a3 veznik
1. za izražanje nasprotja s prej povedanim; SODOBNA USTREZNICA: a, ampak, toda
1.1 za izražanje nasprotja, ki dopolnjuje prej povedano
1.2 za izražanje nepričakovanega
2. z oslabljenim pomenom za dopolnjevanje, pojasnjevanje prej povedanega
3. za opozoritev na prehod k drugi misli; SODOBNA USTREZNICA: ampak, toda
FREKVENCA: 19 pojavitev v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
aleluja2 (aleluja, haleluja) medmet
izraža veselje, hvalo Bogu; SODOBNA USTREZNICA: aleluja
FREKVENCA: približno 500 pojavitev v 13 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
ali1 (ali, oli) veznik
1. v ločnem priredju, zlasti v zvezah ako – ali (nikar/ne), bodisi – ali (nikar/ne), (si) bodi/bodite – ali (nikar/ne), si – ali (nikar/ne), li – ali (nikar/ne), [vprašalni stavek] – ali (nikar/ne) za vezanje stavkov ali stavčnih členov, ki se vsebinsko izključujejo; SODOBNA USTREZNICA: ali
1.1 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, sta protipomenska
2. v ločnem priredju, zlasti v zvezah ako – ali, ali – ali, bodisi – ali, (si) bodi/bodite – ali, če – ali, li – ali za vezanje stavkov ali stavčnih členov, ki kažejo na možnost izbire; SODOBNA USTREZNICA: ali
2.1 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, sta med seboj neodvisna
2.2 v trojni formuli in pri naštevanju (kopičenju) za uvajanje posameznih členov (ali zadnjega)
2.3 negotovo, prekrivno z geslom alii za uvajanje prevodnih različic zaradi razlik v prevodnih predlogah
3. v ločnem priredju za vezanje stavkov ali stavčnih členov, ki se med seboj dopolnjujejo; SODOBNA USTREZNICA: ali
3.1 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, se dopolnjujeta
3.2 v trojni formuli in pri naštevanju (kopičenju) za uvajanje posameznih členov (ali zadnjega)
3.3 za uvajanje pojasnila k naslovu
4. v ločnem priredju za vezanje stavkov ali stavčnih členov, katerih pomen je skoraj enak; SODOBNA USTREZNICA: ali
4.1 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, sta sopomenska
4.2 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, sta manj znana/tuja beseda in beseda, ki jo natančneje pomensko določa ali razlaga
4.3 v trojni formuli za uvajanje posameznih členov (zlasti zadnjega)
4.4 za uvajanje besede, besedne zveze s podobnim, enakim pomenom
5. v protivnem priredju za uvajanje nove trditve namesto prej zanikane; SODOBNA USTREZNICA: ampak
6. v protivnem priredju, tudi v zvezah ali vsaj/saj, ali vsaj/saj viner/vunar, ali viner/vener/vunar/vini za izražanje nasprotja s prej povedanim; SODOBNA USTREZNICA: ampak, toda
6.1 za izražanje nasprotja, ki dopolnjuje prej povedano
6.2 za izražanje nepričakovanega
6.3 za izvzemanje, omejevanje
6.4 za stopnjevanje
7. v protivnem priredju, z oslabljenim pomenom za dopolnjevanje, pojasnjevanje prej povedanega
8. za opozoritev na prehod k drugi misli; SODOBNA USTREZNICA: ampak, toda
FREKVENCA: približno 17000 pojavitev v 50 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
ampak (ampak, anpak) veznik
1. v protivnem priredju za izražanje nasprotja s prej povedanim; SODOBNA USTREZNICA: ampak, toda
1.1 za izražanje nasprotja, ki dopolnjuje prej povedano
1.2 za izražanje nepričakovanega
1.3 za omejevanje, izvzemanje
1.4 za stopnjevanje
2. v protivnem priredju za uvajanje nove trditve namesto prej zanikane; SODOBNA USTREZNICA: ampak
3. v protivnem priredju, z oslabljenim pomenom za dopolnjevanje, pojasnjevanje prej povedanega
3.1 za vezanje dveh stavkov, ki se dopolnjujeta
4. za opozoritev na prehod k drugi misli; SODOBNA USTREZNICA: ampak, toda
FREKVENCA: približno 3000 pojavitev v 39 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
andoht -i (andoht, andaht) samostalnik ženskega spola
1. zavestna (miselna) zbranost; SODOBNA USTREZNICA: pozornost, predanost
2. kar se kaže v natančnem in vestnem izpolnjevanju verskih dolžnosti; SODOBNA USTREZNICA: pobožnost
3. v zvezi z lasten pamet, premislek, presoja
4. velika prizadevnost, navdušenje za kaj; SODOBNA USTREZNICA: gorečnost
5. Bogu dana obljuba, katere prekršitev je greh; SODOBNA USTREZNICA: zaobljuba
FREKVENCA: 109 pojavitev v 26 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
andohtljiv -a -o (andohtliv, andahtliv) pridevnik
1. ki se ravna po božjih zapovedih; SODOBNA USTREZNICA: bogaboječ
2. ki natančno in vestno izpolnjuje verske dolžnosti; SODOBNA USTREZNICA: pobožen
2.1 ki izkazuje, odraža človekovo natančno in vestno izpolnjevanje verskih dolžnosti; SODOBNA USTREZNICA: pobožen
3. ki izraža, kaže veliko prizadevnost, navdušenje; SODOBNA USTREZNICA: goreč
FREKVENCA: 37 pojavitev v 15 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
bandéra Frazemi s sestavino bandéra:
nosíti bandéro čésa
nosíti bandéro čésa
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
beštija -e (beštija, bestija°, bestja°) samostalnik ženskega spola
1. divja žival, običajno velika in/ali nevarna
2. v Razodetju bitje v podobi nenavadne rogate živali, ki odvrača ljudi od Boga; SODOBNA USTREZNICA: zver
3. v razlagalnih besedilih, zlasti k Razodetju kdor služi satanu in odvrača ljudi od vere v Kristusa; SODOBNA USTREZNICA: antikrist
4. slabšalno človek, ki ima negativne moralne lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: beštija
FREKVENCA: 114 pojavitev v 8 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
biti1 sem nedov. biti, tj. pomožni glagol in obstajati: nej hotel drugazhi imenuan biti nedol., kakor ſijn tiga zhloveka ǀ nemoremo vſe bity nedol., kakor S: Theresia ǀ koku morio taku preprosti bitij nedol. ǀ zhe je bulshi bite nedol. shena, ali mosh ǀ Nej gvishnu Nem. Nem. potrebovola Maria Diuiza ozhiſzhena bita nedol. ǀ je lahkejshi … eno kazho v' nedrah noſſit, inu oskrunen nebiti +nedol., po shtriki pleſsat, inu nepadit ǀ is nebeſſ je prishal na semlo, terpeiti, inu Chrishan biti namen. ǀ Ieſt ſim 1. ed. en dober Pastir ǀ Sim 1. ed. beyshal od takushnih perloshnosti ǀ ſem 1. ed. vam ſapovedal ǀ Sem 1. ed. padla v'jamo tiga greha ǀ kakor uni shlushabnik Ceſaria Caroluſa, od kateriga ſjm 1. ed. bral ǀ Jeſt ſam 1. ed. menil ǀ Sa volo tiga ſin 1. ed. ſe bil perpravil Klagovati zhes ta reuni ſvejt ǀ ti ſi 2. ed. kriva ǀ Ti, ti 2. ed. ta tatinski Achan ǀ tuoja Hzhij je 3. ed. taku nemarna ǀ ſama ſebi ſmert ſi ie 3. ed. voshila ǀ Bug Vſigamogozhi jé 3. ed. bil sapovedal v'ſtarim Teſtamentu ǀ cillu krajleustvu jebil 3. ed.+ njemu pred saurashnikom ohranil ǀ Vni ſgubleni Syn jeli 3. ed.+ proſsil ſvojga ozheta de bi ga hotel sa hlapza gori vseti ǀ nuzna, inu potrebna jeta 3. ed.+ S. molitva ǀ nam e 3. ed. hotel dati ſaſtopit Joel Prerok ǀ Bug ej 3. ed. hotel dati saſtopit ǀ Kadar od Sodniga dneva ym ei 3. ed. pridigual ǀ Jeroboam ſe ja 3. ed. bal, de bi ta folk s' zhaſſam od njega neodſtopil ǀ En Mashnik le 3. ed. bil poklizan k' enimu bolniku ǀ aku vashe djajne je 3. ed. angelſku, tuje +3. ed., aku vij vſe skusi Boga lubite ǀ malukedaj s'nje uſt ena nenuzna beſseda, ſejshlishala +3. ed.+ ǀ tvoj Ozha, inu jeſt ſmò 1. mn./dv. tebe s' shaloſtio yſkala ǀ s'ene ſklede ſta 3. dv. jedila ǀ v' tem mejſtj Colonia ſta 3. dv. bila dva kupza, katera ſta 3. dv. snala lagat, ble kakor pſ lajat ǀ v'eni posteli sta 3. dv. ukupaj ſpala ǀ ſtà 3. dv. bila sazhela ſe kregat, inu bojovati ǀ on je glava mij ſmo 1. mn. glidij ǀ en teden ſmò 1. mn. pres Kruha ǀ ſatorai smò 1. mn. tudi dolshni ǀ bom iskasal kaku ſmô 1. mn. dolshni odpuſtiti ǀ vy ſte 2. mn. taku neusmileni ǀ kaku maihinu ste 2. mn. na moj exempel gledali ǀ ony ſo 3. mn. ſturili tiga Malika ǀ Drugi ſò 3. mn. minili, de isvelizhen je ta, kateri ima veliku blaga ǀ vſij elementi ſó 3. mn. bily njemu pokorni ǀ so 3. mn. njega ſfarili ǀ Kupzij sò 3. mn. molili Pluta ǀ takorshne Kuharze, só 3. mn. malu huale uredne ǀ ſó 3. mn. ſe s'Stephanom is vprashovali ǀ na vus glaſs ſu 3. mn. bily sazheli vupyti, shrajati, guant s'ſebe targat, inu laſſij s' glave pulit ǀ ſoga 3. mn.+ v' apnenizo verglij ǀ tudi Anania Azaria, Miſsael ſolo 3. mn.+ (?) bily iſvolili shivy v'to resbeleno pezh versheni biti ǀ jest pak bom prih. 1. ed. piſsal kakor ſo ſlovenzi piſsali ǀ obene lashke, ali latinske, ali nemshke beſsede ne bom prih. 1. ed. meſhal ǀ koku tedaj bon prih. 1. ed. ſnoſſila ǀ obene beſsede nebom +1. ed. sasnamval ǀ Jeſt nebòm +1. ed. vezh vam pridigual ǀ Boshij strah vaſs bodem prih. 1. ed. vuzhil ǀ jeſt vaſs nihdar ne bodem +prih. 1. ed. sapustil ǀ nebodem +prih. 1. ed. ijh vuzhil ǀ Angele bosh prih. 2. ed. sa tuoje tovarshe imel ǀ sakaj tedaj ne bosh prih. 2. ed. Boga sahvalil ǀ Moje Dete Kaj posh prih. 2. ed. sazhelu Kadar ta Koſs Kruha bosh prih. 2. ed. snedilu ǀ gledai de nebosh prih. +2. ed. v'greh padil ǀ Spumni, de bodesh prih. 2. ed. ta Prasnik poſvezhoval ǀ tuoje ozhij nebodesh prih. +2. ed. pravu odperla ǀ ſledni po navadi ſvoje deshele bo prih. 3. ed. gouuril ǀ letu ne bo prih. 3. ed. mene prestrashilu ǀ leta guishnu ne bò prih. 3. ed. lona od Boga imel ǀ kaj bu prih. 3. ed. tebi pomagalu ǀ Kaj menish debo +prih. 3. ed. s'tebe ǀ nihdar vezh nebo prih. +3. ed. tebe reshalil ǀ vaſh ſtan vam nebò prih. +3. ed. nepotu de bi ne bily isvelizheni ǀ zhe on nebó prih. +3. ed. skoraj vſe prehodiszhe s' rok vſel ǀ Bug bode prih. 3. ed. tebi dal en obilni lon kakor Abrahamu ǀ de bodè prih. 3. ed. gvishnu potonil ǀ Bode prih. 3. ed. vni Kateri ſaurashi mashnike, inu duhoune Kirkuli samore, ijm shkodi, ijh opraula, inu vſe tu hudu Kateru more smiſlit ǀ Gdu ne bode prih. 3. ed. ſposnal de ta s. Molitva je nuzna ǀ koku tedaj ſe nebode prih. +3. ed. bal Boga Vſigamogozhniga ǀ obedua ſe bota prih. 2. dv. kaſſala ǀ Hodita sa mano, ter nebota prih. +2. dv. vezh ribe, ampak ludy lovila ǀ Boga ſe bomo prih. 1. mn. bali ǀ aku ſe ne bomo prih. 1. mn. pobulshali ǀ volnu bomò prih. 1. mn. pushlushali ǀ de vſaj mertua bomò prih. 1. mn./dv. vkuppaj leshala ǀ my skuſi naſhe grehe nebomo prih. +1. mn. ſe neuredni ſturili ǀ nikuli sadoſti zhaſti, inu huale nebomò prih. +1. mn. mogli dati ǀ Aku bodemo prih. 1. mn. G: Bogu pokorni ǀ ſmo kumai dozhakale, de nashe nove gvante ſmò oblekle, inu de budemo prih. 1. mn. prangale, inu spet nashe kratke zhaſſe vshivale ǀ aku bote prih. 2. mn. v'gnadi Boshij ǀ vaſh lon ne bote prih. 2. mn. sgubili ǀ Nebeſhku krajlestvu botè prih. 2. mn. doſegli ǀ zhe li boſte prih. 2. mn. fliſsik, inu andohtlivu hodili poshlushat te S. pridige ǀ aku ſe ne bute prih. 2. mn. pobulshali ǀ obeniga lona od G: Boga nebote prih. +2. mn. imeli ǀ gledaite de skuſi nove grehe nepote prih. +2. mn. supet gnado boshjo od vaſſ ſtresli ǀ obene druge rizhij ſe nebotebali prih. +2. mn.+ ǀ Pokuro bodete prih. 2. mn. delali ǀ vij bodete prih. 2. mn. moja Nevesta, inu frishtina, inu Gospa mojga ſerza ǀ nihdar nebodete prih. +2. mn. bulshiga Mojstra neshli ǀ IEſt vejm de veliku nijh ſe bodo prih. 3. mn. zhudili ǀ ſhtrajfinge ne bodo prih. 3. mn. nad vaſs prishle ǀ ona dua bodo prih. 3. mn./dv. sa kruham tekla ǀ aku tudi nekateri ſe bodò prih. 3. mn. moijm pridigam posmehuali ǀ Ty isvoleni podo prih. 3. mn. veliku terpeli ǀ obeniga lona nebodo +prih. 3. mn. od G: Boga doſsegle ǀ ſvetlobe tiga rumeniga ſonza nebodò +prih. 3. mn. vidili ǀ debeli nebodó +prih. 3. mn. mogli po taku voskim potu hodit ǀ dokler v'grehi ostanejo, nezh lepshi nabodo +prih. 3. mn. ǀ bodi vel. 2. ed. veſsela ǀ Ne bodi vel. 2. ed. taku nor ǀ Nebodi +vel. 2. ed. taku foush, nevoshliu, inu neuſmilen ǀ vam nebodi +vel. 2./3. ed. teshku poshlushat ǀ Hvala, inu zhast bodi vel. 2./3. ed. do veKoma nashimu Ozhetu Nebeſhkimu ǀ sdaj ne zviblajmo, de bi on nam ga okratel, ampak bodimo vel. 1. mn. sagvishani ǀ nebodimo +vel. 1. mn. taku preprosti ǀ Nebodmo +vel. 1. mn. sanikarni ǀ shegnani bodite vel. 2. mn. do vekoma ǀ Ne bodite vel. 2. mn. kakor je bila una ǀ nebodite +vel. 2. mn. taku nori ǀ bodio vel. 3. mn. kuſsi, ali drusgi, gledaj de yh dobru ſpezhesh ǀ veliku vekshi huale je bil del. ed. m vreden David ǀ ſe je bjl del. ed. m perglihal enimu pohleunimu Iagnetu ǀ s'kuſi molitu je bel del. ed. m njega veliko sastopnost doſegal del. ed. m ǀ David s' mladiga je bol del. ed. m paſtir ǀ kadar danaſs bi nebil +del. ed. m en taku velik Prasnik ǀ kadar je bila del. ed. ž mlada ſi ij vſe perpuſtila ǀ obena shival jem nej bla del. ed. ž vezh pokorna ǀ ta grenka ſmert bi nebila +del. ed. ž Euo umorila ǀ kadar bi vezh pridig v'ſlovenskim jesiku drukanih bilu del. ed. s ǀ na ſvejtu, shkof ſe je zhudil sakaj je bilù del. ed. s ſhteri vre Kar je bil vmerl ǀ nej blu del. ed. s v' Rimi shlishat petlerja ǀ bosh sposnala, de bi nebilu +del. ed. s terbej tebi tulikain sa Nebu terpeti ǀ zhes enu majhinu ga vezh nejbilu +del. ed. s sgledat ǀ tamkaj ſta bila del. dv. m dua hudobna Zupernika ǀ Tista dua hudobna stariza … s'Kamenjam … ſama sta poſsuta bilà del. dv. m ǀ Sta bla del. dv. m dua goſpuda velika priatela ǀ ſta bila del. dv. s dua dreva ǀ vſe druge deshele is oroshiom ſo bily del. mn. m premagali ǀ ſo bilij del. mn. m perſileni Christuſa sbuditi ǀ kadar bi bilii del. mn. m vſii Goſpudie, obeden bi neſtregil ǀ Kateri bi bli del. mn. m radi vidli de bi osdravil ǀ vsy potoki, reke, inu morje bi nebili +del. mn. m ſadoſti pogaſſiti njega vrozhino ǀ Kadar bi ſe nebilij +del. mn. m jokali, inu sdihualij ǀ bi vam vſega blage nebily +del. mn. m odnesli ǀ mejstu, is kateriga ty puntarski Angeli padli ſobili +del. mn. m ǀ njeh Sauraſhniki ſobily +del. mn. m taiſtu Mestu oblegli ǀ shabe ſo bile del. mn. ž vus Egypt, inu Faraona premagale ǀ de bi nyh nedolshnoſt s' vurelem kropam nebile +del. mn. ž perſilene s' vishat ǀ ozheſsa ſe ſo ijm bila del. mn. s noter uderla ǀ Te vrata paklenska ſe ſo bile del. mn. s odperle zanikane sedanjiške oblike nej ſim 1. ed. vezh ſe zhudil ǀ nei ſim 1. ed. obeniga hudobnishiga mogal naiti ǀ jest nejſim 1. ed. obena loterza ǀ neiſim 1. ed. nezh dobriga, ampak veliku hudiga ſturil ǀ takushne vere neſim 1. ed. v' Iſraeli nashal ǀ de nej ſeim 1. ed. ranena, inu premagana poſtala ǀ Kruha nej ſi 2. ed. hotel dati ǀ nei ſi 2. ed. provi zhlouik temuzh podoba zhloueska ǀ ti neiſi 2. ed. boshio beſſedo shlishal ǀ vſe tuoje shivozhe dny ſe nejſi 2. ed. eno uro k' ſmerti perpraulal ǀ Nei 3. ed. vezh na ſemli reſnize ǀ ta nei 3. ed. obena kriviza, ali shkoda ǀ veliku lejt otrok ne 3. ed. imela ǀ nèj 3. ed. lepshi, nuznishi, inu spodobnishi sapuvidi, Kakor je ta de imamo G. Boga is celiga nashiga serza lubiti ǀ nej 3. ed. tarduſti, de bi ogin taiſte neomezhil, nejſile 3. ed.+, de bi jo neumoſtril ǀ Zhaſt tiga Libana je ni 3. ed. dana, inu lepota tiga hriba Carmeli ǀ ta Philosophus nij 3. ed. mogal taisto dopolnit ǀ na semli naj 3. ed. veſſelja bres shaloſti, nej 3. ed. sdrauia bres bolesni ǀ Ta hudi pak li 3. ed. hitel rezhi ǀ Neli 3. ed.+ yh deſſet ozhiſzhenih? kej ſo tedaj ty devet ǀ ſta potle kakor pſs, inu mazhika shivela, inu obene ſrezhe nejſta 3. dv. imela ǀ ſe neiſta 3. dv. hotela spovedat ǀ nikuli neì ſta 3. dv. kaple kryvy, prelila ǀ dokler jo nesta 3. dv. posnala ǀ nejſmo 1. mn. nevoſhliui de vy ste taku veſseli ǀ nei ſmò 1. mn. ene dobre ſvete misli imeli ǀ tebi gliha nihdar nes ſmo 1. mn. vidli ǀ Neſmo 1. mn. nezh vluvili ǀ nei ſte 2. mn. nalosheni s' butaro teh grehou ǀ vy nejſte 2. mn. Boshy, dokler resnizo boshjo n'hozhete radi poshlushat ǀ nihdar nejste 2. mn. rajtat ſe vuzhile ǀ nikuli ſe neiſte 2. mn. s' pravo grevingo spovedali ǀ neſte 2. mn. gobe katere vſo tinto vſebe potegneio ǀ ako poprej nes ſte 2. mn. prau vasho dusho ozhiſtili ǀ nei ſo 3. mn. ludje temuzh Kazhe ǀ jo neiſo 3. mn. v' ſoſeski terpeli ǀ neiſò 3. mn. dopernesli ſad dobriga diaina ǀ vni ſtari Philoſophi, kateri nei ſò 3. mn. nezh veidli od ſvetiga Piſſma ǀ nihdar ſe nejſo 3. mn. pustili pregovorit ǀ Boga ſe nei ſò 3. mn. bali, ludy ſe nejſò 3. mn. shonali ǀ Kuharze nejsó 3. mn. nikuli lazhne ǀ Ajdje neſo 3. mn. hoteli letega vervat ǀ ony neso 3. mn. potonili, kakor AEgypzery ǀ ony nèſo 3. mn. veruvali v' mene ǀ li en ſam poplat ſo imeli, de ſe najſo 3. mn. ſpodli, ali udarili komaj biti prav biti, prav se goditi: s'vamij nebò poterplejna imel, ampak bodò djali, kumaj ij je 3. ed. konec biti končati se: li sheſt tednou nej bilu deshia, vener vſiga hozhe konez biti nedol. ǀ Kakor de bi imelu vſiga Konz biti nedol. ǀ kadaj tedaj bo konz 3. ed. lete vojske ǀ katerih nihdar nebò konez ǀ zhudu, de yh nej konz bilu del. ed. s ǀ ſizer bi bilu konez del. ed. m tiga zhloveskiga ſpola ven(kaj) biti končati se: ſakaj ta ſvejt je ena Comedia per kateri vſakateri zhlovek ima ſvojo pershona, kadar ura pretezke, fironk ſe potegne, inu je vſe vun 3. ed. ǀ Beno ſapovej laſtauzam, de imaio tihu biti, dokler bo njega pridiga vun 3. prih., kar prezei ſo vumokenle ǀ je ushe ſpuvid vunkaj bila del. ed. ž žal biti žal biti: mu je bilu shal del. ed. s de more ta ſveit sapustiti ǀ Mu nej bilu sa volo hudizha shal del. ed. s, ampak sa volo dobizhika → bo, → bode
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
biti2 sem nedovršni glagol
I. kot polnopomenski glagol
1. kdo/kaj izraža materialno ali duhovno obstajanje v stvarnosti; SODOBNA USTREZNICA: obstajati
1.1 dov., kaj začeti obstajati; SODOBNA USTREZNICA: nastati
1.2 kot slovnični zgled izraža potrditev, pritrditev
1.3 kdo/kaj, koga [rodilnik količine] obstajati kot živo bitje; SODOBNA USTREZNICA: živeti
2. v zvezi s (tretje)osebno rabljenim naklonskim glagolom moči izraža
2.1 kot povedek, navadno ob osebkovem odvisnem stavku, kaj; negotovo, vprašljivo ali zaželeno, dopustno obstajanje oz. uresničitev česa
2.2 kot členek nepopolno prepričanost o čem; SODOBNA USTREZNICA: morda, mogoče
3. kdo/kaj; s prisl. določilom kraja izraža navzočnost v prostoru in času
3.1 kdo/kaj nahajati se
3.1.1 kdo/kaj; obstajati
3.2 kdo bivati, prebivati, živeti
3.2.1 kdo; (okoli koga) zadrževati se
3.3 kdo; (pri čem), s čim biti prisoten, udeležen pri kaki dejavnosti; udeleževati se česa
3.3.1 kdo; (na čem, v čem) biti dejaven pri kakem delu, opravilu; SODOBNA USTREZNICA: opravljati kaj
3.4 kdo; (pri kom, v čem) s kom nahajati se v družbi s kom
3.4.1 kdo; s kom hoditi, iti za kom, spremljati koga
3.4.2 kdo; s kom spremljati koga zaradi varstva, pomoči
3.5 v velelniku, kdo/kaj; s kom kot del pozdravnega in/ali blagoslovitvenega besedila izraža željo, hotenje po (blagodejni) prisotnosti koga/česa
3.6 kaj; komu [smiselni osebek], (na kom [smiselni osebek], pri kom/čem [smiselni osebek], v čem) izraža, da kaj pripada osebku ali je značilno zanj; SODOBNA USTREZNICA: imeti
4. nedov. in dov., kaj; komu, s prisl. določilom časa ali s prihodnjikom izraža
4.1 uresničevanje/uresničitev ali obstoj, potek česa v prostoru in času; SODOBNA USTREZNICA: dogajati se, zgoditi se, obstajati
4.1.1 kaj trajati
4.2 nedov. in dov., kaj začenjanje/začetek obstajanja; SODOBNA USTREZNICA: nastajati, nastati, nastopiti, priti
4.2.1 miniti
5. v zvezi z vprašalnimi zaimki sprašuje po neznanem
5.1 v zvezi s kdo, kdo sprašuje po neznani osebi
5.2 v zvezi s kaj, kdo/kaj; komu, s kom sprašuje po vzroku ali posledici dejanja, dogajanja ali stanja, predstavljenega v sobesedilu
5.3 v zvezi s k čemu, kaj; komu sprašuje po namenu ali vzroku (obstajanja) česa
II. kot pomožni glagol, z opisnim ali trpnim deležnikom
1. za tvorbo časovnih oblik in izražanje časov
1.1 preteklika
1.2 predpreteklika
1.3 prihodnjika
2. za tvorbo naklonskih oblik in izražanje naklonov
2.1 sedanjega pogojnika
2.2 preteklega pogojnika
2.3 velelnika
2.3.1 ob členku si ali/in v zvezi z ali/oli v vezniški vlogi izraža možnost izbire
3. za izražanje načinov
3.1 tvornega
3.2 trpnega
III. nedov. in dov. kot pomožni glagol, v vlogi vezi s povedkovim določilom
1. povedkovo določilo je samostalniška beseda, samostalniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik izraža obstajanje ali nastop tega (navadno stanja, lastnosti ali položaja/funkcije), kar označuje povedkovo določilo
1.1 kdo; kdo/kaj, komu kdo/kaj povedkovo določilo izraža poklic, položaj, funkcijo, pripadnost skupini ali (sorodstveno, prijateljsko) razmerje ipd.
