bèteg -èga m
1. bolezen: tomi betegi AI 1878, 8; po etom teskom betegi AI 1878, 57; prisli ſzo vrácsit ſze od betegouv ſzvoji KŠ 1771, 184; V-betegi biti KM 1790, 93; s svojim betegom jáko nevarna AI 1878, 8; pren. ako je eta moia nevolia (beteg) nei ſzmertna SM 1747, 57; z-ſzvojega betega KM 1790, 42; po etom betégi KŠ 1754, 242
2. bolečina, težava: Betege naſſe je on preterpo KŠ 1754, 10

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

beteg [béteg] samostalnik moškega spola

bolečina, nesreča, slabost, bolezen, betežnost, nerazpoloženost

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

beteg -a (betek, beteg) samostalnik moškega spola

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

betež [bétež] samostalnik moškega spola

bolečina, nesreča, slabost, bolezen, betežnost, nerazpoloženost

PRIMERJAJ: beteg

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

betež -a samostalnik moškega spola

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

bodljaj [bodljȃj] samostalnik moškega spola

1. bolečina v trebušnih organih; kolika
2. vnetje poprsnice; plevritis

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

bolečína, f. der Schmerz; porodne bolečine, die Geburtswehen, Cig.; srčna bolečina, das Herzeleid.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

bolečina [bolečína] samostalnik ženskega spola

bolečina

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

bolečina samostalnik ženskega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

bolečina ž, F38, anodina, arznie ẛa bolezhino vtarpneti; arthritis, ſléherna bolezhina na vudih; dolor, beteṡh, ṡhaloſt, bolezhina, ẛala bolezhina, ṡhalovanîe; fistula, ena bolezhina na ṡhivotu, ali rana vſeṡkuṡi tekozha; gonagra, v'koleini putogrom, bolezhina s'notarnîa v'gleṡhnîah; ischias, -dis, bolezhina v'kriṡhzih, v'ledovjih, v'ſtegnih, ali v'ṡklepih; langvor, -oris, bolezhina, ſlabúſt, boléṡin, trudnoſt, ſhvohúſt; parasynanche, s'vunanîa bolezhina, ali tur na garli; paronychia, -ae, ena ṡanuhtniza, velika bolézhina ṡa nohtmy; sciatica, bolezhina teh ṡklèpou; stomaticus, -a, -um, kateri ima v garli eno bolezhino; ulcus, -ris, túr, moṡel, ena ozhitna bolezhina, ṡhleṡa

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

bolečina -e ž bolečina: bolezhina im. ed. nej hotela nehat ǀ od velike bolezhine rod. ed. je bil okuli padil, inu omedlel ǀ prezej puzhuti eno veliko bolezhino tož. ed. v'trebuhu ǀ Ozha Francisk je veni veliki, bolezhini mest. ed. ſe nashal ǀ Aſa je bil shrajfan s' veliko bolezhino or. ed. na nogah ǀ kadar bolezhine im. mn. tiga poroda ſo jo bile periele ǀ mu sazhne njega teshave, njega bolezhine tož. mn. pravit

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

bolénje -a s bolečina, trpljenje: Od bolenyá gláve AIP 1876, br. 1, 7; nyega bolénye BRM 1823, 69; haſzek bolênya BRM 1823, 50

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

bolèst -i ž bolečina: gde od bolesti žarjave gorzdigáva nogé AI 1878, 11

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

bolest [bolẹ̑st] samostalnik ženskega spola

duševna, srčna bolečina, duševno, srčno trpljenje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

bolèzen -zni ž bolečina: bolezen ſzerczá cslovecſega TF 1715, 35; ſzrczna bolezen KMK 1780, 71; Kelko bode mogao bolezni te'zi KAJ 1780, 52; bode mogao vſze ſzmrtne bolezni pretrpeti KŠ 1754, 244; betege naſſe je on pretrpo i bolejzni naſſe KŠ 1754, 107; eti bodo zacsétki bolejzen KŠ 1771, 143; vſze bolezni SŠ 1796, 28; Trpi za náſz bolezni BKM 1789, 50

