen Wegen (fig.); — druzega nema kakor pot, po kateri hodi, pa še tista ni njegova (največje siromaštvo), Kras-Erj. (Torb.); — poti, die Communicationsmittel, Cig. (T.); — die Bahn; solnčna p., die Sonnenbahn, Cig., Jan., Cig. (T.); — die Route, Cig.; prisilno odkazani p., die gebundene Marschroute, DZ.; — der Weg, den man macht, die Reise, der Marsch; na pot iti, verreisen: na poti biti, auf der Reise oder dem Marsche sein; srečen pot! glückliche Reise! vso pot, während der ganzen Reise, Ravn.; zmeraj je na potu, kakor sv. Jurij na konju, Dol.; po poti, mej potjo, s potjo, unterwegs; — božja (božji) pot, die Wallfahrt, die Kirchfahrt; iti na božjo (božji) pot, eine Wallfahrt unternehmen; tudi: der Wallfahrtsort: slavna božja pot; — križev pot, der Kreuzweg (eine kirchl. Andacht); — rakovo pot iti (hoditi), den Krebsgang gehen; — das Mal; ta (to) pot, diesmal; pet potov, fünfmal; — der Weg, der Ausweg, das Mittel; pot bom že našel, Cig.; upravni pot, der administrative Weg, DZ.; po tem potu, auf diese Art; po nobenem potu, auf keine Weise; po vsak pot, jedenfalls, C.; z gladkim potom odgovoriti, unumwunden antworten, Levst. (Zb. sp.); (pomni: krivim potem peljati = po krivem potu p., gre svojim potem, tem istim potem, Krelj-Mik.; z ravnim potem, Trub.-Mik.; pustil je ovce krivičnimi poti hoditi, Krelj; — pl. n. pǫ̑ta; pota grešiti, Dalm.; — pl. f. potȋ, ogr.-Valj. [Rad]).
povračljìv, -íva, adj. gerne vergeltend: povračljiva božja pravica, Ravn.
premodrọ̑st, f. allzugroße, überaus große Weisheit, Dict., Cig.; božja p., Gottes Allweisheit, Jan.; Premodrosti sem Tvoje stvar, Levst. (Zb. sp.); — die Spitzfindigkeit, Meg.
pretrę́sti, -trę́sem, vb. pf. 1) durchschütteln; — p. se, durchschüttelt werden: dobro smo se pretresli na tem vozu; moko pretresti (v mlinu), das Mehl durchbeuteln, Cig.; — erschüttern (fig.); novica me je pretresla; strah me je pretresel; beseda božja pretrese človeka, Cig.; — 2) erörtern, recensieren, einer Kritik oder Prüfung unterziehen, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; s pametjo dobro p. kaj, kajk.-Valj. (Rad).
prevídnost, f. 1) die Vorsicht; iz previdnosti, vorsichtshalber; — 2) die Vorsehung: božja p.
prifárən, -rna, adj. zur Pfarre gehörig: prifarni učitelj, Jurč.; prifarna cerkev, die Pfarrkirche, Jurč.; — bei der Pfarrkirche stattfindend: prifarna služba božja, Burg.; — tudi prífaren, Dol.
prizanášnost, f. die Nachsichtigkeit, die Indulgenz, Cig., Jan.; gola božja milost in prizanašnost ga je, Ravn.-Valj. (Rad).
radodẹljìv, -íva, adj. freigebig; radodeljiva ("radeliva") dobrota božja, Bas.
ravnáti, -ȃm, vb. impf. 1) eben machen, ebnen; grudje v vinogradu r., C.; perilo r., die Wäsche vor dem Plätten flach zusammenlegen, vzhŠt., BlKr.; sukno v pole r., Cig.; — (pren.) r. se, sich gütlich vergleichen, Svet. (Rok.); — 2) gerade richten: palice r.; — gehen heißen: k maši, h kosilu r. koga, Npes.-K.; r. se kam, sich zu gehen anschicken; r. se na pot; Marija se od nas ravna, Npes.-Jan. (Slovn.); r. se na ples, sich zum Tanze anschicken, Preš.; k dežju se ravna, es ist ein Regen im Anzuge, Met.; r. se k smrti, C.; — lenken: konje, ladjo r.; plug r., Danj. (Posv. p.); leiten; Vse ravna le božja moč, Danj. (Posv. p.); ljudi k Bogu r., Ravn.; počutke od pozemeljskega k nebeškemu življenju r., Kast.; — r. se, sich richten; r. se po kom (čem); mlajši se ravnajo po starejših; po postavah se r.; kazen naj se ravna po pregrehi; — 3) aufziehen, züchten; r. kokoši, krave itd., Goriš.-Erj. (Torb.), Štrek.; koliko živine ravnate? Kras-Štrek. (Let.); r. trto, den Weinbau treiben, Cig.; — r. truplo, für den Leib sorgen, Jsvkr.; — r. se, gedeihen, Gor.; to otroče se ne bo ravnalo = umrlo bo, Goriš.-Erj. (Torb.); — 4) in Ordnung bringen: gredo ženitovansko pismo ravnat, Glas.; — bereiten: gosti r., Jsvkr.; — 5) žito r., t. j. z rešetom čistiti, Cig., Dalm., Kras, Goriš.-Štrek. (Let.); — 6) thun: kaj ravnaš? was machst du? Polj., Tolm.-Štrek. (Let.); handeln; prav, pošteno, krivično r.; — umgehen: grdo, lepo r. s kom.
razprostrẹ́ti, -strèm, vb. pf. auseinanderbreiten, ausbreiten; Volk je svoj gobec razprostrl ("razpresterel"), Danj. (Posv. p.); prava čast božja človeku srce razprostre, Ravn.-Valj. (Rad).