1.2 kdo/kaj; kaj, komu kaj povedkovo določilo natančneje opredeljuje osebek glede na vsebino oz. pomen, dejavnost, lastnost(i), stanje ipd.
1.2.1 kot del vezniške zveze to je s pojasnjevalnim namenom uvaja drugačno, ustreznejšo, nazornejšo ali podomačevalno izrazitev, opredelitev česa
1.2.2 kdo/kaj; (pri kom) izraža (vsebinsko) istovetnost osebka
1.2.3 dov., kdo/kaj; (iz česa), k čemu, kaj izraža spremembo v to, kar označuje povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: postati kaj
1.3 v zvezi z vprašalnimi zaimki kot nadomestilom ali dopolnilom povedkovega določila
1.3.1 v zvezi z zaimkoma kdo in kaj sprašuje po neznani vsebini osebka
1.3.2 v zvezi s kaj za (en/enega) sprašuje po kakovosti, lastnosti ali vrstnosti samostalnika v povedkovem določilu
1.4 kaj; koga/česa [rodilnik svojilnosti], od koga/česa izraža svojino, pripadnost komu/čemu
1.4.1 v zvezah s čiga, česa sprašuje po pripadnosti koga/česa komu/čemu
1.4.2 kaj; komu izraža namenjenost česa komu
1.5 nedov. in dov. izraža obstajanje ali nastop stanja oz. lastnosti
1.5.1 kdo/kaj; komu/čemu kaj, komu k čemu obstajati za koga/kaj kot to, kar izraža povedkovo določilo
1.5.1.1 kdo; komu k čemu povzročati/povzročiti komu/čemu to, kar izraža povedkovo določilo
1.5.2 kdo/kaj; komu, k čemu obstajati kot predmet dejanja z neprijetnim učinkom, ki ga izraža povedkovo določilo
1.5.3 nedov., kdo/kaj; komu [smiselni osebek] kaj vzbujati občutek, vtis, kot ga izraža povedkovo določilo
1.5.4 nedov. in dov., kaj; komu [smiselni osebek] pripadati/pripasti komu to, kar izraža povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: prejeti/imeti
1.5.4.1 kaj; komu koristiti komu
1.5.4.2 v zvezah z ime, priimek, vzdevek, brezoseb.; komu/čemu [smiselni osebek] kaj izraža, da ima kdo/kaj ime, priimek, vzdevek, namenjen razpoznavnosti oz. prepoznavnosti nosilca; SODOBNA USTREZNICA: imenovati se
1.5.5 navadno v zvezah s k, za, kdo/kaj; komu/čemu, k čemu, za koga, (za koga/kaj) izraža namenskost, kot jo izraža povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: služiti
1.5.5.1 kaj; za kaj izraža vrednostno nadomestitev oz. zamenjavo
2. povedkovo določilo je pridevniška beseda, pridevniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik, kdo/kaj; kakšen/čigav/kateri, kakšnim, komu kakšen povedkovo določilo izraža lastnost, značilnost, pripadnost, količino ali vrstnost
2.1 v velelniku
2.1.1 kot del molitvenega obrazca
2.1.2 kot pozdrav ali/in blagoslov oz. kot del tovrstnega besedila
2.2 nedov. in dov. izraža pridobitev ali obstoj lastnosti, ki jo izraža povedkovo določilo
3. povedkovo določilo je prislov, prislovna besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik
3.1 kdo/kaj, koga/česa [ob količinskem izrazu] izraža obstajanje v okoliščinah (prostorskih, časovnih, lastnostnih, vzročnostnih), ki jih izraža povedkovo določilo
3.1.1 kdo/kaj; (iz koga/česa, od koga/česa) izraža izvor, izhodišče, vir; izvirati
3.1.2 kaj; (iz česa) izraža snov, iz katere je osebek
3.2 kdo/kaj; (v čem, s čim) nahajati se v stanju (položaju, razmerju), ki ga izraža povedkovo določilo
3.2.1 kdo/kaj; (pod kom) nahajati se v podrejenem položaju
3.2.2 kdo/kaj; (pri kom, v čem) biti predmet tega (čustvovanja, odnosa, dejanja, delovanja), kar izraža povedkovo določilo
3.2.3 kdo; (v čem) nahajati se v tem ali biti opremljen s tem, kar izraža povedkovo določilo
3.3 kdo/kaj; komu, (v čem) opravljati dejanje, ki ga izraža povedkovo določilo
4. povedkovo določilo je povedkovnik, povedkovniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik
4.1 nedov. in dov., brezoseb. izraža stanje v naravi
4.2 nedov. in dov., brezoseb./kdo/kaj; kogarod. [smiselni osebek], (od česa), komu [smiselni osebek], kogatož. [smiselni obsebek], na koga/kaj, za koga/kaj, na kom/čim, pred kom/čim, (med kom), s kom [smiselni osebek] izraža doživljajsko in/ali razpoloženjsko stanje udeleženca oz. nosilca
4.2.1 v zvezi biti čez, kdo/kaj obstajati kot del celote, ki ne obstaja več; SODOBNA USTREZNICA: (pre)ostajati
4.2.2 v zvezi biti proč/tja/tjakaj/vun, kdo/kaj izraža prenehanje obstajanja, življenja in/ali časovno odmaknjenost česa; SODOBNA USTREZNICA: miniti, umreti
4.3 izraža vrednotenje
4.3.1 brezoseb./kaj [nadomestilo za polstavek, odvisnik z da ali nedoločnik]; (na čem)
4.3.2 brezoseb.; kogarod. [smiselni osebek], komu/čemu [smiselni osebek]
4.3.2.1 v zvezi temu je/bode/bodi tako izraža potrditev, da je prej povedano v skladu z resničnostjo; Tako je! Naj bo tako!
4.3.2.2 v zvezah kot čast/hvala/mir bodi komu, s kom
4.4 kot pozdrav in/ali blagoslov oz. kot del tovrstnega besedila
4.5 kot del molitvenega obrazca
4.6 kot izraz hvaležnosti
4.6.1 brezoseb.; komu [smiselni osebek], nedoločnik naklonsko opredeljuje dejanje
4.6.2 v zvezi s čas, red, brezoseb.; česa, nedoločnik izraža primernost časa za kaj
5. povedkovo določilo je nedoločnik, v zvezi z videti, kaj izraža videz stanja, lastnosti, kot ga/jo izraža povedkovo določilo
6. v povedkovem določilu je predložni morfem
6.1 izraža rodilniško prehodnost, v zvezi biti prez, kdo; koga ne imeti
6.2 izraža dajalniško prehodnost, v zvezi biti proti, kdo; komu nasprotovati
6.3 izraža tožilniško prehodnost, v zvezi biti čez, kdo/kaj; koga/kaj izraža nadrejenost ali višjo stopnjo; SODOBNA USTREZNICA: gospodovati, presegati
6.4 izraža tožilniško prehodnost, v zvezi biti za
6.4.1 kdo; za koga soglašati s kom, biti pristaš koga
6.4.2 brezoseb.; komu [smiselni osebek], za koga prizadevati si, truditi se za kaj
6.5 izraža dajalniško ali tožilniško prehodnost, v zvezi biti zoper, kdo/kaj, koga [rodilnik količine]; komu/čemu, koga/kaj nasprotovati komu/čemu
6.6 izraža orodniško prehodnost, v zvezi biti z, kdo; s kom soglašati s kom, biti pristaš koga
FREKVENCA: približno 97000 pojavitev v 52 delih
FRAZEOLOGIJA: biti čez graben, biti dan na znanje, biti (dobro) pri dneh, biti k smrti, biti (komu) k ničemur, biti (komu) k pridu, biti (komu) na del, biti (komu) na poti , biti komu na strani , biti komu ob srcu/srce, biti komu v misli, biti komu v rodu/žlahti, biti kriji/roda/žlahte koga, biti majhnega srca , biti meča, biti na dnevi, biti na dnevu, biti na erpergah, biti na glavi koga, biti na kom, biti na laži , biti na tem, biti na tem, biti na/v porodu, biti nad čim k norcem, biti nad kom, biti pred davrmi , biti pred kom, biti pred očima, biti pred rokami, biti pred srcem/v srcu, biti pri mleku/sescih matere, biti pri pameti/umu, biti (si) v svesti česa, biti smrti, biti spred oči, biti v krili, biti v oblasti, biti v pan dejan/položen, biti v roki/rokah koga, biti v (veliki) časti, biti vpričo, biti za kom, bodi Bogu toženo, bodi ga Bog hvaljen/zahvaljen, Bog je priča, (kaj) biti komu pokošen travnik, kaj bo/bode (h) komu, kaj je komu s kom?, kaj je (komu) zato?, ne biti enega boba vreden, (to) bodi daleč, truc bodi komu/čemu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
bodljaji -jev m mn. zbadanje v prsih: ta S. Arznja od G: Boga nam dana, osdravi vſe bolesni nashe dushe; osdravi otuk te offert: Vodenizo te ohernje: Gobe te nezhistosti: Ietiko te nevoshlivosti: Bodlaje tož. mn. tiga ſaurashtva (I/1, 120) ǀ on je imel bodlaie tož. mn., naduho, jetiko, vodenizo, metlaie (V, 95) Prim. pri Kastelec-Vorencu bodlaji ‛kadar eniga na ſtrani bode, pleuritis’.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
bog1 -a m bog: kateriga Bug im. ed. Mars je lubil ǀ De Ajdje ta pervi lejtni meſiz ſo praſnovali praſnik Boga rod. ed. iana ǀ Iupiter sa vola lubesni, katero je imel prutu eni sheni Europa imenuani s'Boga rod. ed. je bil en vol ratal ǀ Ie prepovedal offer Bogu daj. ed. Mars tiga boboja, inu ſaurashtua ǀ sapiſsanu h'zhasti timu neſnanimu Bogvu daj. ed. ǀ Ti ledih sò molili boga tož. ed. adonida ǀ Ali she vſelei vekshi norzy ſo bily taiſtij, kateri sa boga tož. ed. ſo molili mozhike, pſſe, kazhe, ribe, tize, crocodile, lintuarne, inu druge oſtudne shivali ǀ prezei ſo shli v' Tempel Boga tož. ed. Mars sahualit ǀ Modri tiga ſvejta, ſo norzi pred Bogam or. ed. ǀ vſij Bogovi im. mn., inu Bogine imaio na ſemlo pojti ǀ nikar nerezi de tvoy Maliki ſo Bogovy im. mn. ǀ Ajdouski Bogouvy im. mn. kateri ſi ſo bily sbrali sa nijh snaminie tu dreuje ǀ Pitagora je tudi djal de Bogouvij im. mn. li na ſerce gledaio ǀ de namrezh vaſhi Boguvi im. mn. ſo preobernili ſolse v'shlahtne kamene ǀ tij Aidouski Vuzheniki ſo diali de nijh faush Boguvij im. mn. nemaraio sa offer, aku tudi ſerce ijm n'offraio ǀ ta ſerd ſvoyh Bogovu rod. mn. vtolaſhili ǀ Tiga negnuſniga Vulkana inu ſtu drugyh bogovu rod. mn. ǀ lepota vam je od Bogou rod. mn. dana ǀ je Bogovom daj. mn. telleta, ouce, inu koshtrune offroval ǀ G. Bogu zhaſt vſame inu drugem faush bogovom daj. mn. jo dà ǀ Ie prepovedal Iupitru, inu drugem Bogovam daj. mn. offer tiga ſerza ǀ zhast ijkasat nijh Boguvom daj. mn., inu Tempelnom ǀ vener s'raven druge Bogove tož. mn. ſte molili ǀ nej sadosti de ti druge Boguve tož. mn. nemolish ǀ druge folsh bogove tož. mn. nymash raven mene imeti ǀ Pallas, leta je bila ta ner uzhenejſhi v' mej Bogovij or. mn.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
bogovanje -a (bogovanje, bugovane, bogovajne, bogovane, bogavanje, bogovajnje) samostalnik srednjega spola
1. napovedovanje prihodnjih ali razlaganje preteklih dogodkov s pomočjo posebnih sposobnosti; SODOBNA USTREZNICA: prerokovanje, vedeževanje
2. izjava, ki napoveduje prihodnje ali razlaga pretekle dogodke, dana s pomočjo posebnih sposobnosti; SODOBNA USTREZNICA: prerokba
FREKVENCA: 11 pojavitev v 5 delih
TERMINOLOGIJA: duh bogovanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
bruma -e samostalnik ženskega spola
1. kar se kaže v natančnem in vestnem izpolnjevanju verskih dolžnosti; SODOBNA USTREZNICA: pobožnost
1.1 stanje, v katerem se kaže natančno in vestno izpolnjevanje verskih dolžnosti; SODOBNA USTREZNICA: pobožnost
2. v Novi zavezi kar se kaže v božjem odrešenjskem delovanju na verujočega; SODOBNA USTREZNICA: pravičnost
2.1 v Stari zavezi kar se kaže v božjem delovanju na človeka kot pomoč, kazen; SODOBNA USTREZNICA: pravičnost
3. kar se kaže v človekovem sprejemanju božjega odrešenjskega delovanja in božje volje; SODOBNA USTREZNICA: pravičnost
4. kar je v skladu z določenimi normami, priznanimi načeli; SODOBNA USTREZNICA: pravičnost, poštenost
5. kar zaradi ponavljanja postane človekova značilnost; SODOBNA USTREZNICA: navada
FREKVENCA: približno 400 pojavitev v 30 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
confessio – samostalnik ženskega spola
besedilo, ki vsebuje glavne resnice, nauke krščanske cerkve; SODOBNA USTREZNICA: veroizpoved
FREKVENCA: 4 pojavitve v 1 delu
TERMINOLOGIJA: (augšpurgeriska) confessio
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
čas1 -a (čas, čes, čaš) samostalnik moškega spola
1. omejeno trajanje; SODOBNA USTREZNICA: čas
1.1 omejeno trajanje, vezano na ta svet, kot nasprotje večnosti
1.2 točka v omejenem trajanju
1.3 v zvezi en čas
1.3.1 izraža, da kaj traja kratko ali omejeno obdobje; SODOBNA USTREZNICA: nekaj časa, začasno
1.3.2 s predlogom izraža ne natančneje določeno točko ali obdobje v preteklosti, v katerem se je kaj zgodilo; SODOBNA USTREZNICA: enkrat, nekoč
1.3.3 s predlogom izraža, da kaj obstaja, se dogaja ob istem času; SODOBNA USTREZNICA: sočasno, hkrati
1.4 v zvezi en dober čas precej časa
1.5 v zvezi od enega časa do drugega kdaj pa kdaj, občasno
1.6 v zvezi oni/leta/ta/taisti čas
1.6.1 izraža, da se dejanje godi v sedanjem, današnjem času; SODOBNA USTREZNICA: zdaj
1.6.2 izraža čas, trenutek v preteklosti ali prihodnosti, kot ga določa sobesedilo; SODOBNA USTREZNICA: tedaj, takrat
1.6.3 izraža, da se dejanje v enem stavku dogaja, zgodi v istem času kakor dejanje v drugem stavku; SODOBNA USTREZNICA: medtem
1.7 v zvezi s časom izraža, da se kaj zgodi po preteku določenega časa; SODOBNA USTREZNICA: sčasoma
1.8 v zvezi v času izraža manjše število ponovitev v nedoločenih časovnih presledkih; SODOBNA USTREZNICA: včasih
1.9 v zvezi večni čas trajanje brez začetka in konca; SODOBNA USTREZNICA: večnost
1.10 v zvezi slednji/vsak/vsaki/vsakateri čas vedno, ves čas
2. omejeno trajanje (ali točka v omejenem trajanju)
2.1 s katerim človek razpolaga
2.1.1 čas, v katerem človek nima nobenih obveznosti; SODOBNA USTREZNICA: prosti čas
2.2 ki je dogovorjeno, določeno ali predvideno za kaj
2.3 pogosto s prilastkom ki je ugodno, primerno za kaj
2.4 pogosto s prilastkom v teku dneva, leta, cerkvenega leta
2.5 v življenju, bivanju
3. navadno s predlogom, s prilastkom omejeno trajanje z razmerami, okoliščinami, stvarnostjo vred; SODOBNA USTREZNICA: čas, obdobje
3.1 v zvezah z naš, sedanji ipd. sedanjost
3.2 navadno s prilastkom razmere, okoliščine, stvarnost v omejenem trajanju
4. pogosto s svojilnim zaimkom obdobje posameznikovega življenja
5. navadno s svojilnim zaimkom trenutek smrti
6. doba v človeškem življenju od zrelih let do smrti; SODOBNA USTREZNICA: starost
FREKVENCA: približno 4000 pojavitev v 46 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
čast1 -i samostalnik ženskega spola
1. občutek velike etične, moralne vrednosti; SODOBNA USTREZNICA: čast, ponos
1.1 ustaljeno dobro mnenje, ki ga ima več ljudi o kom zaradi njegovih lastnosti, dejanj; SODOBNA USTREZNICA: ugled, dobro ime
1.2 spolna nedotaknjenost dekleta; SODOBNA USTREZNICA: nedolžnost
2. splošno priznanje (moralno utemeljene) veljave, vrednosti; SODOBNA USTREZNICA: spoštovanje, slava
2.1 izraz velike oblasti, moči; SODOBNA USTREZNICA: mogočnost, veličastvo
3. navadno mn. služba, položaj ali naslov, ki vzbuja poseben ugled, čast in spoštovanje
FREKVENCA: približno 2500 pojavitev v 49 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
čezdan1 -a -o deležnik
1. ki je dan drugemu, navadno v last ali/in upravljanje; SODOBNA USTREZNICA: dan, izročen
1.1 v trpniku, (od koga), komu/čemu
1.2 kot prilastek
2. komu ki je dan drugemu (z oblastjo in/ali močjo) z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: izročen, prepuščen
2.1 čemu (k čemu) ki dopušča vpliv česa na kaj; SODOBNA USTREZNICA: prepuščen
3. komu ki je dan komu v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: podarjen
4. (zavoljo česa) ki mora umreti zaradi česa pomembnega; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovan
FREKVENCA: 27 pojavitev v 10 delih
FRAZEOLOGIJA: biti čezdan smrti
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
človeštvo -a (človestvu, človejstvu, človestvo, človečstvu, človejčstvu, človejcstvu, človeštvu, človeštvo, človecstvu*) samostalnik srednjega spola
1. skupnost vseh ljudi na svetu; SODOBNA USTREZNICA: človeštvo, človeški rod
2. človeška narava, ki je v nasprotju ali dopolnitvi z božjo; SODOBNA USTREZNICA: človeškost
2.1 versko, navadno v zvezi s Kristus združitev božje in človeške narave v eni sami božji osebi; SODOBNA USTREZNICA: učlovečenje
FREKVENCA: 224 pojavitev v 25 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
črnavka -e samostalnik ženskega spola
FREKVENCA: 5 pojavitev v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
da1 (de, da) veznik
1. v osebkovih odvisnih stavkih za uvajanje stavka, ki dopolnjuje nadrednega glede na osebek; SODOBNA USTREZNICA: da
1.1 s povednim naklonom
1.2 s pogojnim naklonom
2. v prilastkovih odvisnih stavkih za uvajanje stavka, ki dopolnjuje nadrednega glede na prilastek; SODOBNA USTREZNICA: da
2.1 s povednim naklonom
2.2 s pogojnim naklonom
3. v predmetnih odvisnih stavkih za uvajanje stavka, ki dopolnjuje nadrednega glede na predmet; SODOBNA USTREZNICA: da
3.1 s povednim naklonom
3.2 s pogojnim naklonom
4. v povedkovih odvisnih stavkih, redko za uvajanje stavka, ki dopolnjuje nadrednega glede na povedek; SODOBNA USTREZNICA: da
5. v namernih odvisnih stavkih, pogosto v zvezah z za (tega) voljo, zato, obto, tako za izražanje namena, ki ga ima dejanje nadrednega stavka; SODOBNA USTREZNICA: da
5.1 s povednim naklonom
5.1.1 v zvezi z le za blago poudarjanje vsebine namena
5.2 s pogojnim naklonom
5.2.1 v zvezi z le za blago poudarjanje vsebine namena
6. v posledičnih odvisnih stavkih, pogosto v zvezi s tako za izražanje posledice, ki jo ima dejanje, stanje nadrednega stavka; SODOBNA USTREZNICA: da
6.1 s povednim naklonom
6.2 s pogojnim naklonom, navadno z zanikanim, pogojnim ali vprašalnim nadrednim stavkom
7. v dopustnih odvisnih stavkih za izražanje možnosti, kljub kateri se dejanje nadrednega stavka lahko uresniči; SODOBNA USTREZNICA: čeprav
7.1 s pogojnim naklonom, navadno v kalkiranih zvezah da si lih / da lih/glih, pogosto v zvezi s tako
7.2 redko, v še neustaljeni zvezi da si
8. v časovnih odvisnih stavkih, v zvezah noter da / tako dolgo da / dokler da za izražanje, da traja dejanje, stanje nadrednega stavka do nastopa dejanja v odvisnem; SODOBNA USTREZNICA: dokler (ne); danes običajno z zanikanim glagolom
9. v vzročnih odvisnih stavkih, navadno za glagoli čustvovanja za izražanje dejstva, da je vsebina odvisnega stavka vzrok dogajanja v nadrednem; SODOBNA USTREZNICA: ker
9.1 s povednim naklonom
9.2 s pogojnim naklonom, redko
10. v pogojnih odvisnih stavkih, tudi v zvezi da – tako za izražanje pogoja, s katerim se uresniči dejanje nadrednega stavka; SODOBNA USTREZNICA: če
10.1 s povednim naklonom, redko, v zvezi z le
10.2 s pogojnim naklonom
11. v primerjalnih odvisnih stavkih, s pogojnim naklonom, v zvezi kakor da za izražanje primerjave z dejanjem v nadrednem stavku; SODOBNA USTREZNICA: kakor da
12. v načinovnih odvisnih stavkih, navadno z nikalnico za izražanje načina, kako poteka dejanje nadrednega stavka; SODOBNA USTREZNICA: da
12.1 s povednim naklonom
12.2 s pogojnim naklonom
13. v izvzemalnih odvisnih stavkih, redko, v zvezi samuč da za izražanje izvzemanja glede na dejanje ali stanje v nadrednem stavku
FREKVENCA: skupni pojavitveni sklop ↓
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
dȃmnica 1., f. zadnja deščica pri čebelnem panju, končnica, Bolc-Erj. (Torb.); — nam. dannica; prim. dana.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
dán Frazemi s sestavino dán:
bíti junák dnéva, bíti [razlíčen] kàkor nóč in dán, bíti [razlíčen] kot dán in nóč, bíti [razlíčen] kot nóč in dán, bíti ták, da ga je tréba iskáti z lučjó [pri bélem dnévu, podnévi], čŕn dán, čŕni dnévi, dán in nóč, dán odpŕtih vrát, dnévi odpŕtih vrát, dnévi so štéti kómu/čému, dóber dán, doživéti čŕn dán, gospódov dán, govoríti tjà v èn dán, govoríti tjà v trí dní, govorjênje tjà v trí dní, iméti dóber dán, iméti slàb dán, iméti [svój] čŕn dán, iméti svój dán, iméti vsák dán nedéljo, iskánje kóga/čésa z lučjó pri bélem dnévu, iskáti kóga/kàj z lučjó [pri bélem dnévu], iz dnéva v dán, jásno kot béli dán, junák dnéva, kàkor dán in nóč, [kàr] v trí dní, [kot da] je vsák dán nedélja [za kóga; kjé], kózji dnévi, léto in dán, ni vsák dán nedélja [za kóga; kjé[, nóč in dán, postáti junák dnéva, preživéti iz dnéva v dán, príti na dán, príti s právo bárvo na dán, razlikováti se kot dán in nóč, razlikováti se kot nóč in dán, svój žív(i) dán ne vídeti kóga/čésa, štéti dnéve, tjà v trí dní, [vsè] svôje žíve dní, zaglédati béli dán, živéti iz dnéva v dán, živéti tjà v èn dán, življênje iz dnéva v dán
bíti junák dnéva, bíti [razlíčen] kàkor nóč in dán, bíti [razlíčen] kot dán in nóč, bíti [razlíčen] kot nóč in dán, bíti ták, da ga je tréba iskáti z lučjó [pri bélem dnévu, podnévi], čŕn dán, čŕni dnévi, dán in nóč, dán odpŕtih vrát, dnévi odpŕtih vrát, dnévi so štéti kómu/čému, dóber dán, doživéti čŕn dán, gospódov dán, govoríti tjà v èn dán, govoríti tjà v trí dní, govorjênje tjà v trí dní, iméti dóber dán, iméti slàb dán, iméti [svój] čŕn dán, iméti svój dán, iméti vsák dán nedéljo, iskánje kóga/čésa z lučjó pri bélem dnévu, iskáti kóga/kàj z lučjó [pri bélem dnévu], iz dnéva v dán, jásno kot béli dán, junák dnéva, kàkor dán in nóč, [kàr] v trí dní, [kot da] je vsák dán nedélja [za kóga; kjé], kózji dnévi, léto in dán, ni vsák dán nedélja [za kóga; kjé[, nóč in dán, postáti junák dnéva, preživéti iz dnéva v dán, príti na dán, príti s právo bárvo na dán, razlikováti se kot dán in nóč, razlikováti se kot nóč in dán, svój žív(i) dán ne vídeti kóga/čésa, štéti dnéve, tjà v trí dní, [vsè] svôje žíve dní, zaglédati béli dán, živéti iz dnéva v dán, živéti tjà v èn dán, življênje iz dnéva v dán
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