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

bolezen2 -zni/-zne (bolezan, bolezen, bolejzen, bolejzan, bolezin) samostalnik ženskega spola

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

bolèznost -i ž
1. bolezen: kralice boleznoszt AI 1875, kaz. br. 8
2. bolečina: Vtiſsi veliko boleznoſzt SM 1747, 63; 'zmetna ti je tvoja boleznoſzt KŠ 1754, 176; brezi boleznoſzti KMK 1780, 16; ſzrczá boleznoſzti KM 1783, 241; Nede boleznoſzti SŠ 1796, 6; kou ſzluge na boleznoſzt BKM 1789, 43; kou zboleznoſztyov ſzrczá ſzpoznati moremo KŠ 1754, 3b; zboleznoſztyom ſzva te iſzkala KŠ 1771, 172; z boleznoſztyom rodi deczo KM 1796, 7; zrázlocsnimi boleznoſztmi obvzéte KŠ 1771, 13

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

bridko1 -ega (britku) posamostaljeno

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

bridkost -i (britkust, britkost) samostalnik ženskega spola

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

dno -a (dnu, dno) samostalnik srednjega spola

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

drtje -a (drtje, trtje) samostalnik srednjega spola

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

hȗd, húda, adj. böse, schlimm, arg: hudi duh, der böse Geist; hudo storiti, delati, Böses thun, freveln; hudo delo, die Missethat; hud namen, böse Absicht; hudo poželenje, böse Begierden; hude misli, böse Gedanken; hudo misliti o kom, Arges von jemandem denken; hud jezik, eine böse Zunge; huda vest, böses Gewissen; hud prepirljivec, ein Zankteufel: hud pes, ein schlimmer Hund; hud mož, ein schlimmer, strenger Mann; hud biti na koga, auf jemanden böse sein; huda beseda, feindseliges Wort; ein Scheltwort, M.; hudo imeti koga, arg mit jemandem verfahren; s hudim in dobrim, mit Güte und Strenge; iz huda, im Schlimmen, C.; hudo gledati, finster blicken; hudo se držati, eine finstere Miene machen; hude volje biti, in einer bösen Stimmung sein; huda peč, stark erhitzter Ofen, M., jvzhŠt.; huda britev, scharfes Rasiermesser, M., Z.; hudo žganje, hochgradiger Brantwein; hud ocet, scharfer Essig; hude krvi biti, heißblütig sein; hude jeze biti, zu heftigem Zorne geneigt sein; = gierig: tat je hud na jabolka, oven je hud na oves, BlKr.; hud na vino, denar, Z.; — hud boj, heftiger Kampf; huda je bila, es ging hitzig zu; hud vihar, ein heftiger Sturm; hudo vreme, huda ura, das Ungewitter; hudi oblaki, gewitterschwangere Wolken; huda reka, gefährlicher, reißender Strom, M.; huda noč, eine schlimme Nacht; hudi časi, schlimme Zeiten; hudo delo, schwere Arbeit, Z., jvzhŠt.; huda sila, dringende Noth; hud mraz, grimmige Kälte; huda suša, große Dürre; hud smrad, heftiger Gestank; huda bolezen, schlimme, gefährliche Krankheit, (pos. die Fallsucht, M.); huda bolečina, heftiger Schmerz; huda rana, schwere Wunde, Z.; huda žeja, heftiger Durst; hud kašelj, heftiger Husten; do hudega bolan, gefährlich krank, Ravn.-Mik.; hudo ti bodi! (ein Fluch) C.; hudo in dobro, das Wohl und Wehe; hudo a. huda se mu godi, es geht ihm schlecht; na hujem je, er ist schlechter daran; hudo a. huda je za vodo, za denar, es ist großer Mangel an Wasser, Geld, es herrscht eine Wasser-, Geldnoth; huda mu prede, er ist in der Klemme, Jan.; otel ga bode ob hudi (in der Noth), Ravn.; hudo mi je, es wird mir eng ums Herz, Jan.; es fällt mir hart, jvzhŠt.; hudo mi je za njega, es thut mir leid um ihn, Z., jvzhŠt.; hudo mi je, es ist mir übel, hudo mu je prišlo, er wurde unwohl, jvzhŠt.; — hudo = zelo, arg, sehr; hudo pretepsti, hudo potrebovati, Cig., C.; — = slab, schlecht: hud sad, hudo drevo, Kast.; huda pitna voda, Levst. (Nauk); huda je obleka ali obutev, ki uže ni cela, Goriška ok., Kras-Erj. (Torb.); huda suknja, srajca, Cig., C.; hud črevelj, Gor.; hudo vidim = slabo vidim, Gor.; — huda roka = leva r., Rez.-C.; — hudo meso, wildes Fleisch, das Faulfleisch in Wunden, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

