Benoni m osebno lastno ime Ben Oni: Vener porodj eniga Synu, temu imè dà Benoni im. ed., tu je Syn te britkoſti Bén Oní, ime, ki ga je dala Rahela svojemu najmlajšemu sinu, preden je umrla. Oče Jakob ga je poimenoval → Benjamin (SP 1 Mz 35,18).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.

bọ̑g,* bogȃ, m. 1) der Gott; lažnjivi, krivi bogovi, die falschen Götter, Götzen; služite drugim bogom, Dalm.; — pomni: zlega boga uživa z menoj vred, es geht ihm schlecht, wie mir, BlKr.-M.; — Bog, Gott (der Christen); Boga moliti, beten; Bogu služiti, Gott dienen; Bog oče, Gott Vater; Bog človek, Bog in človek, der Gottmensch, Jan.; — tak hrup je, da ni grmečega Boga slišati (čuti), *von zu großem Lärm hört man den Donner nicht, Z., Levst. (Zb. sp.); — v rekih o pozdravljanju: (prihajajočemu ali sploh temu, s katerim smo se sešli): Bog te sprimi, (vzprimi), grüß dich Gott! Cig., Jan.; (prim. Bog vas primi! Alas.; "buge waz primi gralva Venus!" tako je pozdravil l. 1227. koroški knez s svojimi vitezi Ulrika Lichtensteinskega, ki je kot Venera oblečen potoval, Kres 1882, 177.); (pri ločitvi:) z Bogom! adieu! lebe wohl! Bog te obvaruj! behüt' dich Gott! Bog s teboj! Bog z vami! Gott befohlen! Cig.; ("Bog z vami" je odgovor na "Bog vas primi", Alas.); z Bogom ostani, Gott befohlen! (pri srečevanju:) dobro jutro Bog daj! odzdrav je: Bog ga daj! (tudi samo: Bog! Levst. [M.]); zato: Boga povedati, C.; komu Boga dati (davati), grüßen: srečal me je, ali ni mi Boga dal, Z., Npes.-Vraz; (delavcem:) Bog daj dobro srečo! Bog daj srečo! Glück zu! Glück auf! (uživajočim kako jed:) Bog blagoslovi (žegnaj)! (počivajočim:) Bog daj srečo k počivanju! Bog daj dober počitek! (o napivanju:) Bog živi! Gott erhalte! mozi ti Bog! ("masti bog") Guts.; prim. moči; (ako kdo kihne:) Bog pomagaj! zur Genesung! (v vzklikih:) Ti moj Bog! Bog pomagaj, da si tako nagle jeze! Bog mu daj zdravje, on mi je veliko dobrega storil! Bog mu daj dobro, tam kjer je! hvala Bogu! bodi ga Bog zahvaljen! Gott sei Dank dafür! Boga zahvali, da si toliko dobil! skrajšano: "Bog", za: "Bog bodi hvaljen", ali kaj takega: Bog, da je tako, gottlob (ein Glück, ich bin froh, ich bin zufrieden), dass es so ist; Bog, da si prišel! Bog, da te ni videl! sam Bog, da nisem tega izgubil! Levst. (M.); še Bog, da je toliko; gottlob, dass es so viel ist, jvzhŠt.; Kruha b' ti dala, Ajdov je. "Ljubica moja, Bog, da je!" Vod. (Pes.); še Bog, če mu bomo hoteli žlico dati, LjZv.; Bog se usmili! Bogu se smili! Gott erbarme sich! tak je bil, da se Bogu smili! er sah aus, dass es Gott erbarme! bodi Bogu potoženo! Gott sei es geklagt! Bog hotel! wollte Gott! Bog dal, da bi bilo tako, gebe Gott, dass es sich so verhalte! Bog daj! geb' es Gott! Bog pomozi! helfe Gott! ako (če) Bog da! so Gott will! naj pa bo z Bogom! so sei es denn in Gottes Namen, Levst. (M.); Bog ve! weiß Gott! Bog ve, kdo, Bog ve, kam itd.; vedi si ga Bog, kje vedno tiči! Bog sam vedi, kaj bo iz tega! nosi se, kakor bi bila Bog si jo vedi kaj, Vrt.; Bog ne daj! Bog ne zadeni! Bog obvaruj! Bog prenesi! Bog odvrni! Gott behüte! Gott bewahre! Bog tega varuj! das verhüte Gott! (Bognasvaruj, subst.; der Gottseibeiuns, Jurč.; strah imeti pred čim, kakor Bognasvaruj pred križem, SlN.); Bog in sv. božji križ! Bog bodi pri nas in sveti vtorek! (sreda itd., kakeršen dan si je tedaj, kadar se to govorí; a tako govore največ tedaj, kadar odvračajo od sebe čarodejsko moč, in to se imenuje "dan izgovoriti", Levst. [Rok.]); za Boga svetega! za Boga milega! za Boga! um Gottes Willen! (poglej vsaj, skozi Bog! Dalm.; za skozi Bog! Prim., Kras; po it. "per Dio!" napačno narejeno); (o zagotavljanju, zaklinjanju:) Bog in duša! bei meiner Treue! Cig.; Bog me! (bogme!) = so wahr mich Gott strafe! bei Gott! Bog me, da je res! Bog mi je priča! — "pod milim Bogom" se pristavlja v podkrepljanje kakega nikanja; n. pr. nima pod milim Bogom nič opraviti; er hat auf Gottes Erdboden nichts zu thun; — v Boga ime (vbogajme) dati kaj, ein Almosen geben; rad v Boga ime daje; — 2) die geweihte Hostie: župnik je nekam šel z Bogom, (gieng versehen); — 3) das Gottesbild: držiš se, kakor lipov bog! = du thust so hölzern! bogove prodajati, Kruzifixe verkaufen; — 4) bog stari, die Gottesanbeterin (mantis religiosa), Kras-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.

bogat2 -a -o pridevnik
1. ki ima mnogo materialnih dobrin; SODOBNA USTREZNICA: bogat
1.1 ki prinaša mnogo materialnih dobrin; SODOBNA USTREZNICA: bogat
1.2 v zvezi delati/storiti bogate/bogat bogatiti, obogatiti
2. z dopolnilom česa, od česa, k čemu, na čem, v čem, s čim ki ima, prinaša dosti česa; SODOBNA USTREZNICA: bogat
3. po stopnji, količini, vrednosti zelo velik; SODOBNA USTREZNICA: velik, obilen, dragocen
3.1 ki vsebuje številne ali pomembne elemente; SODOBNA USTREZNICA: bogat
4. o krščanskem Bogu ipd. mogočen, veličasten
FREKVENCA: približno 600 pojavitev v 33 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.

boljši2 -a -e (bulši, bolši, bojlši, bujlši) tudi nepregibno primernik pridevnika
1. primrk. presež. ki ima v primerjavi s kom večjo/največjo mero pozitivnih lastnosti, zlasti v moralnem pogledu; SODOBNA USTREZNICA: boljši, najboljši
1.1 primrk. presež. ki kaže v primerjavi s kom večjo/največjo mero pozitivnih lastnosti v odnosu do ljudi; SODOBNA USTREZNICA: boljši, najboljši
2. primrk. presež., s širokim pomenskim obsegom ki ima v primerjavi s čim večjo/največjo mero zaželene lastnosti, kakovosti; SODOBNA USTREZNICA: boljši, najboljši
2.1 primrk. presež. ki se v primerjavi s čim pojavlja v večji/največji meri; SODOBNA USTREZNICA: večji, največji
2.2 primrk. presež. ki v primerjavi s kom bolj/najbolj uspešno izpolnjuje zahteve in dolžnosti, ki mu jih nalaga njegov položaj; SODOBNA USTREZNICA: boljši, najboljši
2.3 primrk. presež. ki je v primerjavi s čim v večji/največji meri učinkovit, koristen, primeren glede na določene zahteve, kriterije; SODOBNA USTREZNICA: boljši, najboljši
3. primrk. presež. ki se v primerjavi s kom/čim pojavlja v višji/najvišji stopnji glede na pomembnost, veljavo, položaj; SODOBNA USTREZNICA: boljši, najboljši
4. primrk. presež. ki prinaša bolj/najbolj pozitivno čustveno stanje, razpoloženje; SODOBNA USTREZNICA: boljši, najboljši
FREKVENCA: približno 650 pojavitev v 35 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.

cimet -a samostalnik moškega spola
(zdrobljeno) posušeno lubje cimetovca, ki se uporablja kot dišava; SODOBNA USTREZNICA: cimet
FREKVENCA: 6 pojavitev v 5 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.

cvet -a (cvejt, cvet, cvit) samostalnik moškega spola
1. del rastline, značilen po lepi obliki in barvi, iz katerega se razvije seme, plod; SODOBNA USTREZNICA: cvet
1.1 rastlina z izrazitim cvetom; SODOBNA USTREZNICA: cvetlica, roža
2. stanje razvitosti cvetov; SODOBNA USTREZNICA: cvetenje
3. kar je vidno kot začetna oblika obstajanja, delovanja česa; SODOBNA USTREZNICA: cvet
FREKVENCA: 43 pojavitev v 19 delih
FRAZEOLOGIJA: biti v polnem cvetu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.

časten -tna -o (častan, časten, česten*) pridevnik
1. ki se mu priznava velika (moralno utemeljena) veljava, vrednost; SODOBNA USTREZNICA: spoštovan
1.1 ki je v skladu s človekovim dostojanstvom; SODOBNA USTREZNICA: časten
1.2 ki obvladuje moralno negativna nagnjenja in teži k dobremu; SODOBNA USTREZNICA: pošten, zmeren
2. ki zaradi določenih lastnosti vzbuja pozornost, občudovanje; SODOBNA USTREZNICA: veličasten
2.1 ki komu izraža veliko priznanje, veljavo; SODOBNA USTREZNICA: slavilen
3. ki je deležen božjih lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: poveličan
4. ki je po količini, vrednosti zelo velik; SODOBNA USTREZNICA: obilen, bogat
FREKVENCA: 125 pojavitev v 19 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.

dalja [dálja] samostalnik ženskega spola

dolžina, daljava

PRIMERJAJ: daljnost, vleči na daljo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.

daljnost [dáljnost] samostalnik ženskega spola

dolžina, daljava

PRIMERJAJ: dalja

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.

dáti, dám, vb. pf. geben; d. komu kaj; daj mi kruha, vina, piti, jesti; v dar dati, schenken; na posodo d., leihen; za ženo d., zur Frau geben; d. komu zaušnico, eine Ohrfeige geben; d. komu po glavi, einen Schlag auf den Kopf versetzen; — hergeben; ne da krajcarja od sebe; pismo od sebe d., ausstellen; glas od sebe d., einen Laut hören lassen; krava je veliko mleka dala; odgovor, račun d., Rechenschaft ablegen; kup lepih besedi mu da, Ravn.; komu Boga d., jemanden begrüßen, C.; wünschen: dobro jutro, lahko noč d., V.-Cig.; slovo d., den Abschied geben; glas d., Nachricht geben; na znanje d., bekannt geben; — reichen: roko d., die Hand reichen; prsi d. otroku, die Brust reichen; — hingeben: če imam glavo dati, und sollte es mich den Kopf kosten; življenje d. za koga (kaj), das Leben opfern; dušo dati, sterben, Ravn.; na voljo d., freistellen; d. na izbiro, izbiranje, zur Auswahl geben; — bringen, gelangen lassen, schicken; na mizo d., auftragen; pismo na pošto d., aufgeben; knjigo na svetlo d., herausgeben; kravo v rejo d., in die Zucht geben; v vojake d., zum Militär geben; v nauk d., in die Lehre geben, Cig.; = d. koga učit; jajca dati valit domačim kuram, Levst. (Nauk); predivo smo dali prest, wir haben das Spinnhaar zum Spinnen gegeben; srajce sem dal prat, ich habe die Hemden in die Wäsche gegeben; prim. Mik. (V. Gr. IV. 875.); — fügen, geschehen lassen, lassen: ako Bog da, so Gott will; Bog daj, da bi bilo res! Bog ne daj! Gott behüte! daj nam biti milim in dobrim, Ravn.; gluhim je dal slišati, mutastim govoriti, Taube machte er hörend, Blinde sehend; ne bo dal! daraus wird nichts, C.; ni mi dano, es ist mir nicht gegeben, beschieden; vetra d. čemu, etwas verschwinden machen; ali ste mu (vinu) dali vetra? habet ihr gehörig getrunken? vetra d. dvajseticam, verthun; duška d., Luft machen, freien Lauf lassen; prim. dušek; daj mi, da izpregovorim, lass mich aussprechen, Jurč.; srce mi ni dalo, da bi storil kaj tacega, ich konnte es nicht übers Herz bringen; to mi ni dalo priti, dies hinderte mich zu kommen; niso mu dali oditi, sie ließen ihn nicht fort; niso mu dali v hišo, sie ließen ihn nicht ins Haus; dal se je potolažiti, er ließ sich begütigen; ne da si nič dopovedati, er lässt sich nichts sagen, man kann ihm mit Worten nicht beikommen; ne daj se mu pregovoriti, lass dich von ihm nicht überreden; tebi se ne dam tepsti, von dir lasse ich mich nicht schlagen; da bi se jaz dal takemu mlečnjaku! Glas.; ne dajmo se! lassen wir es nicht über uns ergehen! — lassen = machen, dass etwas geschieht: travnike sem dal pokositi, ich ließ die Wiesen mähen; suknjo si d. napraviti; — daj! wohlan! daj, govori! wohlan, sprich! dajmo ga pretepsti! prügeln wir ihn durch! dajte ga pregovoriti; le ga dajte! nur zu! dajte, da končamo to reč! (prim. deti, dejati); — dati koga, meistern, überwältigen; to sem ga dal! Gor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.