dan del., F32, arrha, -ae, en ſtanovitni danár, dán ṡa Aro; datus, -a, -um, dan, dana, danu; dedicatus, -a, -um, ṡhègnan, iṡrozhen, perlaſtnen, v'laſt dán; depositum, -ti, tú kar je danu pred pravizo v'roke; editio, tá vun dana, ali na dán dana reizh; editus, -a, -um, kar je vunkai danu; expensus, vun dan; legislatio, dana poſtava; meritorius, -a, -um, vſluṡhen, ṡaſluṡhen: tudi na zhinṡh dán; mutuus, -a, -um, poſſojen, na poſſodo dan ali vṡèt; praepositus, -a, -um, naprei poſtavlen, katerimu je dana obláſt zhes druge; satisdatio, tú danu ṡagviſhanîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
dan2 -a prid. dan: ta zhaſtiti veliki proſtor Nebeski je meni dan im. ed. m sa to Clausuro ǀ danaſs je njemu dana im. ed. ž oblast zhes semlo, inu Nebu ǀ vam bo cellu Krajlevſtvu sa prebivalszhe danu im. ed. s ǀ truplu vam nej danu im. ed. s, de bi martranu, ampak zartlanu bilu ǀ shirmaj nasho ſtaro Sveto Vero od Boga dano tož. ed. ž ǀ S. Sacramenti vam nebodo dani im. mn. m ǀ sa shteri petize, katere mu ſo dane im. mn. ž ǀ skerbejti sa otroke od Boga vam dane tož. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
dan2 -a -o deležnik
1. (od koga), komu/čemu, (k čemu) ki preide k drugemu
1.1 s pomočjo rok; SODOBNA USTREZNICA: izročen
1.2 v uporabo, obravnavo ali last; SODOBNA USTREZNICA: dan
1.2.1 čemu ki preide pod oblast koga drugega; SODOBNA USTREZNICA: predan, izročen
1.2.2 v zvezi s spet/zopet nazaj, komu ki znova preide h komu; SODOBNA USTREZNICA: vrnjen
1.2.3 (od koga), komu, (k čemu) ki preide h komu z določenim namenom, z možnostjo uporabe; SODOBNA USTREZNICA: dan
2. komu, (na koga) ki preide h komu kot lastnost, značilnost; SODOBNA USTREZNICA: dan, dodeljen
3. (od koga, iz česa), komu/čemu, (skozi koga/kaj, s čim) ki preide h komu/k čemu od Boga, po božji volji; SODOBNA USTREZNICA: podarjen, dodeljen
3.1 v zvezi dan v last/za last/za lastno, komu ki preide h komu hkrati s pravico do koristi, vezanih na dobljeno
4. komu, (k čemu), za koga ki je ponujen, podarjen (navadno) božanstvu v čast za pridobitev njegove naklonjenosti; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovan
4.1 za koga ki je deležen česa negativnega za kaj, kar se ima za pomembno, vredno; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovan
5. v zvezah z lon, plačilo, komu ki preide h komu kot plačilo za opravljeno delo, storitev; SODOBNA USTREZNICA: dan, plačan
6. komu ki preide h komu kot obvezna, predpisana dajatev; SODOBNA USTREZNICA: dan
7. komu, h komu izraža dodeljenost, pridruženost ženske moškemu v vlogi zakonske, življenjske partnerice; SODOBNA USTREZNICA: dan
8. komu, (k čemu, v kaj) ki pride kam z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: dan
9. v zvezah z eksempel, nauk, komu ki preide h komu s pojasnjevalnim, ponazarjalnim namenom; SODOBNA USTREZNICA: dan
10. (od koga), komu, (skozi koga, v čem) ki preide h komu v možno uporabo v ubesedeni, zapisani obliki; SODOBNA USTREZNICA: izročen, dan
10.1 pri datiranju zapisan, objavljen
11. (od koga), komu, h komu, (k čemu) ki je ustvarjen, postavljen, določen ali poslan za opravljanje, uresničevanje česa; SODOBNA USTREZNICA: dan
11.1 (od česa) ki ima začetek v čem, izvira iz česa; SODOBNA USTREZNICA: rojen
12. s samostalnikom, navadno izglagolskim, (od česa, zavoljo česa), komu/čemu, (k čemu), kaj, (za kaj) izraža dejanje/lastnost, kot ga/jo določa samostalnik
12.1 navadno v zvezah s hvala, čast, kot del zahvalne oz. slavilne formule, pogosto tudi kot ustaljenega zaključka besedila, komu, za kaj izraža hvaležnost, spoštovanje; SODOBNA USTREZNICA: hvala bogu
13. komu/čemu, (k čemu), s prisl. določilom kraja ki pride na določeno mesto; SODOBNA USTREZNICA: dan
14. komu, (skozi koga) ki preide h komu kot božje sporočilo; SODOBNA USTREZNICA: sporočen, narekovan
FREKVENCA: približno 1100 pojavitev v 43 delih
FRAZEOLOGIJA: (biti) dan na dan, (biti) dan na/v znanje, (biti) dan na vest, (biti) dan rabeljnu na štrik, (biti) dan v roko/roke, (biti) dan v smrt, (čast ino) hvala bodi Bogu dana, dan pod roke, dan v srce
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
Dána -e ž, oseb. i. (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
dána, f. das Bodenbrett: sodar dela doge ino dane, Hip. (Orb.); = deščica iz dna kakršne koli lesene posode, pl. dane = dno, Vrsno-Erj. (Torb.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
dana samostalnik ženskega spola
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
dana ž, tina, -ae, en zheber, ali ṡhkáff ṡa ṡhehtanîe: ena dana
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
dána -e ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
današnji -a -e (današni, današnji, donašni, današi, denašni, danešni, denaši) pridevnik
1. ki se nanaša na dan, ki pravkar poteka; SODOBNA USTREZNICA: današnji
2. v zvezah s čas, dan ki se nanaša na sedanjost; SODOBNA USTREZNICA: današnji
FREKVENCA: približno 750 pojavitev v 29 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
dánja ravnína -e -e ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
dȃr darȗ m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
dari m mn., F10, colibia, vilia munuscula, maihni dary, kakòr vſa ſhlaht ſorta jabulk, hruſhik, pogazhe, etc:; dotatus, -a, -um, katerimu je dota, ali juternîa dana: tudi s'dobrimi dari obdán; lautia, -orum, dary inu ſhenkenge, katere ſo Rimlani ptuim Ambaſhatoram, ali oblaſti ſlam poſhilali; miſsilia, -orum, dary, ali ſhenkinge, katere ſe vunkai mèzhejo v'mei tá gmain folk, od eniga firṡhta, ṡlaſti danarji; munerarius, -rÿ, kateri dary vunkai dily; munificare, dary, ali ſhenkinge dajati, eniga obogatiti; musach. 4.Reg:16. ver:18. Tabernaculum, Arca donorum, sive munerum, ṡhkrinîa ṡa prejemanîe teh darÿ; perlicere donis, s'dary pregovoriti, nadraſtiti; soteria, -orum, ſhenkinge, ali dary, katere en priatel priateli poſhle, kadar oṡdravi, po nîegovi boléṡni, od veſſelja, de je oṡdravil; struere donis Altaria, na Altarje dary poloṡhiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
darovanje -a (darovane, darovanje, darovajne, darovajnje) samostalnik srednjega spola
1. delanje, da kaj prehaja k drugemu v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: darovanje, obdarovanje
2. kar je dano komu v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: dar, darilo
2.1 plačilo za vestno delo; SODOBNA USTREZNICA: nagrada
FREKVENCA: 16 pojavitev v 10 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
dáti dám dov., 2. mn. dáste, 3. mn. stil. dadó, dadé; dál (á)
1. napraviti, da preide kaj k drugemu: dati komu knjigo, kos kruha, rožo; dati sinu denar za kino; daj sem tisto knjigo / dati komu kosilo, jesti, piti / dati posestvo sinu / dati komu kaj na posodo, v dar, v last, v najem, v zakup; dati za doto; zastonj dati / višji organi so dali nižjim navodila za delo / pog.: za koliko daš fotografski aparat? dajte mi tri kile fižola prodajte / pog. nazaj dati vrniti
// podariti, pokloniti: tega ni treba plačati, ampak ti kar dam; dati za rojstni dan, za spomin; ekspr. dela se revnega, da bi mu človek dinar dal dela se zelo revnega / narava mu je dala telesno moč / dati vbogajme
// napraviti, da preide kaj drugemu v uporabo: dati komu stanovanje za nekaj mesecev; dati popotniku zavetje / daj svinčnik, da se podpišem
// napraviti, da lahko kdo kaj dela, s čim razpolaga: predsednik je dal besedo diskutantu; dati komu čas za premislek / dati na izbiro, na razpolago; dati na vpogled / dati komu časten naslov; dati otroku ime / pog. dajte mi potrdilo, da sem vam plačal izdajte, sestavite / kakšno zdravilo ti je dal zdravnik? predpisal
2. napraviti, da česa, kar je kdo prej imel, nima več: kar smo imeli, smo dali; dati svoj delež za kaj; mnogo krvodajalcev je dalo kri / ekspr. dati glavo, življenje / kot podkrepitev glavo dam, da je tako / krava ne da mleka zadržuje mleko pri molži
3. narediti, ustvariti čemu kako lastnost: dati besedi nov pomen; dati čemu dokončno, ustaljeno obliko, ustrezne razsežnosti / uspeh mu je dal novega poguma
4. s širokim pomenskim obsegom napraviti, da pride kaj kam z določenim namenom
a) s prislovnim določilom: dati predlog na glasovanje; dati čevlje v popravilo; dati kaj v promet; dati osnutek zakona v javno razpravo; dati otroka v rejo; dal je sina v šolo / dati pismo na pošto; podjetje je dalo na trg nov izdelek; dati denar v banko, pog. na knjižico; dati oglas v časopis; malo pšenice je dal v mlin / pog. na sodnijo ga bom dal vložil bom tožbo proti njemu
b) z namenilnikom: dati delat obleko; dati meso prekajevat; dati sina učit poslati
// z nedoločnikom napraviti, povzročiti, da se s kom kaj zgodi: dati otroka ostriči; dati si napraviti obleko / dati se fotografirati, operirati, ostriči
5. pog. plačati: koliko si dal za avto? dati za mašo; dati na račun / dati komu denar na roko neposredno izplačati / kot klic pri dražbi kdo da več?
6. ustvariti kaj kot rezultat svoje sposobnosti, dejavnosti: nekatere rude dajo velik odstotek železa; polje je dalo obilen pridelek; konferenca je dala važne rezultate; mastna hrana da veliko kalorij / pog. gledališče je dalo dobro predstavo / dati odsekan, tleskajoč, zamolkel glas / dati dober, slab zgled; dati povod
// povzročiti, da kdo kaj dobi, ima: boljšega zaslužka mi ne dajo / dati možnost, pravico, priliko, priložnost / ekspr. letos je bog dal dobro letino / knjiž. usoda ne daj, da bi tako zgodaj umrl
// z združitvijo postati nova celota: ti podatki dajo visoko številko; račun da rezultat; pog. koliko dá to? znese / zadnje vrstice posameznih kitic glose dajo zaključno misel
7. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: dati brco, klofuto; dati garancijo, kazen, pobudo, pomoč, poudarek, prisego, priznanje, slabo oceno, slovo, soglasje, zagotovilo; dati svoj glas za odbornika; dati bolniku injekcijo; dati izjavo izjaviti; dati obljubo obljubiti; dati odgovor odgovoriti; dati odpoved odpovedati službo; dati komu poljub; dati transfuzijo krvi; dati znak, znamenje; dati komu dobro vzgojo; dati na posodo posoditi / dati gol / ta vas je dala mnogo žrtev; publ. v delo so dali mnogo truda vložili / ekspr. dati častno besedo zagotoviti, da je rečeno res; obljubiti, da bo obljubljeno storjeno
8. napraviti, da pride kaj na določeno mesto: dati knjigo na mizo, obleko v omaro, robček na usta, roko okrog vratu; grižljaj se da naenkrat v usta / daj to proč / dati na seznam, v zapisnik; dati v oklepaj / pog. dati psa na verigo prikleniti / pog. dati stroj narazen razstaviti ga (na dele) / pog. prosim, dajte mi gospoda XY (k telefonu) pokličite ga k telefonu; uredite, omogočite, da bom telefonično govoril z njim
9. navadno z nikalnico napraviti, da se kaj lahko godi: ozke razmere mu ne dajo delovati; delo mu ne da počitka; skrbi mu ne dajo spati; zvedavost ji ni dala, da ne bi vprašala; tega si ne dam reči; ne da si dopovedati
10. nedov., ekspr., v zvezi z na prisojati komu vrednote; ceniti1: sosed da veliko name, nase / veliko da na poštenost, prijateljstvo; jezi ga, da ne dajo na njegovo besedo / na to nič ne dam
11. z nedoločnikom ukazati, naročiti: dal je poklicati k sebi služabnike, prinesti jedi na mizo; župan je dal zapreti pretepače
// pog., v medmetni rabi, z nedoločnikom izraža omiljen ukaz, željo, spodbujanje: dajva kupiti liter vina; dajmo si ogledati še to oglejmo si; pog. dajte se pomakniti naprej pomaknite se / kot poziv pri pitju dajmo ga!
12. v medmetni rabi, z oslabljenim pomenom, v zvezi z bog izraža
a) nejevoljo, nestrpnost: zakaj molčiš, bog te je dal
b) upanje: če bog da, se bomo kmalu videli
c) svarilo, prepoved: bog ne daj, da bi storil kaj takega
č) najboljšo željo: bog daj srečo, zdravje; bog daj, da bi bilo res
d) zlasti v kmečkem okolju pozdrav: dober dan, dober večer bog daj
● beseda je dala besedo razvil se je pogovor; nikomur ne da blizu je nedostopen; nikomur ne da dobre, lepe, prijazne besede je osoren; z nikomer ne govori; ekspr. dati duška svoji jezi, veselju sproščeno izraziti svojo jezo, veselje; ekspr. zanj ne dam roke v ogenj nisem prepričan, da je pošten, sposoben; knjiž. dala je življenje otroku rodila ga je; pog., ekspr. dali smo jim (jih) po grbi natepli smo jih; premagali smo jih; ekspr. ne dam se jim v roke ne pustim, da bi me ujeli, da bi o meni odločali; pog. dal se je ljudem v zobe povzročil, omogočil, da ga opravljajo; pog. dal mi je čutiti, razumeti, vedeti, da me ne mara očitno, v neprimerni obliki mi je to pokazal; pog., ekspr. daj mu eno okrog ušes, za uho, po nosu udari ga; ekspr. ne da si dvakrat reči napravi brez obotavljanja; pog., ekspr. ženske so si dale opraviti okoli dojenčka so se ukvarjale z njim; ekspr. ti bom že dal! kaznoval te bom; tepen boš; ekspr. (jaz) ti bom dal popra, vetra nabil te bom; napravil ti bom kaj neprijetnega; ekspr. dušo bi dala zanj vse bi žrtvovala za njegove koristi; na vsak način si ga želi pridobiti; dal je sosedu hčer (v zakon, za ženo) privolil je, da se hči poroči s sosedom; pog. dati glavico odbiti, zbiti žogo z glavo; pog. dati komu košarico prekiniti (ljubezensko) razmerje; zavrniti ponudbo; zavrniti njegovo ponudbo za ples; ekspr. daj mi mir ne moti me, ne nadleguj me; dal je prednost karieri pred znanstvenim delom raje se je odločil za kariero kot za znanstveno delo; knjiž. dal ji je prstan zaročil se je z njo; dal mi je proste roke dovolil mi je, da ravnam po svojem preudarku; dati komu roko prijeti koga za dlan desnice, zlasti v znamenje pozdrava, prijateljskega odnosa; ekspr. dati komu srce čustveno, zlasti ljubezensko se navezati na koga; pog. dajte, da si vas ogledam dovolite; pog. dati čez izbruhati, izbruhniti; pog. sinu posestvo čez dati izročiti, prepisati; ni mi dal do besede ni mi pustil govoriti; ekspr. dati vajeti iz rok nehati opravljati vodilno delo; pog. dati vse iz sebe, od sebe do skrajnosti se potruditi; pog., ekspr. niti besede ni dal od sebe prav ničesar ni rekel; ekspr. ni dal glasu od sebe ni spregovoril; se ni javil, ni pisal; pog. ta pa ne da do sebe, k sebi vztraja pri svojem; je nedostopen; ekspr. veliko da na obleko posveča veliko pozornost in skrb oblačenju; pripisuje veliko pomembnost oblačenju; pog. dal je nov sod na pipo začel je točiti pijačo iz novega soda; pog. od plače lahko še kaj na stran da prihrani; star. knjigo na svetlo dati izdati, objaviti; dati na znanje sporočiti, pojasniti; pog., ekspr. dali smo ga na zob pili smo alkoholno pijačo; ekspr. tatove so dali pod ključ zaprli so jih v ječo; pog., ekspr. dati (jih) komu pod nos zavrniti koga, spraviti ga v zadrego zaradi njegove napake; pog. dali so ga v časopis pisali so o njem v časopisu; ekspr. v koš te dam, kadar hočem premagam te, boljši sem kot ti; pog. dati komu posestvo v roke prepustiti mu ga v upravljanje; ekspr. nima kaj v usta dati reven je; strada; pog. dati za liter, za pijačo plačati pijačo v kaki druščini; pog. gledala ga je, a ni vedela, kam bi ga dala ni se mogla spomniti, kdo je; ekspr. ne ve, kam bi se dal od dolgega časa kaj bi počel; ne vem, koliko (let) bi ti dal po tvojem videzu ne morem sklepati, koliko si star; pog. prav ti dam soglašam s teboj; nižje pog. med vojno je veliko skozi dal pretrpel; pel je, kar mu je duša dala z vsemi močmi; teci, kar ti noge dajo kolikor hitro moreš; obljubiti in dati je dvoje obljubiti je lahko, obljubo izpolniti težje; preg. čič ne da nič, stalo pa malo počivanje, brezdelje ne prinaša koristi, premoženja; preg. dvakrat da, kdor hitro da hitra pomoč je največ vredna
♦ rel. dati odvezo; šah. dati mat
1. napraviti, da preide kaj k drugemu: dati komu knjigo, kos kruha, rožo; dati sinu denar za kino; daj sem tisto knjigo / dati komu kosilo, jesti, piti / dati posestvo sinu / dati komu kaj na posodo, v dar, v last, v najem, v zakup; dati za doto; zastonj dati / višji organi so dali nižjim navodila za delo / pog.: za koliko daš fotografski aparat? dajte mi tri kile fižola prodajte / pog. nazaj dati vrniti
// podariti, pokloniti: tega ni treba plačati, ampak ti kar dam; dati za rojstni dan, za spomin; ekspr. dela se revnega, da bi mu človek dinar dal dela se zelo revnega / narava mu je dala telesno moč / dati vbogajme
// napraviti, da preide kaj drugemu v uporabo: dati komu stanovanje za nekaj mesecev; dati popotniku zavetje / daj svinčnik, da se podpišem
// napraviti, da lahko kdo kaj dela, s čim razpolaga: predsednik je dal besedo diskutantu; dati komu čas za premislek / dati na izbiro, na razpolago; dati na vpogled / dati komu časten naslov; dati otroku ime / pog. dajte mi potrdilo, da sem vam plačal izdajte, sestavite / kakšno zdravilo ti je dal zdravnik? predpisal
2. napraviti, da česa, kar je kdo prej imel, nima več: kar smo imeli, smo dali; dati svoj delež za kaj; mnogo krvodajalcev je dalo kri / ekspr. dati glavo, življenje / kot podkrepitev glavo dam, da je tako / krava ne da mleka zadržuje mleko pri molži
3. narediti, ustvariti čemu kako lastnost: dati besedi nov pomen; dati čemu dokončno, ustaljeno obliko, ustrezne razsežnosti / uspeh mu je dal novega poguma
4. s širokim pomenskim obsegom napraviti, da pride kaj kam z določenim namenom
a) s prislovnim določilom: dati predlog na glasovanje; dati čevlje v popravilo; dati kaj v promet; dati osnutek zakona v javno razpravo; dati otroka v rejo; dal je sina v šolo / dati pismo na pošto; podjetje je dalo na trg nov izdelek; dati denar v banko, pog. na knjižico; dati oglas v časopis; malo pšenice je dal v mlin / pog. na sodnijo ga bom dal vložil bom tožbo proti njemu
b) z namenilnikom: dati delat obleko; dati meso prekajevat; dati sina učit poslati
// z nedoločnikom napraviti, povzročiti, da se s kom kaj zgodi: dati otroka ostriči; dati si napraviti obleko / dati se fotografirati, operirati, ostriči
5. pog. plačati: koliko si dal za avto? dati za mašo; dati na račun / dati komu denar na roko neposredno izplačati / kot klic pri dražbi kdo da več?
6. ustvariti kaj kot rezultat svoje sposobnosti, dejavnosti: nekatere rude dajo velik odstotek železa; polje je dalo obilen pridelek; konferenca je dala važne rezultate; mastna hrana da veliko kalorij / pog. gledališče je dalo dobro predstavo / dati odsekan, tleskajoč, zamolkel glas / dati dober, slab zgled; dati povod
// povzročiti, da kdo kaj dobi, ima: boljšega zaslužka mi ne dajo / dati možnost, pravico, priliko, priložnost / ekspr. letos je bog dal dobro letino / knjiž. usoda ne daj, da bi tako zgodaj umrl
// z združitvijo postati nova celota: ti podatki dajo visoko številko; račun da rezultat; pog. koliko dá to? znese / zadnje vrstice posameznih kitic glose dajo zaključno misel
7. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: dati brco, klofuto; dati garancijo, kazen, pobudo, pomoč, poudarek, prisego, priznanje, slabo oceno, slovo, soglasje, zagotovilo; dati svoj glas za odbornika; dati bolniku injekcijo; dati izjavo izjaviti; dati obljubo obljubiti; dati odgovor odgovoriti; dati odpoved odpovedati službo; dati komu poljub; dati transfuzijo krvi; dati znak, znamenje; dati komu dobro vzgojo; dati na posodo posoditi / dati gol / ta vas je dala mnogo žrtev; publ. v delo so dali mnogo truda vložili / ekspr. dati častno besedo zagotoviti, da je rečeno res; obljubiti, da bo obljubljeno storjeno
8. napraviti, da pride kaj na določeno mesto: dati knjigo na mizo, obleko v omaro, robček na usta, roko okrog vratu; grižljaj se da naenkrat v usta / daj to proč / dati na seznam, v zapisnik; dati v oklepaj / pog. dati psa na verigo prikleniti / pog. dati stroj narazen razstaviti ga (na dele) / pog. prosim, dajte mi gospoda XY (k telefonu) pokličite ga k telefonu; uredite, omogočite, da bom telefonično govoril z njim
9. navadno z nikalnico napraviti, da se kaj lahko godi: ozke razmere mu ne dajo delovati; delo mu ne da počitka; skrbi mu ne dajo spati; zvedavost ji ni dala, da ne bi vprašala; tega si ne dam reči; ne da si dopovedati
10. nedov., ekspr., v zvezi z na prisojati komu vrednote; ceniti1: sosed da veliko name, nase / veliko da na poštenost, prijateljstvo; jezi ga, da ne dajo na njegovo besedo / na to nič ne dam
11. z nedoločnikom ukazati, naročiti: dal je poklicati k sebi služabnike, prinesti jedi na mizo; župan je dal zapreti pretepače
// pog., v medmetni rabi, z nedoločnikom izraža omiljen ukaz, željo, spodbujanje: dajva kupiti liter vina; dajmo si ogledati še to oglejmo si; pog. dajte se pomakniti naprej pomaknite se / kot poziv pri pitju dajmo ga!