lišaj1 m, F7, elephantia, -ae, prehude parhe na ṡhivotu, liſhaji, ali flare. ausſaz; exanthemata, liſhaji, vogrizi, plehi, moṡolzi od vrozhine; impetigo, -ginis, liſhai, mlade, hude, bodezhe grinte, ali hraſte; impetigo, luſhai; mentagra, -ae, luſhai na obraṡu; pustula, -ae, en divji vrozhi luſhai, eni jo [bolečina] imenujejo s: Antona ogîn; serpigo, -nis, luſhai

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

miníti, mínem, vb. pf. 1) vergehen, ein Ende nehmen; vse mine; usuši se morje, vse reke minejo, Ravn.; spomlad, zima mine; — aufgehen: strezi mu: kar več mine, ti bom nazaj grede plačal, Ravn.; mine veliko drv, Cig.; — mine mi kaj, es vergeht mir, es verlässt mich etwas; zakaj me žalost ne mine? M.; mine te tvoja bolečina, Npes.-Mik.; ves strah jo mine, Ravn.-Mik.; vse bo nas minilo, C.; le naj bodo ošabni, saj jih bo minilo, DSv.; dobra volja ga ni nikoli minila, LjZv.; — part. praet. tudi: minúł: minula je maša, Gor.; vergangen, verflossen: minuli teden, nk.; — 2) m. koga, an jemandem vorüber kommen, Raič (Slov.), jvzhŠt.; — = izgrešiti: m. koga, an jemandem vorübergehen, ohne ihn zu bemerken, zu sprechen, ogr.-C.; m. se = izgrešiti se, C.; — minę̑m, ogr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

obíkniti, -ȋknem, vb. pf. 1) sich gewöhnen, Habd.-Mik.; — 2) nachgeben, nachlassen, Mik.; bolečina obikne, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

očúhniti, -čȗhnem, vb. pf. 1) in sich zusammensinken, geringer werden: zelje očuhne, rana očuhne, Z., C.; — 2) bolečina očuhne, der Schmerz gibt nach, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

odjenjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad odjenjati; nachlassen, nachgeben; mraz, bolečina odjenjuje; cena odjenjuje, der Preis fällt, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

odlę́či, -lę̑žem, vb. pf. 1) sich ablösen: skala odleže, Cig.; — 2) leichter, besser werden: odleglo je bolniku; nachlassen: bolečina, jeza odleže, Cig.; vreme je odleglo, Z.; ne odležem ti, dokler ne plačaš, ich gebe nicht nach, bis du mich bezahlst, Cig.; odlezi že, odlezi, höre doch einmal auf, Železniki (Gor.); — 3) = zaleči, ausgeben: to toliko odleže, kakor ono, Svet. (Rok.); kamor bi dejal deset goldinarjev, odlegli bi kaj, Z.; to že odleže, das reicht schon hin, Z.; — 4) gebären: žena odleže, C.; — o. se, geboren werden: otrok se odleže, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