róka, f. 1) die Hand; s svojo roko podpisati, eigenhändig unterschreiben, Cig.; imajo na vse roke dosti dela, sie haben alle Hände voll Arbeit, Zv.; v roke seči komu, jemandem die Hand reichen; v roke si sežeta; za roko se voditi, Hand in Hand gehen, Cig.; na rokah rediti živino = ne pasti je, ampak nabirati za njo in ji polagati, vzhŠt.; na rokah delati, mit den Händen arbeiten, Ravn.-Mik.; živeti na rokah, von der Hände Arbeit leben, Ravn.; — izpod (od) rok iti, gut vonstatten gehen; delo ne gre od rok, die Arbeit geht nicht vonstatten; blago gre hitro izpod rok = hitro se prodaja, Lašče-Levst. (Rok.); izpod roke prodati, unter der Hand verkaufen, Cig., Jan., Mik.; = pod roko prodati; na roke plačati, bar zahlen, Dol.; na roke dati komu kaj, jemandem etwas als Abschlagszahlung geben, Levst. (Rok.); v roke, zu Handen, Cig.; dati na zveste roke, zu treuen Händen übergeben, anvertrauen, Dict., Cig., Levst. (Rok.); na domačo roko priti, heimfallen, Cig.; bilo je na mnogih rokah, es hat oft den Besitzer gewechselt, Cig.; biti komu na roko = pomagati mu, podpirati ga; na roko si biti = podpirati se drug druzega; na roke sva si, wir sind miteinander gut; na roko (narok, Cig.), pri rokah mi je, es ist mir bequem gelegen; od rok mi je, es ist mir unbequem gelegen; na roki (nároki) imeti, zur Hand haben, Cv.; v roke komu streči, jemandem an die Hand gehen, Cig.; po rokah nositi koga (fig.), jemanden sorgfältig behandeln; v roko vzeti kaj, etwas in Angriff nehmen; davki na prvo, na drugo roko, directe, indirecte Steuern, Levst. (Nauk); na prvo roko izdelati kaj, aus dem Groben bilden, entwerfen, Cig., Zora; na svojo roko, auf eigene Faust; Bogu se v roke dati, sich Gott ergeben oder empfehlen, C.; — pod njegovo roko = pod njegovo oblastjo, Levst. (Zb. sp.); dobrih rok biti, freigebig, wohlthätig sein, Z.; berači so jo hvalili, da je deklica dobrih rok, Jurč.; odprtih rok biti, Levst. (Zb. sp.); — 2) die Handschrift; lepa roka; vpisi kažejo razne roke, DZ.; — 3) r. na cesti, der Wegweiser, die Armsäule, Cig., Levst. (Cest.); — 4) das kurze Band bei der Dachsäule, M.; — 5) božja r., der Wunderbaum (ricinus), Cig., Jan.; tudi: rǫ́ka, Dol.
rǫ́piti, rǫ̑pim, vb. pf. 1) einen Schlag versetzen, Jan.; — r. se, sich anschlagen, Jan.; — 2) plötzlich einfallen, hereinbrechen, Jan.; v deželo r., Pot.-Mik.; morivci ropijo v Betlehem, Ravn.; božja sodba je tedaj ropila, Ravn.; v paglavce ropi kuga, Ravn.; — r. na koga, jemanden überfallen, V.-Cig., Jan.; vun r., hinausstürzen, Vod. (Izb. sp.); v glavo mu je ropilo, er bekam die fixe Idee, Vod. (Nov.).
rǫ̑žica, f. dem. roža; 1) das Blümlein; das Röslein; govoriti, kakor bi rožice sadil = schön sprechen; — romarska r., der Dost (origanum), C.; — božja r., das Gänseblümlein (bellis perennis), C.; — 2) die Rosette, Cig., Jan.; ogelne rožice, die Eckrosetten, DZ.; — 3) mile rožice, neka jabolka, Gor.
samọ̀č, adv. = samo, nur: s. vino piti, Cig.; (sámoč) BlKr.-DSv.; ne samoč (samuč) — temveč tudi, Meg., Krelj, Trub., Dalm.; nikar le samoč ("samuč") z vodo, temveč z vodo in krvjo, Dalm.; — außer, (samuč) Meg.; ne jedo, s. da se umijejo, Dalm.; nihče nẹ́ dober, s. le sam edini Bog, Dalm.; nikar en lasec od naše glave ne more pasti, s. ako je božja volja, Trub. (Post.); nesmo tam obenega človeka našli, s. konjče in osle, Kast.
síla, f. 1) die Gewalt, der Zwang; sila ni mila, Cig.; sila moč premaga, Npreg.-Jan. (Slovn.); po sili, mit Gewalt, auf gewaltsame Weise; po vsej sili, mit aller Gewalt: po vsej sili je hotel denarja od mene; po sili vzeti, jemati, rauben; po sili komu kaj dati, jemandem etwas aufdringen; po sili jesti, sich zum Essen zwingen; s silo, mittelst Gewalt oder Zwang; silo s silo odbiti; s silo pri njem nič ne opraviš; silo delati, storiti komu, jemandem Gewalt anthun, ihn bedrängen, bedrücken; silo delati, tudi: zudringlich sein, Polj.; vojna s., der Kriegszwang, Cig.; odbojna, vračilna s., Repressalien, Cig.; — črez silo, über die Maßen, Meg.; rib ne bo črez silo (übermäßig viel), Večna pratika l. 1789; — od sile, zu viel; to je od sile, das ist zu arg; überaus: bila je od sile uslužna, Erj. (Izb. sp.); ni od sile bogat, er ist nicht allzureich, Levst. (Rok.); rimski deklici ni bilo od sile, da je hrast izrula iz zemlje, Glas.; — na silo jesti, über Macht essen, Mur.; na silo se smejati, sich zum Lachen zwingen, Cig.; — 2) die Masse, eine ungeheure Menge; sila ljudi; sila snega; sila opravil; ondi je bila sila božja kosov, Zv.; tudi: bilo je silo ljudstva, LjZv.; — silo, sehr, ungeheuer; silo potreben; silo drag; silo velik; (sliši se pogostoma: sila potreben itd.); — 3) die Drangsal, die Noth; sila ga je gnala, die Noth drängte ihn; sila kola lomi = Noth kennt kein Gebot; sila železna kola lomi, Noth bricht Eisen, Cig.; v sili, in der Noth; v največji sili; tega mu ni sila, er hat es nicht nöthig; ni mu sila delati; saj se me ni sila bati; ni mu sile, er leidet keine Noth, es geht ihm nicht so schlecht; meni ni nobene sile, Jurč.; saj mi ni še sile, Erj. (Torb.); za silo, zur Noth, nothdürftig; brati zna in za silo tudi pisati; za silo bo dober (im Nothfalle); s. je za denar, za vodo, es ist Noth an Geld, an Wasser, es herrscht Geld-, Wassermangel; — 4) die Eile; sila je, es drängt; ni sile, es hat keine Eile; ni taka sila, da bi morali teči; — 5) die Kraft: vse sile in žile napeti, C.; (phys.), Cig. (T.); osnovna s., die Grundkraft, Cig. (T.), Sen. (Fiz.); sila sestavljača, die Componente, Cig. (T.), Sen. (Fiz.); živa sila, die lebendige Kraft, Žnid.; — (notranja) s., die Intensität, Cig. (T.).