12. v medmetni rabi, z oslabljenim pomenom, v zvezi z bog izraža
a) nejevoljo, nestrpnost: zakaj molčiš, bog te je dal
b) upanje: če bog da, se bomo kmalu videli
c) svarilo, prepoved: bog ne daj, da bi storil kaj takega
č) najboljšo željo: bog daj srečo, zdravje; bog daj, da bi bilo res
d) zlasti v kmečkem okolju pozdrav: dober dan, dober večer bog daj
● beseda je dala besedo razvil se je pogovor; nikomur ne da blizu je nedostopen; nikomur ne da dobre, lepe, prijazne besede je osoren; z nikomer ne govori; ekspr. dati duška svoji jezi, veselju sproščeno izraziti svojo jezo, veselje; ekspr. zanj ne dam roke v ogenj nisem prepričan, da je pošten, sposoben; knjiž. dala je življenje otroku rodila ga je; pog., ekspr. dali smo jim (jih) po grbi natepli smo jih; premagali smo jih; ekspr. ne dam se jim v roke ne pustim, da bi me ujeli, da bi o meni odločali; pog. dal se je ljudem v zobe povzročil, omogočil, da ga opravljajo; pog. dal mi je čutiti, razumeti, vedeti, da me ne mara očitno, v neprimerni obliki mi je to pokazal; pog., ekspr. daj mu eno okrog ušes, za uho, po nosu udari ga; ekspr. ne da si dvakrat reči napravi brez obotavljanja; pog., ekspr. ženske so si dale opraviti okoli dojenčka so se ukvarjale z njim; ekspr. ti bom že dal! kaznoval te bom; tepen boš; ekspr. (jaz) ti bom dal popra, vetra nabil te bom; napravil ti bom kaj neprijetnega; ekspr. dušo bi dala zanj vse bi žrtvovala za njegove koristi; na vsak način si ga želi pridobiti; dal je sosedu hčer (v zakon, za ženo) privolil je, da se hči poroči s sosedom; pog. dati glavico odbiti, zbiti žogo z glavo; pog. dati komu košarico prekiniti (ljubezensko) razmerje; zavrniti ponudbo; zavrniti njegovo ponudbo za ples; ekspr. daj mi mir ne moti me, ne nadleguj me; dal je prednost karieri pred znanstvenim delom raje se je odločil za kariero kot za znanstveno delo; knjiž. dal ji je prstan zaročil se je z njo; dal mi je proste roke dovolil mi je, da ravnam po svojem preudarku; dati komu roko prijeti koga za dlan desnice, zlasti v znamenje pozdrava, prijateljskega odnosa; ekspr. dati komu srce čustveno, zlasti ljubezensko se navezati na koga; pog. dajte, da si vas ogledam dovolite; pog. dati čez izbruhati, izbruhniti; pog. sinu posestvo čez dati izročiti, prepisati; ni mi dal do besede ni mi pustil govoriti; ekspr. dati vajeti iz rok nehati opravljati vodilno delo; pog. dati vse iz sebe, od sebe do skrajnosti se potruditi; pog., ekspr. niti besede ni dal od sebe prav ničesar ni rekel; ekspr. ni dal glasu od sebe ni spregovoril; se ni javil, ni pisal; pog. ta pa ne da do sebe, k sebi vztraja pri svojem; je nedostopen; ekspr. veliko da na obleko posveča veliko pozornost in skrb oblačenju; pripisuje veliko pomembnost oblačenju; pog. dal je nov sod na pipo začel je točiti pijačo iz novega soda; pog. od plače lahko še kaj na stran da prihrani; star. knjigo na svetlo dati izdati, objaviti; dati na znanje sporočiti, pojasniti; pog., ekspr. dali smo ga na zob pili smo alkoholno pijačo; ekspr. tatove so dali pod ključ zaprli so jih v ječo; pog., ekspr. dati (jih) komu pod nos zavrniti koga, spraviti ga v zadrego zaradi njegove napake; pog. dali so ga v časopis pisali so o njem v časopisu; ekspr. v koš te dam, kadar hočem premagam te, boljši sem kot ti; pog. dati komu posestvo v roke prepustiti mu ga v upravljanje; ekspr. nima kaj v usta dati reven je; strada; pog. dati za liter, za pijačo plačati pijačo v kaki druščini; pog. gledala ga je, a ni vedela, kam bi ga dala ni se mogla spomniti, kdo je; ekspr. ne ve, kam bi se dal od dolgega časa kaj bi počel; ne vem, koliko (let) bi ti dal po tvojem videzu ne morem sklepati, koliko si star; pog. prav ti dam soglašam s teboj; nižje pog. med vojno je veliko skozi dal pretrpel; pel je, kar mu je duša dala z vsemi močmi; teci, kar ti noge dajo kolikor hitro moreš; obljubiti in dati je dvoje obljubiti je lahko, obljubo izpolniti težje; preg. čič ne da nič, stalo pa malo počivanje, brezdelje ne prinaša koristi, premoženja; preg. dvakrat da, kdor hitro da hitra pomoč je največ vredna
♦ rel. dati odvezo; šah. dati mat
- dáti se
1. z nedoločnikom izraža
a) osebkovo dopustitev, dovolitev, da se z njim kaj zgodi: dati se motiti, odpraviti, potolažiti, pregovoriti, preprositi; daj se prepričati / pog. daj se kaj videti pridi (na obisk) / ekspr. ni se jim dal kar tako; ekspr. ne dajte se
b) možnost, da se z osebkom kaj zgodi: to se ne da brati; snov se da cediti; stvar bi se dala bolje urediti, s pridom uporabiti; vrata se ne dajo zapreti / brezoseb.: ne da se povedati z besedami; nič se ne da opraviti, spremeniti; z njo se ne da živeti; ekspr. o tem bi se dalo (še) govoriti ni še vse razčiščeno; ne mislijo vsi tako; ne da se mu pomagati ni mu mogoče
2. s smiselnim osebkom v dajalniku izraža pripravljenost koga za kako dejanje: ne da se mu delati; pridi, če se ti da / elipt. ne da se mi v kino
3. v prislovni rabi, v zvezi kar se da izraža zelo visoko stopnjo: kar se da srečni smo; kar se le da natančno poglej; teci, kar se le (najbolj) da kolikor moreš; kar se da hitro, lep karseda
- dán -a -o:
ne jemlji nazaj dane stvari; to ni bilo dano iz prijaznosti; to je bilo dano vam v varstvo; na dano znamenje so začeli teči / knjiž.: tolikšna sreča mi ni bila dana; ni mi bilo dano, da bi ga spoznal; ni mi bilo dano tako lepo peti ne morem, ne znam; vsakomur je dano na voljo, kam pojde / star., pri datiranju dano v Ljubljani, dne 23. novembra 1866;
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
dati dam dovršni glagol
1. kdo/kaj; česa, (od česa), komu/čemu, (k čemu), koga/kaj narediti
1.1 da kaj preide k drugemu s pomočjo rok; SODOBNA USTREZNICA: izročiti
1.2 v velelniku, v zvezah s sem, semkaj da govoreči kaj dobi ali da kaj pride v njegovo bližino; SODOBNA USTREZNICA: dati, izročiti
1.3 da kdo/kaj dobi kaj; SODOBNA USTREZNICA: dati
1.3.1 v zvezi dati erbščino/k erbščini, kdo; komu, (k čemu), kaj narediti, da kdo dobi kaj, do česar ima (pravno priznano) pravico; SODOBNA USTREZNICA: dati
1.3.2 v zvezi dati k lastini/v last/za last/za lastino, kdo; komu, (k čemu), koga/kaj narediti, da kdo dobi (pravno priznano) pravico do koga/česa in koristi, ki jih to prinaša; SODOBNA USTREZNICA: dati
1.3.3 kdo; kaj za kaj narediti, da kdo namesto pričakovanega dobi kaj drugega; SODOBNA USTREZNICA: dati
1.3.4 kdo; komu, koga narediti, da kdo preide k drugemu z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: izročiti, prepustiti
1.3.5 kdo; komu, koga (h komu) narediti, da je kdo komu na razpolago, navadno v določeni funkciji; SODOBNA USTREZNICA: dati
1.3.6 v zvezah s spet/zopet nazaj, kdo; komu, koga/kaj narediti, da kdo ponovno dobi koga/kaj, ki mu pripada; SODOBNA USTREZNICA: vrniti
1.3.7 kdo; komu, kaj narediti, da kdo dobi kaj, je deležen česa, navadno na slovesen način; SODOBNA USTREZNICA: podeliti
1.3.8 kdo; komu/čemu, kaj narediti, omogočiti, da kdo lahko kaj uporablja ali s čim razpolaga; SODOBNA USTREZNICA: dati, nameniti
1.3.9 v zvezah z mesto, plac, prostor, kdo; komu, kaj premakniti se, oditi z določenega mesta, položaja, da lahko kdo drug pride nanj; SODOBNA USTREZNICA: umakniti se
2. kdo/kaj; komu/čemu, kaj narediti, da kdo dobi kakšno lastnost, značilnost, postane deležen česa; SODOBNA USTREZNICA: dati
3. kdo; komu/čemu, (k čemu), koga/kaj narediti, da kdo/kaj dobi koga/kaj v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: podariti
3.1 kdo; komu, kaj narediti, da kdo dobi kaj zastonj, iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: darovati
3.2 kdo; komu, kaj nameniti, posvetiti komu kaj
4. kdo/kaj; komu/čemu, (k čemu), koga/kaj podariti, podeliti, dodeliti komu/čemu kaj
4.1 iz lastne (božje) moči, vsemogočnosti, vsevednosti, previdnosti
4.1.1 v velelniku, pogosto v (molitveni) prošnji, tudi kot delu (ustaljenega) zaključka besedila, kdo; komu, kaj izraža prošnjo, da bi kdo dobil kaj, postal deležen česa ali da se kaj uresniči
4.2 iz drugih nadnaravnih moči
4.3 iz moči, oblasti, vezane na položaj ali funkcijo
5. kdo; komu, (h komu/k čemu), koga/kaj, za kaj ponuditi, podariti koga/kaj komu (navadno božanstvu) v čast za pridobitev ali ohranjanje njegove naklonjenosti; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovati
5.1 kdo; (k čemu), koga/kaj, za koga/kaj dopustiti, povzročiti, da kdo umre, je deležen česa negativnega za kaj, kar se ima za pomembno, vredno; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovati
6. kdo; komu, (k čemu), kaj, za kaj, (po čem), s kom narediti, da kdo dobi, kar mu pripada za opravljeno delo, storitev, navadno denar; SODOBNA USTREZNICA: dati, plačati
6.1 kdo; česa, komu, kaj za kaj narediti, da kdo dobi kaj, navadno denar, v zameno za kaj; SODOBNA USTREZNICA: dati, plačati
6.2 v zvezi dati brodovino/mornarino plačati ceno prevoza s plovilom
6.3 v zvezi dati šacingo plačati cenilno vrednost
7. kdo; komu, kaj narediti, da kaj preide h komu kot obvezna, predpisana dajatev; SODOBNA USTREZNICA: dati, plačati
7.1 v zvezi dati jutrinjo plačati odkupnino za nevesto ali devištvo, navadno po poročni ali skupaj preživeti noči
8. kdo; komu, kaj, (za kaj) narediti, da kdo dobi kaj v last za plačilo dogovorjene cene; SODOBNA USTREZNICA: prodati
8.1 prepustiti komu kaj v začasno uporabo, navadno za plačilo; SODOBNA USTREZNICA: izročiti, dati (v najem)
8.2 v zvezi dati na/v činž določiti plačilno obveznost ob sklenitvi najemninskega razmerja; SODOBNA USTREZNICA: dati (koga/kaj) v najem
8.3 v zvezi dati na upanje narediti, da kdo kaj dobi brez takojšnjega plačila ali jamstva za plačilo; SODOBNA USTREZNICA: dati na upanje
8.4 v zvezi dati (denar/denarje) na buher/obrest/ožuro ipd. narediti, da kdo dobi denar v začasno uporabo za visoko, oderuško denarno protivrednost; SODOBNA USTREZNICA: posoditi
9. kdo; komu, h komu, (k čemu), koga omogočiti, da kdo dobi ženo kot zakonsko, življenjsko partnerico; SODOBNA USTREZNICA: dati
9.1 nedov., v trpniku, kdo; (pred kom) narediti, da kdo hčere zaradi poroke nima več pri sebi; SODOBNA USTREZNICA: oddati
10. kdo; komu, koga/kaj narediti, da kdo nima več česa, kar je imel; SODOBNA USTREZNICA: dati
10.1 narediti, da kdo dobi kaj, do česar ima določeno pravico osebek; SODOBNA USTREZNICA: prepustiti
11. kdo; komu, koga/kaj narediti, da kdo/kaj pride kam z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: dati
11.1 s prisl. določilom
11.2 z nedoločnikom
11.2.1 s prisl. določilom, kdo; kogatož, (v kaj) narediti, povzročiti, da kdo pride v določeno stanje; SODOBNA USTREZNICA: dati
11.2.2 z nedoločnikom, kdo; čemu, koga narediti, povzročiti, da se s kom kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dati
11.2.3 kdo; k čemu, kaj narediti, da se zraven česa pojavi še kaj; SODOBNA USTREZNICA: dodati
12. pogosto v zvezah z eksempel, prigliha, kdo; komu, (k čemu), koga/kaj, (s čim) pokazati na podobnost stvari, pojavov po kaki lastnosti in jih s tem pojasniti; SODOBNA USTREZNICA: ponazoriti, pojasniti
12.1 v zvezi dati znamenje, kdo; komu kaj opraviti dejanje, gib z namenom, da bi kaj postalo vidno, očitno; SODOBNA USTREZNICA: opozoriti
13. pogosto v zvezi z list, kdo; komu, kaj narediti, da kdo dobi kaj ubesedenega, zapisanega, pogosto pravno veljavnega; SODOBNA USTREZNICA: izročiti
13.1 kdo; komu, kaj, (skozi koga) narediti, da kdo dobi v uporabo ubesedeno določilo o posamezni stvari, zadevi; SODOBNA USTREZNICA: dati
13.2 kdo/kaj; komu, s prisl. določilom načina zapisati in/ali povedati, sporočiti/sporočati komu kaj
13.3 v zvezi dati razloček/razlotek/razločenje, kdo/kaj; kaj pokazati, opozoriti na različnost
14. kdo; komu, kaj izraziti kaj z besedami; SODOBNA USTREZNICA: izreči
14.1 kdo; kaj izraziti, imeti mnenje, da je kaj nosilec kake lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: prisoditi, pripisati
15. kdo/kaj; kaj ustvariti kaj kot rezultat svoje sposobnosti, dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: dati
15.1 nedov., kdo/kaj; kaj izraža, da kaj je, obstaja; SODOBNA USTREZNICA: predstavljati
15.2 kaj; kaj z združitvijo postati nova celota; SODOBNA USTREZNICA: dati
15.3 kdo/kaj; kaj narediti, povzročiti, da kaj nastane, se zgodi; SODOBNA USTREZNICA: ustvariti
15.4 nedov., kaj; kaj delati, omogočati, da kdo postane deležen česa pozitivnega; SODOBNA USTREZNICA: koristiti
15.5 kdo; (h komu), koga, za koga določiti, izbrati, postaviti koga za določeno delo, funkcijo; SODOBNA USTREZNICA: postaviti
15.6 kdo; kaj narediti vse potrebno, da se kak dogodek uresniči; SODOBNA USTREZNICA: prirediti
15.7 nedov., v zvezah s tragedija, komedija, kdo; kaj s prikazom stvarnosti, zlasti usod in dogajanja, ustvarjati posnemanja vreden zgled za dramsko delo, igro; SODOBNA USTREZNICA: predstavljati, ponazarjati
16. s samostalnikom, navadno izglagolskim, ali pridevnikom, z oslabljenim pomenom, kdo/kaj; česa, (od česa, zavoljo česa), komu/čemu, k čemu, kaj, za kaj, (s čim) izraža dejanje, kot ga določa samostalnik ali pridevnik
17. kdo/kaj; komu, kaj, s prisl. določilom kraja narediti, povzročiti, da kdo/kaj pride
17.1 na določeno mesto; SODOBNA USTREZNICA: dati, položiti
17.2 v določen položaj; SODOBNA USTREZNICA: položiti
18. v velelniku, z nikalnico, kdo/kaj; komu, kaj narediti, da se more kaj zgoditi; SODOBNA USTREZNICA: pustiti, dopustiti
18.1 pogosto z nedoločnikom, kdo; komu, koga/kaj omogočiti, da kdo dobi kaj ali da se kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dati
19. nedov., z nikalnico, v zvezi z za, kdo; za koga/kaj imeti, kazati željo, pripravljenost spoznati koga/kaj, ukvarjati se s kom/čim; SODOBNA USTREZNICA: meniti se
19.1 z nikalnico, kdo; za kaj biti do česa v takem odnosu, da vpliva na ravnanje; SODOBNA USTREZNICA: meniti se
19.2 z nikalnico, kdo; za koga imeti, kazati do koga zelo negativen odnos, izvirajoč iz prepričanja o njegovi ničvrednosti; SODOBNA USTREZNICA: prezirati, zaničevati
20. navadno z nedoločnikom, kdo/kaj; komu, kaj izraziti voljo, da kdo opravi kako dejanje; SODOBNA USTREZNICA: ukazati, naročiti
20.1 narediti, da je kdo dolžen opraviti kaj; SODOBNA USTREZNICA: naložiti
FREKVENCA: približno 7000 pojavitev v 51 delih
FRAZEOLOGIJA: Bog daj, Bog daj dobro jutro/dober dan/dober večer, Bog ne daj, dati antvert/odgovor od česa, za koga / dati račun/rajtingo od česa, dati besedo, dati (k čemu) tek, dati kaj na dan, dati kaj na pomnjenje, dati kaj na svetlobo, dati kaj od koga, dati koga/kaj pred kom, dati koga pod meč, dati koga pod noge/podplate (koga), dati komu/čemu dolg (česa), dati komu/čemu krivo , dati komu/čemu mesto/plac/prostor, dati komu/čemu prav, dati komu/čemu slovo, dati komu dobre/lepe besede, dati komu hude/trde besede, dati komu kaj k službi, dati komu kaj na del, dati komu kaj v misel, dati (komu) kaj v srce, dati komu kaj v usta, dati komu koga/kaj v roko/v roke/pod roke, dati komu roko/roke/desnico, dati komu srce , dati na vest, dati na znanje, dati odlog života, dati v smrt, dati voljo k čemu, kakor Bog da, kamer Bog da, ne dati ene škufice/obeno škufico za kaj, ne dati komu pokoja/miru
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
deklica -e (deklica, dejklica, diklica) samostalnik ženskega spola
1. oseba ženskega spola do pubertete; SODOBNA USTREZNICA: deklica
2. ekspresivno doraščajoča oseba ženskega spola; SODOBNA USTREZNICA: dekle
3. ekspresivno oseba ženskega spola, ki še ni imela spolnih odnosov; SODOBNA USTREZNICA: devica
4. ekspresivno mlajša ženska, najeta za pomoč v gospodinjstvu; SODOBNA USTREZNICA: dekla
FREKVENCA: 147 pojavitev v 19 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
delítelj -a m (ȋ)
1. mat. število, s katerim se deli: delitelj in deljenec / največji skupni delitelj največje celo število, s katerim se delijo dana cela števila
2. delivec: delitelj je razdelil karte
1. mat. število, s katerim se deli: delitelj in deljenec / največji skupni delitelj največje celo število, s katerim se delijo dana cela števila
2. delivec: delitelj je razdelil karte
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
devòjka tudi divòjka -e ž dekle, devica: csi bou kmou'zi sla dévojka KŠ 1771, 503; divojka tebi velim, ſztani gori KŠ 1771, 117; i dána je toj divojki KŠ 1771, 48; csér dévojko 'Su'so SIZ 1807, 4; ér ſzo dévojke KŠ 1771, 791; Od dévojk ſzloboſcsine KŠ 1771, 501; ſzo gori ſztanole vſze one divojke KŠ 1771, 84; lejpe divojke SŠ 1796, 131; jászne divojke pa gde bodi za nyimi poszküsale KOJ 1845, 15
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
dobit -a -o deležnik
1. komu, skozi koga/kaj, (s čim) izraža udeleženost pri čem, če je izpolnjen določen pogoj; SODOBNA USTREZNICA: dobljen
2. ki mu je vzbujen pozitiven, naklonjen odnos do koga/česa; SODOBNA USTREZNICA: pridobljen
3. (po čem, s čim) ki se prejme kot rezultat določenega dejanja; SODOBNA USTREZNICA: dobljen, pridobljen
4. ki je z bojem spravljen pod nadzor, vpliv koga; SODOBNA USTREZNICA: zavzet, osvojen
4.1 ki mu je odvzeta prostost; SODOBNA USTREZNICA: zajet
FREKVENCA: 64 pojavitev v 15 delih
FRAZEOLOGIJA: igra/reč je dobita / le-to je dobito
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
dolgo2 (dolgu, dolgo, dalgo, delgu) prislov
1. razmeroma veliko časa; SODOBNA USTREZNICA: dolgo
1.1 v zvezi nikar dolgo malo, nekoliko časa; SODOBNA USTREZNICA: nedolgo
1.2 izraža trajanje sploh; SODOBNA USTREZNICA: dolgo
2. z izrazom količine izraža razsežnost glede na trajanje; danes se opušča
3. izraža velik obseg, natančnost glede na vsebino, problematiko; SODOBNA USTREZNICA: obširno, podrobno
4. v zvezi tako dolgo izraža časovno obdobje, kot ga določa odvisni stavek; SODOBNA USTREZNICA: tako dolgo
5. v vezniški rabi, v kalkiranih zvezah kakor dolgo / dotle dolgo za izražanje, da traja dejanje nadrednega stavka toliko časa kolikor dejanje odvisnega; SODOBNA USTREZNICA: dokler
FREKVENCA: približno 1000 pojavitev v 44 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
dopolniti -im/-em (dopolniti, dopelniti, dopalniti, depolniti, dupolniti, dopulniti) dovršni glagol
1. kdo/kaj; kaj, (v čem) dati (k) čemu še kaj, kar manjka; SODOBNA USTREZNICA: dopolniti
1.1 s svojo prisotnostjo narediti, da kaj obstaja v največji možni meri ali najboljši možni obliki
2. z aktivnostjo doseči uresničitev
2.1 kdo; kaj, (za koga, s čim) kakega dejanja; SODOBNA USTREZNICA: storiti
2.1.1 z izglagolskim samostalnikom, z oslabljenim pomenom, kdo; kaj, zoper kaj, s kom izraža dovršitev dejanja, kot ga določa samostalnik
2.2 kdo; kaj, (skozi koga) česa zahtevanega, obvezujočega; SODOBNA USTREZNICA: izpolniti
2.3 kdo; kaj, na kom česa obljubljenega, napovedanega; SODOBNA USTREZNICA: izpolniti
2.3.1 nedov., kdo; kaj, (s čim) delati, da kaj obljubljenega, napovedanega postane stvarnost, dejstvo; SODOBNA USTREZNICA: izpolnjevati
2.4 kdo; kaj, v kom česa zamišljenega, želenega; SODOBNA USTREZNICA: udejanjiti
3. kdo; kaj, s kom narediti, izvesti kaj do konca; SODOBNA USTREZNICA: dokončati
3.1 uspešno končati kako delo, opravilo; SODOBNA USTREZNICA: opraviti
4. kdo; kaj, med kom, nad kom z dejanjem narediti, da kdo spozna kako lastnost, stanje; SODOBNA USTREZNICA: pokazati
5. v zvezi z leto, kdo; kaj živeti do pričakovane dobe; SODOBNA USTREZNICA: dopolniti
5.1 v zvezi dopolniti čislo dni koga, kdo; kaj pustiti, omogočiti komu živeti do pričakovane dobe
6. kdo prenehati živeti; SODOBNA USTREZNICA: umreti
FREKVENCA: približno 300 pojavitev v 30 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
doprinesti -em (dopernesti, doparnesti) dovršni glagol
1. z aktivnostjo doseči uresničitev
1.1 kdo; kaj, zoper koga/kaj, (s kom/čim) kakega dejanja; SODOBNA USTREZNICA: narediti, storiti
1.1.1 s samostalnikom, z oslabljenim pomenom, kdo/kaj; komu, koga, na kom, (s čim) izraža dovršitev dejanja, kot ga določa samostalnik
1.2 kdo; kaj, za koga, (s čim) česa zahtevanega, obvezujočega; SODOBNA USTREZNICA: izpolniti
1.3 kdo; kaj česa obljubljenega, napovedanega; SODOBNA USTREZNICA: izpolniti
1.4 kdo; kaj česa zamišljenega, želenega; SODOBNA USTREZNICA: udejaniti
2. kdo; kaj narediti, izvesti kaj do konca; SODOBNA USTREZNICA: dokončati
2.1 kdo; kaj, s prisl. določilom načina uspešno končati kako delo, opravilo; SODOBNA USTREZNICA: opraviti
3. kdo; kaj z dejanjem narediti, da kdo spozna kako lastnost, stanje; SODOBNA USTREZNICA: pokazati
4. kdo; (iz česa), kaj, na koga, (s čim) podpreti kako trditev z dejstvi, razlogi; SODOBNA USTREZNICA: dokazati, utemeljiti
5. kdo; kaj, na koga izraziti prepričanje, da je kdo storil kaj nedopustnega, kaznivega; SODOBNA USTREZNICA: obtožiti
6. kdo; kaj biti, ostati kje določen čas; SODOBNA USTREZNICA: preživeti
6.1 kdo; kaj, s prisl. določilom načina živeti določen čas na način, kot ga določa sobesedilo; SODOBNA USTREZNICA: preživeti
FREKVENCA: približno 400 pojavitev v 40 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
dota ž, F3, dotare, doto, ali juternîo dati, omiſliti; dotatus, -a, -um, katerimu je dota, ali juternîa dana; indotatus, -a, -um, nedoraván, pres juternîe ali dote
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
držávna subvéncija -e -e ž
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
duh1 -a/-u samostalnik moškega spola
1. iz pljuč iztisnjeni zrak; SODOBNA USTREZNICA: dih, dah
1.1 navadno v Stari zavezi, v zvezah živ/živi duh / duh lebna prisotnost življenjske sile; SODOBNA USTREZNICA: dih življenja
2. veter, zlasti šibkejši; SODOBNA USTREZNICA: sapa, vetrič
3. nesnovni del človeka v čustvenem, moralnem in spoznavnem smislu; SODOBNA USTREZNICA: duša, duh
4. v monoteističnih religijah neumrljivo in neuničljivo nesnovno bistvo človeka; SODOBNA USTREZNICA: duša
5. miselne, nazorske značilnosti, sposobnosti; SODOBNA USTREZNICA: duh
5.1 s prilastkom izraža, da je samostalnik deležen značilnosti, sposobnosti, kot jo določa prilastek
6. s prilastkom, ekspresivno človek glede na svoje lastnosti, značilnosti; SODOBNA USTREZNICA: duh
7. navadno v zvezah gospodni/Kristusov duh / duh Boga/Gospoda/Kristusa/Očeta zavedanje, doživljanje božje, Kristusove navzočnosti v človekovi notranjosti; SODOBNA USTREZNICA: božji, Kristusov duh
8. bitje netvarne narave; SODOBNA USTREZNICA: duh
8.1 ustvarjeno bitje netvarne narave; SODOBNA USTREZNICA: duh
8.2 navadno v zvezah z nečisti, hudi, falš ipd. človeku sovražno ustvarjeno bitje netvarne narave, ki pooseblja zlo; SODOBNA USTREZNICA: hudič, hudi duh
FREKVENCA: približno 5000 pojavitev v 47 delih
FRAZEOLOGIJA: v duhu/z duhom
TERMINOLOGIJA: bog/vbog na/v duhu, dar/darovi (Svetega) duha, delo Duha, sad/sadovi (Svetega) duha, (Sveti) Duh / božji duh
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
egiptov -a -o pridevnik
ki se nanaša na stari Egipt ali stare Egipčane; SODOBNA USTREZNICA: egiptovski, egipčanski
FREKVENCA: 37 pojavitev v 13 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
erbov -a -o pridevnik
1. ki se dobi po umrlem; SODOBNA USTREZNICA: deden, podedovan
2. ki se dobi od prednikov; SODOBNA USTREZNICA: deden
FREKVENCA: 54 pojavitev v 17 delih
TERMINOLOGIJA: erbovi greh
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
erbščina -e (erbščina, erbšina, erbčina) samostalnik ženskega spola
1. kar ob delitvi česa odpade na posameznika; SODOBNA USTREZNICA: delež
1.1 v zvezi dati erbščino/k erbščini narediti, da kdo dobi kaj, do česar ima (pravno priznano) pravico; SODOBNA USTREZNICA: dati v dedno last
2. premoženje, dobljeno po umrlem; SODOBNA USTREZNICA: dediščina
2.1 pridobivanje premoženja po umrlem; SODOBNA USTREZNICA: dedovanje
3. kdor dobi premoženje po umrlem; SODOBNA USTREZNICA: dedič
4. navadno s prilastkom, v krščanstvu stanje večne sreče po smrti kot dediščina tistim, ki so živeli po božjih zapovedih
FREKVENCA: približno 550 pojavitev v 32 delih
FRAZEOLOGIJA: imeti erbščino v božjem/Kristusovem kraljestvu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
evangel -a m evangelij: on je shivil pò sapuvidih S. Evangela rod. ed. ǀ danaſhnimu S. Euangelu daj. ed. bi ſe super poſtavil ǀ v'S. Euangelu mest. ed. nam je od Christuſa ta sapuvid dana ǀ En ozhitin exempel imamo v'danashnim S. Evangelu mest. ed. ǀ s'Svetem Evangelam or. ed. → evangeli(um)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
Ezekija(s) -(as)a m osebno lastno ime Ezekija: David je molil v'puszhavi, Ezechias im. ed. v'krajlevim dvori ǀ Na leto poſhto Ezecchias im. ed. krajl ſe sazhne milu jokat ǀ Ezechia im. ed. mozhnu ſe je bil resveſſelil ǀ Ezhechias im. ed. Krajl je bil edn mej Israelskimi Krajly ner bogaboyezhishi ǀ ob zhaſsu krajla Ezechia rod. ed. ǀ s'kusi vſta Preroka Ezechia rod. ed. ſim pravil ǀ Velika gnada je bila tudi Krajlu Ezechiaſu daj. ed. dana ǀ Vuprashajte krajla Ezechia tož. ed. ǀ Kadar je hotel Jſaias Krajla Ezechiaſa tož. ed. osdravit ǀ Zhastili ſo njega muzh v'Sampſonu … njega pohleunost v' Ezechiesu mest. ed. ǀ S. Baſilius je samerkal nad Krajlam Ezechiasam or. ed. Ezekíja, lat. V Ezechias, izraelski kralj (SP 2 Kr 18,19)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
fàrar -a m
1. protestantski župnik, pastor: da bi ſzám Farar Duſſou meu TF 1715, 4; Farar Sopronſzki KŠ 1771, A8b; má odvézanye ino grejhov odpuſchenye od Farara TF 1715, 35; Surdánſzkoga Farara KŠ 1771, A7a; popüczonszkom farari TA 1848, 1; mi vſze grejhe pred fararom naprej ne zracsúnamo KŠ 1754, 199; Po procs odidejnyi luth. fararov KOJ 1848, 109
2. duhovnik: Duſſevnim Paſztérom, touje Fararrom dána TF 1715, 34; Efe'zánſzke farare opomina KŠ 1771, 403
1. protestantski župnik, pastor: da bi ſzám Farar Duſſou meu TF 1715, 4; Farar Sopronſzki KŠ 1771, A8b; má odvézanye ino grejhov odpuſchenye od Farara TF 1715, 35; Surdánſzkoga Farara KŠ 1771, A7a; popüczonszkom farari TA 1848, 1; mi vſze grejhe pred fararom naprej ne zracsúnamo KŠ 1754, 199; Po procs odidejnyi luth. fararov KOJ 1848, 109
2. duhovnik: Duſſevnim Paſztérom, touje Fararrom dána TF 1715, 34; Efe'zánſzke farare opomina KŠ 1771, 403
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
gòspon -a m, tudi neskl.