odlẹ́gati, -lẹ̑gam, (-lę̑žem), vb. impf. ad odleči, odlegniti; 1) sich loslösen: skala odlega, Cig.; — 2) leichter werden, nachlassen: bolniku odlega bolečina, mraz odlega, Mur., Cig., Jan., C., Mik.; — 3) odlega se mi pot, ich habe Fortgang auf dem Wege, Cig.; prim. odsedati se.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

odmę́kniti, -mę̑knem, vb. pf. 1) weich werden, Jan., C., Pohl. (Km.); aufthauen, Cig., Jan.; odmeknilo je, = jug je nastopil, da je (po zimi) vreme zopet "mečje", Lašče-Erj. (Torb.); — 2) erschlaffen, Mur.; — 3) nachlassen, aufhören (o bolečini), Povir (Kras)-Erj. (Torb.); bolečina, otok odmekne, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

potolážiti, -ȃžim, vb. pf. trösten, beruhigen, beschwichtigen; žalostnega, jeznega človeka p.; p. otroka; p. jezo, žejo; — p. se, ruhig werden: jeza, bolečina se potolaži, der Zorn, der Schmerz mindert sich, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

premínjati 2., -am, vb. impf. ad preminiti; zeitweise vergehen, C.; bolečina preminja, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

prepustíti, -ím, vb. pf. 1) hindurchlassen, durchgehen oder durchlaufen lassen, Cig. (T.); — rudo p., Erz durchlassen, Jan.; — železo p. (= pretopiti, frischen), Jan.; — (ein Geschwür) aufstechen oder aufbrechen, Cig., Jan.; če se bula prepusti ali prereže, bolečina neha, Škrb.-Valj. (Rad); — p. se, aufgehen, sich öffnen, Cig., Jan.; mehur se prepusti (= se predere), C.; — 2) überlassen; grad, pravico komu p., jemandem das Schloss, ein Recht abtreten; prepustite to le meni, lasset nur mich machen; otroka varuhovi volji p.; — p. se, sich überlassen, sich preisgeben; p. se viharju, valovom, sanjarijam.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

priti množinski samostalnik ženskega spola

bolečina v nogah

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

reva -e ž trpljenje, nesreča, težava: velika reva im. ed. je kadar shena vidi mosha cellu letu bolniga, ali mosh sheno ǀ Letu je hudu gvishnu cello nuzh ſe muiat, inu martrat, inu vener nezh neulovit, leta guishnu je ena velika reua im. ed. Slaſti Ribizhom, kateri skuſi ribshtvu ſi ſvoi kruh shlushio ǀ od lakoti, inu reve rod. ed. ſo konz jemali ǀ Eni veliki revi daj. ed. vſy ludje ſó podversheni ǀ G. Bug y poshle eno teshko, inu veliko bolesan, ali pak drugo nesrezho, inu revo tož. ed. ǀ bo perſilen v'tej narvekshi potrebi zhes ſvojo revo tož. ed. ſe jokat ǀ videozh tu zartanu deteze v'takorshni revi mest. ed. ǀ nad reuo or. ed. tega ſe joka Martialis rekozh ǀ bolezhine, inu reve im. mn. nuzh, inu dan mene taraio ǀ vſe reue im. mn. pred dauri oſtaneio ǀ tulikajn nesrezh, revu rod. mn., inu bolesni je mogal preſtati ǀ ſe je reishil od reu rod. mn. tiga ſvejta ǀ gdu je vrshoh de tulikain revam daj. mn. ſmò podvershani ǀ kaj morebiti Bug je urshoh de v'lete nadluge, inu reve tož. mn. ste padli ǀ vezhkrat obusha, inu v reue tož. mn. velike pade ǀ te druge je v'reve tož. mn., inu pogublejne perpravilu ǀ raunu v'teh revah mest. mn. ſe je nekedaj nashlu tu mestu Ieruſalem ǀ bodite li poterpeshlive v' uaſhijh reuah mest. mn., inu v' terplejni ǀ Hozhesh veliku blaga doſezhi, kateri sdaj v'revah mest. mn. ſe najdesh ǀ ga tepe s' revami or. mn., inu nadlugami ǀ kadar zhloveka obyszhe s'revami or. mn., inu terpleinam ǀ Je shelel David, inu Boga proſſil, de bi njega napolnil s'reuami or. mn., s'krishi, inu terpleinam ǀ Velika dobruta Boshja je, de naſs s'revamy or. mn., inu shtrajfingi na pravi pot tiga isvelizheina perpravi ǀ G. Bug tebe obiszhe s'revamj or. mn., nadlugi, boleſni, vbushtvam ← srvnem. riuwe ‛žalost, bolečina, trpljenje’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