sklẹ́dica, f. dem. skleda; das Schüsselchen, die Schale; božja s., die Patene, Cig., Jan.; — die Wagschale, Sen. (Fiz.); — die Pfanne (zool.), Cig. (T.); — sklepna s., die Gelenkpfanne, Erj. (Z.); — das Becherchen, in welchem die Eichel steckt, Levst. (Rok.).
skrbljívost, f. die Besorgtheit, die Sorgfalt, Mur., Cig., Jan., ogr.-Valj. (Rad); božja s., die Vorsehung Gottes, C.
sláva, f. der Ruhm; bojna slava, der Kriegsruhm; — die Herrlichkeit: božja slava; — die Verherrlichung: Bogu slavo dajati, Gott preisen; slava Bogu! Gott sei gepriesen! slava! hoch! v slavo rojstnega dneva, zur Feier des Geburtstages, Cig.; — der Prunk, das Gepränge, Alas., Cig.; bila je velika slava, Z.
slȗžba, f. das Dienen, der Dienst; lahka, težavna, prijetna s.; vojaška s., der Militärdienst, cerkvena s., der Kirchendienst; službo opravljati, den Dienst verrichten; — das Dienstesverhältnis, die Dienststelle, der Dienstposten, das Amt; v službo vzeti koga za hlapca, deklo; v službi biti pri kom, bei jemandem bedienstet sein, dienen; iz službe iti, aus dem Dienste austreten, Cig.; brez službe biti, ohne Dienst, dienstlos sein: službo dobiti, izgubiti, einen Dienstposten bekommen, verlieren; službo razpisati; službo odpovedati, den Dienst kündigen; službi odpovedati se, das Amt niederlegen; službo prevzeti, den Dienst, das Amt übernehmen; v službo dejati, anstellen, Šol.; v službo postavljeno osebje, das angestellte Dienstpersonal, DZ.; — služba božja, der Gottesdienst; — na službo biti komu, jemandem zu Diensten stehen, Cig.; na službo, zu Befehl! Cig.; — službo povedati, einen Gruß melden, C.; lepe službe ali: velike službe! (als Gruß: schöne Empfehlungen!) Kor.-Jarn. (Rok.); — tudi: službà, Valj. (Rad), Cv.
sódba, f. das Urtheil; napačna, prenagla s., Cig.; (phil.) Lampe (D.); — die Fällung eines richterlichen Urtheils, der Urtheilsspruch; sodbo storiti, ein Urtheil fällen, Cig., Jan.; = sodbo izreči, DZkr.; odvezna s., das freisprechende Urtheil, Cig., DZ.; = oprostna s., Cig.; zaočna s., das Contumazurtheil ("po starem slovan. pravu", Cig.); = s. v neposluh, Jan.; — die Abhaltung des Gerichtes, das Gericht; krvava, zaglavna s., das Halsgericht, Cig.; vojaška s., das Kriegsgericht, Cig.; božja s., das Gottesgericht; vesoljna s., das Weltgericht, Cig.; = poslednja, splošna s., Jan.; — gen. tudi: sodbę̑, Valj. (Rad); (sodvà, Rož.-Kres).
strẹ́la, f. 1) der Pfeil, Meg., Mur., Cig., Jan.; vzami lok in strele! Dalm.; strele na tetivo polagajo, Trub.; na strelo kaj privezati, Jsvkr.; — smrtna s., das tödtliche Geschoss, C.; — der Pfeil (ein Sternbild), Cig. (T.); — 2) der Blitzstrahl; s. je udarila v hišo, zvonik, drevo, es hat ins Haus, in den Thurm, in den Baum eingeschlagen; s. ga je zadela, er ist vom Blitze getroffen worden; ognjena s., directer Blitzschlag, Cig. (T.); vodena s., der elektrische Rückschlag, C.; s. je ognjena, če užge, vodena, če ne užge, Tolm.-Štrek. (Let.); kletvice: da bi te strela ubila! da te strela! dass dich der Blitz! strela božja ga naj! Jurč.; strela, kaj pa delaš! ti strela ti! gromska strela! — 3) der Kern oder Strahl am Pferdehufe; konju s. gnije, das Pferd hat die Kernfäule, Cig.; — 4) stebriček med slemenom in plohom pri vinski preši, Dol., jvzhŠt.; der auf den Druckpflock drückende Holzklotz bei der Weinpresse, Cig.; — 5) der Spitzbalken, Dol.; — 6) neka priprava v mlinu: s. trese grajsnico, Ig (Dol.); — 7) die Spitzklette (xanthium), Cig.; — tudi: der Zweizahn (bidens tripartitus), C.; — 8) kamena s., der Bergkrystall ("den man für den materiellen Kern des einschlagenden Blitzes hält", Levst. [Rok.]), Z., Erj. (Min.), Žnid.
strẹ́šica, f. dem. streha; 1) ein kleines Dach, das Dächlein; — das Zeichen ^ in der slov. Schrift; — 2) s. božja, eine Art Ruhrkraut (gnaphalium), C., Z., Medv. (Rok.).