dati dam dov. dati: Kruha nej ſi hotel dati nedol. ǀ to reſnizo nam je hotel dat nedol. saſtopit s. Duh ǀ vam dam 1. ed. ta beli popir ǀ kirkuli na gaſsi eniga petlerja najdesh mu almoshno dash 2. ed. ǀ nej sadosti de drugim pohushajne nedash +2. ed. ǀ Kar Bogu shlishi tu Bogu nadash +2. ed. ǀ neſsaj mu da 3. ed. ta cent denaru ǀ kakor ta roſha dà 3. ed. mèd zhebellam ǀ Leta Catharini prou dâ 3. ed. ǀ ona je ſvojga ſijnu skrila, inu ga neda +3. ed. skuhat, inu snejsti ǀ ſvoij drushini ni sbeſſedo, ni s'djanam pohushajna nedà +3. ed. ǀ Bogu ſe samiri, de nedá +3. ed. njemu ſvoi Sveti shegen ǀ ona nej k' obenimu nuzu, ſadu dobriga nadà +3. ed. ǀ ſe sglihata, roko ſi data 3. dv., de hozheta priatela biti ǀ ſvejt, inu hudizh pak ga ogolufata, inu druſiga njemu nedaſta +3. dv. ampak reve, inu shaloſt ǀ damo 1. mn. perloshnoſt ǀ vy pak ym date 2. mn. nekatere groshe ǀ vasho Hzher moshu daste 2. mn. ǀ obene huale mu nedate +2. mn. ǀ inu ſcepter v'roko mu dadò 3. mn. ǀ pignole ym dado 3. mn. jejſti ǀ ali pak manshi mirro dadè 3. mn. ǀ kateri taku shkodliue navuke dajò 3. mn., inu zhloveka sapeleio ǀ nashi vinogradi nam deſſetine nedadò +3. mn. ǀ spodobne zhaſti, inu huale S. Rus. T. nedado +3. mn. ǀ njemu neda do +3. mn. vekshi urednosti ǀ ſerze dadoſi 3. mn.+ sa volo Boshio vſe martre preſtati ǀ daj vel. 2. ed. nam kruhika ǀ dai vel. 2. ed. meni tvoio S. gnado ǀ Bug ti nedai +vel. 2. ed. jutrishniga dneua dozhakat ǀ nedaj +vel. 2. ed. Bug, de bi drugazhi od Marie Matere Boshje miſlili ǀ daimi vel. 2. ed.+ meſſa ǀ aku edn ti vſame ioppo, daimu vel. 2. ed.+ she plaish ǀ Dainam vel. 2. ed.+ tedaj polovizo tvoje shaloſti ǀ Bug tebi dej vel. 2. ed. ſrezho ǀ Vſe lete ſi vſhe enkrat v'nasho oblast dal, dei vel. 2. ed. tedaj nam tudi, lete, kateri ſo tudi shiveli, kakor ony ǀ Vſimimo tedaj Ceſſarju leto hualo, ter daimo vel. 1. mn. jo Nashimu Odresheniku Chriſtuſu JESUSU ǀ Veſſelimoſe, inu zhaſt dajmu vel. 1. mn. Bogu ǀ rajtingo dajte vel. 2. mn. od vashiga shivejna ǀ dejte vel. 2. mn. y en dober ſvit ǀ Nikar nedaite +vel. 2. mn. S. Rus. T. enimu katiri je hudoben kakor en peſſ ǀ njemu je bil ta leben dal del. ed. m ǀ obeniga lona ne bo dall del. ed. m ǀ Gospud Bug vam je bil dau del. ed. m tiga Synu ǀ jeſt bi nedal +del. ed. m zhes pet vinariu sa leto kravizo ǀ Synvu ſi bila imè dalla del. ed. ž Ruben ǀ je bila dala del. ed. ž tulikajn blaga ǀ Vsaketera deshela po ſvojm jeſiku je Bogu imè data del. ed. ž ǀ meni drugiga bi nadala +del. ed. ž temuzh en ſam guant ǀ kadar moja dusha bo prishla iskat tu moje greshnu truplu na ſodni dan, de bi raitingo dalu del. ed. s od ſvojga lebna ǀ njegovu truplu en lep duh je od ſebe dallu del. ed. s ǀ S. Iogri nam ſo en exempel dali del. mn. m ǀ ſmò radi almoshno dalli del. mn. m ǀ petleriu pak de bi imel od sheie umreti bi ene kapelze nedali +del. mn. m ǀ taku de bi ſe njemu kriviza godilla, kadar bi njemu libre nedalli +del. mn. m ǀ Aron je menil de shene nihdar nebodo pervolile, inu nijh slatù dallè del. mn. ž … ali k'zhastu tiga Malika prezei ſo dalle del. mn. ž ǀ de s'vashim truplom nebote drugim pohushajna dale del. mn. ž dati se pustiti se: ſe taku mozhnu vkorenini, de ſe nedà +3. ed. vezh vun potegnit čez dati predati, izročiti: Judom ga zhes dash 2. ed., de ga bodo krishali ǀ Christus poprej glavo doli perpogne, inu potle dusho zhes da 3. ed. ǀ vidimo, de poprej dusho zhes dadò 3. mn., inu ſhe li kadar vmerjò ǀ Rihtnim hlapzom yh zhes dadò 3. mn. ǀ puſtimo hudizham kar Bug ym je zhes dall del. ed. m ǀ kadar bi tebe tvoja Goſpoiska Rabelnu zhes dalla del. ed. ž ǀ vas bodo Angelzi, inu Svetniki sapuſtili, inu tem smerdlivem hudizkom zhes dalli del. mn. m nah dati popustiti, biti popustljiv, prizanašati: en hishni Gospodar imà s'ſvojo sheno shiveti, lubit, poterplejne imeti, inu nah dati nedol. ǀ k' ſnaminu de groſovitnoſt tyh marter bo nag dalla del. ed. ž ǀ kadar uode ſo bile nah dalle del. mn. ž, ta zholn je bil shal pozhivat na ta viſsoki hrib Armenie noter dati navesti, nakazati: Noter da 3. ed. Iſmaelu de Iſaka ie vuzhil malikovati ǀ hude miſli mu noterda 3. ed. ǀ vſe tu vam noter da 3. ed. Hudizh ǀ Ali Bug ſe vsmilij zhes Iosepha, inu njegovim bratom noter da 3. ed. to miſsu, de onij ſo bilij njega is shterne isulekli rajtingo dati položiti račun, odgovarjati: kadar imajo rajtingo Bogu pred ſpovednikam dati nedol. ǀ Tudi vy Hoshtery bote mogli rajtingo dati nedol., od tajste premajhine mire, inu vage s'katerimi ſte ludy goluffali ǀ rajtingo dajte vel. 2. mn. od vashiga shivejna slovo dati slovo dati, odsloviti: je urshoh imela taiſtom slavu dati nedol. ǀ mu ſapovei de ima ſlavu s'hishe taiſti ſvoij priatelzi dati nedol. ǀ hitru mu ſlavu da 3. ed. ǀ ſo ga proſsili de bi taisti loterzi Slavu dal del. ed. m ǀ bote ſlavu dali del. mn. m tej vashi priatelzi srce dati opogumiti: ſerze da 3. ed. ſvojm, Iogrom, Kateri tudi polovizo od shalosti, inu ſtraha martvi ſo bily ǀ gdu menite Nem. Nem. de je bil tako muzh, inu ſerze dal del. ed. m Chriſtuſu vshe polovizo mertvimu ǀ Gdu je bil dal serze del. ed. m, inu muzh tej zartani Gospej Iudit ven se dati predstaviti se (za nekoga drugega), izdati se: sa tiga volo ſe vun dà 3. ed. sa nje ſtriza ǀ Se vun dadò 3. mn. ſa tu kar nejſo, de li ludje ogolufaio, inu dobizhik imaio ǀ ie enkrat dial Iudom, kateri ſe ſo zhudili de Chriſtus Se ie ſa boga vun dal del. ed. m vero dati verjeti: takorshnem nimamo vere dati nedol., ter cilu yh imenuie norze, kateri hozheo is Svejsd prerokouati ǀ zhe meni nhzhete vero dati nedol., vſaj Resnizi Nebeſhki, Chriſtuſu Ieſuſu bote mogli veruati ǀ Beſsedam S. Blasha ſte vero dale del. mn. ž

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.

dati dam dovršni glagol
1. kdo/kaj; česa, (od česa), komu/čemu, (k čemu), koga/kaj narediti
1.1 da kaj preide k drugemu s pomočjo rok; SODOBNA USTREZNICA: izročiti
1.2 v velelniku, v zvezah s sem, semkaj da govoreči kaj dobi ali da kaj pride v njegovo bližino; SODOBNA USTREZNICA: dati, izročiti
1.3 da kdo/kaj dobi kaj; SODOBNA USTREZNICA: dati
1.3.1 v zvezi dati erbščino/k erbščini, kdo; komu, (k čemu), kaj narediti, da kdo dobi kaj, do česar ima (pravno priznano) pravico; SODOBNA USTREZNICA: dati
1.3.2 v zvezi dati k lastini/v last/za last/za lastino, kdo; komu, (k čemu), koga/kaj narediti, da kdo dobi (pravno priznano) pravico do koga/česa in koristi, ki jih to prinaša; SODOBNA USTREZNICA: dati
1.3.3 kdo; kaj za kaj narediti, da kdo namesto pričakovanega dobi kaj drugega; SODOBNA USTREZNICA: dati
1.3.4 kdo; komu, koga narediti, da kdo preide k drugemu z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: izročiti, prepustiti
1.3.5 kdo; komu, koga (h komu) narediti, da je kdo komu na razpolago, navadno v določeni funkciji; SODOBNA USTREZNICA: dati
1.3.6 v zvezah s spet/zopet nazaj, kdo; komu, koga/kaj narediti, da kdo ponovno dobi koga/kaj, ki mu pripada; SODOBNA USTREZNICA: vrniti
1.3.7 kdo; komu, kaj narediti, da kdo dobi kaj, je deležen česa, navadno na slovesen način; SODOBNA USTREZNICA: podeliti
1.3.8 kdo; komu/čemu, kaj narediti, omogočiti, da kdo lahko kaj uporablja ali s čim razpolaga; SODOBNA USTREZNICA: dati, nameniti
1.3.9 v zvezah z mesto, plac, prostor, kdo; komu, kaj premakniti se, oditi z določenega mesta, položaja, da lahko kdo drug pride nanj; SODOBNA USTREZNICA: umakniti se
2. kdo/kaj; komu/čemu, kaj narediti, da kdo dobi kakšno lastnost, značilnost, postane deležen česa; SODOBNA USTREZNICA: dati
3. kdo; komu/čemu, (k čemu), koga/kaj narediti, da kdo/kaj dobi koga/kaj v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: podariti
3.1 kdo; komu, kaj narediti, da kdo dobi kaj zastonj, iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: darovati
3.2 kdo; komu, kaj nameniti, posvetiti komu kaj
4. kdo/kaj; komu/čemu, (k čemu), koga/kaj podariti, podeliti, dodeliti komu/čemu kaj
4.1 iz lastne (božje) moči, vsemogočnosti, vsevednosti, previdnosti
4.1.1 v velelniku, pogosto v (molitveni) prošnji, tudi kot delu (ustaljenega) zaključka besedila, kdo; komu, kaj izraža prošnjo, da bi kdo dobil kaj, postal deležen česa ali da se kaj uresniči
4.2 iz drugih nadnaravnih moči
4.3 iz moči, oblasti, vezane na položaj ali funkcijo
5. kdo; komu, (h komu/k čemu), koga/kaj, za kaj ponuditi, podariti koga/kaj komu (navadno božanstvu) v čast za pridobitev ali ohranjanje njegove naklonjenosti; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovati
5.1 kdo; (k čemu), koga/kaj, za koga/kaj dopustiti, povzročiti, da kdo umre, je deležen česa negativnega za kaj, kar se ima za pomembno, vredno; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovati
6. kdo; komu, (k čemu), kaj, za kaj, (po čem), s kom narediti, da kdo dobi, kar mu pripada za opravljeno delo, storitev, navadno denar; SODOBNA USTREZNICA: dati, plačati
6.1 kdo; česa, komu, kaj za kaj narediti, da kdo dobi kaj, navadno denar, v zameno za kaj; SODOBNA USTREZNICA: dati, plačati
6.2 v zvezi dati brodovino/mornarino plačati ceno prevoza s plovilom
6.3 v zvezi dati šacingo plačati cenilno vrednost
7. kdo; komu, kaj narediti, da kaj preide h komu kot obvezna, predpisana dajatev; SODOBNA USTREZNICA: dati, plačati
7.1 v zvezi dati jutrinjo plačati odkupnino za nevesto ali devištvo, navadno po poročni ali skupaj preživeti noči
8. kdo; komu, kaj, (za kaj) narediti, da kdo dobi kaj v last za plačilo dogovorjene cene; SODOBNA USTREZNICA: prodati
8.1 prepustiti komu kaj v začasno uporabo, navadno za plačilo; SODOBNA USTREZNICA: izročiti, dati (v najem)
8.2 v zvezi dati na/v činž določiti plačilno obveznost ob sklenitvi najemninskega razmerja; SODOBNA USTREZNICA: dati (koga/kaj) v najem
8.3 v zvezi dati na upanje narediti, da kdo kaj dobi brez takojšnjega plačila ali jamstva za plačilo; SODOBNA USTREZNICA: dati na upanje
8.4 v zvezi dati (denar/denarje) na buher/obrest/ožuro ipd. narediti, da kdo dobi denar v začasno uporabo za visoko, oderuško denarno protivrednost; SODOBNA USTREZNICA: posoditi
9. kdo; komu, h komu, (k čemu), koga omogočiti, da kdo dobi ženo kot zakonsko, življenjsko partnerico; SODOBNA USTREZNICA: dati
9.1 nedov., v trpniku, kdo; (pred kom) narediti, da kdo hčere zaradi poroke nima več pri sebi; SODOBNA USTREZNICA: oddati
10. kdo; komu, koga/kaj narediti, da kdo nima več česa, kar je imel; SODOBNA USTREZNICA: dati
10.1 narediti, da kdo dobi kaj, do česar ima določeno pravico osebek; SODOBNA USTREZNICA: prepustiti
11. kdo; komu, koga/kaj narediti, da kdo/kaj pride kam z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: dati
11.1 s prisl. določilom
11.2 z nedoločnikom
11.2.1 s prisl. določilom, kdo; kogatož, (v kaj) narediti, povzročiti, da kdo pride v določeno stanje; SODOBNA USTREZNICA: dati
11.2.2 z nedoločnikom, kdo; čemu, koga narediti, povzročiti, da se s kom kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dati
11.2.3 kdo; k čemu, kaj narediti, da se zraven česa pojavi še kaj; SODOBNA USTREZNICA: dodati
12. pogosto v zvezah z eksempel, prigliha, kdo; komu, (k čemu), koga/kaj, (s čim) pokazati na podobnost stvari, pojavov po kaki lastnosti in jih s tem pojasniti; SODOBNA USTREZNICA: ponazoriti, pojasniti
12.1 v zvezi dati znamenje, kdo; komu kaj opraviti dejanje, gib z namenom, da bi kaj postalo vidno, očitno; SODOBNA USTREZNICA: opozoriti
13. pogosto v zvezi z list, kdo; komu, kaj narediti, da kdo dobi kaj ubesedenega, zapisanega, pogosto pravno veljavnega; SODOBNA USTREZNICA: izročiti
13.1 kdo; komu, kaj, (skozi koga) narediti, da kdo dobi v uporabo ubesedeno določilo o posamezni stvari, zadevi; SODOBNA USTREZNICA: dati
13.2 kdo/kaj; komu, s prisl. določilom načina zapisati in/ali povedati, sporočiti/sporočati komu kaj
13.3 v zvezi dati razloček/razlotek/razločenje, kdo/kaj; kaj pokazati, opozoriti na različnost
14. kdo; komu, kaj izraziti kaj z besedami; SODOBNA USTREZNICA: izreči
14.1 kdo; kaj izraziti, imeti mnenje, da je kaj nosilec kake lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: prisoditi, pripisati
15. kdo/kaj; kaj ustvariti kaj kot rezultat svoje sposobnosti, dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: dati
15.1 nedov., kdo/kaj; kaj izraža, da kaj je, obstaja; SODOBNA USTREZNICA: predstavljati
15.2 kaj; kaj z združitvijo postati nova celota; SODOBNA USTREZNICA: dati
15.3 kdo/kaj; kaj narediti, povzročiti, da kaj nastane, se zgodi; SODOBNA USTREZNICA: ustvariti
15.4 nedov., kaj; kaj delati, omogočati, da kdo postane deležen česa pozitivnega; SODOBNA USTREZNICA: koristiti
15.5 kdo; (h komu), koga, za koga določiti, izbrati, postaviti koga za določeno delo, funkcijo; SODOBNA USTREZNICA: postaviti
15.6 kdo; kaj narediti vse potrebno, da se kak dogodek uresniči; SODOBNA USTREZNICA: prirediti
15.7 nedov., v zvezah s tragedija, komedija, kdo; kaj s prikazom stvarnosti, zlasti usod in dogajanja, ustvarjati posnemanja vreden zgled za dramsko delo, igro; SODOBNA USTREZNICA: predstavljati, ponazarjati
16. s samostalnikom, navadno izglagolskim, ali pridevnikom, z oslabljenim pomenom, kdo/kaj; česa, (od česa, zavoljo česa), komu/čemu, k čemu, kaj, za kaj, (s čim) izraža dejanje, kot ga določa samostalnik ali pridevnik
17. kdo/kaj; komu, kaj, s prisl. določilom kraja narediti, povzročiti, da kdo/kaj pride
17.1 na določeno mesto; SODOBNA USTREZNICA: dati, položiti
17.2 v določen položaj; SODOBNA USTREZNICA: položiti
18. v velelniku, z nikalnico, kdo/kaj; komu, kaj narediti, da se more kaj zgoditi; SODOBNA USTREZNICA: pustiti, dopustiti
18.1 pogosto z nedoločnikom, kdo; komu, koga/kaj omogočiti, da kdo dobi kaj ali da se kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dati
19. nedov., z nikalnico, v zvezi z za, kdo; za koga/kaj imeti, kazati željo, pripravljenost spoznati koga/kaj, ukvarjati se s kom/čim; SODOBNA USTREZNICA: meniti se
19.1 z nikalnico, kdo; za kaj biti do česa v takem odnosu, da vpliva na ravnanje; SODOBNA USTREZNICA: meniti se
19.2 z nikalnico, kdo; za koga imeti, kazati do koga zelo negativen odnos, izvirajoč iz prepričanja o njegovi ničvrednosti; SODOBNA USTREZNICA: prezirati, zaničevati
20. navadno z nedoločnikom, kdo/kaj; komu, kaj izraziti voljo, da kdo opravi kako dejanje; SODOBNA USTREZNICA: ukazati, naročiti
20.1 narediti, da je kdo dolžen opraviti kaj; SODOBNA USTREZNICA: naložiti
FREKVENCA: približno 7000 pojavitev v 51 delih
FRAZEOLOGIJA: Bog daj, Bog daj dobro jutro/dober dan/dober večer, Bog ne daj, dati antvert/odgovor od česa, za koga / dati račun/rajtingo od česa, dati besedo, dati (k čemu) tek, dati kaj na dan, dati kaj na pomnjenje, dati kaj na svetlobo, dati kaj od koga, dati koga/kaj pred kom, dati koga pod meč, dati koga pod noge/podplate (koga), dati komu/čemu dolg (česa), dati komu/čemu krivo , dati komu/čemu mesto/plac/prostor, dati komu/čemu prav, dati komu/čemu slovo, dati komu dobre/lepe besede, dati komu hude/trde besede, dati komu kaj k službi, dati komu kaj na del, dati komu kaj v misel, dati (komu) kaj v srce, dati komu kaj v usta, dati komu koga/kaj v roko/v roke/pod roke, dati komu roko/roke/desnico, dati komu srce , dati na vest, dati na znanje, dati odlog života, dati v smrt, dati voljo k čemu, kakor Bog da, kamer Bog da, ne dati ene škufice/obeno škufico za kaj, ne dati komu pokoja/miru
TERMINOLOGIJA: dati (deželo) na rešitvo, dati falš pričo