trǫ̑d 2., m. 1) die Kolik, Guts., Jarn., V.-Cig., C., Mik.; neka bolečina v črevih, Plužna pri Bolcu-Erj. (Torb.); Voda je trodovitna, Vince pa trod mori, Npes.-Jarn.; — 2) der Gebärmuttervorfall (trut), Mur., V.-Cig., C.; (tudi pri živini), C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

tùga -e ž žalost, bolečina: Da me ne zadisi 'zaloſzt ni tuga BKM 1789, 364; I te je ſzen, placs, i tuga SŠ 1796, 118; Radoszt i tuga ga misi KAJ 1870, 56; I bár radoszti i tuge nepovê, Vidi jo Bôg KAJ 1870, 71; Oſztavte vörni krscseniczi, Vase túge ino 'saloſzti SŠ 1796, 21

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

učúhniti, -čȗhnem, vb. pf. 1) zusammenfallen, einsinken, Dol.; — 2) nachlassen, nachgeben (vom Schmerze), ogr.-C.; učuhne in mine dolgotrajna bolečina, Raič (SlN.); — vrela voda se v posodah učuhne (kühlt sich ab), Vrt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

zanǫ̑htati se, -a se, vb. pf. zanohtalo se mi je = v prste me tako zebe, da se bolečina (nekako kljuvanje) čuti za nohti; v palec bom ozebel: uže se mi je zanohtalo, Jurč.; — (= zanohtalo me je, jvzhŠt.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

zanǫ̑htnica, f. 1) vsaka bolečina za nohtom, tudi od mraza, BlKr.-M.; pos. das Nagelgeschwür (kadar se za nohtom ognoji), Cig., Jan., C., Štrek., Dol., Notr.; zánohtnica, Št., BlKr.; — 2) die Nagelwurzel, der Nietnagel, Habd.-Mik., Mur.; z. se naredi, če se jame koža ob nohtu luščiti in nazaj vihati, Notr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

zobna bolezen [zóbna bolẹ̑zǝn] (zobina bolezen) samostalniška zveza ženskega spola

bolečina v zobeh

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

žárək, -rka, adj. 1) glühend, Habd.-Mik.; žarki ogenj, žarko solnce, nebo, ogr.-C.; — žarko gledati, einen feurigen Blick haben, C., Z.; žarka barva, eine brennende Farbe, Cig.; — žarka bolečina, brennender Schmerz, Cig.; — 2) = žerek, von scharfem, bitterem Geschmack, ranzig, Cig., Jan., vzhŠt.-C., jvzhŠt.; žarko maslo, Cig., BlKr.; — herbe, Jan., Danj.-Mik.; Pelin, pelinkovec, Ti si žarko cvetje, Npes.-K.; — unfreundlich, bitter: žarke besede, Z.; komu žarke praviti, jemandem bittere Wahrheiten sagen, C.; žarko gledati koga, unfreundlich anblicken, vzhŠt.; žarko = bridko, Npes.-Vraz.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.