šíba, f. 1) die Gerte, die Ruthe; šiba novo mašo poje = ohne Zucht keine Erziehung, wo Zucht, da Ehre; skozi šibe dirjati, Spießruthen laufen, Jurč.; — božja šiba, die Geißel Gottes; — die Stange: železo v šibah, Stangeneisen, Cig.; — 2) ein schlanker, stehender Baum, Notr.; pos. = bukev, Notr.
ubírati, -bȋram, vb. impf. ad ubrati; 1) entsprechend wählen o. einrichten, ordnen: previdnost božja ubira narodom usodo, Cig.; u. kaj po čem (nach etwas richten), Cig.; — in Einklang bringen, harmonisch stimmen: u. strune, zvonove; — u. se, harmonieren, Jan.; ineinander greifen: zobje pri mlinskem kolesu se ubirajo s cveki, Poh.; — 2) gewahr werden, bemerken, Jan.; — 3) falten, in Falten legen, Mur., Cig., Jan.; u. srajco, Mur.
ukazílọ, n. der Befehl, die Verfügung, Jan., M., C., Jap. (Sv. p.), Škrinj., DZ.; do nadaljšnjega ukazila, bis auf Weiteres, DZ.; — z veseljem božja ukazila izpolniti, Škrinj.-Valj. (Rad).
umę́rjati, -am, vb. impf. ad umeriti; 1) bemessen; — abmessen: u. kazen, Cig., Jan.; — u. pojme, Begriffe bilden, Cig. (T.); — zutheilen, bestimmen: božja previdnost umerja narodom usodo, Cig.; — 2) mäßigen, Cig.; — 3) die Richtung nehmen: kokoš je umerjala v peč (wollte in den Ofen fliegen), Dol.
velíčnost, f. die Großartigkeit, Cig. (T.); — die Herrlichkeit, die Pracht, die Majestät, C.; veličnost božja, die Majestät Gottes, Krelj; z veličnostjo kraljevati, Krelj.
véža, f. der Hausflur, das Vorhaus; — božja v., das Gotteshaus.
vǫ́ja, f. 1) die Führung, die Leitung, Mur., Cig., C.; čudna božja voja, Ravn.; — 2) das Leitseil, der Leitriemen, C.
vpríčnost, f. die Anwesenheit, die Gegenwart, Cig., Jan.; v. angelcev, Schönl.; v. božja, Burg.
vršíti 2., -ím, vb. impf. 1) zu Haufen bringen, Haufen machen, Cig., Rib.-M.; häufen, aufhäufen, Mur., Cig.; stog v., dem Heuschober die Kegelform geben, Cig.; krompir v. (anhäufeln), V.-Cig.; — 2) ausüben, vollziehen, Jan., Mik., nk.; svoj uradni posel v., DZ., nk.; mašo v., Messe lesen, Svet. (Rok.); — begehen, abhalten, C.; — v. se, vor sich gehen, geschehen, stattfinden, Jan., BlKr.-M., nk.; zdaj se maša vrši, jetzt wird die Messe gelesen, BlKr.-M.; naj se vrši volja božja, es geschehe der Wille Gottes, BlKr.-M.; dela na vodi vrše naj se po zakonih o vodah, Levst. (Nauk).
žábica, f. dem. žaba; 1) das Fröschlein; božja ž., der grüne Laubfrosch (hyla viridis), Cig., Jan., Erj. (Ž.); = bogčeva ž., C.; = zelena ž., Cig., Jan., C.; — 2) großes Löwenmaul (antirrhinum maius), Jan., Tuš. (R.); — 3) neka rdečkasta, mnogonoga žuželka, M.; ako jo kako živinče (nav. ovca) s travo požre, napuhne se ter postane žabičavo, žabičasto, BlKr.; kravo je ž. napela, Z.; suha ž. ali ledovna ž., das Rückenblut, eine Krankheit der Rinder und Schafe, V.-Cig., Strp.; = krvava ž., Bleiw.-Cig.; žabico tepsti, dreti, das Rückenblut brechen, Cig.; žabico rezati = puščati živini pod repom ali na ušesih, Strp.; — sploh nekaka bolezen živinska, pri kateri živinče napenja, Strp.; — 4) žabico metati, sekati, flache Steinchen schräg auf die Fläche des Wassers werfen, so dass sie abprallen und über dem Wasser hinhüpfen, Cig.; = žabice izpodbijati, M.; — 5) der Hufstollen, vzhŠt.-C.; — 6) das Anhängeschloss, Cig., C., Štrek., Rez.-C.; — die Klammer, Cig. (T.); — das Handeisen, die Handschraube, Cig.; v žabico dejati, žabico privijati, Z.; verige na nogah in žabice na rokah, Cv.; — die Pfanne (mech.), h. t.-Cig. (T.); — ž. pride pri vpreganju v luknjo ojnic, Mik.
bòži -a -e prid.