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.

dati se dam se dovršni glagol
1. z nedoločnikom, kdo; komu/čemu, (v čem, s čim) izraža
1.1 osebkovo dopustitev, dovolitev, da se z njim kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dati se, pustiti se
1.2 z nikalnico možnost, da se z osebkom kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dati se
2. v zvezi dati se za last, kdo; komu izraža osebkovo dopustitev, da kdo drug dobi (pravno priznano) pravico do njega, da razpolaga z njim; SODOBNA USTREZNICA: prepustiti se
3. kdo; (pod kaj) izraža, da osebek pride v tak odnos do česa, da mora upoštevati njegovo veljavo; SODOBNA USTREZNICA: podrediti se
4. v krščanstvu, kdo; komu, (k čemu), za koga/kaj sprejeti, vzeti nase trpljenje in smrt z odrešitvenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovati se
5. s samostalnikom, kdo; komu, h komu začeti biti to, kar izraža samostalnik; SODOBNA USTREZNICA: postati
6. kdo; s prisl. določilom kraja izraža, da osebek s hojo, premikanjem naredi, da kaj neha ali začne biti na določenem mestu; SODOBNA USTREZNICA: oditi, odpraviti se
7. kdo; (v čem) postati opazen, viden; SODOBNA USTREZNICA: razkriti se, razodeti se
8. v zvezi z v, kdo; (v kaj) narediti, da je osebek deležen stanja, kot ga izraža samostalnik
8.1 z izglagolskim samostalnikom, kdo; na kaj izraža nastop dejanja, kot ga določa samostalnik
9. s samostalnikom ali pridevnikom, z oslabljenim pomenom, kdo/kaj; česa, komu/čemu, (skozi koga/kaj, za koga, v čem, s čim) izraža dejanje, kot ga (neposredno ali posredno) določa samostalnik ali pridevnik
FREKVENCA: 177 pojavitev v 30 delih
FRAZEOLOGIJA: dati se dolžan, dati se na znanje, dati se pod križ, dati se pod postavo

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.

dišeč -a -e pridevnik
1. ki oddaja, daje določen, navadno prijeten vonj; SODOBNA USTREZNICA: dišeč
2. ki je tak, da ustreza okusu, željam, zahtevam, pričakovanjem koga; SODOBNA USTREZNICA: ugajajoč
FREKVENCA: 34 pojavitev v 9 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.

družica -e samostalnik ženskega spola
1. ženska, ki je s kom v iskrenem, zaupnem odnosu, temelječem na sorodnosti mišljenja, čustvovanja; SODOBNA USTREZNICA: prijateljica
2. ženska v odnosu do moškega, s katerim živi skupno življenje; SODOBNA USTREZNICA: družica
FREKVENCA: 6 pojavitev v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.

duh1 -a/-u samostalnik moškega spola
1. iz pljuč iztisnjeni zrak; SODOBNA USTREZNICA: dih, dah
1.1 navadno v Stari zavezi, v zvezah živ/živi duh / duh lebna prisotnost življenjske sile; SODOBNA USTREZNICA: dih življenja
2. veter, zlasti šibkejši; SODOBNA USTREZNICA: sapa, vetrič
3. nesnovni del človeka v čustvenem, moralnem in spoznavnem smislu; SODOBNA USTREZNICA: duša, duh
4. v monoteističnih religijah neumrljivo in neuničljivo nesnovno bistvo človeka; SODOBNA USTREZNICA: duša
5. miselne, nazorske značilnosti, sposobnosti; SODOBNA USTREZNICA: duh
5.1 s prilastkom izraža, da je samostalnik deležen značilnosti, sposobnosti, kot jo določa prilastek
6. s prilastkom, ekspresivno človek glede na svoje lastnosti, značilnosti; SODOBNA USTREZNICA: duh
7. navadno v zvezah gospodni/Kristusov duh / duh Boga/Gospoda/Kristusa/Očeta zavedanje, doživljanje božje, Kristusove navzočnosti v človekovi notranjosti; SODOBNA USTREZNICA: božji, Kristusov duh
8. bitje netvarne narave; SODOBNA USTREZNICA: duh
8.1 ustvarjeno bitje netvarne narave; SODOBNA USTREZNICA: duh
8.2 navadno v zvezah z nečisti, hudi, falš ipd. človeku sovražno ustvarjeno bitje netvarne narave, ki pooseblja zlo; SODOBNA USTREZNICA: hudič, hudi duh
FREKVENCA: približno 5000 pojavitev v 47 delih
FRAZEOLOGIJA: v duhu/z duhom
TERMINOLOGIJA: bog/vbog na/v duhu, dar/darovi (Svetega) duha, delo Duha, sad/sadovi (Svetega) duha, (Sveti) Duh / božji duh

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.

duh2 -a samostalnik moškega spola
1. s prilastkom značilnost, ki se zaznava z vohom; SODOBNA USTREZNICA: vonj, duh
1.1 hlapi navadno prijetno dišečih snovi; SODOBNA USTREZNICA: vonjava
1.2 zaznavanje z vohom; SODOBNA USTREZNICA: vohanje
2. navadno v zvezi s sladek kar se obredno sežge v čast božanstvu in oddaja prijeten vonj; SODOBNA USTREZNICA: (dišeča) daritev
FREKVENCA: 55 pojavitev v 15 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.

egipterski -a -o pridevnik
ki se nanaša na stari Egipt ali stare Egipčane; SODOBNA USTREZNICA: egiptovski, egipčanski
FREKVENCA: 176 pojavitev v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.

erbščina -e (erbščina, erbšina, erbčina) samostalnik ženskega spola
1. kar ob delitvi česa odpade na posameznika; SODOBNA USTREZNICA: delež
1.1 v zvezi dati erbščino/k erbščini narediti, da kdo dobi kaj, do česar ima (pravno priznano) pravico; SODOBNA USTREZNICA: dati v dedno last
2. premoženje, dobljeno po umrlem; SODOBNA USTREZNICA: dediščina
2.1 pridobivanje premoženja po umrlem; SODOBNA USTREZNICA: dedovanje
3. kdor dobi premoženje po umrlem; SODOBNA USTREZNICA: dedič
4. navadno s prilastkom, v krščanstvu stanje večne sreče po smrti kot dediščina tistim, ki so živeli po božjih zapovedih
FREKVENCA: približno 550 pojavitev v 32 delih
FRAZEOLOGIJA: imeti erbščino v božjem/Kristusovem kraljestvu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.

fantazirati -am nedovršni glagol
kdo; kaj v mislih, sanjah oblikovati ideje o svetu, ki v resničnosti ne obstajajo; SODOBNA USTREZNICA: fantazirati
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.

gòri dàti ~ dám dov.
1. dati, postreči: tvoja mati jo je ſzkühala, i na ſzto gori dála KM 1790, 48; Navécsar goridá mati vecsérjo KAJ 1870, 44
2. dati za nalogo: Táksim pa, steri piszati znájo, more i na dom goridati KOJ 1833, 145
gòridáni -a -o dan, dodan: goridáni nomen KOJ 1833, 21; dokoncseke more k-goridánoga verbuma koréni dosztávlati KOJ 1833, 80

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.

govorjenje -a s govorjenje: Cicero pak je djal, de tu nar nuznishi je tu lepu govorjenie im. ed. ǀ zhudnu govoriene im. ed. je letu ǀ ta Modri ſeneca je djal, de zhlovek is govorjeina rod. ed. ſe poſna ǀ s' zitro ſvojga slatkiga govorjena rod. ed. ǀ Tullius ſe more hualit sa volo ſvoiga lepu govorjena rod. ed. ǀ S. Peter Chryſologus ſe mozhnu ſerdj zhes takushnu govorjenie tož. ed. ǀ Logica vuzhij s' gruntam ſvoje govorjenje tož. ed. sklenit ǀ ſvoje govorienie tož. ed. na prei perneſe ǀ je bila enu maihinu mejſta temu paklenskimu jeshu skuſi govorjeine tož. ed. dala ǀ Cicero je shelel, de bi ſyn pred Rimsko Gospodo enu lepù govorjene tož. ed. naprei perneſel ǀ Chriſtus je vuzhil, inu ſturil: Pohleunoſt v'beſſedah, ſtonovitnoſt v'veri, ſramoshlivoſt v'govorjeni mest. ed. ǀ So tekli kmeti, ter grobu po kmeteshku so jo ſtepli shnyh laſhnivo prizho, inu sgouarjeniam +or. ed. Zapis lepu govorjena je bolj verjetno sintaktična napaka kot pa indic za obstoj besede lepogovorjenje.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.

gr̀mlajca tudi gr̀mlajnca tudi gèrmlanca tudi gr̀mlaca tudi grúmlaca -e ž grmenje: grmlajcza ſze je zgodila KŠ 1771, 308; Grmlajncza. Menydörgés KM 1790, 92; Grmlâcza BRM 1823, IX; tou je, ſzinovje grmlajcze KŠ 1771, 110; Malo grmlajcze brezi bojazni BKM 1789, 444; ſzo vö sle bliſzkanycze i grmlanycze i gléſzove KŠ 1771, 774; i ſzedem grmlajncz na ſzedem koflike kázajoucsi KŠ 1771, 766; neba je dála grúmlâczo TA 1848, 62; Po grúmlâczi sze dá zráki csisztôcsa KAJ 1848, 361; Zvihérom zvékšine blisk i germlanca hodi BJ 1886, 35

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.