1. gospod, spoštljiv naslov za odraslega moškega: vödáni od Goszpona ſzalay Imrea KOJ 1833, I; preodébrao szam szi Goſzpona Szalay Imre Professora Grammatiko sztolmacsiti KOJ 1833, IIII; knige, stere szo nyemi Goszpon poszojüvali KOJ 1845, 5; tô je prevecs, moj goszpon, teliko szem dnesz nezaslü'zo KAJ 1870, 55; Gda je goszpon sztric dogotovo to piszmo AI 1875, br. 2, 7
2. navadno v zvezi z Bog Kristus, Bog: Daſze dicsi ſzvéti Düh Goſzpon Bog SM 1747, 84; zvelicſitel Goſzpon Kriſtus TF 1715, 25; Goſzpon Jesus ſze prikáse zNebéſz SM 1747, 15; je Goszpon Jezus Kriſztus ſz. krv prelejao KŠ 1754, 230; ki je Goſzpon Kriſztus vu Dávidovom meſzti KŠ 1771, 168; Zdrava bojdi Maria, Goſzpon je ſztebom KM 1783, 79; Goſzpon Boug je ſztebom BKM 1789, 17; Od Goſzpon Jezus Kriſztusa dána moucs KŠ 1754, 193; czejli Goſzpon Jezuſa 'zitek doli ſzpiſzani KŠ 1771, 337; tvojo lübézen i voro, ſtero más k-Goſzpon Jezuſi KŠ 1771, 665; oblejczte Goſzpon Kriſztus Jezuſa KŠ 1771, 479; nej ſzo najsle Goſzpon Jezuſa tejlo KŠ 1771, 254; po naſſem Goſzpon Jesussi Kristussi SM 1747, 18; ſzrcsno gucsécsi vu Goſzpon Jezuſovom iméni KŠ 1771, 369; Znaſim Goſzpon Kriſztusom SŠ 1796, 6; oh nas miloſztivni Goſzpon Jeſus ABC 1725, A6b; Boidi ti hvála otecz Goſzpon Bog SM 1747, 82; Hvalo Tebi dájem Goſzpon Jesus Kriſtus SM 1747, 50; Poſzlühni, Goſzpon, moje Prevnouge pregányanye SM 1747, 70; Goſzpon Boug molimo ſze ti BKM 1789, 2; Veta nám Goſzpon dopüſzti BKM 1789, 413; Eta nám Goſzpon dopüſzti SŠ 1796, 29; Szpômeni sze, goszpon, z-verni tvoji KAJ 1848, 132
1. gospod, spoštljiv naslov za odraslega moškega: vödáni od Goszpona ſzalay Imrea KOJ 1833, I; preodébrao szam szi Goſzpona Szalay Imre Professora Grammatiko sztolmacsiti KOJ 1833, IIII; knige, stere szo nyemi Goszpon poszojüvali KOJ 1845, 5; tô je prevecs, moj goszpon, teliko szem dnesz nezaslü'zo KAJ 1870, 55; Gda je goszpon sztric dogotovo to piszmo AI 1875, br. 2, 7
2. navadno v zvezi z Bog Kristus, Bog: Daſze dicsi ſzvéti Düh Goſzpon Bog SM 1747, 84; zvelicſitel Goſzpon Kriſtus TF 1715, 25; Goſzpon Jesus ſze prikáse zNebéſz SM 1747, 15; je Goszpon Jezus Kriſztus ſz. krv prelejao KŠ 1754, 230; ki je Goſzpon Kriſztus vu Dávidovom meſzti KŠ 1771, 168; Zdrava bojdi Maria, Goſzpon je ſztebom KM 1783, 79; Goſzpon Boug je ſztebom BKM 1789, 17; Od Goſzpon Jezus Kriſztusa dána moucs KŠ 1754, 193; czejli Goſzpon Jezuſa 'zitek doli ſzpiſzani KŠ 1771, 337; tvojo lübézen i voro, ſtero más k-Goſzpon Jezuſi KŠ 1771, 665; oblejczte Goſzpon Kriſztus Jezuſa KŠ 1771, 479; nej ſzo najsle Goſzpon Jezuſa tejlo KŠ 1771, 254; po naſſem Goſzpon Jesussi Kristussi SM 1747, 18; ſzrcsno gucsécsi vu Goſzpon Jezuſovom iméni KŠ 1771, 369; Znaſim Goſzpon Kriſztusom SŠ 1796, 6; oh nas miloſztivni Goſzpon Jeſus ABC 1725, A6b; Boidi ti hvála otecz Goſzpon Bog SM 1747, 82; Hvalo Tebi dájem Goſzpon Jesus Kriſtus SM 1747, 50; Poſzlühni, Goſzpon, moje Prevnouge pregányanye SM 1747, 70; Goſzpon Boug molimo ſze ti BKM 1789, 2; Veta nám Goſzpon dopüſzti BKM 1789, 413; Eta nám Goſzpon dopüſzti SŠ 1796, 29; Szpômeni sze, goszpon, z-verni tvoji KAJ 1848, 132
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
izsíljena privolítev -e -tve ž
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
jasnovídnost -i ž (í)
lastnost jasnovidnega človeka: dana mu je jasnovidnost; pojavi jasnovidnosti / navedene izjave so napisane z genialno jasnovidnostjo; intuitivna, materinska jasnovidnost
lastnost jasnovidnega človeka: dana mu je jasnovidnost; pojavi jasnovidnosti / navedene izjave so napisane z genialno jasnovidnostjo; intuitivna, materinska jasnovidnost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
jasnovídnost -i ž
1.
2.
sposobnost ugotavljati, zaznavati prostorsko ali časovno oddaljene stvari brez posredovanja čutnih organov
SINONIMI:
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024
junák Frazemi s sestavino junák:
bíti junák dnéva, junák dnéva, postáti junák dnéva
bíti junák dnéva, junák dnéva, postáti junák dnéva
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
jurisdíkcija -e ž (í)
knjiž. sodna oblast: imeti, izvrševati jurisdikcijo / za omenjeno družbo veljajo egiptovski zakoni in jurisdikcija sodna pristojnost
// oblast sploh: omenjeni otoki so pod jurisdikcijo Nizozemske
♦ rel. jurisdikcija pravica in dolžnost odločati o cerkvenih zadevah na določenem področju; spovedna jurisdikcija pravica, dana duhovniku, da more dajati odvezo za grehe, spovedna oblast
knjiž. sodna oblast: imeti, izvrševati jurisdikcijo / za omenjeno družbo veljajo egiptovski zakoni in jurisdikcija sodna pristojnost
// oblast sploh: omenjeni otoki so pod jurisdikcijo Nizozemske
♦ rel. jurisdikcija pravica in dolžnost odločati o cerkvenih zadevah na določenem področju; spovedna jurisdikcija pravica, dana duhovniku, da more dajati odvezo za grehe, spovedna oblast
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
jutrnja ž, F5, dotalis, et le, kar k'juternî ſliſhi; dotare, doto, ali juternîo dati, omiſliti; dotatus, -a, -um, katerimu je dota, ali juternîa dana; doti dicere, juternîo oblubiti; indotatus, -a, -um, nedoraván, pres juternîe ali dote; prim. jutrinja
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
kàkši -a -e vpraš. zaim.
1. kakšen, kateri, izraža vprašanje po kakovosti, lastnosti, značilnosti: Kaksa zapouvid je dána Ádami v-Paradi'somi KM 1796, 6; Szkáksega krüha KŠ 1754, 202; Káksi haſzek mámo ſzté jejſztvine i pitvine KŠ 1754, 206; Kákse je tak tou Králeſtvo KŠ 1754, 160; ki váſz lübijo, kákſi nájem bodete meli KŠ 1771, 17; Vu kákſem meſzti ſze je naroudo Kriſztus KM 1796, 88; vu kákſoj obláſzti eta csinis KŠ 1771, 69; Szkákſim tálom tou csiſztoucſo dobimo KŠ 1754, 47; Z-káksim tálom sze zgotovi pogodbeno prisesztno vrejmen vu zvesüvánom módusi KOJ 1833, 9; Keliko i kákse litere májo Vougri KOJ 1833, 2; Kákse litere escse naprêprihájajo vu vogrszkom jeziki AIN 1876, 6; Kaksa bodo [telesa], gda gori ſztánejo KŠ 1754, 140
2. izraža veliko mero ali stopnjo tega, kar določa samostalnik: Ah! káksa radoszt ſze odpré KŠ 1754, 274; Kaksa groza bi nam vmárjala szrdcze, Gda bi nam KAJ 1848, 7
3. v odvisnih stavkih za izražanje nedoločnosti v glavnem stavku imenovane osebe, predmeta, dejanja ali stanja: Piſzács je bio, nej, kákſi Novacziánus, liki ſze je nikim drejmalo KŠ 1771, 668; i ſzuncſena hicza, ali kákſa drüga hicza nebo nyim skoudila SM 1747, 31; Vsaka stvár .. radi bi zvedli, kak živé, kákša je njena lastivnost AI 1878, 3; liki licze kákſega angyela KŠ 1771, 358; Rêcs je vöpovêdanye káksega dugoványa AIN 1876, 7; Naj ſze vö ſzká'ze i vidi, kakse ſzmo vöre KŠ 1754, 172; prepovidáva nadigávanye k-káksoj ſztvári, ſz-ſterov bi radi ládali KŠ 1754, 59; náj zvejm, za kákſi zrok kricsijo tak na nyega KŠ 1771, 412; neznamo, kákse vino je Kriſztus dáo KŠ 1754, 203; máloi Deczi, kotera mleiko, nei kákſo vládno jeiſztvino potribüje TF 1715, 8; Kákſo lübézen ſzo meli prvi krſztsanye k-Jezuſi da liki ſzo za KŠ 1771, 339; Na kákso nouto ſze má popejvati peſzen, napiſzek ká'ze BKM 1789, 5; neznamo, kákse vino i v káksem pehári je Kriſztus dáo KŠ 1754, 203; eti knig ſzpravitela pa vkákſem poſtenyej ſzi du'zen dr'zati KŠ 1771, A8a; Dabi ſze záto tá nevola ſzkákſim tálom zvrácſiti mogla KŠ 1754, 5a; csi ga ſzami ſzkákſov skerjouv bujemo KŠ 1754, 38; znamenüvajoucsi ſzkákſov ſzmrtyov nyemi je mrejti KŠ 1771, 309; liki kákse szove v-kmiczi na hüdo i dobro ednáko brecsijo KOJ 1845, V; nej nám trbej tákse kákse návade zdr'závanyem iſzkati KŠ 1754, 4; Ár znáte, kakſe zapouvidi ſzmo vám dáli KŠ 1771, 619; Z-káksimi recsmi je potrejbno proſziti SIZ 1807, 3
1. kakšen, kateri, izraža vprašanje po kakovosti, lastnosti, značilnosti: Kaksa zapouvid je dána Ádami v-Paradi'somi KM 1796, 6; Szkáksega krüha KŠ 1754, 202; Káksi haſzek mámo ſzté jejſztvine i pitvine KŠ 1754, 206; Kákse je tak tou Králeſtvo KŠ 1754, 160; ki váſz lübijo, kákſi nájem bodete meli KŠ 1771, 17; Vu kákſem meſzti ſze je naroudo Kriſztus KM 1796, 88; vu kákſoj obláſzti eta csinis KŠ 1771, 69; Szkákſim tálom tou csiſztoucſo dobimo KŠ 1754, 47; Z-káksim tálom sze zgotovi pogodbeno prisesztno vrejmen vu zvesüvánom módusi KOJ 1833, 9; Keliko i kákse litere májo Vougri KOJ 1833, 2; Kákse litere escse naprêprihájajo vu vogrszkom jeziki AIN 1876, 6; Kaksa bodo [telesa], gda gori ſztánejo KŠ 1754, 140
2. izraža veliko mero ali stopnjo tega, kar določa samostalnik: Ah! káksa radoszt ſze odpré KŠ 1754, 274; Kaksa groza bi nam vmárjala szrdcze, Gda bi nam KAJ 1848, 7
3. v odvisnih stavkih za izražanje nedoločnosti v glavnem stavku imenovane osebe, predmeta, dejanja ali stanja: Piſzács je bio, nej, kákſi Novacziánus, liki ſze je nikim drejmalo KŠ 1771, 668; i ſzuncſena hicza, ali kákſa drüga hicza nebo nyim skoudila SM 1747, 31; Vsaka stvár .. radi bi zvedli, kak živé, kákša je njena lastivnost AI 1878, 3; liki licze kákſega angyela KŠ 1771, 358; Rêcs je vöpovêdanye káksega dugoványa AIN 1876, 7; Naj ſze vö ſzká'ze i vidi, kakse ſzmo vöre KŠ 1754, 172; prepovidáva nadigávanye k-káksoj ſztvári, ſz-ſterov bi radi ládali KŠ 1754, 59; náj zvejm, za kákſi zrok kricsijo tak na nyega KŠ 1771, 412; neznamo, kákse vino je Kriſztus dáo KŠ 1754, 203; máloi Deczi, kotera mleiko, nei kákſo vládno jeiſztvino potribüje TF 1715, 8; Kákſo lübézen ſzo meli prvi krſztsanye k-Jezuſi da liki ſzo za KŠ 1771, 339; Na kákso nouto ſze má popejvati peſzen, napiſzek ká'ze BKM 1789, 5; neznamo, kákse vino i v káksem pehári je Kriſztus dáo KŠ 1754, 203; eti knig ſzpravitela pa vkákſem poſtenyej ſzi du'zen dr'zati KŠ 1771, A8a; Dabi ſze záto tá nevola ſzkákſim tálom zvrácſiti mogla KŠ 1754, 5a; csi ga ſzami ſzkákſov skerjouv bujemo KŠ 1754, 38; znamenüvajoucsi ſzkákſov ſzmrtyov nyemi je mrejti KŠ 1771, 309; liki kákse szove v-kmiczi na hüdo i dobro ednáko brecsijo KOJ 1845, V; nej nám trbej tákse kákse návade zdr'závanyem iſzkati KŠ 1754, 4; Ár znáte, kakſe zapouvidi ſzmo vám dáli KŠ 1771, 619; Z-káksimi recsmi je potrejbno proſziti SIZ 1807, 3
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
kalúp -a m (ȗ)
1. votla priprava, po kateri se oblikuje vanjo dana, vlita snov: izdelovati kalupe; leseni, mavčni kalupi; kalup v tleh / vlivati v kalup / kalup za zidake
♦ teh. peščeni kalup
2. nav. ekspr. ustaljena ali pogosto ponavljajoča se oblika česa; obrazec, vzorec: umetnost je zavrgla vse kalupe / verze je hotel preliti v neki metrični kalup / hotel jo je oblikovati po svojem kalupu
1. votla priprava, po kateri se oblikuje vanjo dana, vlita snov: izdelovati kalupe; leseni, mavčni kalupi; kalup v tleh / vlivati v kalup / kalup za zidake
♦ teh. peščeni kalup
2. nav. ekspr. ustaljena ali pogosto ponavljajoča se oblika česa; obrazec, vzorec: umetnost je zavrgla vse kalupe / verze je hotel preliti v neki metrični kalup / hotel jo je oblikovati po svojem kalupu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
karízma tudi harízma -e ž (ȋ)
rel. nadnaravna sposobnost, dana posamezniku zlasti v korist drugih: imeti, prejeti karizmo / karizma zdravljenja
rel. nadnaravna sposobnost, dana posamezniku zlasti v korist drugih: imeti, prejeti karizmo / karizma zdravljenja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
kávcija -e ž (á)
1. vsota, ki se da za zagotovitev vračila, varščina: dati, plačati kavcijo za pribor; povečati kavcijo / položiti kavcijo za posojilo
// odškodnina (za obrabo): moral je plačati visoko kavcijo
2. vsota, ki se da, da se kdo začasno izpusti na prostost: zanj je bila dana kavcija
3. nekdaj vsota, ki se da, da se kdo sme poročiti:
1. vsota, ki se da za zagotovitev vračila, varščina: dati, plačati kavcijo za pribor; povečati kavcijo / položiti kavcijo za posojilo
// odškodnina (za obrabo): moral je plačati visoko kavcijo
2. vsota, ki se da, da se kdo začasno izpusti na prostost: zanj je bila dana kavcija
3. nekdaj vsota, ki se da, da se kdo sme poročiti:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
kontingènt -ênta tudi -énta m (ȅ é, ẹ́) navadno s prilastkom
1. ekon. količina ali vrednost blaga za uvoz ali izvoz v določenem obdobju: določiti kontingent / carinski kontingent količina blaga, za katero se plača zmanjšana carina; izvozni, uvozni kontingent
2. publ. količina blaga, dana uporabniku za določeno obdobje ali za izvršitev določene naloge: kontingent jekla je znašal osemdeset tisoč ton; kontingent gradbenega materiala / tovor hrane iz kontingenta pomoči
// znesek, prispevek: dati velike kontingente za šolstvo, štipendije
3. publ. skupina ljudi, navadno v določenem, omejenem številu: poslati nov kontingent vojakov / kontingent izseljencev je bil dosežen
1. ekon. količina ali vrednost blaga za uvoz ali izvoz v določenem obdobju: določiti kontingent / carinski kontingent količina blaga, za katero se plača zmanjšana carina; izvozni, uvozni kontingent
2. publ. količina blaga, dana uporabniku za določeno obdobje ali za izvršitev določene naloge: kontingent jekla je znašal osemdeset tisoč ton; kontingent gradbenega materiala / tovor hrane iz kontingenta pomoči
// znesek, prispevek: dati velike kontingente za šolstvo, štipendije
3. publ. skupina ljudi, navadno v določenem, omejenem številu: poslati nov kontingent vojakov / kontingent izseljencev je bil dosežen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
ležeč -a prid. ležeč: Job je molil na gnoiu leshezh im. ed. m ǀ ſo njega taku reuniga, inu nadlushniga na ſmerdezhim gnoju leshezhiga tož. ed. m ži. vidili ǀ vidi to ardezho moſhno leshezho tož. ed. ž ǀ Pater hitru tezhe k'tej bolni, io najde vſo respraskano, inu odarto na poſteli mertvo leſhezho tož. ed. ž (na tem) je ležeče (to) je pomembno: Vidite Nem. Nem. kulikajn je leshezhe na tej minuti, katira nas poſtavi v' nebeſſa, ali pak v' paku ǀ Vni Dohter jo da s'eno krono, katera mu je dana, de bi enu piſsmu reſtargal na katerim je bilu veliku leshezhe ǀ Jeſt menem, de nej na ſvejti diaina, na katerem bi bilu tulikajn leshezhe, kakor eno dobro ſmert ſturiti ǀ na beſſedi je veliku leshezhe, sa tiga volo ſo hoteli Chriſtuſa na beſſedi sapopaſti ǀ Kaj s'ene sapuvidi v'nih deshelah imaio, na Katereh je nar vezh leſezhe? Odgouorij ner poprej en Rimiski Goſpud, de v'Rimi je ta nar vekshi sapuvid, Spodobno zhast ijkasat nijh Boguvom, inu Tempelnom na veliko ležeč pomemben: Henricus Engelenderski krajl, kateri rauen morja je prangal, inu naveliku leſsezhe tož. mn. ž rizhy je premisloval
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
Libanus -na m zemljepisno lastno ime Libanon: Perglihaio Mario Divizo Enimu … zetronskimu drevu, saſajenimu na tem viſokem hribu Libanus im. ed. ǀ Ta lejſs is Libana rod. ed. kateri nihdar ſterhliu nerata ǀ Zhaſt tiga Libana rod. ed. je ni dana, inu lepota tiga hriba Carmeli ǀ veſsla inu driveſſa ſo bile is cedraviga leſsà is hriba Libana rod. ed. ǀ kakor ty radouiti vinogradi na hribu Libani mest. ed. saſſajeni Líbanon, gr. Λίβανος ← hebr. Lebanón, gorovje ob sirski obali, v antiki znano po obsežnih cedrovih gozdovih; → les
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
lombárdna obréstna méra -e -e -e ž
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
lúč Frazemi s sestavino lúč:
bíti ták, da ga je tréba iskáti z lučjó [pri bélem dnévu, podnévi], čákanje na zelêno lúč, čakáti na zelêno lúč za kàj, dáti zelêno lúč za kàj, dobíti zelêno lúč za kàj, dočakáti zelêno lúč za kàj, glédati kàj v róžnati lúči, iméti zelêno lúč za kàj, iskánje kóga/čésa z lučjó pri bélem dnévu, iskáti kóga/kàj z lučjó [pri bélem dnévu], lúč na kôncu predôra, lúč na kôncu tunéla, pokázati se v právi lúči, prižgáti zelêno lúč za kàj, uglédati lúč svetá, vídeti kàj v róžnati lúči, vídeti lúč na kôncu predôra, vídeti lúč na kôncu tunéla, zaglédati lúč na kôncu tunéla, zaglédati lúč svetá
bíti ták, da ga je tréba iskáti z lučjó [pri bélem dnévu, podnévi], čákanje na zelêno lúč, čakáti na zelêno lúč za kàj, dáti zelêno lúč za kàj, dobíti zelêno lúč za kàj, dočakáti zelêno lúč za kàj, glédati kàj v róžnati lúči, iméti zelêno lúč za kàj, iskánje kóga/čésa z lučjó pri bélem dnévu, iskáti kóga/kàj z lučjó [pri bélem dnévu], lúč na kôncu predôra, lúč na kôncu tunéla, pokázati se v právi lúči, prižgáti zelêno lúč za kàj, uglédati lúč svetá, vídeti kàj v róžnati lúči, vídeti lúč na kôncu predôra, vídeti lúč na kôncu tunéla, zaglédati lúč na kôncu tunéla, zaglédati lúč svetá
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
Ludovik(us) -k(us)a m osebno lastno ime Ludvik: B: Ludovicus im. ed. Beltrandus ſilnu ſe je bal ǀ Pishe ludovicus im. ed. Blosius ǀ kaj pravi Ludovicus im. ed. de Ponte ǀ kateri vuk je bil svestu dopolnil Ceſar ludovicus im. ed. ta I ǀ Ludovicus im. ed. ta XII. on je bil en pravi karshenik … kadar je bil krajl postal ǀ nebodimo taku nepametni kakor Ludovicus im. ed. II. Franzoski krajl ǀ kar pishe Ludovicus im. ed. Gvizardinus ǀ S. Ludovicus im. ed. Franski krajl ǀ Piſſe Ludovicus im. ed. Cateneus ǀ Pishe Ludovicus im. ed. Granatenſis ǀ kakor je samerkal Ludovicus im. ed. Granadenſis ǀ S' kuſi ſtrup je bil vbyt Carolus Calvus. Ludovicus im. ed. Lotharius Franski krajli ǀ kadar Ludovicus im. ed. Burgundus je Philoſophio defenderal ǀ Firsht Ludovicus im. ed. zheſs vſyh volo je bil porozhil S. Eliſabetho ǀ je dobru vejdil S. Ludouicus im. ed. Franski Krajl ǀ O ſvèt ludovig im. ed. Franski krajl ǀ kakor ſe bere od Ludovica rod. ed. tiga IX. Franskiga krajla ǀ bo dana sa Neveſto vaſhimu mladimu Firshtu Ludovicusu daj. ed. ǀ bó sa Neveſto dana njegovimu ſynvu Ludovicuſu daj. ed. ǀ Franska Krajliza Blanca je djala k'ſvojmu Synu Ludovicu daj. ed. ǀ samerkaj kaj ena dusha is viz je proſſila Ludovica tož. ed. Bloſiuſa ǀ Franzoſi kadar ſo bily od Turkou Krajla Ludouica tož. ed. odkupili dua milliona slata ſo bily sa njega dali ǀ s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica, krajlij krajla S. Ludovika tož. ed. 1. → Beltrandus 2. → Blosius 3. → Ponte 4. Lúdvik Pobóžni, frankovski kralj (814–840) 5. Sv. Lúdvik, frc. kralj Lúdvik XII. (1610–43) 6. Lúdvik II., frc. kralj (877–879) 6. → Gvizardinus 7. → Kateneus 8. → Granatensis 9 → Lotarius 10. → Burgundus 11. Sv. Lúdvik, frc. kralj Lúdvik IX. (1226–70)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
macedónski -a -o prid. makedonski: mou'z niki Maczedonſzki je ſztáo pred nyim KŠ 1771, 391; Na znánye pa vam dámo, bratje, miloſcso Bo'zo, ſtera je dána gmajnam Maczedonſzkim KŠ 1771, 541
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
medicina universalis cit. ž zdravilo za vse bolezni: ta S. Arznja od G: Boga nam dana, osdravi vſe bolesni nashe dushe; osdravi otuk te offert: Vodenizo te ohernje … s'eno beſsedo je medicina Vniverſalis im. ed. ǀ Vij ſastopni Dohtary, inu Arzati, inu bote vidily, inu nashli Medicinam univerſalem tož. ed., katero do ſehmal nihdar nej ste mogli najti (I/1, 120) ← lat. medicīna universālis ‛zdravilo za vse bolezni’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
méra -e ž (ẹ́)
1. navadno s prilastkom enota za merjenje: določiti, raziskovati mere; opustiti stare mere / funt, jard in druge angleške mere; časovne, dolžinske, utežne mere
// nekdaj prostorninska mera, navadno za tekočine, približno 1,5 l: spili so že tri mere vina
2. priprava, predmet za merjenje: kontrolirati, popravljati mere; mednarodni urad za mere in uteži / za mero bomo vzeli tole palico
3. nav. mn., navadno s prilastkom razsežnost, zlasti dolžina, širina, višina, debelina: obleka ne ustreza mojim meram; telesne mere; standardne mere fotografije, igrišča; mere izdelkov, mize / ima mere za vojaka / pog. vzeti mero ugotoviti, določiti razsežnost delov telesa, predmeta za izdelavo česa; pog. iti k meri h krojaču, čevljarju, da ugotovi, določi razsežnosti telesnih delov za izdelavo obleke, obutve; konfekcija in obleke po meri obleke, narejene za določeno osebo; pren. notranje mere človeškega duha
4. s prilastkom določena, ustrezna količina kake snovi, tekočine: krompirja mu je vedno dal dobro mero; pičla, zvrhana mera; ekspr. spili so ga že pošteno mero
// publ., z oslabljenim pomenom obseg, stopnja česa sploh: od nje ni pričakoval tolike mere cinizma tolikega cinizma; dobil je najvišjo možno mero kazni najvišjo možno kazen; to trdi s polno mero odgovornosti z vso odgovornostjo
5. dopustna količina, stopnja česa: v vsaki stvari je potrebna mera; pri pitju ne pozna mere; v ugovarjanju je prekoračil mero / jedo brez mere pretirano dosti; do te mere je stvar sprejemljiva v taki obliki, stopnji; proizvodnja narašča v predpisanih merah
// v zvezi čez mero, nad mero izraža preveliko, nesprejemljivo količino, stopnjo česa: bilo je vsega čez mero / izpil je kozarček ali dva čez mero / čez mero se razburjati preveč; ekspr. nad mero je nesramen zelo
6. publ., v prislovni rabi, s prilastkom izraža omejitev, kot jo določa prilastek: ugotoviti, v kolikšni meri podatki ustrezajo resnici; prostori so v polni meri izkoriščeni popolnoma, v celoti; problemi so v precejšnji, zadovoljivi meri rešeni; to je v veliki meri njegova zasluga v glavnem, pretežno / zmanjšati izdatke na najmanjšo možno mero / to je le do določene, neke mere res deloma, delno