1. božji: boſi ſztráih TF 1715, 4; Bosja zápoved TF 1715, 11; Bo'sa miloſcsa KMK 1780, 6; bo'sja hi'sa KOJ 1845, 24; Bosje ime SM 1747, 86; Réd Bosji SM 1747, 36; Bo'zi dár KŠ 1754, 82; Bo'za ſzrditoſzt KŠ 1754, 74; králeſztvo Bo'ze KŠ 1754, 39; Agnyecz Bo'si KM 1783, 10; od právoga Bosjega návuka TF 1715, 3; iména Bosega ABC 1725, A4a; Duhá Bo'zega KŠ 1771, 71; Bo'so ſzrditoſzt SŠ 1796, 10; k-Bo'soj ſzlu'sbi KMK 1780, 50; med szlu'zbov bo'zov KAJ 1848, 1; deſzét zapoveidi Boſi TF 1715, 18; Deszétere Bosie Zapovidi ABC 1725, A4a; csudni dejl Bo'si KM 1796, 4
2. v zvezah: boži žlak kap: bo'si 'slak KOJ 1833, 157;
božapout božja pot: Z-té bo'sepouti KOJ 1848, 34
dǘh tudi dǘjh -á m
1. duh, razumsko-spoznavna stran človeka: Ar teilo ſelei proti Dühi, i Düh proti teili SM 1747, 26; tak je poſztano Cslovik ſivocſi Düh SM 1747, 4; i düh, ka ſze notrejsnyega vszrczi doſztája KŠ 1771, 445; kriviczo lübcza odürjáva düh nyegov TA 1848, 9; kai ſze zdüha porodi SM 1747, 7; nego poleg Düha SM 1747, 23; odneſeni vu püſcsávo od Dühá KŠ 1771, 10; do razdeljenya düſe i dühá KŠ 1771, 677; Nega nyemi ni düha, ni sztopnye KOJ 1845, 115; Ar teilo ſelei proti Dühi SM 1747, 26; ſtero kdühi i kpriseſztomi 'zitki ſzliſi KŠ 1771, 446; ſzmo vu eden Düh napojeni KŠ 1771, 514; ki pa ſzejja naDüh, z-Dühá bode 'zeo KŠ 1771, 570; pozdignem k-Bôgi düh moj KAJ 1848, 202; Ako pa po Dühi telovna dela morite SM 1747, 23; pravicſen poſztano vu Dühi SM 1747, 12; Ponoviti ſze je vám potrejbno vdühi pámeti vaſſe KŠ 1754, 97; ki ſzo ſziromáczke vdühi KŠ 1771, 13; ga pa Dávid vu Dühi za Goſzpouda zové KŠ 1771, 75; pride vu Dühi BKM 1789, 18; i vu dühi právoga cszisztoga krsztsansztva KAJ 1848, X; vodi ſztvoim dühom SM 1747, 90; i zdühom vuſzt nyega KŠ 1754, 93; da ſze cslovik zdühom i ſztejlom tá vneſzé KŠ 1771, 440; I z-môdrim dühom zbrodjávati KAJ 1848
2. bitje netvarne narave: Oni dühovje, ſteri ſzo KŠ 1754, 94; Ti hudi dühovje KŠ 1754, 95; I ti necsiſzti dühovje KŠ 1771, 110; Angyelje ſzo csiſzti dühouvje KMK 1780, 9; Od rázlocsni dühouv KŠ 1771, 731; od necsiſzti düjhouv oſzloubodo KM 1796, 99; Vcsino hüdi duhôv roba KAJ 1848, 3; vu temniczi bodoucſim dühom KŠ 1754, 111; vö je vrgao te dühé KŠ 1771, 25; zhüdimi Dühmi pod Nébov SM 1747, 27; dáo nyim je obláſzt nad necsiſztimi dühovmi KŠ 1771, 31
3. v zvezi sveti Düh tretja božja oseba: kako iſzvéti Duih TF 1715, 39; ſkoterimi náſz vucsi, ſzvéti Düh Bog SM 1747, 87; O Szvéti Düh SM 1747, 60; Szin, Sz. Düjh SM 1747, 16; Sz. Düjh vu poſzvecsenyej KŠ 1754, 92; Düjh je iſztina gotov KŠ 1771, 90; Szin, i Szvéti Düjh KM 1780 K, 5; Szvéti Düjh Boug KM 1783, 7; od Dühá ſzvétoga TF 1715, 22; vu jedinoſzti Dühá Szvétoga KŠ 1754, 12 b; noſzécsa zDühá ſzvétoga KŠ 1771, 5; dári Düjhá ſzvétoga KM 1796, 118; Dika boidi i Dühi ſzvétomi SM 1747, 46; Oczu ſzinu Düho vekvekoma SM 1747, 81; prouti Sz. Dühi ſentávanye KŠ 1754, 73; dika i Sz. Dühi KM 1783, 2; nám ſzvojega ſzvétoga Dühá podeli TF 1715, 27; Dai mi ſzvétoga Dühá Bogá SM 1747, 61; ino je vnyega ſivocſi Düh vdehno SM 1747, 3; ſz. Dühá je poſzlau KŠ 1754, 24; i te mocsni düjh ponouvi vu meni KŠ 1754, 63; vido je Dühá Bo'zega KŠ 1771, 10; Polo'zim na nyega Düjh moj KŠ 1771, 39; darüj nám Dühá Szvétoga KM 1783, 10; toga novorodgyenyá vu ſzvétom Dühé TF 1715, 32; vu ſzvétom Dühei TF 1715, 23; vörjem vu ſzvétom Dühi SM 1747, 44; molécsi vu Sz. Dühi KŠ 1754, 2b; vSzvétom Dühi, i vognyi KŠ 1771, 10; ſztvoim ſzvétim Dühom SM 1747, 46; Sz. Dühom gori namazao KŠ 1754, 104; I zſvétim Dühom vjedinſztvi BKM 1789, 2; nej trijé ſz. Dühovje KM 1783, 14
màntra -e ž
1. muka, trpljenje: bi nam Szopilo v-düsi mantre obcsütênye KAJ 1848, 7; K mantri je on na vsze szvoji sztezaj TA 1848, 8; Neg’ mo mántro lejhko vcſini BKM 1789, 68; ſzkvarjenyé, ſtero ſztoji i vmántri peklénſzkoj KŠ 1754, 75; Szkim je náſz odküpo? ſz-ſzvojov nedú'znov mántrov KŠ 1754, 119; peklénſzkoga ognya mántrom, naj me bár Sztrási SŠ 1796, 72; ſteroga tejlo od grejha vnouge mántre trpi KŠ 1754, 243; moje moke, i mantre prikapcſi je oh Jezus k-tvojemi kri'si KM 1783, 69; csi ſze na prekléte Zglédnemo i na ny mántre BKM 1789, 456; na kris raſzpéti vu veliki mántraj ſzi escse tvojo düso vö ſzpüſzto KŠ 1754, 237