Izraelitar -ja m prebivalsko lastno ime Izraelec: ſama dua Israeliterja im. dv. ſta bila is Egypta v'deshelo te oblube prishla ǀ kamar Iſraelitery im. mn. ſe ſo obernili je ta potok sa nymi shal ǀ Nepametni ſo bily Israelitery im. mn. ǀ Iſraeliterij im. mn. kadar ſo bily sazheli pokushat mano ǀ s' tem mezham Israliterij im. mn. ſo bili pobili Filiſterje ǀ Iſraelitary im. mn. sazhneo zhes Mojſeſſa marmrati ǀ So zhudili ſe Israelitarij im. mn. ǀ Israelitary im. mn. … prezei ſo G. Bogu zhast inu hualo dali ǀ Balbini pisheio od Israeliterjou rod. mn. ǀ 600000. Israeliteriou rod. mn. je raishalu pruti desheli te oblube ǀ nej perpuſtil, de bi kuga ſe periemala shivine teh Iſraëliterjou rod. mn. ǀ kar samerkam od Israelitariu rod. mn. ǀ Philiſterij ſo bilij ano skrinio Boshjo Iſraeliterjom daj. mn. vſeli ǀ ony Iſraeliteriom daj. mn. ſo branili po nyh desheli raishat ǀ Mojſses je bil oblubil Maſsia Iſraëliterjom daj. mn. ǀ Mana katero G: Bug je Israeliterjom daj. mn. poshlal ǀ ga je bil premagal, inu Iſraeliteriamc daj. mn. ta lubi myr perneſil ǀ ſo ga Israeliterjem daj. mn. predali ǀ G. Bug je bil Jſraelitariom daj. mn. nyh veliko pregreho odpuſtil ǀ Bug Vſigamogozhi ie bil Israelitariom daj. mn. sapouedal ǀ je djal Jehu h' Israelitarjom daj. mn. ǀ Bug Vſigamogozhni je bil sapovedal Israeljtariom daj. mn. ǀ Filiſtearij ſo bili nasai poslali Iſraelitoriom daj. mn. to skrinio boshio ǀ s'skale Israelitarjam daj. mn. je voda tekla ǀ skala, katera je bila vodè Israëlitariam daj. mn. dala ǀ vſe kar od slata, inu ſrebra ſo bily Iſraelitarjem daj. mn. poſsodili ǀ nej ſe pofliſſaio Iſraeliterje tož. mn. premotit ǀ ſo pobili, inu pomorili Iſraeliterie tož. mn. ǀ Faraon je bil skoraj Israeliterje tož. mn. doshal ǀ G. Bug je per Iſraeliterjoh mest. mn. ǀ sa Israelitery or. mn. potegne meneozh vſe pod mezh parpravit ǀ derja sa Iſraëlitery or. mn. Izraélci, lat. V Israelita, mn. Israelitae, gr. Ἰσραηλίτης, mn. Ἰσραηλίτᾱς, svetopisemsko ljudstvo (SP 2 Sam 17,25, Jn 1,48); → Izrael1, → Izrael2

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.

kapéjla -e ž kapela: tü i tam kapejle, Pile goriposztaviti dalá KOJ 1848, 112

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.

kmètojca -e ž kmetica: Da je nyemi kmetojcza nej dála, ide csemeren na dvor KOJ 1845, 107

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.

kòrb -a m, v zvezi korb dati zavrniti: Polszkoga Krála oprosena csí nyemi je tudi korb dála KOJ 1848, 66

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.

lẹtȃłka, f. der Flügel, (-avka) Mur., Cig., C.; Natora — Letalke dala ptici, Vod. (Pes.); — der Flügel an der Spinnradspule, Cig., Dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.

màti mátere ž
1. mati: Mater Mati KMS 1780, A9; Mati Anya KM 1790, 95; ali ſze pak Otecz ino Mati zcſéſzti ſzvoje zpozábio TF 1715, 4; prva mati Ejva KŠ 1754, 96; zarocsena mati nyegova Mária KŠ 1771, 5; ni Mati, ni drüga nikakse féle 'slájhta SIZ 1807, 4; Edna mati je ednoga máloga sziná méla KAJ 1870, 8; Mati sze trüdila AI 1875, kaz. br. 7; oča ino mati BJ 1886, 9; na prſzaj materé moje le'zao KŠ 1754, 242; ocsé ſzvojega i materé ſzvoje KŠ 1771, 50; pod nyim kejp precsiszte Materé bo'se KOJ 1845, 6; Ednoga očé i edne materé deca BJ 1886, 9; ki hüdougucsi Ocsi, ali materi KŠ 1771, 50; Bledoj materi dobra pecsénya bi sze krôto 'zmajila AI 1875, kaz. br. 7; Szvojoj materi je pa nejvüpao ovaditi BJ 1886, 9; Poſtü Ocza ino Mater TF 1715, 14; Postüi Ocza tvoiega i mater tvoio ABC 1725, A4a; Postüi Oczo tvojega, i mati tvojo SM 1747, 45; Oczo ino mater ti vſzigdár rad postüi SM 1747, 88; vzemi to dejte i mater nyegovo KŠ 1771, 8; Kaj Bog nyô odlocsi, I za mater zvoli BRM 1823, 10; najsli ſzo tó dejte zMáriom materjom nyegovom KŠ 1771, 7; Sto ſzo Otsevje i Matere vu ſzveczkoj ſztávi KŠ 1754, 30; pren. Greihov mati gyjzdoſzt SM 1747, 77; Tejlo pa nyegovo materi zemli SŠ 1796, 6
2. v zvezi Mati Cerkev Cerkev: ſzkoj ſze pozna ta Vidoucsa ſz. Mati czérkev KŠ 1754, 131; i ſzvéta Mati Czérkev, pred náſz dála KMK 1780, 4; liki je ſzvéta Mati-Czérkev Kriſztus Jeſussi podlo'sna SIZ 1807, 1807, 10; kotera je od ſzvéte Matere czirkvi noter vzéta TF 1715, 20; Od szvéte Matere Czérkvi KŠ 1754, 129; Deſzétere zapouvidi i Sz. Materé Czerkvi petére zapouvidi KMK 1780, 6; vu ſzvétoi Materi Czirkvi delajo TF 1715, 35; ſze naj tak ponása praj k-'seni ſzvojoj, liki Kriſztus Jeſus k-ſzvétoj Materi Czérkvi SIZ 1807, 9; vörjem jedno ſzvéto Mater Czirkev kerſchánſzko TF 1715, 23; vöriem iedino ſzvéto mater Czirkev kershánszko ABC 1725, A5a; po steroi ſzvéto Mater Czirkev plánta SM 1747, 35; naj mater czérkev na ſzvéti 'zitek opominajo KŠ 1754, 197; Vörjem Szvéto krſztsánſzko Mater Vzérkev KMK 1780, 7; Jeru'zálem, znamenüje ſz. Mater czérkev BKM 1789, 7

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.

móuž tudi móž -á m
1. mož, poročen moški v odnosu do svoje žene: Martius Mou's KMS 1780, A7b; mou'z ſze naj za 'zeno, ſter je gláva, ſzkrbi KŠ 1754, 220; Jo'zef pa nyé mou'z KŠ 1771, 6; Obá-dvá hi'snika pa, mou's ino 'sena SIZ 1807, 10; vjedinoſzti ednoga mo'zá i edne 'zené KŠ 1754, 46; i pod obláſztyom ſzvojega mo'sá 'ſivé KM 1796, 7; szlêdnyi pogléd mo'zá vidévcsi AI 1875, kaz. br. 7; i dála je ſzvojemi mouſi SM 1747, 6; ino ſzo ſze kmou'zi dávale KŠ 1771; bi cserí k-mó'si dávali SIZ 1807, 6; Jákob je pa poroudo Józefa mo'zá Márie KŠ 1771, 5; naj mo'zá neszrecsa ne doszégne AI 1875, kaz. br. 7; naj ne goſzpodüje nad mo'som ſzvojim SIZ 1807, 10; mo'zouv KŠ 1771, 633; ni kmo'zom dávale KŠ 1771, 74; niti kmo'zám dávale KŠ 1771, 141; i 'zenám je prepovejdano lüczke mo'zé po'zeleti KŠ 1754, 65; mo'zé KŠ 1771, 702
2. odrasel moški: Blá'zeni je on mou'z, ſteri KŠ 1754, 175; i ovo eden mou'z pun gobe KŠ 1771, 180; ali bode za nyou mou's KOJ 1845, 5; Blá'zen je on mo'z TA 1848, 3; Pri grobi enoga mou'sa KOJ 1845, 130; priglihávani bode kbláznomi mou'zi KŠ 1771, 23; mo'zá i 'zeno je nyidva ſztvouro KŠ 1754, 95; Vi Mosje zGalilee SM 1747, 15; naj mou'zje molio KŠ 1754, 149; mo'zjé Galileánſzki, ka ſztojite KŠ 1771, 342; Oni ſzo tákſi mou'sje bili KM 1796, 73; na stere meszto sze od krála táksi mo'zi posztávijo AI 1875, kaz. br. 2; réda verni Bo'zi mou'zov KŠ 1754, 4b; ſtiri jezero mou'zov KŠ 1771, 52; ſtiri ſztou mou'sov je vzéo ſzebom KM 1796, 22

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.

nacìmprati -am dov. zgraditi: je dala za plebanusa hram nacimprati KOJ 1914, 153

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.

néi tudi néj tudi ne člen.
1. ne, s povedkomzanika glagolsko dejanje: Deczi, kotera mleiko, nei kákſo vládno jeiſztvino potribüje TF 1715, 8; Neimai drügi Bogouv ABC 1725, A4a; Ár ſzi ti nei taksi Bogh ABC 1725, A7b; kai ga nei, ki bi dobro cſinil SM 1747, 7; nei je oſztano SM 1747, 5; geto ſzem jaſz nej gúcsau KŠ 1754, 20; ſtero je nei prouti Bougi KŠ 1754, 33; vcsis drüge, ali ſzamoga ſzebé nej KŠ 1771, 437; Nej je zadoſzta na zvelicsanye, csi vörje KMK 1780, 4; Goſzpoudi je nej priétno kak ſté popejvanye BKM 1789, 7b; nej nám trbej gori vzéti KM 1790, 20; Okou je nej vid’lo SŠ 1796, 5; nas mladénecz nei je mogao ſzám biti SIZ 1807, 5; more vszáki domou iti nej voglariti KOJ 1845, 10; kama je nigdár nej kesno prišla BJ 1886, 4; Ne poſelei Tvojega bliſnyega hiſe TF 1715, 16; niti odgovoriti nevejo TF 1715, 4; meni nikai nebode falilo ABC 1725, A8b; ſteri eto zapouvid ne zdr'zijo KŠ 1754, 13; ne prepovidávaj KŠ 1754, 12; i dobra dela ne naſzledüjo KŠ 1771, 442; I ne vpelaj nász vu ſzküsávanye KM 1783, 11; Ni koroune Na ſzvejti ne iscse BKM 1789, 11; Ne vidis nad ſzebom nágle ſzmrti ſztráha SŠ 1796, 10; me preosztro nepokastigaj KOJ 1833, VI; nyemi Czaszar nevouscsi za 'seno szvojo szesztro KOJ 1848, 3; V-tvojem krili nevczagam nigdár KAJ 1848, 3; Csteti tudi znam, ali escse nê zadoszta nalêhci KAJ 1870, 6; ne more na isztinszko pot nájti AI 1875, kaz. br. 1; Záto hižne pse ne trbéj zaprávlati AI 1878, 8; Nebom jas tebe več nigdár sunyávao BJ 1886, 5
2. z drugim stavčnim členom izraža nasprotje, izključevanje: nei jaſz, nego ſzvéti Pavel váſz opomina TF 1715, 6; dusni ſzmo, nei teili, kaibi poleg teila ſiveli, nego poleg Düha SM 1747, 23; Jaſz ſzám, nej drügi, bom nyega meni vido KŠ 1754, 139; Ivan, (nej János, ſzta dvá bilá) KŠ 1771, 259; je Czérkev pred náſz dála, ali je piſzano ali nej KMK 1780, 4; Od ſzemena nej mo'zkoga, Nego od Düha ſzvétoga BKM 1789, 3; vu šolo hodila, kama je nigdár nej kesno prišla BJ 1886, 4; naj ete dobroute ne zgibimo KŠ 1754, 138; Csi je ſteti neznas, poſzlüsaj KŠ 1771, A8a; Niti ne vu'zgájo poſzvejta KŠ 1771, 14; Kamenico nê szamo na piszanye, nego i na brojenye nücajo KAJ 1870, 7; ogen escse nê vgaszeni, nego 'ze sze szkoro dokoncsa AI 1875, kaz. br. 3; njegov nos ne samo dobro vohalo, nego dober za oránje AI 1878, 10
3. v vprašalnih stavkih izraža domnevo, ugibanje: Jeli je nej vaſſe proroküvanye lá'z KŠ 1754, 20; nej li je Boug odébrao ſziromáke etoga ſzvejta KŠ 1771, 748; jeli lübi eden drugoga ali nej SIZ 1807, 5
4. elipt. izraža zanikanje, zavrnitev: Jelie Kristus vu ſzmerti oſztano? Nei, on je SM 1747, 13; právi, ka ſze ni eden Litarán ne zvelicsa? Oh nej! KŠ 1754, 10a; ſtimate, ka ſzo krivicsnejſi bili, Nej KŠ 1771, 215; Nej tak, liki do eti mao BKM 1789, 5b
5. v vezniški rabi za širjenje prej povedanega: aki je nas sitek Nei drügo li kak ta megla SM 1747, 78; vrouke nevzemo nei kaibi tolmacſili návuk vnogo vcsio TF 1715, 5; da tak nej li ſzamo nepriáteli nego i vu vſzem dobrom deli KŠ 1754, 12b; Meſzto je nej Athena nego Korinthus KŠ 1771, 613; Nej ſzamo za toga volo, ka ſzo nego BKM 1789, 2; szkrbijo nej szamo za obarvanye szvojega Jezika, nego 'selejo i tou KOJ 1833, VIII; Nej tak ti neverni, nego szo, kak pleve TA 1848, 3