7. pisar., s prilastkom dejanje, ukrep: v takem položaju so opravičljive izredne mere; agrotehnične, varnostne mere
8. lit. shematično urejeno menjavanje poudarjenih in nepoudarjenih ali dolgih in kratkih zlogov v verzu; metrum: mera, zareza in druga vprašanja metrike / daktilska, trohejska mera
● pog. za vse člane kolektiva naj bo ista mera in vaga vsi se naj ocenjujejo z enakimi merili; vsi naj bodo enakopravni; star. dati koga pod mero pregledati ga (na naboru), če ustreza za vojsko predpisanim meram, pogojem; ekspr. on hoče krojiti svet po svoji meri po svojih idejah, predstavah; ekspr. zdaj je mera polna ni mogoče, ne sme se več ostati neprizadet, pasiven; ekspr. ima zvrhano mero križev in težav zelo veliko; ekspr. ima zvrhano mero talenta zelo je talentiran; ekspr. on ni človek vsakdanje mere ni vsakdanji, povprečen človek
♦ ekon. mera presežne vrednosti razmerje med delavčevim neplačanim in plačanim delom; fin. diskontna ali eskontna mera v odstotkih izražen odbitek pri nakupu nedospele terjatve, zlasti menične; obrestna mera v odstotkih izražen dohodek od posojenega kapitala ali v odstotkih izraženo plačilo zanj; profitna mera v odstotkih izražen dobiček od vloženega kapitala; temeljna obrestna mera [TOM] do junija 2003 letna obrestna mera za denarne obveznosti in terjatve v domači valuti, ki zagotavlja ohranitev njihove realne vrednosti; geom. kotna mera število, ki izraža velikost kota v kotnih enotah; mat. dolžinska mera enota za merjenje razdalje med dvema točkama; največja skupna mera največje število, s katerim so deljiva vsa dana števila; strojn. notranja mera razdalja med dvema vzporednima ravninama, med katerima je v predmetu prazen prostor
1. navadno s prilastkom enota za merjenje: določiti, raziskovati mere; opustiti stare mere / funt, jard in druge angleške mere; časovne, dolžinske, utežne mere
// nekdaj prostorninska mera, navadno za tekočine, približno 1,5 l: spili so že tri mere vina
2. priprava, predmet za merjenje: kontrolirati, popravljati mere; mednarodni urad za mere in uteži / za mero bomo vzeli tole palico
3. nav. mn., navadno s prilastkom razsežnost, zlasti dolžina, širina, višina, debelina: obleka ne ustreza mojim meram; telesne mere; standardne mere fotografije, igrišča; mere izdelkov, mize / ima mere za vojaka / pog. vzeti mero ugotoviti, določiti razsežnost delov telesa, predmeta za izdelavo česa; pog. iti k meri h krojaču, čevljarju, da ugotovi, določi razsežnosti telesnih delov za izdelavo obleke, obutve; konfekcija in obleke po meri obleke, narejene za določeno osebo; pren. notranje mere človeškega duha
4. s prilastkom določena, ustrezna količina kake snovi, tekočine: krompirja mu je vedno dal dobro mero; pičla, zvrhana mera; ekspr. spili so ga že pošteno mero
// publ., z oslabljenim pomenom obseg, stopnja česa sploh: od nje ni pričakoval tolike mere cinizma tolikega cinizma; dobil je najvišjo možno mero kazni najvišjo možno kazen; to trdi s polno mero odgovornosti z vso odgovornostjo
5. dopustna količina, stopnja česa: v vsaki stvari je potrebna mera; pri pitju ne pozna mere; v ugovarjanju je prekoračil mero / jedo brez mere pretirano dosti; do te mere je stvar sprejemljiva v taki obliki, stopnji; proizvodnja narašča v predpisanih merah
// v zvezi čez mero, nad mero izraža preveliko, nesprejemljivo količino, stopnjo česa: bilo je vsega čez mero / izpil je kozarček ali dva čez mero / čez mero se razburjati preveč; ekspr. nad mero je nesramen zelo
6. publ., v prislovni rabi, s prilastkom izraža omejitev, kot jo določa prilastek: ugotoviti, v kolikšni meri podatki ustrezajo resnici; prostori so v polni meri izkoriščeni popolnoma, v celoti; problemi so v precejšnji, zadovoljivi meri rešeni; to je v veliki meri njegova zasluga v glavnem, pretežno / zmanjšati izdatke na najmanjšo možno mero / to je le do določene, neke mere res deloma, delno
7. pisar., s prilastkom dejanje, ukrep: v takem položaju so opravičljive izredne mere; agrotehnične, varnostne mere
8. lit. shematično urejeno menjavanje poudarjenih in nepoudarjenih ali dolgih in kratkih zlogov v verzu; metrum: mera, zareza in druga vprašanja metrike / daktilska, trohejska mera
● pog. za vse člane kolektiva naj bo ista mera in vaga vsi se naj ocenjujejo z enakimi merili; vsi naj bodo enakopravni; star. dati koga pod mero pregledati ga (na naboru), če ustreza za vojsko predpisanim meram, pogojem; ekspr. on hoče krojiti svet po svoji meri po svojih idejah, predstavah; ekspr. zdaj je mera polna ni mogoče, ne sme se več ostati neprizadet, pasiven; ekspr. ima zvrhano mero križev in težav zelo veliko; ekspr. ima zvrhano mero talenta zelo je talentiran; ekspr. on ni človek vsakdanje mere ni vsakdanji, povprečen človek
♦ ekon. mera presežne vrednosti razmerje med delavčevim neplačanim in plačanim delom; fin. diskontna ali eskontna mera v odstotkih izražen odbitek pri nakupu nedospele terjatve, zlasti menične; obrestna mera v odstotkih izražen dohodek od posojenega kapitala ali v odstotkih izraženo plačilo zanj; profitna mera v odstotkih izražen dobiček od vloženega kapitala; temeljna obrestna mera [TOM] do junija 2003 letna obrestna mera za denarne obveznosti in terjatve v domači valuti, ki zagotavlja ohranitev njihove realne vrednosti; geom. kotna mera število, ki izraža velikost kota v kotnih enotah; mat. dolžinska mera enota za merjenje razdalje med dvema točkama; največja skupna mera največje število, s katerim so deljiva vsa dana števila; strojn. notranja mera razdalja med dvema vzporednima ravninama, med katerima je v predmetu prazen prostor
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
mèra tudi méjra -e ž mera, enota, priprava za merjenje: Eſzi ſzliſi kriva vága, i mera KŠ 1754, 50; Eto prinasz tüdi gorivzéto mero szo francusi goriszpravili AI 1875, kaz. br. 6; Pri dugôcsoj meri zdaj stiri razlocsne mertüke nücamo AI 1875, kaz. br. 6; pren. je pa dána miloſcsa pouleg mere dára Kriſztuſovoga KŠ 1771, 580; Pomiluj nász pouleg mere, oh Boug tvoje dobroute KM 1783, 260; I vi napunyávate mero ocsév vaſi KM 1783, 78; Ár nyemi ne dá Boug po meri Dühá ſzvétoga KM 1783, 274; Boug váſz vu dike meri Prineſzé vſzé kmeni SŠ 1796, 101; i ſterom merom mejrite, ſztiſztom bode vám nazáj merjeno SŠ 1796, 21; Ár ſterov mejrov bodte merili, ſztiſztov bode SŠ 1796, 185
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
mílost -i ž (ī)
1. nav. ekspr. dobrohoten, prizanesljiv odnos, zlasti visoke, vplivne osebe do podrejene: izkazovati, uživati milost; popolnoma je odvisen od šefove milosti / biti pri kom v milosti / star. Ferdinand, po milosti božji cesar Avstrije / kot vzklik milost božja, koliko jih je
// kar je izraz tega odnosa: ne pričakuj posebnih milosti / star. carica ga je obsipala z milostmi z darovi, priznanji
2. nav. ekspr. usmiljenje, sočutje: pri teh ljudeh ne boš našel milosti / prosil je: milost, milost / sprejeli so jo iz milosti; živijo od njihove milosti dobrosrčnosti, darežljivosti
3. nekdaj naslov za fevdalnega gospoda: njegova milost je prišla na svojo graščino / kot nagovor vaša milost
4. rel. nadnaravni dar, ki je dan človeku za dosego zveličanja: prejeti milost; dana mu je bila posebna milost / prositi za milost spoznanja
● ekspr. našli so milost v njegovih očeh z njimi je ravnal blago, prizanesljivo; usmilil se jih je; ekspr. obsoditi koga brez milosti neusmiljeno, neprizanesljivo; ekspr. vdati se na milost in nemilost brez pogojev, pridržkov; ekspr. biti na milost in nemilost izročen komu postati, biti od koga popolnoma odvisen; vznes. pesnik po milosti božji velik, nadarjen
♦ bot. božja milost zdravilna rastlina, ki raste na vlažnih bregovih in močvirnih travnikih, Gratiola officinalis
1. nav. ekspr. dobrohoten, prizanesljiv odnos, zlasti visoke, vplivne osebe do podrejene: izkazovati, uživati milost; popolnoma je odvisen od šefove milosti / biti pri kom v milosti / star. Ferdinand, po milosti božji cesar Avstrije / kot vzklik milost božja, koliko jih je
// kar je izraz tega odnosa: ne pričakuj posebnih milosti / star. carica ga je obsipala z milostmi z darovi, priznanji
2. nav. ekspr. usmiljenje, sočutje: pri teh ljudeh ne boš našel milosti / prosil je: milost, milost / sprejeli so jo iz milosti; živijo od njihove milosti dobrosrčnosti, darežljivosti
3. nekdaj naslov za fevdalnega gospoda: njegova milost je prišla na svojo graščino / kot nagovor vaša milost
4. rel. nadnaravni dar, ki je dan človeku za dosego zveličanja: prejeti milost; dana mu je bila posebna milost / prositi za milost spoznanja
● ekspr. našli so milost v njegovih očeh z njimi je ravnal blago, prizanesljivo; usmilil se jih je; ekspr. obsoditi koga brez milosti neusmiljeno, neprizanesljivo; ekspr. vdati se na milost in nemilost brez pogojev, pridržkov; ekspr. biti na milost in nemilost izročen komu postati, biti od koga popolnoma odvisen; vznes. pesnik po milosti božji velik, nadarjen
♦ bot. božja milost zdravilna rastlina, ki raste na vlažnih bregovih in močvirnih travnikih, Gratiola officinalis
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
minúta Frazemi s sestavino minúta:
čákati na svôjih pét minút [sláve], do minúte natánčen, do minúte natánčno, do minúte tóčno, dobíti svôjih pét minút [sláve], dočákati svôjih pét minút [sláve], doživéti svôjih pét minút [sláve], iméti svôjih pét minút [sláve], izkorístiti svôjih pét minút [sláve], izrábiti svôjih pét minút, pét minút pred dvanájsto, storíti kàj pét minút pred dvanájsto
čákati na svôjih pét minút [sláve], do minúte natánčen, do minúte natánčno, do minúte tóčno, dobíti svôjih pét minút [sláve], dočákati svôjih pét minút [sláve], doživéti svôjih pét minút [sláve], iméti svôjih pét minút [sláve], izkorístiti svôjih pét minút [sláve], izrábiti svôjih pét minút, pét minút pred dvanájsto, storíti kàj pét minút pred dvanájsto
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
mítọ, n. 1) die Bestechungsgabe, Dict., Habd.-Mik., Jan., ogr.-M.; mita jemati, mito jemati in pravdo pripogibati, Dalm.; dar ali mito, Središče-Kres; m. dajati = podkupovati, Dict., Vrt.; — 2) der Lehenzins, Guts.; das Mietgeld, Mur.; na mito dana, vzeta zemlja, das Lehen, Guts.; — der Zins: na mito posoditi, C.; — der Wucher, Jarn.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
modél2 -a m (ẹ̑)
1. predmet, izdelan za ponazoritev, prikaz načrtovanega ali obstoječega predmeta: izdelati, napraviti model; delati poskuse na modelu; model človeškega očesa, telesa; mavčni model; modeli za geometrijski pouk / model jadrnice, stroja / model hidrocentrale maketa
// majhna športna priprava, ki posnema določeno vozilo, zlasti letalo: fantje spuščajo modele / jadralni, motorni model; sobni, tekmovalni model
2. kdor se ukvarja s tem, da se daje na razpolago za upodabljanje: preživlja se kot model; moški, ženski model / fotografski model fotomodel; kiparski model
// oseba ali stvar, katere značilnosti umetnik upodablja: on je bil avtorju model za glavnega junaka v drami
3. nav. ekspr. ustaljena oblika česa, po kateri se kaj dela; vzorec, oblika: razviti lasten gospodarski model; družbeni, organizacijski model / v romanu vse poteka po ustaljenem modelu; delati po vnaprej določenem modelu kalupu
4. industrijski izdelek takih značilnih oblik ali lastnosti, da se po njih razlikuje od drugih istovrstnih izdelkov: tovarna je predstavila nove modele avtomobilov / buick, model 1955; puška, model 48 [M-48]
// modni oblačilni izdelek: manekenke prikazujejo modele jesenskih plaščev; športni modeli; modeli pomladanskih čevljev
5. votla priprava, po kateri se oblikuje vanjo dana, vlita snov: vliti pripravljeno maso v model / dati v model za torto; model za odlivanje novcev
6. pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu kdor s svojimi posebnimi lastnostmi, značilnostmi pozitivno izstopa: on je pa res pravi model
// moški, navadno mlajši: model je nadarjen, delaven in vztrajen, zato so trenerji nad njim navdušeni
♦ filoz. model predmet, po lastnostih, značilnostih podoben raziskovanemu predmetu in narejen po določenih pravilih; metal. matični model; obl. ekskluzivni model ki ga prodaja le ena trgovina, izdeluje le en salon v omejenem številu; trg. izvensezonski modeli
1. predmet, izdelan za ponazoritev, prikaz načrtovanega ali obstoječega predmeta: izdelati, napraviti model; delati poskuse na modelu; model človeškega očesa, telesa; mavčni model; modeli za geometrijski pouk / model jadrnice, stroja / model hidrocentrale maketa
// majhna športna priprava, ki posnema določeno vozilo, zlasti letalo: fantje spuščajo modele / jadralni, motorni model; sobni, tekmovalni model
2. kdor se ukvarja s tem, da se daje na razpolago za upodabljanje: preživlja se kot model; moški, ženski model / fotografski model fotomodel; kiparski model
// oseba ali stvar, katere značilnosti umetnik upodablja: on je bil avtorju model za glavnega junaka v drami
3. nav. ekspr. ustaljena oblika česa, po kateri se kaj dela; vzorec, oblika: razviti lasten gospodarski model; družbeni, organizacijski model / v romanu vse poteka po ustaljenem modelu; delati po vnaprej določenem modelu kalupu
4. industrijski izdelek takih značilnih oblik ali lastnosti, da se po njih razlikuje od drugih istovrstnih izdelkov: tovarna je predstavila nove modele avtomobilov / buick, model 1955; puška, model 48 [M-48]
// modni oblačilni izdelek: manekenke prikazujejo modele jesenskih plaščev; športni modeli; modeli pomladanskih čevljev
5. votla priprava, po kateri se oblikuje vanjo dana, vlita snov: vliti pripravljeno maso v model / dati v model za torto; model za odlivanje novcev
6. pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu kdor s svojimi posebnimi lastnostmi, značilnostmi pozitivno izstopa: on je pa res pravi model
// moški, navadno mlajši: model je nadarjen, delaven in vztrajen, zato so trenerji nad njim navdušeni
♦ filoz. model predmet, po lastnostih, značilnostih podoben raziskovanemu predmetu in narejen po določenih pravilih; metal. matični model; obl. ekskluzivni model ki ga prodaja le ena trgovina, izdeluje le en salon v omejenem številu; trg. izvensezonski modeli
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
modél2 -a m
1.
2.
kdor se ukvarja s tem, da se daje na razpolago za upodabljanje
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024
mọ̄do -a s
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
mójster Frazemi s sestavino mójster:
bíti [právi] mójster za kàj, mójster beséde, mójster perésa, mójster skáza
bíti [právi] mójster za kàj, mójster beséde, mójster perésa, mójster skáza
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
Mòjžeš tudi Móžeš -a m
1. Mojzes: Moy'zes ſze ſzpomina ſzobote KŠ 1754, 26; on dár, ſteroga je zapovedao Moj'zes KŠ 1771, 34; je Moy'zesi vö zgláſzo KŠ 1754, 7; po ſzvojem priétnom ſzlugi Moyſeſſi TF 1715, 12; Právda je po Moy'zeſi dána KŠ 1754, 5; vſzi ſzo po Moj'zeſi krſztseni KŠ 1771, 508; je Mo'zes peſzen napravo BKM 1789, 5
2. Mojzesove knjige: Kako tou ſzvedoci Mó'se'sa prvi táo SIZ 1807, 34
1. Mojzes: Moy'zes ſze ſzpomina ſzobote KŠ 1754, 26; on dár, ſteroga je zapovedao Moj'zes KŠ 1771, 34; je Moy'zesi vö zgláſzo KŠ 1754, 7; po ſzvojem priétnom ſzlugi Moyſeſſi TF 1715, 12; Právda je po Moy'zeſi dána KŠ 1754, 5; vſzi ſzo po Moj'zeſi krſztseni KŠ 1771, 508; je Mo'zes peſzen napravo BKM 1789, 5
2. Mojzesove knjige: Kako tou ſzvedoci Mó'se'sa prvi táo SIZ 1807, 34
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
na predl.
I. s tož.
1. na, za izražanje cilja, na katerega je premikanje, dejanje usmerjeno: na poſzleidnyi dén mené gori obüdi TF 1715, 24; kotera bi bila brezi vſzega pomenſanya na ſzvetloſcho prisla TF 1715, 48; ſtero ſzkerb ſzem jaſz na ſzébe gori vzéu TF 1715, 9; Bogh zgledni ſze na náz ABC 1725, A7a; Vszeh Sztvári Ocsi, na tébe glédaio ABC 1725, A6a; Dokecs pridem ta na meſzto vu nebeſzko Kraleſztvo SM 1747, 78; Pogled name, Goſzpon SM 1747, 90; I vö idevſi ſzlügi oni na poti KŠ 1754, 130; nego je i na nyega zavüpao püſpekijo KŠ 1771, 632; i kvár na meſzto posztávi KMK 1780, 75; ár ovak na nász szpádnejo recsi KOJ 1833, X; Csi mi prido na glédanye, márna gucsijo TA 1848, 34; vcsi me na szteze tvoje TA 1848; znam piszati, na papir z-perom KAJ 1870, 7; Z-Bosnie vise 40.000 lüdi na Horvatszko prislo AI 1875, kaz. br. 3; Vö štalé je potom plamén na štale vdaro BJ 1886, 9
2. za izražanje prehoda, prenosa v drug položaj, drugačno stanje: dolie na pekeu ſztoupo TF 1715, 22; ſteri kmiczo na ſzvetloſzt preobrácsajo KŠ 1754, 56; Katekizmusa czejli návuk na ſéſzt tále razdejlo KŠ 1754, 5b; krüh ino vino na nyegovo nebeszko odicseno tejlo i krv KŠ 1754, 8a; csi ſze i vö vlejvam na áldov KŠ 1771, 595; kaj ſzam jaſz na zagovárjanye Evangyelioma poſztávleni KŠ 1771, 592; na nouto merkaj BKM 1789, 8; Nej je tak oſztanolo na polſzko obdelanye zadoſzta delavczov KM 1790, 92; i na oucſi ſzo nyemi metali KM 1796, 100; Verno ſzkrb má na váſz BRM 1823, 5; sze dúgi glasznik na krátkoga obrné KOJ 1833, 24; eta tábla na stiri razlocske razdeljena AI 1875, kaz. br. 6; Kakda sze moro z-vecs szillab sztojécse recsi naszillabe razdeliti AIN 1876, 7; se tela nature na tri tále razdelijo AI 1878, 4
3. za izražanje končne meje, količine: Tou je na bougsi czait nehál SM 1747, 73; vſzáki 'zivoucſi ne merjé na vekke KŠ 1754, 117; na trétyi dén je od mrtvi gori ſztano KMK 1780, 7; Veſzéli csákajmo, na ſzoudbo dnéva pitanoga BKM 1789, 8; Veſzéli csákajmo Na ſzmrt priseſztye nyega na ſzmrt je delao KM 1790, 74; Na pokonczi Jakopeſcseka je gori zouro KM 1790, 66; Vſzigdár na vekiveke SŠ 1796, 39; Na jezere szo Avarci szpomorjeni KOJ 1914, 97
4. za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti: nego na dobro tolmacſili TF 1715, 16; merkai na moie govorgeinye AI 1875, A7b; zdersi náſz vſze na pravitzo SM 1747, 86; I vſze obrné na dobro KŠ 1754, 269; Potrejbno je záto Püſpeki biti na vcsenyé prilicsnomi KŠ 1771, 637; ki ſze na Popovſztvo poſzvetijo KMK 1780, 85; i pripelaj vsze grejsnike na právo pokouro KM 1783, 34; I vſzo vaso 'zaloszt Obrné na radoszt BKM 1789, 12; i gori je zapero nyemi ete recsi na ſzpómenek KM 1790, 58; Na neſzrecso, i 'saloſzt ſze je obrno nyidva ſztális KM 1796, 6; Ki náſz csákas na pokouro SŠ 1796, 170; Ár lübéznoſzti vassa vecs napamet ne jemlém SIZ 1807, 58; vcsi me tak vſzákomi na praviczo 'ziveti BRM 1823, 385; liki kákse szove v-kmiczi na hüdo i dobro ednáko brecsijo KOJ 1833, V; taki je na znánye doubo KOJ 1848, 118; pazi na miszli moje TA 1848, 4; Vernim düsam na trost nazvesztsáva KAJ 1848, 217; csasz dá stevci na premislávanye AIN 1876, 9
5. za izražanje časovne določitve: kaſtigam greihe ocsév na ſzini dotrétyega kolena TF 1715, 17; i na konecz konczi dare naſſa vöra pride TF 1715, 30; na trétyi dén ie od ſzmerti gori ſztano ABC 1725, A5a; Ár na konecz nyega sálecz Meni perneſzé radoſzt SM 1747, 75; i na konecz ſzo ga escse vmourili KŠ 1754, 10b; nám na Szvétek dána KMK 1780, 40; Naides v-eti na vſzáke Szvétke BRM 1823, II; Navekivecsnoszt szmosztvorjeni KAJ 1848, 426
6. za izražanje načina, kako dejanje poteka: On je domá ino vinej Gotovi na obrambo KŠ 1754, 265; Primárjam váſz na Goſzpodna KŠ 1771, 623; ſtera nám je csáſzi na zádavo KMK 1780, 82; Bojdite naméri, dokecs bou zaprtek SIZ 1807, 38; Csi verno pázim na Tébe, Blagoſzlov dobim od Tébe BRM 1823, 8; Na pitanye Vucsitela je dú'sen vszáki povedati isztino KOJ 1845, 10; preobláda ga, i na placsüvanye bojovine primora KOJ 1848, 3; Ár szem jasz na trplenye sztvorjen TA 1848, 31; Šteri so pri deli na pomoč BJ 1886, 10
7. za izražanje namena, s katerim se izvrši dejanje: koteri nyega na pomoucs zovéio ABC 1725, A6a; Kristus hocse na pitanye priti SM 1747, 83; nyemi na ſzlü'sbo bode SIZ 1807, 7; Vu Názareth odpoſzlao, Marii na znánye dao BRM 1823, 4; pivo kühajo na pitvino KAJ 1870, 46; i szledi z-velikim sztroskom na nücanye obrnyena AI 1875, br. 1, 5; Pijmo vszém na zdravico AIP 1876, br. 1, 1; Jež ide samo po noči na lov AI 1878, 10
8. za izražanje načina, kako dejanje poteka: ino na nágli kszramoti posztánoti ABC 1725, A8a; Ka právi Boug na kráczi od vſzejh eti zapouvid KŠ 1754, 67; teda na nágli pride na nyé pogibelnoſzt KŠ 1771, 621; Z-klücsenim kázeczom na ráhi szklonczkaj na dveri KOJ 1845, 25; ali že je vsakojačke molitve napamet znála BJ 1886, 4
II. z mest. za izražanje stanja v položaju ali površine, kjer se kaj dogaja: Vdrügi knigai Moyſeſſovi na dvaiſzetom táli TF 1715, 17; kako vnébi tak i na zemli TF 1715, 25; povéksai tvoi máli sereg na etom czeilom ſzveiti ABC 1725, A7a; Ar je rouka tvoja smétna na meni bila SM 1747, 95; ár je vſzáko tejlo oſzkrúnilo ſzvojo pout na zemli KŠ 1754, 11a; ſzmo bili, liki decza krotki na ſzrejdi med vami KŠ 1771, 616; Sztojte záto opáſzani na ledevjáj vaſi KŠ 1771, 587; naj bi náſz po ſzvojoj ſzmrti na kri'snom drejvi odküpila KMK 1780, 5; ni kincse, Na ſzvejti ne iscse BKM 1789, 11; taki bós na zemli le'sao KM 1790, 20; Se natom hüdom ſzvejti SŠ 1796, 4; neſzrecsen poſztáne na ſzvejti SIZ 1807, 6; tam je vsze na pobégi KOJ 1848, 4; szedis na throni TA 1848, 7; Na poti sze je szrécsao KAJ 1870; Na szpráviscsi od penez dugovány napreprilo'zeno AI 1875, kaz. br. 2; Na dugi stolicaj BJ 1886, 3