2. v zvezi božja mantra razpelo: vü vucsilnici Razpetje (bo'sja mántra) KOJ 1845, 6
móuč tudi móč -i ž
1. človeška ali živalska fizična moč: [medved] njegova moč je v prednji tacaj AI 1878, 10; telovno moucs ponüjati KOJ 1833, VII; Koteriſze ne veſzeli vnikákſoi konyſzkoi moucſi TF 1715, 47; vnikaksoi konyszkoi moucsi ABC 1725, A6a; tejla: Potom pá gori z-velikov Sztáno mocsjouv SŠ 1796, 4; Mati sze trüdila szlêdnyov mocsjov znyé tekocso krv tak odvrnoti AI 1875, kaz. br. 7
2. človeška duševna, duhovna moč: odkud je etomi eta modrouſzt, i ta moucs KŠ 1771, 46; Bojdi mi branitel, i môcs BRM 1823, 9; Moč nás odstávi či nás On poverže BJ 1886, 3; Lübi Bogá zevſze moucſi tvoje TF 1715, 18; lübi Bogá zczejle moucsi tvoje KŠ 1771, 74; tákſo moucs ino vládanye je obderſalo ſzveczko vcſenyé TF 1715, 5; Li dai mi moucs SM 1747, 71; Ti mi vu mojoj ſzlaboſzti Môcs pridávaj BRM 1823, 7; Csi scsémo szvojemi gucsi vékso moucs szpraviti KOJ 1833, 104; szrdczi pa trôst i môcs podeliti KAJ 1848, III; vu koj moucsi, ſzte vi tou vcsinili KŠ 1771, 350; najbi oni po vjedinanoj moucsi ſzvojoj zadobiti mogli SIZ 1807, 8; Znaſov mocsjouv je nikai nei SM 1747, 79; ſteri ſzte zmocsjouv zmo'zni KŠ 1754, 94
3. božja, duhovna moč: kako nikákſa moucs toga zvelicſanya preſzveitila TF 1715, 3; ali Moucs Czirkevna SM 1747, 36; Táksa Bo'za moucs KŠ 1754, 194; Nyega moucs pomága BKM 1789, 10; da vrág nikakse moucsi nevzeme ABC 1725, A5b; da vrág nikakſe moucſi nad menom nevzeme SM 1747, 43; Od moucsi czérkvene KŠ 1754, 193; neznajoucsi niti moucsi Bo'ze KŠ 1771, 74; nyegova csalaria nigdár moucſi nad menom ne vzeme KM 1783, 56; Vari me od greha mocsi BRM 1823, 9; Poteri moucs vraiso ABC 1725, A6b; ſteri moucs má ſzmrti, tou je, vrága KŠ 1754, 100; Nego vzemte moucs pridoucsega Düha ſzvétoga KŠ 1771, 342; To moucs Evangeliomſzko je nám vo vjavo BKM 1789, 5; po právoj pokouri vu moucſi czérkevnoj KŠ 1754, 193; I povrno ſze je Jezus vu moucsi duhá v-Galileo KŠ 1771, 176; vidili bodo ſziná cslovecsega na obláki nebeſzkom zmocsjouv i zdikov velikov KŠ 1771, 81; Ide zvel’kov mocsjouv BKM 1789, 11; i záto delajo té moucsi vu nyem KŠ 1771, 119
4. naravne sile v vesolju: i moucsi nebeſzke ſze gybale bodo KŠ 1771, 81
5. značilnost česa glede na mero lastnosti, potrebnih za opravljanje funkcije: csi velikási li 'zelejo znyihovim ponácsisanyem podsztavo na právdeno mocs zdignoto AI 1875, kaz. br. 2; je Károl bio on junák, ki je Avarczov moucs szpotro KOJ 1848; ruszki vladár, da bi tak szvojo môcs povégsao AI 1875, kaz. br. 3
6. nav. mn. čudež: i záto ete moucsi delajo vnyem KŠ 1771, 47; ka ſze tákse moucsi po nyegovi rokáj godijo KŠ 1771, 118; Ar nikoga nega, ki bi csinio moucsi vu iméni mojem KŠ 1771, 131; Jezuſa mo'zá od Bogá, pokázanoga med vami zmocsmi i zcsudami KŠ 1771, 346
òsoba -e ž
1. oseba, človeški posameznik: Moj priáteo! one oſzobe nega domá SIZ 1807, 30; ka je nej li ednoj gvüsnoj oſzobi ali gmajni, nego vſzejm gmajnam Bo'zim piſzani KŠ 1771, 744; zvolo ſzi je edno poſteno Oszobo SIZ 1807, 4; na vszákse ednoga plemena oszobo AIN 1876, 10; kako dabi tou vu ſzvojoi oſzobi delao TF 1715, 35; kaj ſzta, ſze etivi oſzobi polübile SIZ 1807, 4; ka je Boug nej oſzob prebirávecz KŠ 1771, 373; Kak dugo bodete oszobe ti hüdi prijémali TA 1848, 68; csüdivajoucsi ſze nad oſzobmi za haſzka volo KŠ 1771, 759
2. božja oseba: Od Kriſztuſove oſzobe KŠ 1771, 196; Ki je vu trojoj oſzoubi BKM 1789, 248; Neznani ſzam pa bio vu oſzobi gmajnam Judee KŠ 1771, 558; na pervom táli tri zagviſne Oſzobe imenüje TF 1715, 38
3. oseba kot slovnična kategorija: pred nyé dejvajoucsi 2. oſzobo KŠ 1771, 669; stero sze prisztája szamo jedinszke oszobe AIN 1876, 10; Jedinszke oszobe je vsze lasztivno imé AIN 1876, 10; Vküpnoimé, stero z-vecs ednoféle ali razlocsne oszôb sztojécse vno'zino znamenüje AIN 1876, 10
réjč tudi réč -i tudi ričí ž