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.

nòtrisrániti -im dov. shraniti: je dála presztornogloboke jame szkopati, ino vsze ne'sivo notriszrániti KOJ 1848, 75

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.

odlȃstək, -stka, m. die Erholung, die Ruhe, die Muße, Z., Navr. (Spom.), Razdrto-Erj. (Torb.); sestra mi ni dala odlastka, da sem jo moral spremiti, SlN.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.

ofrati -am dvovid. žrtvovati, darovati, podariti: Bogu hozhe ſuojga ediniga ſijnu offrat nedol. ǀ pride pak en bushiz proſsi en viner, pravi nimam, k'zhasti Boshij v'Cerku offrat nedol. en grosh ſe ij shkoda sdi ǀ velika, inu nehvaleshna kryviza je leta ſvoje ſerze, inu lubeſan offerat nedol. vſem drugem peſvejtnem rezhem ǀ kadar ſo ſaurashnike premagali prezei ſo shli v' Tempel Boga Mars sahualit, inu oroshie offrat namen. ǀ tebi is ſerza odpuſtim, inu leto shlafernzo Bogu offram 1. ed. ǀ raishi tvoje ſerze offrash 2. ed. eni ſmerdezhi ſtuari ǀ aku tvoje molitve, almoshne, ſpuvidi, obhajla, Mashe, poſte, inu boshie poty neoffrash +2. ed. G. Bogu h' zhaſti ǀ raijshi niega serce offra 3. ed. lushtam tiga meſsa ǀ Bug hozhe de ſe njemu offramo 1. mn. dokler ſmò shiuy, inu ſdravy ǀ aku polek tudi serze mu neofframo +1. mn. ǀ takrat vy ſamy yh hudizhu offrate 2. mn. ǀ Sakaj tedaj N: N: vſelej G: Bogu neoffrate +2. mn. vſe vaſha della ǀ hudizhu nijh ſerza offraio 3. mn. s'Kusi nijh greshnu shivenie ǀ Bogu k'zhasti vſe nyh della offrajo 3. mn. ǀ vener G: Bogu neoffraio +3. mn. ǀ aku tudi ſerce ijm n'offraio +3. mn. ǀ njemu h'zhasti yh neoffrajo +3. mn. ǀ offrai vel. 2. ed. G. Bogu tuoje dellu ǀ Offraj vel. 2. ed. tedaj li tvoje laſſy na Altar ǀ tvoje ſarze offrei vel. 2. ed. Bogu ǀ doli pokleknite vſe vaſha della Bogu h'zhasti offrajte vel. 2. mn. ǀ li G. Bogu ijh offraite vel. 2. mn. ǀ poite andohtliu ſe obhajat, offreite vel. 2. mn. tu S. Reshnu Telu sa taiſto dusho ǀ nikar nikar Nem. Nem. drugim n'offrajte +vel. 2. mn. vashe serce ǀ vſa moja djanja bil G. Bogu h' zhasti offral del. ed. m ǀ dua vinerja je bila v' Tempel offrala del. ed. ž ǀ tem vboſem sa almoshno ſta dala, inu tem zerkvam ſta offrala del. dv. m ǀ G. Bug neshelij od naſs de bi mij niemu offrali del. mn. m s'Cainam shitu, s'Abelnam Koshlizhe ← srvnem. opfern ‛darovati, žrtvovati’ < stvnem. opfarōn ← lat. operārī ‛delati, žrtvovati’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.

olèpšati -am dov. olepšati: pod bojnami zrüseni králeszki büdinszki grád dála olepšati KOJ 1848, 111
olèpšani -a -o olepšan: Büdinszki grád je tüdi tecsasz olepsani KOJ 1848, 46

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.

oprosìti opròsim dov.
1. zaprositi, naprositi: Poglavárje szo Pápo za sztrosek oproszili KOJ 1845, 54
2. zasnubiti: i te prvle kakbi jo oproszo, povem ti AIP 1876, br. 10, 6; i szi mené od pokojnoga ocso oproszo AIP 1876, br. 3, 7; záto da je nemskoga caszara cseri oproszo AI 1875, br. 1, 4
opròšeni -a -o
1. zaprošen, naprošen: dühovnicke szo oproseni na vcsênye AIP 1876, br. 4, 7
2. zasnubljen: Polszkoga Krála oprosena csi nyemi je tudi korb dála KOJ 1848, 66

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.

osnájžiti tudi osnážiti -im dov.
1. očistiti: Farizes ſzlejpi! oſznáj'zi prvle znotrejsnye pehára KŠ 1771, 77; pred pragom szi obütelo osznáj'si KOJ 1845, 25; zemlou oſznáj'zo KŠ 1754, 94; Tá pridôči je pervle svojo obütel od blata osnajžo BJ 1886, 23; one divojke i oſznájzile ſzo lampaſe ſzvoje KŠ 1771, 84; pren. Vöro ſzvojim 'sitkom dobro naj oſznáj'si SŠ 1796, 23
2. olepšati, okrasiti: Eto czérkev je dála od znoutra i zvüna osznáj'siti KOJ 1914, 153; Jezus! osznáj'zi me Zmodrousztyov KŠ 1754, 247; Nyive oſzná'zis k-nasoj dobroj vôli BRM 1823, 433
osnájžiti se -im se doseči moralno sprostitev: I rad bi ſze vtvojoj krvi Oſznaj'zo KŠ 1754, 256
osnájženi -a -o
1. očiščen, moralno sproščen: Dáj mi i poniznoszt, Tak bodem zadoszta Etak osznáj'zen ja KŠ 1754, 247; Szpráve vöre ſzádom da oſznáj'zen bom BKM 1789, 363
2. olepšan, okrašen: od czérkvi, ka je zlejpim kaményem i zdármi oſznáj'zena, ercsé KŠ 1771, 241; ſzvéto meſzto, liki zárocsniczo oſznáj'zeno mou'zi ſzvojemi KŠ 1771, 804; Ár je dobre 'sené, delo oſznáj'seno SIZ 1807, 34

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.

peklenski -a prid. peklenski: Perpravij ta paklenski im. ed. m goluff to bogo dusho v'greh ǀ sakaj ſi ti paklenska im. ed. ž spaka to lepo Dekilzo obſsedil ǀ variteſe de ne bodte sapelani od tiga paklenskiga rod. ed. m sapelauza ǀ sazhne od martre paklenske rod. ed. ž pridigovat ǀ de bi li is paklenſke rod. ed. ž martre ſe mogla reſhit ǀ shpisha te paklenskæ rod. ed. ž Salamandre ratali ǀ grenki kelih poklenske rod. ed. ž martre ǀ dokler je bila enu maihinu mejſta temu paklenskimu daj. ed. m jeshu skuſi govorjeine dala ǀ mejſta neperpuſtite temu peklenskimu daj. ed. m jeshu ǀ odpushajne vaſhih grehou bodete doſegli, paklenski daj. ed. ž martri bodete odshli ǀ Annaite ſe tedaj shem, pleſſa, pyanſtua, de bote peklenski daj. ed. ž martri odshli ǀ de bi yh k'vezhni paklenske daj. ed. ž martri obſodil ǀ v'ta paklenski tož. ed. m ſmrad bodò obsojene ǀ v' ta nebeſki ſkedejn, ali pak v' ta paklenſki tož. ed. m ogin ǀ hudizhy v'ta peklenski tož. ed. m ogin ſo ga pokopali ǀ je stvaril zhloveKa niKar vshe sa ta paKlenshi tož. ed. m ogin, temuzh sa tu NebeshKu Krailestvu ǀ ſo bily tiga paklenskiga tož. ed. m ži. lintvorna premagali ǀ vaſs bode v'to paklensko tož. ed. ž jezho vergal ǀ de bi taku to paklenſko tož. ed. ž spako pregnala ǀ bote obſojeni v' to paklesko tož. ed. ž galeo ǀ leta shuga tebe v'jetie paklenshie tož. ed. s poſtavit ǀ hudizhom bò ſapovedal tebe v'tu paklensku tož. ed. s jetie ſapreiti ǀ shejo v' paklenskem mest. ed. m ogniu terpeti ǀ v'paklenskim mest. ed. m ognju negorimo ǀ S' letem paklenskem or. ed. m Lintvornam ti ſe imash voiskovati ǀ kadar Eva bi bila vſesha saperta, inu s' tem pakleskem or. ed. m jesham bi ne bila, govorila ǀ Lucifer s'ſvojo paklensko or. ed. ž vojsko bo obſedil vasho bogo dusho ǀ dua paklenska im. dv. m trobentarja … ſazhneta trobentat ǀ slabi rataio taku de ty paklenski im. mn. m Philistery yh premagaio ǀ de bi ty paklensky im. mn. m volky reſtargali te greshne dushe ǀ So kakor ene paklenske im. mn. ž jezhe, polne sludjou ǀ te paklenske im. mn. ž/s vrata nebodò samogle taiſto premagati ǀ Te vrata paklenska im. mn. s ſe ſo bile odperle ǀ je bil takrat v'mreshe teh paklenskih rod. mn. lovizu padil ǀ vy ſnate tulikajn hudyh, neſramnijh, klaferskijh, inu paklenskyh rod. mn. beſſedij ǀ Sim hodil v' temmi pruti tem paklenskem daj. mn. temnizam ǀ je shal k'poklenskem daj. mn. uratam ǀ lahku te peklenske tož. mn. m ſaurashnike premagaio ǀ do vekoma te paklenske tož. mn. ž ſpake, katerim ſte shlushili, bote gledali ǀ vſaku lejtu enkrat gre pred urata paklenske tož. mn. ž/s ǀ bote pred urata paklenska tož. mn. s prishli ǀ na gaugah paklenskih mest. mn. ǀ bi jo reshil pred temy paklenskimy or. mn. ſaurashniki ǀ veliku hudizhu s' puklenskimy or. mn. ketenamy ſveſaniga ſo pelali Zapisi s korenskim e so zelo redki in skoraj v celoti omejeni na peto knjigo.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.

píl -a m kamnito znamenje: po razsirjenom imányi tü i tam kapejle, Pile, i kri'se goriposztaviti dála KOJ 1914, 112

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.

písati píšem nedov.
1. pisati, delati črke, številke: Jasz 'ze znam piszati KAJ 1870, 7; Včim se čteti, pisati BJ 1886, 6; Pero szi v-ténto namocsim i tak pisem KAJ 1870, 7; Na sztênnoj tábli nepisemo z-rovatkom KAJ 1870, 9; Dotéc szem na kamenico z-rovatkom piszao KAJ 1870, 7; ti si nej lêpo pisao BJ 1886, 5; Na kamenico je pa pisala BJ 1886, 4
2. izdelovati besedilo: Piſzati Irni KM 1790, 94; kakti za nász Vandale namejnili piszati KOJ 1833, V; Záto Paveo vzeme pero i piſe nyim KŠ 1771, 435; Ar druga vám ne piſemo, nego tou KŠ 1771, 530; i hitro piſi pétdeſzét KŠ 1771, 225; vtom jaſz Nemo piſzo pred tébe SŠ 1796, 138; piſzao ſzam vém ocseve KŠ 1771, 728; Sto je pa knige piſzau KŠ 1754, 3; Piszao je: Agustich Imre AIN 1876, 1
3. izražati, posredovati misli s pisanjem: Doſzta ſzam meo piſzati KŠ 1771, 741; Decza moja, eta piſem vám SM 1747, 14; naj ſzpozna, ka vám piſem KŠ 1771, 520; Szvéti Pavel etak piſſe TF 1715, 33; Gregor D. IX. Knig 9. Liſzti pise KŠ 1754, 12; Tak piſſo Sz. Evangeliſte TF 1715, 43; Tak piso ſzvéti Evangeliſtje KŠ 1754, 201; Eta ſzem jaſz vám piſzal SM 1747, 22; za volo trdoſzti ſzrczá vaſega je vám tou zapovid piſzao KŠ 1754, 133; Od ti vörvajoucsi poganov ſzmo pa mi piſzali KŠ 1771, 409; opoumenyeni bratje ſzo piſzali vucsenikom KŠ 1771, 399
písati se píšem se
1. zapisovati se z znaki: Krsztnoimé sze vszigdár za pridavkom pise AIN 1876, 10
2. biti: gda ſze je piſzalo od ſztvárjanya ſzvejta 2956. leto KM 1796, 60
3. imenovati se: Báthori Stevan odebráni za erdélszkoga vojvodo, steri sze je zacsno za Hercega piszati KOJ 1848, 84
pisajóuči -a -e pišoč: ſzkázala ſze je edna rouka, ete recsi piſzajoucsa KM 1796, 80
pisóuči -a -e pišoč: Szvéti Pavel Apoſtol kRimlánczom piſzoucſi TF 1715, 33; liki Sz. Paveo právi k-Tituſi piſzoucsi liſztá ſzvojega KŠ 1754, 190; Piſzoucsi po rouki nyihovoj etak KŠ 1771, 389
písani -a -o pisan: Gda je pa piſzani, neznamo KŠ 1771, 724; Etak jeſzte piſzano SM 1747, 20; ár je piſzano KŠ 1754, 149; zonim piſzmom, ſtero je oprvics bilou piſzano KŠ 1771, A3b; Czérkev pred náſz dála, ali je piſzano ali nej KMK 1780, 4; i toga z-Laodiczee piſzanoga naj i vi ſtéte KŠ 1771, 611; Piszani i stampani piszki szo obrázki ali znamênya glásza KAJ 1870, 7; knige, ali da ſzo nej od nagyibanya Dühá Szvétoga piſzane KŠ 1754, 3; Szlovenſzke zrokouv piſzane litere KM 1790, 2; vſza, ſtera ſzo piſzana prorokáj KŠ 1771, 233; pren. Nas liſzt ſzte vi piſzani vu ſzrczáj naſi KŠ 1771, 532