I. s tož.
1. na, za izražanje cilja, na katerega je premikanje, dejanje usmerjeno: na poſzleidnyi dén mené gori obüdi TF 1715, 24; kotera bi bila brezi vſzega pomenſanya na ſzvetloſcho prisla TF 1715, 48; ſtero ſzkerb ſzem jaſz na ſzébe gori vzéu TF 1715, 9; Bogh zgledni ſze na náz ABC 1725, A7a; Vszeh Sztvári Ocsi, na tébe glédaio ABC 1725, A6a; Dokecs pridem ta na meſzto vu nebeſzko Kraleſztvo SM 1747, 78; Pogled name, Goſzpon SM 1747, 90; I vö idevſi ſzlügi oni na poti KŠ 1754, 130; nego je i na nyega zavüpao püſpekijo KŠ 1771, 632; i kvár na meſzto posztávi KMK 1780, 75; ár ovak na nász szpádnejo recsi KOJ 1833, X; Csi mi prido na glédanye, márna gucsijo TA 1848, 34; vcsi me na szteze tvoje TA 1848; znam piszati, na papir z-perom KAJ 1870, 7; Z-Bosnie vise 40.000 lüdi na Horvatszko prislo AI 1875, kaz. br. 3; Vö štalé je potom plamén na štale vdaro BJ 1886, 9
2. za izražanje prehoda, prenosa v drug položaj, drugačno stanje: dolie na pekeu ſztoupo TF 1715, 22; ſteri kmiczo na ſzvetloſzt preobrácsajo KŠ 1754, 56; Katekizmusa czejli návuk na ſéſzt tále razdejlo KŠ 1754, 5b; krüh ino vino na nyegovo nebeszko odicseno tejlo i krv KŠ 1754, 8a; csi ſze i vö vlejvam na áldov KŠ 1771, 595; kaj ſzam jaſz na zagovárjanye Evangyelioma poſztávleni KŠ 1771, 592; na nouto merkaj BKM 1789, 8; Nej je tak oſztanolo na polſzko obdelanye zadoſzta delavczov KM 1790, 92; i na oucſi ſzo nyemi metali KM 1796, 100; Verno ſzkrb má na váſz BRM 1823, 5; sze dúgi glasznik na krátkoga obrné KOJ 1833, 24; eta tábla na stiri razlocske razdeljena AI 1875, kaz. br. 6; Kakda sze moro z-vecs szillab sztojécse recsi naszillabe razdeliti AIN 1876, 7; se tela nature na tri tále razdelijo AI 1878, 4
3. za izražanje končne meje, količine: Tou je na bougsi czait nehál SM 1747, 73; vſzáki 'zivoucſi ne merjé na vekke KŠ 1754, 117; na trétyi dén je od mrtvi gori ſztano KMK 1780, 7; Veſzéli csákajmo, na ſzoudbo dnéva pitanoga BKM 1789, 8; Veſzéli csákajmo Na ſzmrt priseſztye nyega na ſzmrt je delao KM 1790, 74; Na pokonczi Jakopeſcseka je gori zouro KM 1790, 66; Vſzigdár na vekiveke SŠ 1796, 39; Na jezere szo Avarci szpomorjeni KOJ 1914, 97
4. za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti: nego na dobro tolmacſili TF 1715, 16; merkai na moie govorgeinye AI 1875, A7b; zdersi náſz vſze na pravitzo SM 1747, 86; I vſze obrné na dobro KŠ 1754, 269; Potrejbno je záto Püſpeki biti na vcsenyé prilicsnomi KŠ 1771, 637; ki ſze na Popovſztvo poſzvetijo KMK 1780, 85; i pripelaj vsze grejsnike na právo pokouro KM 1783, 34; I vſzo vaso 'zaloszt Obrné na radoszt BKM 1789, 12; i gori je zapero nyemi ete recsi na ſzpómenek KM 1790, 58; Na neſzrecso, i 'saloſzt ſze je obrno nyidva ſztális KM 1796, 6; Ki náſz csákas na pokouro SŠ 1796, 170; Ár lübéznoſzti vassa vecs napamet ne jemlém SIZ 1807, 58; vcsi me tak vſzákomi na praviczo 'ziveti BRM 1823, 385; liki kákse szove v-kmiczi na hüdo i dobro ednáko brecsijo KOJ 1833, V; taki je na znánye doubo KOJ 1848, 118; pazi na miszli moje TA 1848, 4; Vernim düsam na trost nazvesztsáva KAJ 1848, 217; csasz dá stevci na premislávanye AIN 1876, 9
5. za izražanje časovne določitve: kaſtigam greihe ocsév na ſzini dotrétyega kolena TF 1715, 17; i na konecz konczi dare naſſa vöra pride TF 1715, 30; na trétyi dén ie od ſzmerti gori ſztano ABC 1725, A5a; Ár na konecz nyega sálecz Meni perneſzé radoſzt SM 1747, 75; i na konecz ſzo ga escse vmourili KŠ 1754, 10b; nám na Szvétek dána KMK 1780, 40; Naides v-eti na vſzáke Szvétke BRM 1823, II; Navekivecsnoszt szmosztvorjeni KAJ 1848, 426
6. za izražanje načina, kako dejanje poteka: On je domá ino vinej Gotovi na obrambo KŠ 1754, 265; Primárjam váſz na Goſzpodna KŠ 1771, 623; ſtera nám je csáſzi na zádavo KMK 1780, 82; Bojdite naméri, dokecs bou zaprtek SIZ 1807, 38; Csi verno pázim na Tébe, Blagoſzlov dobim od Tébe BRM 1823, 8; Na pitanye Vucsitela je dú'sen vszáki povedati isztino KOJ 1845, 10; preobláda ga, i na placsüvanye bojovine primora KOJ 1848, 3; Ár szem jasz na trplenye sztvorjen TA 1848, 31; Šteri so pri deli na pomoč BJ 1886, 10
7. za izražanje namena, s katerim se izvrši dejanje: koteri nyega na pomoucs zovéio ABC 1725, A6a; Kristus hocse na pitanye priti SM 1747, 83; nyemi na ſzlü'sbo bode SIZ 1807, 7; Vu Názareth odpoſzlao, Marii na znánye dao BRM 1823, 4; pivo kühajo na pitvino KAJ 1870, 46; i szledi z-velikim sztroskom na nücanye obrnyena AI 1875, br. 1, 5; Pijmo vszém na zdravico AIP 1876, br. 1, 1; Jež ide samo po noči na lov AI 1878, 10
8. za izražanje načina, kako dejanje poteka: ino na nágli kszramoti posztánoti ABC 1725, A8a; Ka právi Boug na kráczi od vſzejh eti zapouvid KŠ 1754, 67; teda na nágli pride na nyé pogibelnoſzt KŠ 1771, 621; Z-klücsenim kázeczom na ráhi szklonczkaj na dveri KOJ 1845, 25; ali že je vsakojačke molitve napamet znála BJ 1886, 4
II. z mest. za izražanje stanja v položaju ali površine, kjer se kaj dogaja: Vdrügi knigai Moyſeſſovi na dvaiſzetom táli TF 1715, 17; kako vnébi tak i na zemli TF 1715, 25; povéksai tvoi máli sereg na etom czeilom ſzveiti ABC 1725, A7a; Ar je rouka tvoja smétna na meni bila SM 1747, 95; ár je vſzáko tejlo oſzkrúnilo ſzvojo pout na zemli KŠ 1754, 11a; ſzmo bili, liki decza krotki na ſzrejdi med vami KŠ 1771, 616; Sztojte záto opáſzani na ledevjáj vaſi KŠ 1771, 587; naj bi náſz po ſzvojoj ſzmrti na kri'snom drejvi odküpila KMK 1780, 5; ni kincse, Na ſzvejti ne iscse BKM 1789, 11; taki bós na zemli le'sao KM 1790, 20; Se natom hüdom ſzvejti SŠ 1796, 4; neſzrecsen poſztáne na ſzvejti SIZ 1807, 6; tam je vsze na pobégi KOJ 1848, 4; szedis na throni TA 1848, 7; Na poti sze je szrécsao KAJ 1870; Na szpráviscsi od penez dugovány napreprilo'zeno AI 1875, kaz. br. 2; Na dugi stolicaj BJ 1886, 3
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
načêlo poštênega postópka -a -- -- s
Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
načêlo poštênega postópka -a -- -- s
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
naj2 členica
I. s povednim naklonom
1. 3. os. za izražanje
a) želje, omiljenega ukaza: ime naj mu bo Janez; naj ga nikar več ne čaka; priče naj se javijo na policiji; vse naj ostane, kakor je; dobitnik nagrade naj pošlje svoj naslov / ob spominu na umrle naj mu bo lahka domača zemlja / kot vzklik vrag naj ga vzame
b) ne popolnoma prostovoljne privolitve: pa naj bo po tvojem; naj gre, če že hoče / elipt. grdo te gledajo. Naj me
c) v vprašalnih stavkih ugibanja, omahovanja: kaj naj naredimo; naj res verjamemo; kje naj vzamem denar / ali naj grem ali ne; kako naj vem, kaj namerava; zastar. kaj naj storiš
2. 1. os. za izražanje
a) nujnosti, želje: to je potrebno, če naj se izognemo posledicam; naj ti povem, kako se je to zgodilo; publ. predvsem naj omenim pisateljevo doslednost
b) publ., z oslabljenim pomenom pojasnila, utemeljitve: skakalec je padel. A naj povem, da je veter precej močen
II.
s pogojnim naklonom za izražanje
a) želje, omiljenega ukaza: pokazal nam je pot, po kateri naj bi hodili; politiki naj bi uresničevali želje ljudstva; denar za vodovod naj bi zbrali uporabniki sami / šola naj bi začela delovati že jeseni; po tem sporazumu naj bi velesile zmanjšale oborožitev
b) namena, namere: ustanovili so zvezo, ki naj bi dušila revolucionarna gibanja; ta šola naj bi vzgajala gradbene strokovnjake
c) domneve: taka izjava naj bi bila dana na nekem sestanku; ta proces naj bi povzročale neke glivice
● ekspr. kaj, kar vsakega naj bi se bal izraža močno zanikanje; pog. no, naj grem, je rekla zdaj moram iti; ekspr. prav mu je, pa naj bi bil pazil izraža zadovoljstvo, privoščljivost; ekspr. kako naj bi ga poznal, ko ga še nisem nikoli videl izraža močno zanikanje; ekspr. naj le kdo kaj reče izraža močno zavrnitev; sam.:, knjiž. nad vsakim prizadevanjem visi neki naj
I. s povednim naklonom
1. 3. os. za izražanje
a) želje, omiljenega ukaza: ime naj mu bo Janez; naj ga nikar več ne čaka; priče naj se javijo na policiji; vse naj ostane, kakor je; dobitnik nagrade naj pošlje svoj naslov / ob spominu na umrle naj mu bo lahka domača zemlja / kot vzklik vrag naj ga vzame
b) ne popolnoma prostovoljne privolitve: pa naj bo po tvojem; naj gre, če že hoče / elipt. grdo te gledajo. Naj me
c) v vprašalnih stavkih ugibanja, omahovanja: kaj naj naredimo; naj res verjamemo; kje naj vzamem denar / ali naj grem ali ne; kako naj vem, kaj namerava; zastar. kaj naj storiš
2. 1. os. za izražanje
a) nujnosti, želje: to je potrebno, če naj se izognemo posledicam; naj ti povem, kako se je to zgodilo; publ. predvsem naj omenim pisateljevo doslednost
b) publ., z oslabljenim pomenom pojasnila, utemeljitve: skakalec je padel. A naj povem, da je veter precej močen
II.
s pogojnim naklonom za izražanje
a) želje, omiljenega ukaza: pokazal nam je pot, po kateri naj bi hodili; politiki naj bi uresničevali želje ljudstva; denar za vodovod naj bi zbrali uporabniki sami / šola naj bi začela delovati že jeseni; po tem sporazumu naj bi velesile zmanjšale oborožitev
b) namena, namere: ustanovili so zvezo, ki naj bi dušila revolucionarna gibanja; ta šola naj bi vzgajala gradbene strokovnjake
c) domneve: taka izjava naj bi bila dana na nekem sestanku; ta proces naj bi povzročale neke glivice
● ekspr. kaj, kar vsakega naj bi se bal izraža močno zanikanje; pog. no, naj grem, je rekla zdaj moram iti; ekspr. prav mu je, pa naj bi bil pazil izraža zadovoljstvo, privoščljivost; ekspr. kako naj bi ga poznal, ko ga še nisem nikoli videl izraža močno zanikanje; ekspr. naj le kdo kaj reče izraža močno zavrnitev; sam.:, knjiž. nad vsakim prizadevanjem visi neki naj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
naklónski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na naklon 2: naklonska igla je kazala 90°
♦ geom. naklonski kot kot, ki ga oklepa dana premica ali ravnina z osnovno premico ali ravnino; jezikosl. naklonski glagol glagol, ki izraža odnos do drugega glagola
nanašajoč se na naklon 2: naklonska igla je kazala 90°
♦ geom. naklonski kot kot, ki ga oklepa dana premica ali ravnina z osnovno premico ali ravnino; jezikosl. naklonski glagol glagol, ki izraža odnos do drugega glagola
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
naklónski kót -ega -a m
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
nepokoren -rna prid. nepokoren: poperej je bil Bogu nepokoren im. ed. m ǀ Kakor ta nepokorni im. ed. m dol., inu sgubleni Syn ǀ s' mladiga je bila ſamavolna, nepoſaiena, inu nepokorna im. ed. ž ſvoj Materi ǀ vſi ſo imeli potonit sa volo tiga nepokorniga rod. ed. m Iona ǀ takorshniga nepokorniga tož. ed. m ži. ſynu ima ubyti ǀ ena luba mati s'ſvoim nepokornim or. ed. m otrokam ǀ mati popade enu gorezhe shelesu, inu tezhe sato nepokorno or. ed. ž ǀ shtarishij toshio zhes suoje otroke, de ſo nepokorni im. mn. m ǀ gorie takorshnem nepokornem daj. mn., inu puntarskam greshnikom ǀ ta shtrajfinga je bila dana … sa te nepokorne tož. mn. m otroke ǀ s'teshko roko te neporkne tož. mn. m greshnike sazhne tepsti primer.> bosh nepokornishi im. ed. m kakor levy kateri Daniela nej ſo bily reſtargali
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
oblást1 -í in -i ž (ȃ)
1. možnost vplivati na koga, da ravna po določenih zahtevah, željah, če noče čutiti neprijetnih posledic: v družini je imel oblast oče; izgubiti ekonomsko oblast; po prihodu novega direktorja se je oblast te skupine v podjetju še povečala / dobiti oblast nad možem; priti pod oblast izsiljevalca / dežela je prišla pod tujo oblast
// možnost vplivati na kaj, obvladovati kaj sploh: človekova oblast nad naravo se veča / imeti v oblasti gospodarski položaj / dana mu je bila oblast zapovedovati vetrovom v pravljicah mogel je
2. pravica odločati, ukazovati v organizirani družbeni skupnosti: oblast pripada ljudstvu; izgubiti, izvajati oblast; kraljeva, vladarska oblast / ekspr. imeti oblast nad življenjem in smrtjo podrejenih / zlorabiti svojo politično oblast / dobiti avtonomno oblast; izvršilna oblast pravica do odločanja in izvrševanja zakonov ali predpisov / spraviti koga z oblasti; ta stranka je na oblasti že pet let
3. s prilastkom celota pravic, ki jih ima država ali oblastnik v odnosu do določenega ozemlja: oblast Nizozemske nad temi otoki je trajala nekaj stoletij / mesto je bilo pod oblastjo freisinških škofov / ta kralj je spravil ves polotok pod svojo oblast
// celota pravic, ki jih ima kdo glede na svojo funkcijo, pristojnosti v odnosu do podrejenih: oblast fevdalca nad tlačani, živečimi v mestu
4. celota organov, oseb, ki imajo pravico odločati v organizirani politični skupnosti: oblast se je rušila; utrjevati novo oblast; centralna, civilna, ljudska oblast; sodišče je organ oblasti
// določen organ, ki ima pravico odločati
a) v organizirani politični skupnosti: oblast je novico zanikala; avstrijske oblasti so na noto odgovorile; občinske, sodne oblasti / ekspr. oblast je akcijo kritizirala
b) s prilastkom na področju kake dejavnosti: cerkvena oblast ga je izobčila; ukrepi luških, šolskih oblasti
5. nekdaj večja upravna enota: okraji in oblasti
● ekspr. imela je veliko oblast nad njim čustveno, ljubezensko je bil nanjo zelo navezan, od nje zelo odvisen; ekspr. te besede, obljube so imele oblast nad njim so vplivale na njegovo ravnanje, vedenje; publ. šofer je izgubil oblast nad krmilom ni mogel več usmerjati, voditi vozila; ekspr. izgubiti oblast nad seboj ne moči se obvladati; ekspr. ta strast ga je kmalu dobila v oblast kmalu se ji z voljo, zavestjo ni mogel upirati; ta ženska ga je popolnoma dobila v svojo oblast popolnoma se podreja njeni volji, njenim zahtevam; spoznal je, da je v njegovi oblasti da se mora podrejati njegovi volji, zahtevam, če noče čutiti neprijetnih posledic; publ. ta pisatelj ima jezik v popolni oblasti piše zelo lepo, predmetu, namenu pisanja najustrezneje; knjiž., zastar. zbirati literaturo z vseh grafičnih oblasti področij, panog
♦ polit. načelo enotnosti oblasti načelo, po katerem je nosilec oblasti ljudstvo, ki to oblast uveljavlja po predstavniških organih; pravn. avtonomna oblast od 1945 do 1963 v sklopu višje enote organizirana politična enota z avtonomnimi pravicami ali ozemlje, ki pripada tej skupnosti; sodna oblast pravica do sojenja na podlagi veljavnih zakonov, predpisov, aktov; zakonodajna oblast pravica do sprejemanja zakonov; rel. spovedna oblast pravica, dana duhovniku, da more dajati odvezo za grehe
1. možnost vplivati na koga, da ravna po določenih zahtevah, željah, če noče čutiti neprijetnih posledic: v družini je imel oblast oče; izgubiti ekonomsko oblast; po prihodu novega direktorja se je oblast te skupine v podjetju še povečala / dobiti oblast nad možem; priti pod oblast izsiljevalca / dežela je prišla pod tujo oblast
// možnost vplivati na kaj, obvladovati kaj sploh: človekova oblast nad naravo se veča / imeti v oblasti gospodarski položaj / dana mu je bila oblast zapovedovati vetrovom v pravljicah mogel je
2. pravica odločati, ukazovati v organizirani družbeni skupnosti: oblast pripada ljudstvu; izgubiti, izvajati oblast; kraljeva, vladarska oblast / ekspr. imeti oblast nad življenjem in smrtjo podrejenih / zlorabiti svojo politično oblast / dobiti avtonomno oblast; izvršilna oblast pravica do odločanja in izvrševanja zakonov ali predpisov / spraviti koga z oblasti; ta stranka je na oblasti že pet let
3. s prilastkom celota pravic, ki jih ima država ali oblastnik v odnosu do določenega ozemlja: oblast Nizozemske nad temi otoki je trajala nekaj stoletij / mesto je bilo pod oblastjo freisinških škofov / ta kralj je spravil ves polotok pod svojo oblast
// celota pravic, ki jih ima kdo glede na svojo funkcijo, pristojnosti v odnosu do podrejenih: oblast fevdalca nad tlačani, živečimi v mestu
4. celota organov, oseb, ki imajo pravico odločati v organizirani politični skupnosti: oblast se je rušila; utrjevati novo oblast; centralna, civilna, ljudska oblast; sodišče je organ oblasti
// določen organ, ki ima pravico odločati
a) v organizirani politični skupnosti: oblast je novico zanikala; avstrijske oblasti so na noto odgovorile; občinske, sodne oblasti / ekspr. oblast je akcijo kritizirala
b) s prilastkom na področju kake dejavnosti: cerkvena oblast ga je izobčila; ukrepi luških, šolskih oblasti
5. nekdaj večja upravna enota: okraji in oblasti
● ekspr. imela je veliko oblast nad njim čustveno, ljubezensko je bil nanjo zelo navezan, od nje zelo odvisen; ekspr. te besede, obljube so imele oblast nad njim so vplivale na njegovo ravnanje, vedenje; publ. šofer je izgubil oblast nad krmilom ni mogel več usmerjati, voditi vozila; ekspr. izgubiti oblast nad seboj ne moči se obvladati; ekspr. ta strast ga je kmalu dobila v oblast kmalu se ji z voljo, zavestjo ni mogel upirati; ta ženska ga je popolnoma dobila v svojo oblast popolnoma se podreja njeni volji, njenim zahtevam; spoznal je, da je v njegovi oblasti da se mora podrejati njegovi volji, zahtevam, če noče čutiti neprijetnih posledic; publ. ta pisatelj ima jezik v popolni oblasti piše zelo lepo, predmetu, namenu pisanja najustrezneje; knjiž., zastar. zbirati literaturo z vseh grafičnih oblasti področij, panog
♦ polit. načelo enotnosti oblasti načelo, po katerem je nosilec oblasti ljudstvo, ki to oblast uveljavlja po predstavniških organih; pravn. avtonomna oblast od 1945 do 1963 v sklopu višje enote organizirana politična enota z avtonomnimi pravicami ali ozemlje, ki pripada tej skupnosti; sodna oblast pravica do sojenja na podlagi veljavnih zakonov, predpisov, aktov; zakonodajna oblast pravica do sprejemanja zakonov; rel. spovedna oblast pravica, dana duhovniku, da more dajati odvezo za grehe
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
oblást -i ž
1. moč nad kom, čim: Vſze, kai je od Boga porodjeno, i vöra naſsa je to premáganye, obláſzt, ſtera te ſzveit premága SM 1747, 28; ár je nyemi vſza obláſzt dána KŠ 1754, 149; dána mi je vſza obláſzt na nébi i na zemli KŠ 1771, 99; Gde je tvoj Düh, tam je obláſzt BKM 1789, 125; Kak velika obláſzt je bila potrejbna k-tomi KM 1796, 4; da Te pekléni Vrág nikákſe obláſzti nad menom nai ne vzeme TF 1715, 47; Nedai tomu Satanu oblaſzti nad nyim vzéti SM 1747, 63; da ni vrág .. nebodo nad nami nikakse obláſzti vzéti KŠ 1754, 224; Ár nega obláſzti, nego od Bogá KŠ 1771, 477; Ne dáj ni edne nad nami oblászti, Vraj'soj jákoszti KM 1783, 279; Ár 'ze poglavnik ſzvejta Nikaj oblászti nejma BKM 1789, 11; vszáka právda i od nájvisesnye oblászti od kralá potrdnyena AI 1875, kaz. br. 2; Naj znána bode zdaj poglavárſztvi i obláſzti vu nebeſzki prebivaliſcsaj KŠ 1771, 578; da tvoio obláſzt povſzud gláſzim SM 1747, 57; dáo je nyim obláſzt KŠ 1754, 137; gda na nikoj ſzprávi vſzo obláſzt KŠ 1771, 522; Odvzemi obláſzt vraj'zo BKM 1789, 8; ali Boug i ono lüſztvo pod vaſso obláſzt vr'se KM 1796, 45; i rimszkoga Czaszara pod szvojo oblászt zmetali KOJ 1848, 6; ár je vu obláſzti bila rejcs nyegova KŠ 1771, 177; Ár, csi bom ſze hválo znaſov obláſztyov KŠ 1771, 545; Ár pod mo'zá obláſztyom bodoucsa 'zena KŠ 1771, 461; i pod obláſztyom ſzvojega mo'sá 'ſivé KM 1796, 7; i podvr'zeni ſzo nyemi angyelje i obláſzti KŠ 1771, 710; Po ſterom i oblászti ſze bojijo KM 1783, 11; Szo prouti obláſzti vraj'ze BKM 1789, 56
2. vladarska ali državna oblast: Ocsa je pa vzéo mosnyô i pred oblászt jo je neszao KAJ 1870, 126; je zapovedao Auguſtus Czaſzar, naj bi vſzáki, pod nyegovo obláſztjov, bodoucsi cslovik KM 1796, 87; i ſtere obláſzti jeſzo, od Bogá ſzo poſztávlene KŠ 1754, 34; Visne oblászti KAJ 1870, VII; Vſzáka düſa obláſztim viſesnyim podlo'zna bojdi KŠ 1754, 34; Vſzáka düſa obláſztam podlo'zna bojdi KŠ 1771, 477; naj poglavníkom i obláſztom podlo'zni bodo KŠ 1771, 660; Gda bodo pa váſz pelali pred vládnike i pred obláſzti KŠ 1771, 211
1. moč nad kom, čim: Vſze, kai je od Boga porodjeno, i vöra naſsa je to premáganye, obláſzt, ſtera te ſzveit premága SM 1747, 28; ár je nyemi vſza obláſzt dána KŠ 1754, 149; dána mi je vſza obláſzt na nébi i na zemli KŠ 1771, 99; Gde je tvoj Düh, tam je obláſzt BKM 1789, 125; Kak velika obláſzt je bila potrejbna k-tomi KM 1796, 4; da Te pekléni Vrág nikákſe obláſzti nad menom nai ne vzeme TF 1715, 47; Nedai tomu Satanu oblaſzti nad nyim vzéti SM 1747, 63; da ni vrág .. nebodo nad nami nikakse obláſzti vzéti KŠ 1754, 224; Ár nega obláſzti, nego od Bogá KŠ 1771, 477; Ne dáj ni edne nad nami oblászti, Vraj'soj jákoszti KM 1783, 279; Ár 'ze poglavnik ſzvejta Nikaj oblászti nejma BKM 1789, 11; vszáka právda i od nájvisesnye oblászti od kralá potrdnyena AI 1875, kaz. br. 2; Naj znána bode zdaj poglavárſztvi i obláſzti vu nebeſzki prebivaliſcsaj KŠ 1771, 578; da tvoio obláſzt povſzud gláſzim SM 1747, 57; dáo je nyim obláſzt KŠ 1754, 137; gda na nikoj ſzprávi vſzo obláſzt KŠ 1771, 522; Odvzemi obláſzt vraj'zo BKM 1789, 8; ali Boug i ono lüſztvo pod vaſso obláſzt vr'se KM 1796, 45; i rimszkoga Czaszara pod szvojo oblászt zmetali KOJ 1848, 6; ár je vu obláſzti bila rejcs nyegova KŠ 1771, 177; Ár, csi bom ſze hválo znaſov obláſztyov KŠ 1771, 545; Ár pod mo'zá obláſztyom bodoucsa 'zena KŠ 1771, 461; i pod obláſztyom ſzvojega mo'sá 'ſivé KM 1796, 7; i podvr'zeni ſzo nyemi angyelje i obláſzti KŠ 1771, 710; Po ſterom i oblászti ſze bojijo KM 1783, 11; Szo prouti obláſzti vraj'ze BKM 1789, 56
2. vladarska ali državna oblast: Ocsa je pa vzéo mosnyô i pred oblászt jo je neszao KAJ 1870, 126; je zapovedao Auguſtus Czaſzar, naj bi vſzáki, pod nyegovo obláſztjov, bodoucsi cslovik KM 1796, 87; i ſtere obláſzti jeſzo, od Bogá ſzo poſztávlene KŠ 1754, 34; Visne oblászti KAJ 1870, VII; Vſzáka düſa obláſztim viſesnyim podlo'zna bojdi KŠ 1754, 34; Vſzáka düſa obláſztam podlo'zna bojdi KŠ 1771, 477; naj poglavníkom i obláſztom podlo'zni bodo KŠ 1771, 660; Gda bodo pa váſz pelali pred vládnike i pred obláſzti KŠ 1771, 211
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
oblast -i ž 1. oblast: njegova velika zhaſt, inu oblaſt im. ed. je raunu kakor ſinù, kateru malu zhaſſa ſelenu oſtane, inu hitru ſe poſhushi ǀ nyh oblast im. ed. pride od G: Boga ǀ Artaxarſes je ſpoſnal de on obene oblaſti rod. ed. zhes vejter nima ǀ n'hozhe pokore, inu podvershen njegovi oblaſti daj. ed. biti ǀ je bil pod ſvojo oblaſt tož. ed. Aſio, inu europo s'kuſi oroshje perpravil ǀ danaſs je njemu dana oblast tož. ed. zhes semlo, inu Nebu ǀ v'oblast tož. ed. tega paklenskiga volka ſi padla ǀ Strah, inu druge ſmeshnave snoterne nej ſò v'oblaſti mest. ed. zhloveka ǀ Turk ima pod ſvojo oblaſtio or. ed. try Ceſſarſtua, inu zhes trydeſſeti Krajlevſtvy ǀ v'Kloshtri saperti pod oblastio or. ed. svojga Vishishiga morio prebivat ǀ imamo pod nasho ablaſtio or. ed. fante, inu dekle 2. pravica: Fraiat je oblaſt im. ed. shiveti, kakor enimu dopade ǀ ima od boga oblaſt tož. ed. te kryvizhne vmorit ǀ nej obeniga, de bi imel oblaſt tož. ed. mene abſoluierat, ali rejshit od grehou ǀ ſam Bug ima oblaſt tož. ed. grehe odpuſtiti ǀ Mashnik s'leto oblaſtio or. ed., taku rekozh kakor en drugi Bug greshnikom odpuſti 3. dovoljenje: pres oblasti rod. ed. mojga mosha neſmem s'hishe ſtopit ǀ Se ſpodobi taku na tihom pobegnit, inu moje Hzhere pres moje oblaſti rod. ed. vpelati? ǀ Kadar je imel Adrianus martran biti, sproſſi de bi ga puſtili poprei obyskat ſvojo Gospo Natalio, doseshe oblaſt tož. ed., grè pruti hishi ǀ obedn ſe nej mogal ganiti is mejſta, dokler ym nej bil oblaſt tož. ed. dal ǀ Chriſtus je djal k' unimu Mladenizu, kateri je hotel Duhouni ratat, poprej pak je proſſil sa oblaſt tož. ed. ſvoje ſtarishi pokoppati ǀ ſaulus je shal s'oblaſtio or. ed. tyh vishishyh Iudou v' tu meſtu Damasco božja oblast božjast: sazhneo bolnike kjekaj noſſit, kateryh ſilnu veliku je oſdravil, inu ſlaſti taiſte, katere Boshja oblaſt im. ed. je metala ǀ on je imel bodlaie, naduho, jetiko, vodenizo, metlaie, boshio oblaſt tož. ed. Zveza božja oblast je kalk po nem. Gewalt Gottes ‛božjast’, prim. tudi češ. boží moc ‛božjast’.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
obljúba -e ž (ȗ)
1. izjava komu, da bo kaj dobil, bo česa deležen: ostati zvest svoji obljubi; izpolniti, preklicati obljubo; kljub obljubi nagrade ni dobil; ekspr. ne boš nas odpravil s praznimi obljubami; pisna, ustna obljuba / dati obljubo obljubiti
// izjava komu, da bo kdo kaj storil, uresničil: veže me obljuba, zato bom molčal; obljuba, da bo lahko šel na izlet, ga je pomirila / obljuba molčečnosti, zvestobe
♦ rel. krstna obljuba izjava, da se kdo odpoveduje hudobnemu duhu in da bo zvest Kristusu, dana pri krstu
2. kar kdo obljubi: obljube so se izpolnile; držal je obljubo in prišel
● preg. obljuba dela dolg kar se obljubi, se mora tudi izpolniti
1. izjava komu, da bo kaj dobil, bo česa deležen: ostati zvest svoji obljubi; izpolniti, preklicati obljubo; kljub obljubi nagrade ni dobil; ekspr. ne boš nas odpravil s praznimi obljubami; pisna, ustna obljuba / dati obljubo obljubiti
// izjava komu, da bo kdo kaj storil, uresničil: veže me obljuba, zato bom molčal; obljuba, da bo lahko šel na izlet, ga je pomirila / obljuba molčečnosti, zvestobe
♦ rel. krstna obljuba izjava, da se kdo odpoveduje hudobnemu duhu in da bo zvest Kristusu, dana pri krstu
2. kar kdo obljubi: obljube so se izpolnile; držal je obljubo in prišel
● preg. obljuba dela dolg kar se obljubi, se mora tudi izpolniti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
obòd -óda m (ȍ ọ́)
1. zunanji del kakega predmeta, navadno okroglega: kamnit obod pri vodnjaku; obložiti obod tople grede; popraviti obod škafa; dno in obod posode / obod kolesa
// temu podobna priprava, po kateri se oblikuje vanjo dana, vlita snov: dati sir v obode / oblikovati testo z obodom / sirarski, tortni obod
2. leseno ogrodje pri situ, rešetu: izdelovati obode; prišiti dno (sita) na obod; prodajati obode in drugo suho robo
3. knjiž., s prilastkom zunanji, obrobni del česa: obod hiše je najbolj izpostavljen vremenskim vplivom; živeti na obodu mesta; na obodu Panonske nižine obrobju; pren. ima občutek, da živi na obodu civilizacije
4. obseg: prsni obod; obod drevesne krone / publ. potovanja so razširila obod njegovih spoznanj
● nar. obodi (škornjev) so mu segali do kolen golenice; nar. klobuk s širokimi obodi krajci, krajevci
♦ geom. obod kroga krivulja, ki omejuje krog; točka na obodu kroga
1. zunanji del kakega predmeta, navadno okroglega: kamnit obod pri vodnjaku; obložiti obod tople grede; popraviti obod škafa; dno in obod posode / obod kolesa
// temu podobna priprava, po kateri se oblikuje vanjo dana, vlita snov: dati sir v obode / oblikovati testo z obodom / sirarski, tortni obod
2. leseno ogrodje pri situ, rešetu: izdelovati obode; prišiti dno (sita) na obod; prodajati obode in drugo suho robo
3. knjiž., s prilastkom zunanji, obrobni del česa: obod hiše je najbolj izpostavljen vremenskim vplivom; živeti na obodu mesta; na obodu Panonske nižine obrobju; pren. ima občutek, da živi na obodu civilizacije
4. obseg: prsni obod; obod drevesne krone / publ. potovanja so razširila obod njegovih spoznanj
● nar. obodi (škornjev) so mu segali do kolen golenice; nar. klobuk s širokimi obodi krajci, krajevci
♦ geom. obod kroga krivulja, ki omejuje krog; točka na obodu kroga
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
ojáčenje -a s (ȃ) knjiž.