1. beseda, jezikovna enota za označevanje pojmov: Ka vcsini eta rejcs ſztvoriti KMK 1780, 9; da razmis, ka vſzáka rejcs zadene BKM 1789, 7; Rêcs je z-edne ali vecs szillabih sztojécse vöpovêdanye dugoványa AIN 1876, 7; nego ſzamo edno rejcs povej KŠ 1771, 25; Na nyegovo rejcs ſze nakleknemo SŠ 1796, 8; ptühinszke litere, stere vu ptühinszkoj rêcsi sze nücajo AIN 1876, 6; nego vſzakov recsjov, ſtera zvüſzt Bo'zi zhája KŠ 1771, 11; i vö je vrgao te dühé li zricsjom KŠ 1771, 25; Tou nam pokáſejo ete recſi TF 1715, 44; Kotereſzo te ricſi TF 1715, 39; na miſzlimi ſztojo vſzigdár reicsi tvoje SM 1747, 83; Te naj vékſo zrok je márne ricsi KŠ 1754, 44; Naj bodo ricsih ete KŠ 1754, 4; i nistere neſzpodobne recsi BRM 1823, II; ár ovak na nász szpádnejo one kárajoucse recsi KOJ 1833, X; recsi so z-kotrig KAJ 1870, 6; Na zgovárjanye gledocs szo rêcsi stiriféle AIN 1876, 8; Koterie rázum teh recseh TF 1715, 18; Tak i od eti rejcsi ſcsiscsene ſzo nase peſzmi BKM 1789, 4; po gorivzétji szlovenszkih rejcsih med szvoje KOJ 1848, 8; Govorênya [szo] z-rêcsi KAJ 1870, 6; Od szillab i od rêcsi AIN 1876, 7; Vu obrácsanyi szam pohaszno deacske recsi KOJ 1833, V; Z-káksimi recsmi je potrejbno proſziti SIZ 1807, 3
2. kar je izraženo z besedami: Rêcs Goszpodna je csiszta TA 1848, 10; od stere je szpevao Goszpodni za volo récsi Kúsa TA 1848, 6; Ár što je legov, je dobre rêči nevrejden BJ 1886, 5; Nyegovo rêcs mam vervati BRM 1823, 7; zetakovom reicsjom onda oſzodi nyé SM 1747, 83; ricſi moje pa nigdár ne prejdejo KŠ 1771, 82; Tou ſzo rejcſi Kriſztusa BKM 1789, 19; Eto szo nakráczi nasse récsi SIZ 1807, 4; Naj zpoznas gvüsnoſzt oni rejcs KŠ 1771, 161; A ſteri pak etim recſem ne vörje TF 1715, 45; ſteri vorje tejm ricsém KŠ 1754, 210; záto, kaj ſzi nej vörvao recsim mojim KŠ 1771, 162; steri reicsi tve poſzlüsa SM 1747, 85; I tve ſzvéte rejcsi zdr'závati BKM 1789, 133; Na té ricsi záto mi merkajmo SŠ 1796, 15; nasse récsi, na ſtere récsi od váſz eden lejpi odgovor csákamo SIZ 1807, 4; uu etih recſih ſztoy vſza právda TF 1715, 18; Ka vörjemo po ricsáj dvanájſzetoga Stüka KMK 1780, 22; lepou pomali ino zponiznimi recsmi predkláda TF 1715, 7; Boug naz ſzteimi ricſmi kſzebi ſche pritégnoti TF 1715, 26; ſzem znasſega Goszpodna ricsmi tak vcsio KŠ 1754, 6a
3. navadno v zvezi rejč Božja evangelij, berilo: Reics Bosja oſztane vſzigdár SM 1747, 79; Rêcs bo'za KAJ 1848, VI; ta ſzvetloſcha reicſi Bosje ſzvéte TF 1715, 3; ako reicsi Bosje neſcheio priéti SM 1747, 80; Truber, Bo'ze rejcſi ſzluga KŠ 1771, A6a; te Bo'ze rêcsi ſze dr'zi BRM 1823, 3; mi Bosjoi reicſi vörjemo TF 1715, 27; ſzvétoj nyegovo rejcſi vörjemo KŠ 1754, 160; Reics Bosjo ſzlisſimo SM 1747, 81; Gda kaj za Bo'so rejcs dr'zimo KŠ 1754, 19; ino ſzi nazveiſztil meni, po tvojoi ſzvétoi reicsi SM 1747, 67; naj on náſz varje vu ſzvojoj rejcsi KŠ 1754, 174; Pride Po ſzvojoj ſzvétoj rejcſi BKM 1789, 19; Molitev po Rêcsi Bo'zoj TA 1848, 9; nego zrecsjov Bosjov vküpe ſzklenyena voda právie kerſzt TF 1715, 32; gda naſſo hüdoubo z-Bo'zov ricsjouv odejvamo KŠ 1754, 20; naj gucsi, kako Bo'ze ricsi KŠ 1754, 22; poſzlüjhnite mojega kvám zdaj zagovárjanya ricsi KŠ 1771, 410
4. nauk: Rêcs nyegovo bôgajte BRM 1823, 8; naj ſze niscse nyegove rejcsi ne vcsi KŠ 1754, 163; tüdi njegovo reč dobro pozna AI 1878, 8; Vcsio náz vrecsei ſiveti TF 1715, 12; da naz obderſi, uu ſzvojoi reicſi TF 1715, 28; Da bi I 'znyega rejcsjom 'ziveli BKM 1789, 176; ka ſze nám po eti ricséjh odpüscsanye dá KŠ 1754, 206
5. besedilo: sze szpráviscse sz-precstenyom králeszke recsih odpré AI 1875, kaz. br. 1; dokoncsati v-králeszkoj rêcsih naprédáne dugoványe AI 1875, kaz. br. 2; Liki je piſzano vu knigaj ricséjh E'zaiás proroka KŠ 1771, 173
6. govorjenje: Goszpodne poszlühni moio reics ABC 1725, A7b; na králeszko recs dáni odgovor AI 1875, kaz. br. 2; ino je rêč pazlivo poslüšala BJ 1886, 4; tanács ſzo dr'zali, kakbi ga zamre'zili vu rejcsi KŠ 1771, 73; vu rêcsi, I v-krſzti je nazôcsi BRM 1823, 5; Nêoszkrúno v-rêcsi, v-deli KAJ 1848, 4; Goszpodne, szlisaj recsi moje TA 1848, 4
7. obljuba: Lübézen k-tvojoj rejcsi SŠ 1796, 3; dáu nam je reics ſitka vekivecsnoga TF 1715, 3
8. govorica, jezik: Govorejnye (Jezik, Rejcs) vu szebi szamom je ono KOJ 1833, VII; csi sze ednouk pokopa vogrszka rejcs KOJ 1833, III
9. glagol: Verbum (rejcs, ige) KOJ 1833, 12
stòlec stóuca tudi stólca m