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.

po prisl.
1. po, izraža porazdelitev enakega števila, količine česa na vsako od imenovanih oseb, stvari, pojmov: ali greihe ziménom po ednom na prei zracſunati nemoremo TF 1715, 36; Oni ſzo zácsali praviti nyemi po ednom: nejli jaſz KŠ 1771, 147; i poſzlao je je po dvá KŠ 1771, 202; doli je poſzádite vſzáksem ſzedejnyi po pétdeſzét KŠ 1771, 198; Po ednom idemo vö z-etoga ſzvejta SŠ 1796, 175; Tak ti nasi dnévi po ednom odido BRM 1823, 20; Solszke regule skolnik po ednom raztolmacsi KOJ 1845, 8; Kelko falátov je meo po ednom KAJ 1870, 170; Na to je ednomi poednom eden püšlič dála BJ 1886, 12
2. izraža prodajno ceno: vzéli ſzo vſzáki po 'zukavczi KŠ 1771, 65; Gubacsov po kébli cena 17–19 frt. AI 1875, kaz. br. 8

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.

ponoviti -im dov. 1. ponoviti: nikuli vezh n' hozhe taiſte grehe ponoviti nedol. ǀ morebiti mishlish spet ponoviti nedol. ta, ali uni greh kakor ſe bo perloshnoſt dala ǀ danaſſ ſe zhes ſvoje grehe s'joka, iutra pak yh ſupet ponovij 3. ed. ǀ kakor perloshnoſt najdeio spet nyh grehe ponove 3. mn. ǀ kateri shnyh greshnim djajnom ponovè 3. mn. njega britko martro ǀ ſuoje grehe ponouil del. ed. m ǀ kadar bote vash greh ponovili del. mn. m 2. obnoviti: s' eno majhino shkodo n' hozhesh odpuſtiti, n' hozhesh ſe spravit, inu priasnoſt ponovit nedol. ǀ ta shpot, inu martro vſelej ponovish 3. ed., Kadar en greh v'ſpuvidi sataijs ǀ Nej sadoſti, de mu nezh hudiga neſturish, ali voszhish, ampak de ſe shnym ſpravish, priasnoſt ponovish 2. ed. ǀ neponovite +vel. 2. mn. vezh s' vashimi grehy to vojsko, katiro Chriſtus je potalashil ǀ to moio britko martro taushentkrat s'tvojmi grehomi ſi ponovil del. ed. m ponoviti se preroditi se: napolni tvoje ſerze s' ſvetimi sheljami, de ſe ponovish 2. ed. kakor ta Poſtojna ǀ vij boſte te ſtare rezhij pred pogledam teh novih vnkaj vergli, inu ſe bote ponovili del. mn. m

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.

povrẹ́ti, -vrèm, vb. pf. 1) abgähren; vino je povrelo; — 2) ein wenig sieden; naj še malo povre; — nachgähren, Cig.; — 3) p. se, durch Sieden an Volumen verlieren, einsieden; mleka se je veliko povrelo; — povreta (= gosta) kaša (nam. povrela), Polj.; — 4) ein wenig aufsieden machen; mleko sem povrela in na mizo dala.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.

pravíca, f. 1) das Recht; po pravici, mit Recht; po vsej pravici, mit vollem Recht; to ni po pravici, das ist ungerecht; (tudi: das geht nicht mit rechten Dingen zu); da po pravici rečem, um es beim rechten Namen zu nennen, richtig gesagt, eigentlich; — die Gerechtigkeit; kje je tu pravica? p. se trga, Unrecht reißt ein, Z.; pravica zahteva, die Gerechtigkeit erfordert es, pravico storiti komu, jemandem Gerechtigkeit widerfahren lassen; — die Befugnis; brez pravice, unbefugt, Cig.; pravico imam, ich habe das Recht; pravice iskati, sein Recht verfolgen, Cig.; kdo ti je dal pravico otroka tepsti? imeti kaj na pravici (n. pr. vodo), das Recht auf etwas (z. B. das Wafferrecht) haben, Jan.; ima vino na pravici, kolikor ga more piti, Levst. (Rok.); v mojo pravico se zaletuje, er geht mir ins Gehege, Mur.; v pravico hoditi komu, jemandem ins Gehege gehen, Jan.; dobiti pravico in veljavo, zur Rechtskraft gelangen, Levst. (Nauk); posilna p., das Zwangsrecht, DZ.; lastninska p., das Eigentumsrecht, Nov., nk.; vračilna p., das Wiedervergeltungsrecht, Cig.; volilna p., das active Wahlrecht, Cig.; oddajna p., das Veräußerungsrecht, Cig.; rešilna p., das Wiederkaufsrecht, Cig.; zastavna p., das Pfandrecht, DZ.; založna p., das Verlagsrecht, Cig.; domovinska p., das Heimatsrecht, Cig., nk.; skladiščna p., das Stapelrecht, Cig. (T.), DZ.; p. prvokupna, predkupna, das Vorkaufsrecht, DZ.; stovorna p., das Umschlagsrecht, DZ.; rodovinsko-utezna p., das Familieneinstandsrecht, DZ., i. t. d.; — pravica (= pravdanje) jẹ́ (= mnogo stane): poravnajva se, da ne bo pravica jedla, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); — das Certificat, die Licenz, Cerkljansko (Goriš.)-Štrek. (Let.);— 2) die Obrigkeit, das Gericht: pravica nam ni dala, Polžane (Ist.)-Erj. (Torb.); hajdi, pojdimo k pravici (na pravico)! BlKr.; pojdem k pravici = pojdem tožit, Levst. (Rok.); pritožbo vložiti do višje pravice, k višji pravici se pritožiti na kak ukaz, Levst. (Nauk); na božji pravici, vor Gottes Richterstuhl, Levst. (Zb. sp.); — na pravici ležati, auf der Bahre liegen, Poh., vzhŠt.; na pravico položiti, SlGosp.; — 3) prȃvica, die Erzählung, Rez.-Baud.; prim. pravca.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.

prebràti -berém dov. izbrati: Választani; prebrati, odebrati KOJ 1833, 180; Právo csiſzto szrczé, Boug takse preberé BKM 1789, 13; nego szi te bougse, Bougi prijétnejso vöro preberé KOJ 1845, 80; Skolnik szi je prébrao ednoga pámetnejsega KOJ 1845, 10
prebráni -a -o izbran: Jaj prebráno vecsérje KM 1783, 296; je dála prineſzti dvá prebrána baka KM 1796, 20; vküp je ſzpravo triſztou, i oſzemnájſzet prebráni perſon KM 1796, 16; Naj ſze paſcsimo po naſſi molitvaj, i drügi dobri delaj prebráne dári Bougi prikázati KM 1796, 9; Csáka szvoje goszti z-dármi prebránimi KAJ 1870, 117
prebráni -a -o sam. izbrani: nego on ſcsé kaj prebránoga, lejpoga BKM 1789, 7b

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.

pred predl.
I. s tož. pred, za izražanje premikanja, usmerjenosti: pred odicseno Sz. Trojsztvo priti KŠ 1754, 10a; pred nyé dejvajoucsi Kriſztuſovo 1. diko KŠ 1771, 669; oprvics dobro vino polo'zi pred goſzti KŠ 1771, 269; Drügo priliko je dáo pred nyé govorécsi KŠ 1771, 44; ka je Czérkev pred náſz dála KMK 1780, 4; Oh keliko ji je ovo noucs na ſzoudbo pred tvoj ſzodczki ſztolecz vneſſeni KM 1783, 4; I kak bom pred té ſou BKM 1789, 20; i pred ſzé je nej glédao KM 1790, 20; Ka dáva pred náſz ſzveto Piſzmo KM 1796, 9; Nikaj vu tom neznas ako dneſz preminés, Pred Goſzpodna csi ſze na-racsun prineſzés SŠ 1796, 10; nego iſztino poſztávim pred váſz SIZ 1807, 3; Neszémo vu poniznoszti pred té áldov pobo'znoszti KAJ 1848, 8; predvszêm sze pred tébe scsém szprávlati TA 1848, 5; “Prijátel”- a kázajocsi broj z-etim pred postüvane scsitele sztôpi AI 1875, kaz. br. 8; Lasztivnoimé sze pred plemencsino, zványe deva AIN 1876, 11; Dolspišejo, ka je na táblo pred nyé napisao BJ 1886, 3
II. z or.
1. za izražanje položaja pred kom: koteri vu ſzveſztvi ino vu praviczi pred Bougom ſivé vekivekouma TF 1715, 33; Ti naprávlas pred menom eden ſztol ABC 1725, A8b; ino je priétni pred nye ocſmi SM 1747, 6; ino zapré ſzrczé ſzvoje pred nyim KŠ 1754, 39; Idita vu véſz, ſtera je pred vama KŠ 1771, 67; i vö je ſou predevſzejmi tak KŠ 1771, 107; Vszi szo pred menom grejsni BKM 1789, 14; Krouto ſzem rú'zen predevſzejmi lidmi BKM 1789, 213; Pred Bougom je nikaj nej zakrito KM 1790, 8; nemaj tühi Bogouv pred menov KM 1790, 110; ino ſze ne bode moglo pred lidmi, nikak gori zbontati SIZ 1807, 5; Ali vi nepokorni, ki ſzte pred nyim okorni BRM 1823, 5; csi tak zacsnemo kaj vcsiti, kak pred nami drügi Národje KOJ 1833, V; vu vrszti sze povéksávajo, vu modrouszti pred Bougom i lüdmi pa nej KOJ 1845, 3; tiszti szo pred Augsburg várasom gorobeseni KOJ 1848, 9; Nicsesztna je pred nyim vsza zvisenoszt KAJ 1848, 7; Dávidom .. gda je be'zao pred Ábsalomom TA 1848, 4; Pred szebom mam téntavnik KAJ 1870, 7; znao, ka pred hrambov z-detetom 'zena sztoji AI 1875, kaz. br. 7; c pred glasznikom sze tak glászi, kak k AIN 1876, 6
2. za izražanje časa, do katerega dejanje sega ali se uresniči: molitve kotereſze pred jeiſztvinov ſzkoncſávajo TF 1715, 45; Molitev pred jeſztvinov ABC 1725, A6a; Pred pregreiſenyem SM 1747, 35; nepravicsno i pred czajtom oſzoudimo KŠ 1754, 55; Liki je náſz odébrao vu nyem pred fundamentomom ſzvejta KŠ 1771, 574; pred menom Düſevni Paſztér Surdánſzke Fare Küzmics Stevan BKM 1789, 3; Pred jelom záto etak molimo BJ 1886, 8

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.

predati -am dov. prodati: jo bo shpishal inu paſsu kakor de bi jo miſlil v'mesnizo predati nedol. ǀ hozhe ſvojo dusho hudizhu predati nedol. ǀ na ſvejti bi nemogal edn vekshiga greha doperneſti, kakor Synu Boshiga Chriſtuſa Jesusa sa danarje predat nedol. ǀ Predash 2. ed. Chriſtuſa s'en denar ǀ jo perdash 3. ed. hudizho s'en lusht tiga meſſa ǀ s' eno skledizo lezhe ſvojo erbiszhino preda 3. ed. ǀ Gospud imà Malariu peld plazhat, ali pak puſtiti de ga preda 3. ed. s' eniga norza ǀ s'en greh jo hudizhu predaſte 2. mn. ǀ Shitu, inu uinu kupio, kadar je ner bulshi kup, inu nyh blagu predado 3. mn. kadar je ner drashej ǀ s' en kratik lusht predadò 3. mn. to shlahtno krono gnade boshie ǀ tu ſmerdezhe koſslovu meſſu sa kashtruine meſſu predaio 3. mn. ǀ de bi ijm shivejne nepremankalu, Boga, inu dusho predajo 3. mn. ǀ vſe kar je imel je bil predal del. ed. m ǀ Euschanius Cardinal en ſam shlahten kamen je bil predal del. ed. m sa ſtu taushent kron ǀ sa 30. srebernikou je bil pradal del. ed. m, Chriſtuſa ǀ tulikajn krat ſi Chriſtuſa predala del. ed. ž ǀ Shushteria ſta bila ſveti Criſpus, inu Criſpinianus, ter ſta bila dua dobra Moiſtra, ſta vezh shulinu vbugaime dala, kakor pak predala del. dv. m ǀ Iosephavi bratje … v'dalne deſhele ſo ga bily predali del. mn. m

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.

preglȃvica, f. 1) die Migräne, Jan.; der Schwindel, C.; — 2) ein Fall, der Kopfbrechen verursacht, die Verlegenheit, Jan., Cig. (T.), C.; izkopati se iz preglavice, Jurč.; — die Plage, die Unzukömmlichkeit, Jan., C.; toliko preglavice imeti z otroki, Z., Zv.; p. delati komu, jemandem Schwierigkeiten machen, nk.; — 3) ein Schlag über den Kopf: ko bi mu dala kaki dve preglavici, da bi gagnil! Bes.; — 4) ein mythisches weibliches Wesen ohne Kopf, Pjk. (Črt. 174.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.

prestòrno prisl. prostorno: z-szvojim sztroskom dála presztornogloboke jame szkopati KOJ 1848, 75

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.

pridálọ, n. die Daraufzahlung, Z.; (prídal, -dála m., Levst. (M.); toliko pridála mi je dal, pa sva menjala, Ig [Dol.]); — pogl. pridav.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.

razšériti tudi raširìti tudi rašǘriti -im dov. razširiti: tiszti je tudi zavézani razsériti nyé návadnoga Jezika KOJ 1833, VIII; Da vkup ſzprávleno tiváristvo zdr'sis, i raſiris KM 1783, 74; Sztrêlao je sztrêle szvoje, razsüro je je TA 1848; ka sze po apostolszki jezikaj razséro návuk mestera nyihovoga AIP 1876, br. 6, 8
razšériti se tudi razširìti se tudi rašǘriti se -im se razširiti se: i ſzrczé tvoje ſze preſztráſi i raſiri KŠ 1771, 814; liki ſzinom velim, razsérte ſze i vi vu ſzrczáj vaſi KŠ 1771, 539; Naj sze vogrszki Jezik sze bolye razséri KOJ 1833, III; se čemér naj ne razširi AI 1878, 29; Po celom országi glász sze rasüro AIP 1876, br. 2, 1
razšérjeni tudi razšìrjeni tudi razšǜrjeni -a -o razširjen: Siriánſzki jezik a) kákſi je teda povſzud rasérjeni bio KŠ 1771, A5a; Čuk je po Europi največ razšürjena sova AI 1878, 26; Govedo Razšürjeno je po celom sveti AI 1878, 15; po razsirjenom imányi tu i tam kapejle goriposztaviti dála KOJ 1848, 112; Oreh je veliko lepo drevo, s šürkim razšürjenim vrhom AI 1878, 45; pren. ó Korinthusánczi! ſzrczé naſ je rezsérjeno KŠ 1771, 539
nájrazšerjinéjši -a -e najbolj razširjen: Eta kovina [železo] je najrazšerjinejša AI 1878, 56

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.

rèklin -a m jopica; bluza: naj bi nyoj vila dála pa 'zamatni reklinov AIP 1876, br. 10, 7

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.

skapulir -ja m škapulir: Scapulir im. ed. je urshoh, kateriga mati je bila otroku na urat obejshila ǀ od tiga S. Scapulirja rod. ed. ſmejm rezhi ǀ ozha ſe je bil sgreval, od hudizha lozhil, inu andohtliu S. Scapulirju daj. ed. ratal ǀ ta Sveti Scapulir tož. ed. mu je bil dal ǀ je dala ſcapulir tož. ed. ſtorien is nje sukine ← nem. Skapulier ← srlat. scapularium iz lat. scapulae ‛lopatice, pleče’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.

skopàti skópam dov. izkopati: je dala presztorno-globoke jame szkopati KOJ 1848, 75; On jamo kopa, i szkopa jo TA 1848, 6; Jázbec vlüknjaj, štere si sam skopa AI 1878, 10; goricze .. i ſzkopajo je vnyih preſo KŠ 1771, 70; ókolivrat je grabo ſzkopao KM 1796, 76; mis Pod ednov prhlávov bükevjov szi je szkopala lüknyo KAJ 1870, 56; Vtonyeni szo poganye v jamo, stero szo szkopali TA 1848, 8
skopàti se skópam se izkopati se: szkopa sze temel (grünt) KAJ 1870, 73; pren. Daj mi I z-grêha sze hitro szkopati KAJ 1870, 172
skòpavši -a -e ko je izkopal: Gyamo mi ſzkopavsi vu nyou ſzo ſzpadnoli BKM 1789, 311
skòpani -a -o izkopan: i okoli nyega ſzkopana graba ſze je z-vodouv napunila KM 1796, 76; ali szám szpádne vu jamo, to szkopano TA 1848, 6

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.

skúznatni -a -o prid. solzen: predszednika szta szkuznatnimi ocsmi glász dalá AIP 1876, br. 2, 1

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.

stò stòla tudi stòl -a m
1. miza: Menſa Szto KMS 1780, A7b; Szto Aſztal KM 1790, 93(a); Asztal; sztol KOJ 1833, 151; Ni té ſzto ti ne haſzni KŠ 1754, 257; Nájpotrebnejše zklôžje so stol ino stolci BJ 1886, 7; zdrtinyom, ſtero je kapalo z-ſztola toga bogácza KŠ 1771, 226; ſzeli ſzo ſzi kſztoli zJezusom KŠ 1771, 28; Ti naprávlas pred menom eden ſztol, proti moim nepriatelom ABC 1725, A8b; preſztro je ſzto KŠ 1771, 394; Szto pred menov ti naprávlas BKM 1789, 163; i tvoja mati jo je ſzkühala, i na ſzto gori dála KM 1790, 48; Priprávlas mi sztol pred liczom mojim TA 1848, 18; 'zenszka oszoba sztoji, stera je na sztol pástétom neszla AI 1875, br. 2, 7; či vertinya ščé kaj na stol djáti BJ 1886, 8; gda bi on ſzedo pri ſztoli vu hi'zi KŠ 1771, 28; Pri sztôli je edna deklicska szedêla KAJ 1870, 8; Pri stoli delamo i jeimo BJ 1886, 8; ka bi mi tá niháli rejcs Bo'zo i ſzlü'zili ſztolom KŠ 1771, 357; i vö je vrgao vſze odávcze i ſztole pejnez minyávczov je ſzpremetao KŠ 1771, 68
2. oltarna miza: Na Oltári, ali ſztouli KŠ 1754, 214
3. obhajilo: Zové ſze escse Goſzpodnov ſzto KŠ 1754, 200; Ovo ſzto Bo'zi, Pokrejpi te BKM 1789, 233; csi gBosjemu ſztolo seles právi priti SM 1747, 88; ſto ſzem jaſz, ka ſzi ti mené nevrejdnoga ktvojemi ſztoli pouzvao KŠ 1754, 237; Doli poſzadis gda je Kſzvojemi ſztoli BKM 1789, 360; Tak prihájaj ocsisztseni Pred sztol Bôgi poszvetseni KAJ 1848, 144

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.

storjen -a prid. storjen, narejen, izdelan: Ta pushtob, C, Cirku je napek ſturjen im. ed. m ǀ ta S. Scapulir je bil is ſukne MARIE Divize ſtorjen im. ed. m ǀ ta ſobda je vſhe dolgu zhaſa ſturjena im. ed. ž po Christushavih beſsedah ǀ ſodba moja je vſhe zhes vaſs ſturiena im. ed. ž ǀ sodba je ushe zhes vas sturiena im. ed. ž ǀ jutre bode ſturjenu im. ed. s ǀ raunu taistu bode tebi sturjenu im. ed. s, Kar ti drugim sturish ǀ je dala ſcapulir ſtorien tož. ed. m is nje sukine ǀ s' eno maihino almoshno niemu h' zhaſti, inu huali ſturieno tož. ed. ž zhloveku tu nebesku Kraileſtvu shenka ǀ pogledal taiſto kazho is brona ſturjeno tož. ed. ž ǀ obilnu polona tu nermainshi delu vashe ſa njegovo volo ſturjenu tož. ed. s ǀ bom ble ſe maszhoval zhes reshaleine tebi, kakor pak meni ſturienu tož. ed. s ǀ ſo s'te zherne kotlovine, inu s'sheleſa ſturjeni im. mn. m ǀ sa vasho volo ſo polsdignene, inu vekshi urata ſturiene im. mn. ž/s ǀ G. Bug obilnu polona tudi s' vezhnem nebeskem lonam te maihine della, inu shlushbe njemu h' zhaſti ſturiene tož. mn. ž

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.

suknja -e ž suknja: kumaj ſuknia im. ed. ſe je bila tiga pilda doteknila ǀ gleda ta stari ozha de suknja im. ed. je vsa Krijvava ǀ ta S. Scapulir je bil is ſukne rod. ed. MARIE Divize ſtorjen ǀ li ſuknje rod. ed. ſe je bila doteknila ǀ bi ſe na bila njega suknje rod. ed. shonala ǀ je dala ſcapulir ſtorien is nje sukine rod. ed. ǀ v'Capucinersko ſuknio tož. ed. ga oblezheio ǀ kugla prebye shelesnu oblazhilu, ſuknio tož. ed., inu ſraizo ǀ vas proſſio s' en koſſ kruha, s' eno reſtargano suknio tož. ed. ǀ ſa ſukno tož. ed. ga zukajo ǀ ſo bilij ozhetu njega suKnjo tož. ed. vſo Krijvavo perneſli pokasat ǀ kakor s'eno restargano ſuknio or. ed. ǀ Shnidar ne more jejſti dellu ſvojh rok, namrezh jope, suknje tož. mn., hlazhe

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.

svéti -a -o prid.
1. svet, vreden češčenja: Szvéti Pavel Apoſtol právi TF 1715, 3; Tvoi ſzvéti Angel nai bode zmenom ABC 1725, A5b; Szuét vszeih ſeregov Bogh ABC 1725, A7a; Daſze dicsi ſzvéti Duh SM 1747, 84; Boug je ſzvéti KŠ 1754; Szvéti jeſzte Boug KŠ 1754, 273; Ocsa, Szin, i Szvéti Düjh KMK 1780, 5; Szvét, kricsijo BKM 1789, 1b; Szvét Goſzpon Boug SŠ 1796, 9; Boug Ocsa je szvét KOJ 1845, 136; I z-angelmi szvét szpêvali KAJ 1848, 10; ſzvéta mati czérkev BKM 1789, 7; ſze imenüjejo Szvéto Trojſztvo KMK 1780, 8; ki sze ie popriel od Düha szvétoga ABC 1725, A5a; Szvétoga David Krála SM 1747, 91; vtiſſaj nám tvojega Szvétoga ocso KM 1783, 10; Svéta Düha je poſzouda SŠ 1796, 22; Szvétoga Düha pomôcs BRM 1823, IV; Lástno Drüžbe svétoga Števana AI 1878, 1; Hvala ſzvétomi Duhi SM 1747, 90; vi Vſzigdar ſzvetomi Dühi prouti ſztojite KŠ 1754, 126; Hvála ſzvétomi Dühi BKM 1789, 7; ſteri pa ercsé prouti ſzvétomi Dühi KŠ 1771, 40; Postenyé dühi szvétomi KAJ 1848, 9; i vu tvojem prſzéganyi ſzvétoga Bogá ne navájaj KŠ 1754, 16; Ár ona prineſzé ſzebom Dühá ſzvétoga KŠ 1771, 439; Tvega ſzvéta Dühá nám podejli BKM 1789, 178; Dáj nam tvojga ſzvéta Dühá SŠ 1796, 54; Ar diha szvétoga Vnêmar bantüje KAJ 1848, 4; po tvoiem ſzvétom ſzinei ABC 1725, A6b; Vörjem vſzvétom Dühi BKM 1789, 7; Vermo v-Dühi ſzvétom BRM 1823, 4; Mi verjemo v-dühi szvétom KAJ 1848, 9; pred tvoim ſzvétim Bosánſztvom SM 1747, 54; I zſzvétim Dühom BKM 1789, 2; navküp ſzvétim Dühom SŠ 1796, 9; tvoie ſzvéte Angele SM 1747, 64; obari po tvoi ſzvéti Angeli ABC 1725, A6b; rejcs nám po ſzvéti lidéjh vo nazvejſztsena KŠ 1754, 1; Z ſzvétimi Mántrnikmi SŠ 1796, 9; Dai nam ſzvétoga Düha SM 1747, 55; Ino ſzvéti Proroczke BKM 1789, 7; Szvéti apostolov Djánye KŠ 1771, 337
2. ki je v zvezi z Bogom: Tákſa zmoſna Bosja ſzvéta reics TF 1715, 11; Szvéta je nyegva vola SM 1747, 74; ſzvéta rejcs KŠ 1754, 7; právdi, ſtera je ſzvéta KŠ 1771, 438; ka je ſzvéta Mati Czérkev pred náſz dála KMK 1780, 4; Csi je eto Bogá Ocsé ſzvéta vola SIZ 1807, 4; Ako glih je Bosje ſzvéto imé TF 1715, 25; Od tvega ſzvéta licza, Ne odvrzi tvojga ſzinka BKM 1789, 375; do szvétoga dnéva v-Gödöllöi bode AI 1875, kaz. br. 8; ſzvetloſcha reicſi Bosje ſzvéte TF 1715, 3; siveti poleg tvoie ſzvéte vollye ABC 1725, A6b; poleg tve ſzvéte volje SM 1747, 65; nazvescsávanya ſzvéte Bo'ze rejcsi KŠ 1754, 131; poszlühno me je z szvoje szvéte gore TA 1848, 4; moliti proti tvoiemi ſzvétomi Templomi ABC 1725, A7b; Bosjoj ſzvétoi reicſi vörjemo TF 1715, 27; ſze naj tak ponása liki Kriſztus k-ſzvétoj Materi Czérkvi SIZ 1807, 9; ki tvoi ſzvéti Evangelium glaszio ABC 1725, A6b; lübi zakon ſzvéti SM 1747, 88; na Tábli ſzvojo ſzvéto zapoved gori napiſzao TF 1715, 12; ki tvojo ſzvéto reics odürjávajo ABC 1725, A6b; gori czimprajte váſz na ſzvéto vaſſo voro KŠ 1754, 2b; Kakda Bo'zo rejcs za ſzvéto mámo KŠ 1754, 27; vu ſterom tvojo ſzvéto volo vo nazvejſzto KŠ 1771, A2a; Vorjem i ſzvéto Czirkev BKM 1789, 7; ſtero goder nyegovo ſzvéto imé jemlés TF 1715, 13; steri godi nyegovo szvéto Imé iemlé ABC 1725, A4a; Nyega ſzvéto ime dersi vu pustenyi SM 1747, 88; Szvéto hiſtvo je Boug naſztavo SIZ 1807, 3; ſzem vu nyegovom ſzvétom iméni okerſchen TF 1715, 10; po nyegovom ſzvétom iméni nepreklinyali TF 1715, 13; kak vu ſzvétom hiſtvi bodoucſim KŠ 1754, 46; stero dú'snoſzt po ſzvétom hiſtvi na ſzébe vzeme SIZ 1807, 9; poſzlüſanye pak po reicsi Bosjoi ſzvétoi TF 1715, 24; Po ſzvétoi Vecsérji SM 1747, 50; naj morem oſztánoti vu tvojoj ſzvétoj miloscsi KM 1783, 3; Goszpôd je vu szvétoj Czérkvi szvojoj TA 1848, 9; Boug ſzvoim ſzvétim perſztom TF 1715, 12; ſztvoim ſzvétim blagoſzlovom ABC 1725, A6a; Pravicsno 'zivlejnye ſz-ſzvojim ſzvétim iménom KŠ 1754, 21; je ſnyegovov ſzvétov recsjov vküper zvézana TF 1715, 31; Pred ſzvétov Vecsérjov SM 1747, 49; i 'znyegovov ſzvétov ricsjouv nej tak KŠ 1754, 16; Sz-tvojov szvétov vrêdnoſztjov BRM 1823, 9; nad Sionom, szvétovo gorov mojov TA 1848, 3; Szo ſzvéti Sakramentomi KMK 1780, 4; ſzo Bosje ſzvéte zapóveidi napiſzane TF 1715, 12; vu tvoie ſzvéte roké TF 1715, A5b
3. v zvezi sveto pismo temeljna knjiga krščanske vere: czejlo Szvéto Piſzmo KŠ 1754, 1; zſzvétoga piſzma vküp zebráni TF 1715, 1; czejloga ſzvétoga piſzma ſumma KŠ 1754, 5; kati na szejlo ſzvéto piſzmo KŠ 1771, A8a; reics Bosja, stera je vu ſzvétom piſzmi SM 1747, 36
4. ki v največji meri obvladuje negativna nagnjenja: ſzvétoga 'zitka 'zivlejnye KŠ 1771, 671; na ſzvéti 'zitek opominajo KŠ 1754, 197; Opomina a. vſze na 1. ſzveti 'zitek KŠ 1771, 702; po ſzvétom 'zitki na haſzek obrnés KŠ 1771, A8b; 'sivi v-ſzvétom 'sitki SŠ 1796, 10; i ono imé ſzvétim 'sitkom zadobiti KM 1796, 10; Naj ſzvéti bomo KŠ 1754, 66
nájsvetéjši -a -e najsvetejši: Áldov náj ſzvétejſi KM 1783, 57; dicsim te oh náj ſzvétejse Bo'sánsztvo KM 1783, 3; czimprajte ſze gori na náj ſzvetejſo vöro vaſo KŠ 1771, 759
svéti -a -o sam. sveti: Eta veli te Szvéti KŠ 1771, 772; ti szvéti szo na malo prisli TA 1848, 9; i vnouga tejla ti ſzvéti ſzo gori ſztanola KŠ 1771, 96; keliko hüdoga je vcsino tvojim ſzvétim KŠ 1771; med te odebráne Szvéte priti KŠ 1754, 10a; je notri ſou ednouk vu ta ſzvéta KŠ 1754, 685; notri ides vu ta szvéta TA 1848, 53; naj ſze odicsi vu ſzvéti tvoji KŠ 1771, 672; i zakaj nej bole pred ſzvétimi KŠ 1771, 499

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.