1. stol: Sedila Sztolecz KMS 1780, A8; Szék; sztolecz KOJ 1833, 173; Blá'zen je on mô'z, ki na sztôlczi spotlivczov neszedi TA 1848, 3; vu ednom narocsásztom sztoleci szedo AIP 1876, br. 2, 1; Nájpotrebnejše zklôžje so .. ino stolci BJ 1886, 7; Doli je potégno te zmo'zne zſztouczov KŠ 1771, 165; Te zmo'zne nemilosztivne je 'znyih sztouczov potégno BKM 1789, 16; i ſztoucze goloub odávczov KŠ 1771, 68; tvoj králeſzki ſztolecz KŠ 1771, 672; Szolecz modrouszti KM 1783, 86; tak i od Ágnecza Kriſztusa ſztoucza vö ſzhája KŠ 1754, 123; Ki Iezusa ſzina tvojega Scséjo vrcſi ſztoucza ſzvojga BKM 1789, 327; Priſztáplajmo kmiloſcse ſztouczi KŠ 1771, 678; bog je Jesussa rendeluval na miloſcso ſztolecz SM 1747, 17; ino steri na ſztolczi ſzedi, bode ſnyimi prebival SM 1747, 31; Záto ſzo pred ſztolczem Bosjim SM 1747, 31; i vi bodete ſzedeli na dvanájſzet ſztouczi ſzodécsi KŠ 1771, 63; i ſzidite na králeſzki ſztouczaj ſzoudivſi KŠ 1771, 246
2. s prilastkom božja sodba ob smrti: gda ſze pred tvoj pitani ſztolecz poſztávimo KŠ 1771, 836; i pelali ſzo ga pred ſzoudnyi ſztolecz KŠ 1771, 398; Oh keliko ji je pred tvoj ſzodczki ſztolecz vneſſeni KM 1783, 5; On je szvoj sztolecz k szôdbi pripravo TA 1848, 7; Da ſzodecz vu ſztouczi bode BKM 1789, 437; pred tvojim ſzodczkim ſztouczom vadlüjem KŠ 1754, 230; da ſze pred tvojim pitanim ſztouczom ne ſzkvarim KŠ 1754, 228; da ſze pred tvojim pitanim ſztouczom ne ſzkvarim KM 1783, 38
3. klop: ti ovi drügi v-trétyem ſztouczi ſzedijo KM 1790, 84; Csi v-sztouci klécsas KOJ 1845, 23
zàpoved tudi zàpovid tudi zapóuvid -i ž
1. zapoved, ukaz: nadigne Csloveka Kriſtusseva Zápoved SM 1747, 41; Stera zapouvid náſz vcsi KŠ 1754, 29; Ka 'zelej tá zapovid KŠ 1754, 35; zisla je zapovid od Auguſtus Czaſzara KŠ 1771, 167; zapovid je pa eta bila KM 1796, 124; Kaksa zapouvid je dána KM 1796, 6; radi pouleg nyegove zapoveidi hodimo TF 1715, 18; Szkim ſze grozi Boug nezdr'závczom ete zapouvidi KŠ 1754, 65; Archippuſi dáne zapouvidi KŠ 1771, 602; proti takovoi zapoveidi necsiniti TF 1715, 18; naj nyegovoj zapouvidi zadoſzta vcsinimo KŠ 1754, 83; Boug je zápoved gori nápiſazo TF 1715, 12; ſzo Tvojo Zápovid prelomili SM 1747, 51; Povej mi zapouvid KŠ 1754, 29; liki ſzmo zapovid vzéli KŠ 1771, 737; právde zapovejd, vu návuki bodoucso, je odevzéo KŠ 1771, 577; zakaj ſzta nyegovo zapouvid prelomila KM 1796, 7; Zapoved nyegovo zdr'závaj BRM 1823, 3; stáne, na tvojo zapôved lepo sunce BJ 1886, 7; Ka je prepovejdano vtoj zapouvidi KŠ 1754, 42; grejh po zapouvidi oprávlao je vmeni KŠ 1771, 462; ſteri ſzo zapouvidi cslovecſe KŠ 1754, 13; návuke, kiſzo zapovidi lüdi KŠ 1771, 50; Ka zdr'sávajo zapouvidi KMK 1780, 35; i ka sze právde zapôvidi gvüsno doprneszéjo AI 1875, kaz. br. 2; keliko zapoveidi zderſáva vſzebi TF 1715, 12; Od etih zapóvidi právi Goszpod ABC 1725, A4b; Od etih zapouvedi právi Goſzpoud SM 1747, 46; i nyegovi zapouvid ne zdr'záva KŠ 1754, 84; po ſztezaj tvoji ſz. zapouvid morem hoditi KM 1783, 166; nikaj prouti tákſim zapouvidam ne csinmo KM 1783, 67; ſteri nyegove zapóveidi preſztoupajo TF 1715, 18; Moie zapoveidi neiſzte obdersali SM 1747, 84; ino moie zapouvidi obdersávajo SM 1747, 84; cſi nyega zapouvidi zdr'závamo KŠ 1754, 84; Ki má zapouvidi moje KŠ 1771, 315; Vu moji zapovidáj hodite KŠ 1754, 70; hodécsa vu vſzej zapovidáj KŠ 1771, 167
2. navadno v zvezi Božja zapoved božja zapoved: Pervi tauje Deſzétera Bosja zápoved TF 1715, 11; Deſzétera Bosja Zápovid SM 1747, 45; Poveimi péto Bosjo zapoveid TF 1715, 15; Povej mi deſzéto zapovid SM 1747, 64; na Bo'zo zapouvid je Mo'zes peſzen napravo BKM 1789, 5b; voda, koteraſze vBosjoj ſzvétoi zapoveidi zderſáva TF 1715, 31; rázlocsek je med devétov i deſzétov zapouvidov KŠ 1754, 61; z-Bo'zov zapouvidjov obvzéta KŠ 1754, 185; nej ſzmo vám zapouvidjov zapovedali KŠ 1771, 355; ſzo Bosje ſzvete zapóveidi gori na piſzane TF 1715, 12; Deszétere Bosie Zapovidi ABC 1725, A4a; To ſzo Deſzétere Bosje Zapoveidi SM 1747, 89; Od Deſzéteri Bosi Zapovedi SM 1747, 87; ſtera je ta prva vſzej zapovid KŠ 1771, 141; i vi preſztáplate zapovidi Bo'ze KŠ 1771, 50; znati petére zapouvidi KMK 1780, 6; Vu etivi dvej zapouvidaj viſzi czejla právda KŠ 1771, 75
božja milost