štih -a m vbod s šivanko, šiv: je bila slepa ratala, de shtiha rod. ed. nej vidla ǀ en shtih tož. ed. sabſtoin bi nesturili eni vbogi ſirotizi ǀ de sa vſakaterim shtiham or. ed. en glashik vina bi popili ǀ ſta vezh shulinu vbugaime dala, kakor pak predala, kulikajn shtihu rod. mn. ſta ſturila, tulikajn krat na Boga ſta ſpolnila v štihu pustiti dov. pustiti nedokončano: kakor je shlishala 11. biti na uri je uſe v' shtihi puſtila del. ed. ž, inu damu tekla v štihu zapustiti dov. pustiti nedokončano: Leta kadar je vidil de meſtu je gorelu vſe kar je imel je bil v' shtihi sapuſtil del. ed. m ← srvnem. stich ‛vbod’; zvezi v štihu pustiti in v štihu zapustiti sta kalka po nem. im Stiche lassen ‛pustiti nedokončano, opustiti’.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.

tovariš -a m 1. tovariš, tj. vrstnik po položaju, dejavnosti ali starosti, družabnik: posdraulen, inu shegnan bodi moj lubi tovarsh im. ed. ǀ Srezhen je bil S. Marcus sakaj je bil Joger S. Petra, touarsh im. ed. S. Paula, inu ſtriz S. Barnaba Apoſtela ǀ S. Ozha Franciſcus je enkrat hudizha vidil, ter je djal ſvojmu tovarshu daj. ed. Egidiu ǀ kadar je bil Henricus h'ſebi prishal, je h'tovarshu daj. ed. djal ǀ ſe oberne k'tovarshu daj. ed. rekozh ǀ je vidil ſvojga tovarsha tož. ed. taku madliga, inu kumerniga ǀ enkrat dua Cardinala ſta bila prishla obyskat tiga Brata, inu tovorsha tož. ed. S. Franciſca ǀ per tej drugi pol mashi nej s' tovarsham or. ed., ali s' tovarshizo shlebedra ǀ P: Guardian s'tovarsham or. ed. vahta, inu moli per merlizhu ǀ Daniel, inu njegovi tovarshi im. mn. samu sozhivie, inu sele ſo jeidili ǀ tvoji tovarsh im. mn. bodo levi, medvedi, kazhe, inu shkarpiani ǀ kir ſo bily njegovi touarshi im. mn. hudizhi ǀ Angeli bodo vaſhi tovarſhi im. mn. ǀ Tovarshij im. mn. ſo ga sfarili, inu opominali ǀ kadar kuli shlishite od Columba, inu njegovih tovarshou rod. mn. ǀ sa sedem touarshou rod. mn. bi spyl, inu ſnedil ǀ k' ſvojm tovarsham daj. mn. je djal ǀ pravi k'tovarshom daj. mn. ǀ ony ſo migali ſvoim tovariſhem daj. mn. ǀ Angele bosh sa tuoje tovarshe tož. mn. imel ǀ S. Martin s'ſvojmi tovarshi or. mn. je bil ſvejt sapuſtil ǀ nuzh, inu dan bom dobre vole s' mojmi touarshi or. mn. 2. izbranec, zakonski mož: Vna pride sazhne greh svojga tovarsha rod. ed. pravit ǀ ſo ga bili njemu sa tavarsha tož. ed. dala ǀ golobiza s'obenem drugim ſe n'hozhe drushit, temuzh s' ſvoym tovarsham or. ed. Slovan. *tova̋rišь je izposojenka iz nekega starega turš. jezika. Zapis tovariſhem je iz citata na začetku pridige.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.

trepetàti tudi trpetàti -èčem nedov. trepetati: Treszkedni; trepetati KOJ 1833, 170; trepecsem od tvoje pravicsne ſzoudbe KM 1783, 178; Vtejli vesz trepecsem BKM 1789, 452; tak jaſz trpecsem BKM 1789, 214; ſzrczé moje trepecse KŠ 1754, 214; csiszta Divicza pred nyim trepecse KOJ 1845, 85; Szrcze moje trpecse vu meni TA 1848, 43; ti nájvecs ji od sztráha trpecse AIP 1876, br. 5, 2; Trepecſemo pred tvojom ſzrditoſztjom BKM 1789, 325; I vrazjé vörjejo i trepecsejo KŠ 1771, 749; Vſzáka ſztvár de trpetala BKM 1789, 437; Vſzáka ſztvár de tr’petala SŠ 1796, 46; Decza tühénczov trepetala de vu vezálji szvojem TA 1848, 14; I vszi neverni bodo trpetali BKM 1789, 445; Trepecsi, grêsnik KAJ 1848, 144; Ne trpecſimo od pekla BKM 1789, 108; preſztraſo ſzam ſze, i trepetao ſzam KŠ 1771, 695
trepetàti se -èčem se tresti se: i fundamentomi gôr szo sze gibali i trepetali TA 1848, 13; Trepetlika se skoro vsigdár trepeče AI 1878, 46
trepečéči -a -e trepetajoč: Drgecsécsi i trepecsécsi ercsé KŠ 1771, 367; Ta 'zena pa bojécsa i trepecsécsa znajoucsa, ka je vcsinyeno na nyej KŠ 1771, 116
trepetéči tudi trepetóuči tudi trepetóči -a -e trepetajoč: predszednika szta sztrepetécsim glászom glász dála AIP 1876, br. 2, 1; 'Zene doli po vehnyeno glávo sztrepetécsimi rokámi gorpopadno AI 1875, kaz. br. 7; Pa csibi v-etom lôgi edno trepetôcse szrcé klepetalo AI 1875, kaz. br. 7; Vidoucsa pa ta 'zena, trepetoucsa ide naprej KŠ 1771, 195
trepetajóči -a -e trepetajoč: Bôg! trepetajôcs dvojimo Vu 'zitka pogübeli KAJ 1848, 368; tak da szirôta rêtkogda trepetajôcs i szkoro razmocsana vuide szmrti KAJ 1870, 57

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.

uržoh -a m vzrok: ſam zhlovik je urshoh im. ed. ſvojga pogublejna ǀ ta strup tega greha je vrshoh im. ed. ǀ vashi grehi ſò ursoh im. ed., de vasha Gospoiska je huda ǀ vaſhe buſhtvu je bilu urſhoh im. ed. de nejste mogli isvelizheni biti ǀ greshnu dellu tu bo vrſhoh im. ed. de bote fardamani ǀ Grehi naſhi ſo vershoh im. ed. de lakota naſs martra ǀ on je tebe reshalil pres vſiga urshoha rod. ed. ǀ Nemam tudi vrshoha rod. ed. Klaguvati, Kakor Ieremias ǀ Sa tiga vrsosha rod. ed. volo vndukai bliſi je prebival en bogaboyezhi Menih ǀ druſiga ushoha rod. ed. ne najdeio ǀ imate gvishnu velik urshoh tož. ed. ſe veſseliti ǀ vrshoh tož. ed. nam povej Ieremias rekozh ǀ Sveti Evangeliſti nam ſo hoteli dat saſtopit ursoh tož. ed., sakaj je Chriſtus umerl ǀ Prerok je bil samerkal ta urſhoh tož. ed. ǀ S. Peter Damianus pravi … inu ursah tož. ed. da ǀ G: Boga je reſhalila, inu vershoh tož. ed. dala de vezhkrat je bil reshalen ǀ Plutarcus je imel urshok tož. ed. imenovati Puſt. Feſtum, ſtultorum, Prasnik teh norzou ǀ velik ursho tož. ed. ſo imeli ſe veſseliti ǀ Sveti Vuzheniki vezh urshohou rod. mn. naprei perneſò ǀ ueliku urshohu rod. mn. ima zhlouek u' tej dolni teh ſols ſe jokati, inu plakati ǀ de bi hudizhi nejmeli tulikain vrshohu rod. mn. mene odtoſhit ǀ Medcina vuzhj ſposnati sazhetik, inu urshohe tož. mn. teh bolesni ǀ Na vſe letu je bil S. Valentinus odgovuril, iskaſal, inu Ceſſarju dopovedal, inu s' lepimy urshohi or. mn. iskaſal, inu ſvishal ← srvnem. ursache ‛vzrok’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.

vájni -a -o svoj. zaim. vajin: Vüva, ſteriva ſzta vájne pejneze vö dalá KM 1790, 28

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.

vbogajme prisl. vbogajme: je en slepez ſedil polek ceſte, inu v'Bugaime proſil ǀ S. Lukesh pishe: De je ſedil polek ceſtè, inu je v' Bugajme proſſil ǀ ſta vezh shulinu vbugaime dala, kakor pak predala < v boga ime

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.

vö̀ dàti ~ dám dov.
1. dati, izročiti: ka je pravicsno, ſzlugom vö dájte KŠ 1771, 610; nájem, ali lon, nyim pravicsno naj vö dájo KŠ 1754, 221; je zaſzádo goricze, i vö je je dáo delavczom KŠ 1771, 238; Ár ſzam vam naj bole eto vö dáo, ka ſzam i jaſz vzéo KŠ 1771, 521; Csi bi ſto vſze, ka má, Tá ſziromákom vö dao BKM 1789, 278; ednoga nyihovih vojov vlouvo, ino nyim ga nej ovak vödáo KOJ 1848, 8; Vö szi nasz dao na spot szôszedom TA 1848, 36; Szmrt je szvoj porob vö dála BKM 1789, 94; I vö je dalou mourje te mrtve KŠ 1771, 804; Záto ſzo roditelje nyej vö dáli niki táo z-ſzvojega poiſtva KM 1790, 86
2. izdati knjigo: Med tiſztimi je Primus Truber Nouvi Zákon vö dáo KŠ 1771, A6a; i vö ſzo dáli vſze Sztároga i Nouvoga Zákona knige KŠ 1771, A6b
3. izdati, ukazati: Zapouvidi je Boug lüsztvi vö dati mocsno zapovedao KM 1783, 274; vu Deſzétoj ſzvojoj zapouvidi vö dáo KŠ 1754, 6a
vö̀dáni -a -o izdan: Krátki moudus molenyá, od Kriſztusa vö dáni KŠ 1754, 152; Nouvi Gráduvál Bougi na diko vö dáni BKM 1789, 1; Krátki návuk, vödáni od KOJ 1833, I; “Prijátel” -a prvi broj bode vödáni AI 1875, kaz. br. 8; geto je ono od ſzamoga Bogá vö dáno KŠ 1754, 9a; Tou je nám na lejpo priliko vö dáno BKM 1789, 406; da nede v-ednoj leti vecs vödáno, kak dohodki dopüsztijo AI 1875, kaz. br. 1; Toga naprej ſzpoznanya Bo'zega vö dánoga KŠ 1771, 346; Od 'Zidovov pouleg vö dáne právde 'zivlejnya KŠ 1771, 449; etomi ſzvejti vö dánoj rejcsi KŠ 1771, A7b; peszmi. Vödáno szpráviscsam KAJ 1848, I; Knige, vödáne KAJ 1870, 3; Králeszka imánya várendo szo vödána KOJ 1848, 72; Sti té na tvoj haſzek vö dáne kni'zicze KŠ 1771, A8a

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.

záročnik -a m zaročenec: Völegény; zárocsnik KOJ 1833, 183; Ki má zárocsniczo zárocsnik je KŠ 1771, 273; Kak zárocsnik zſzvega meſzta BKM 1789, 4; Vkanjeni zarocsnik AIP 1876, br. 9, 4; i gláſz zárocsnika i zárocsnicze ne bode vecs csüti KŠ 1771, 800; Devojka zarôcsniki edno rô'zo dála AIP 1876, br. 2, 6; pren. Boſi ſzin moi zarocsnik SM 1747, 76; moj paſztér i zárocsnik KŠ 1754, 234; Hiti brs Tvojmi zárocsniki prouti BKM 1789, 229; mo notri sli na goſztüvanye znasim zárocsnikom BKM 1789, 395; Preszvéte Materé tvoje zárocsnika vrejdnoszti naj nám na pomoucs bodo KM 1783, 89

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.

žàmaten -tna -o prid. žameten: s čarno-žamatnim kožühom AI 1878, 10; naj bi nyoj dála 'zamatni reklinov AIP 1876, br. 10, 7; Bêle 'zamatne pokrôvce Szegrêje KAJ 1870, 63

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.

Število zadetkov: 69