1. utrditev, okrepitev, povečanje: gibanje je povzročilo ojačenje mišice
♦ elektr. ojačenje napetosti
2. dodatna vojaška enota, dana v pomoč; okrepitev: poslali so ojačenje
1. utrditev, okrepitev, povečanje: gibanje je povzročilo ojačenje mišice
♦ elektr. ojačenje napetosti
2. dodatna vojaška enota, dana v pomoč; okrepitev: poslali so ojačenje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
okrepítev -tve ž (ȋ)
1. glagolnik od okrepiti: pomen telovadbe za okrepitev telesa / okrepitev stene z oporniki / okrepitev organizacije / okrepitev postojanke s strojnicami / prizadevanje za okrepitev miru utrditev; okrepitev gospodarske dejavnosti povečanje
2. nav. mn. dodatna vojaška enota, dana v pomoč: uničiti cesto, po kateri so prihajale okrepitve; poslati okrepitve; čakati na okrepitev
1. glagolnik od okrepiti: pomen telovadbe za okrepitev telesa / okrepitev stene z oporniki / okrepitev organizacije / okrepitev postojanke s strojnicami / prizadevanje za okrepitev miru utrditev; okrepitev gospodarske dejavnosti povečanje
2. nav. mn. dodatna vojaška enota, dana v pomoč: uničiti cesto, po kateri so prihajale okrepitve; poslati okrepitve; čakati na okrepitev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
okrepítev -tve ž
1.
GLEJ ŠE SINONIM: povečanje
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024
omejeváti -újem nedov. (á ȗ)
1. določati, označevati mejo česa: črta omejuje igrišče / ta oznaka omejuje rabo besede na določeno področje
// določati razsežnost, obliko česa: pokrajino omejujejo visoka gorovja / skalnata stena omejuje jezero od vzhoda; obzidje omejuje mesto od predmestja deli, ločuje
2. delati, povzročati, da kaj ne preseže določene meje, stopnje: ta zavora omejuje hitrost / ekspr. omejevati izdatke na minimum
3. določati, predpisovati najvišjo ali najnižjo mejo česa: časovno omejevati govornike / omejevati vpis v šole / omejevati navzdol, navzgor
4. delati, povzročati, da je kaj manjše
a) glede na količino, število: zaradi slabe prodaje omejujejo proizvodnjo / omejevati pitje alkohola / omejevati nesreče pri delu; omejevati rojstva
b) glede na možni razpon: te lastnosti omejujejo uporabnost aparata; dana določila omejujejo njegovo vlogo
c) glede na obseg, področje: z regulacijami omejevati poplave / omejevati komu delovanje
// preprečevati širjenje kakega pojava: omejevati požar, upor
5. delati, da kako dejanje, dejavnost obsega samo to, kar nakazuje določilo: svoje zanimanje omejuje na letalstvo / to omejuje razpravo na redke strokovnjake; omejevati se na bistveno
6. delati, povzročati, da kdo nima česa v polni meri: omejevati svobodo / omejevati moč koga / pri tem te nihče ne ovira in ne omejuje
1. določati, označevati mejo česa: črta omejuje igrišče / ta oznaka omejuje rabo besede na določeno področje
// določati razsežnost, obliko česa: pokrajino omejujejo visoka gorovja / skalnata stena omejuje jezero od vzhoda; obzidje omejuje mesto od predmestja deli, ločuje
2. delati, povzročati, da kaj ne preseže določene meje, stopnje: ta zavora omejuje hitrost / ekspr. omejevati izdatke na minimum
3. določati, predpisovati najvišjo ali najnižjo mejo česa: časovno omejevati govornike / omejevati vpis v šole / omejevati navzdol, navzgor
4. delati, povzročati, da je kaj manjše
a) glede na količino, število: zaradi slabe prodaje omejujejo proizvodnjo / omejevati pitje alkohola / omejevati nesreče pri delu; omejevati rojstva
b) glede na možni razpon: te lastnosti omejujejo uporabnost aparata; dana določila omejujejo njegovo vlogo
c) glede na obseg, področje: z regulacijami omejevati poplave / omejevati komu delovanje
// preprečevati širjenje kakega pojava: omejevati požar, upor
5. delati, da kako dejanje, dejavnost obsega samo to, kar nakazuje določilo: svoje zanimanje omejuje na letalstvo / to omejuje razpravo na redke strokovnjake; omejevati se na bistveno
6. delati, povzročati, da kdo nima česa v polni meri: omejevati svobodo / omejevati moč koga / pri tem te nihče ne ovira in ne omejuje
- omejeváti se publ.
kazati, izražati odklonilno stališče do česa, nepovezanost s čim: jaz se od tega stališča omejujem
- omejujóč -a -e:
omejujoča določila
- omejeván -a -o:
omejevan v razvoju
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
opáž tudi opàž -áža m (ȃ; ȁ á)
1. kar se namesti, pritrdi na določeno površino za zaščito, olepšanje: popraviti opaž pri svinjaku; zavarovati cevi z opažem; lesen opaž; opaž iz slame; knjižnica z opažem iz orehovine / stenski, stropni opaž
2. grad. priprava, navadno iz desk, po kateri se oblikuje vanjo dana, vlita snov: narediti, odstraniti, tesati opaž; za betoniranje loka pri mostu so postavili jeklen opaž / drsni opaž; izgubljeni opaž navadno iz izolacijskega materiala, ki po betoniranju ostane kot del objekta; premični opaž
1. kar se namesti, pritrdi na določeno površino za zaščito, olepšanje: popraviti opaž pri svinjaku; zavarovati cevi z opažem; lesen opaž; opaž iz slame; knjižnica z opažem iz orehovine / stenski, stropni opaž
2. grad. priprava, navadno iz desk, po kateri se oblikuje vanjo dana, vlita snov: narediti, odstraniti, tesati opaž; za betoniranje loka pri mostu so postavili jeklen opaž / drsni opaž; izgubljeni opaž navadno iz izolacijskega materiala, ki po betoniranju ostane kot del objekta; premični opaž
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
opáž -a m
1.
2.
grad. priprava, navadno iz desk, po kateri se oblikuje vanjo dana, vlita snov
SINONIMI:
neknj. pog. šolenga
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024
pastér tudi pastír -a m
1. pastir: Pasztér KM 1790, 74; Ábeo je bio paſztér ovcsicz KM 1796, 8; Od dobroga paſztéra KŠ 1771, 299; I bili ſzo paſztérje vu dr'zéli onoj na pouli BKM 1789, 167; Paſztérje ſzo ga najsli BKM 1789, 6; Paſztérje ſzo ga naisli BRM 1823, 4; Paſztérom naſzvejſzti ſze BKM 1789, 6; Paſztérom ſze nazvêſzti BRM 1823, 4; Odmo ſzpaſztérmi vBetlehem BKM 1789, 22
2. Kristus, Bog: Goszpon ie moi Pasztér ABC 1725, A8b; bojdi i zdai Bog paſzter moi SM 1747, 67; Sto je ſz. Mat. czérkvi gláva i paſztér KŠ 1754, 131; liki náſz ete paſztér pozna i vu vſzem za náſz ſzkrbi KŠ 1771, 830; Bojdi i zdaj paſztir moj BKM 1789, 211; moje düse naj vernejsemi i ſzkrblivejsemi paſztéri KŠ 1754, 229; ali povrnoli ſzte ſze zdaj kpaſztéri i kpüſpeki düs vaſi KŠ 1771, 708; Boug, ki je zmrtvi ſzpelao toga velikoga paſztéra ovécz KŠ 1771, 698
3. navadno v zvezah: dühovni, düšni paster duhovnik: Düſevni Paſztér Surdánſzke Fare BKM 1789, 3; Kövágo-Örske Fare Dühovni Paſztér BRM 1823, IV; volno vcsini, ka nyemi dühovni pasztir velijo KOJ 1845, 119; i razegnáne ovcsicze brezi paſztéra potrdjávati moremo KŠ 1754, 4a; Od toga Düſevnoga Paſztéra gyedrnoſzti, ſzvedocsánſztvo csinijo BKM 1789, 3; ſzmertelni greih ſzvojemi Düſnomi Paſztéri oznániti TF 1715, 36; Po dühovnom paſztéri KŠ 1754, 195; vu imenüvanom Visesnom Paſztéri i tô ſzo vö Stampanye naprêpomogli BRM 1823, IV; Pouleg réda li dühovni paſztérje KŠ 1754, 186; Cséſzt düſevni paſztérov vu ſzlüsbi vecsérje KŠ 1771, 21; Tákſa moucs Düſſevnim Paſztérom dána TF 1715, 34; vſzejm právim düsevnim paſztérom dána táksa czérkevna moucs KŠ 1754, 193; Obdersi nám pravicsne pasztire ABC 1725, A6b; Na düsevne paſztére gledoucs KŠ 1754, 197; I on je dáo nike paſztére i vucsitele KŠ 1771, 581; Dáj nám I moudre düſevne paſztire BKM 1789, 136
1. pastir: Pasztér KM 1790, 74; Ábeo je bio paſztér ovcsicz KM 1796, 8; Od dobroga paſztéra KŠ 1771, 299; I bili ſzo paſztérje vu dr'zéli onoj na pouli BKM 1789, 167; Paſztérje ſzo ga najsli BKM 1789, 6; Paſztérje ſzo ga naisli BRM 1823, 4; Paſztérom naſzvejſzti ſze BKM 1789, 6; Paſztérom ſze nazvêſzti BRM 1823, 4; Odmo ſzpaſztérmi vBetlehem BKM 1789, 22
2. Kristus, Bog: Goszpon ie moi Pasztér ABC 1725, A8b; bojdi i zdai Bog paſzter moi SM 1747, 67; Sto je ſz. Mat. czérkvi gláva i paſztér KŠ 1754, 131; liki náſz ete paſztér pozna i vu vſzem za náſz ſzkrbi KŠ 1771, 830; Bojdi i zdaj paſztir moj BKM 1789, 211; moje düse naj vernejsemi i ſzkrblivejsemi paſztéri KŠ 1754, 229; ali povrnoli ſzte ſze zdaj kpaſztéri i kpüſpeki düs vaſi KŠ 1771, 708; Boug, ki je zmrtvi ſzpelao toga velikoga paſztéra ovécz KŠ 1771, 698
3. navadno v zvezah: dühovni, düšni paster duhovnik: Düſevni Paſztér Surdánſzke Fare BKM 1789, 3; Kövágo-Örske Fare Dühovni Paſztér BRM 1823, IV; volno vcsini, ka nyemi dühovni pasztir velijo KOJ 1845, 119; i razegnáne ovcsicze brezi paſztéra potrdjávati moremo KŠ 1754, 4a; Od toga Düſevnoga Paſztéra gyedrnoſzti, ſzvedocsánſztvo csinijo BKM 1789, 3; ſzmertelni greih ſzvojemi Düſnomi Paſztéri oznániti TF 1715, 36; Po dühovnom paſztéri KŠ 1754, 195; vu imenüvanom Visesnom Paſztéri i tô ſzo vö Stampanye naprêpomogli BRM 1823, IV; Pouleg réda li dühovni paſztérje KŠ 1754, 186; Cséſzt düſevni paſztérov vu ſzlüsbi vecsérje KŠ 1771, 21; Tákſa moucs Düſſevnim Paſztérom dána TF 1715, 34; vſzejm právim düsevnim paſztérom dána táksa czérkevna moucs KŠ 1754, 193; Obdersi nám pravicsne pasztire ABC 1725, A6b; Na düsevne paſztére gledoucs KŠ 1754, 197; I on je dáo nike paſztére i vucsitele KŠ 1771, 581; Dáj nám I moudre düſevne paſztire BKM 1789, 136
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
pasti ► ˈpast ˈpaːden dov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
Péter Frazemi s sestavino Péter:
Péter ali Pável, Péter in Pável, róg sv. Pétra
Péter ali Pável, Péter in Pável, róg sv. Pétra
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
pismo -a s 1. pisanje: ſe nauzhiti saſtopnoſt Svetiga, inu poſvejtniga piſsma rod. ed. ǀ Takrat pak prishal bo kakor en Præceptor, ali Mojster, kateri pred ſabo poklizhe ſvoie shularie, inu ſledni mu more pokaſat ſuoie piſsmu tož. ed., aku je prav A, B, C, piſsal ǀ ſe vidi v' njegovih piſſmah mest. mn., inu Bukvah 2. napisan dokument: hudizhi s' pakla ſò eniga fardamaniga vun perpelali, de je mogal piſſmu tož. ed. dati, de flegar nej nezh dolshan ǀ prezej mu ſeshteje danarje gori, ter piſmu tož. ed. ſturita ǀ Vni Dohter jo da s'eno krono, katera mu je dana, de bi enu piſsmu tož. ed. reſtargal na katerim je bilu veliku leshezhe ǀ hudizh piſsmu tož. ed. vſame, ter greſta naraſin ǀ mu neſaupaio, temuzh de s'piſſmam or. ed. poterdi ǀ Dohter ima ſvoje piſſma tož. mn., inu praude naſtrani puſtiti ǀ folsh prizhaio, folsh pershesheio, folsh piſma tož. mn. delaio, inu krive beſsede govorio ǀ faush piſsma tož. mn. dellaio, te prave skrivaio 3. pismo: kadar ſo bila piſſma im. mn. inu poshta persla, de njega luba Mati Krajliza Blanca je umerla ǀ Oh kulikajn piſſim rod. mn. je piſſala ǀ Na mejſti Corrieria en Angel je bil perneſſil piſſma tož. mn. S. Antonu v' Paduo s' Portugala ǀ varſite v'ogijn quarte, nesramne buque, salublene piſsma tož. mn., nezhiſte pilde ǀ So prishli kakor Corrieri s' piſſmami or. mn. → Sveto pismo
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
plemenìti -a -o prid.
1. plemenit, dober: Csi gli ſzem nei tak plemeniti SM 1747, 72; Zvüna ga je na tou nadigno eden plemeniti cslovik KŠ 1771, 159; Csi gli ſzem nej tak plemeniti BKM 1789, 165; Plemeniti, i ſzrecsen je bio teda nyidva ſztális KM 1796, 6; Zdrava bojdi plemenita Krv Krisztuſſa Jezuſſa KM 1783, 120; Kak je plemenita tva vrejdnoſzt BKM 1789, 80; ali 'sitek gorialduvati, je kak plemenita naszládnoszt KOJ 1833, VII; Plemenite ſzrcsnoſzti 'zeno ſto nájde KŠ 1771, 816; Sztroskom Plemenite 'Seleznoga Vármegyöva Obcsine vöstampani KOJ 1833, I; sz-pobo'snim sztroskom nikih plemenitih dobrocsinitelov Na ſzvetloſzt dána KM 1783, nasl. str.
2. slaven: Filippis je Maczedonie plemenito meſzto KŠ 1771, 589; je ono plemenito Salamonovo Czérkev porüſſo KM 1796, 73
plemenìtejši -a -e plemenitejši: z-Moj'zeſovov, od ſteroga je plemenitejsa na ſzlü'zbo .. gledoucs KŠ 1771, 669; Ka je nyegova právda plemenitejſa od vſze Cslovecse KMK 1780, 46; geto sze je niksa plemenitêsa náklonoszt pobüdila pri nyem KAJ 1870, 54; Tej pa plemenitejsi od Theſzſzalonicsánczov KŠ 1771, 395
nájplemenìtejši -a -e najodličnejši: Oltárſzko Szveſztvo je náj plemenitejse Szveſztvo KMK 1780, 61; i po jakoszti toga náj plemenitejsa ſzvesztva KM 1783, 158; Rázuno düso náj plemenitejſo, Nám ſzi darüvo BKM 1789, 158; ár med náj plemenitejſimi du'snoſztmi vöre je Molitev KMK 1780, 25
plemenìti -a -o sam. plemeniti: nej je vnogo plemeniti pozváni KŠ 1771, 492
1. plemenit, dober: Csi gli ſzem nei tak plemeniti SM 1747, 72; Zvüna ga je na tou nadigno eden plemeniti cslovik KŠ 1771, 159; Csi gli ſzem nej tak plemeniti BKM 1789, 165; Plemeniti, i ſzrecsen je bio teda nyidva ſztális KM 1796, 6; Zdrava bojdi plemenita Krv Krisztuſſa Jezuſſa KM 1783, 120; Kak je plemenita tva vrejdnoſzt BKM 1789, 80; ali 'sitek gorialduvati, je kak plemenita naszládnoszt KOJ 1833, VII; Plemenite ſzrcsnoſzti 'zeno ſto nájde KŠ 1771, 816; Sztroskom Plemenite 'Seleznoga Vármegyöva Obcsine vöstampani KOJ 1833, I; sz-pobo'snim sztroskom nikih plemenitih dobrocsinitelov Na ſzvetloſzt dána KM 1783, nasl. str.
2. slaven: Filippis je Maczedonie plemenito meſzto KŠ 1771, 589; je ono plemenito Salamonovo Czérkev porüſſo KM 1796, 73
plemenìtejši -a -e plemenitejši: z-Moj'zeſovov, od ſteroga je plemenitejsa na ſzlü'zbo .. gledoucs KŠ 1771, 669; Ka je nyegova právda plemenitejſa od vſze Cslovecse KMK 1780, 46; geto sze je niksa plemenitêsa náklonoszt pobüdila pri nyem KAJ 1870, 54; Tej pa plemenitejsi od Theſzſzalonicsánczov KŠ 1771, 395
nájplemenìtejši -a -e najodličnejši: Oltárſzko Szveſztvo je náj plemenitejse Szveſztvo KMK 1780, 61; i po jakoszti toga náj plemenitejsa ſzvesztva KM 1783, 158; Rázuno düso náj plemenitejſo, Nám ſzi darüvo BKM 1789, 158; ár med náj plemenitejſimi du'snoſztmi vöre je Molitev KMK 1780, 25
plemenìti -a -o sam. plemeniti: nej je vnogo plemeniti pozváni KŠ 1771, 492
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
podkupnína -e ž
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
pojáčenje -a s (ȃ)
1. glagolnik od pojačiti: pojačenje mišic
2. knjiž. dodatna vojaška enota, dana v pomoč; okrepitev: poveljnik je prosil za pojačenje
1. glagolnik od pojačiti: pojačenje mišic
2. knjiž. dodatna vojaška enota, dana v pomoč; okrepitev: poveljnik je prosil za pojačenje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
pokoléinje tudi pokoléjnje in pokolénje -a s pokolenje, rod: Eto pokolejnye nejde vö KŠ 1771, 57; Hváli Goszpodna vsze pokolejnye KM 1783, 162; kaſtigam greihe ocsév do ſtertoga pokoleinya TF 1715, 17; i do stertoga pokoleinya ABC 1725, A4b; i stertoga pokoleinya SM 1747, 64; do trétyega i ſtrtoga pokoléjnya onih KŠ 1754, 67; kaje Kriſztus ztiſztoga I.) Abrahámovoga pokolejnya KŠ 1771, 3 (B2a); ár je obládao oroszlán z-Júda pokolejnya KM 1783, 33; Zapovedao je Boug nyemi vſzega pokolejnya obrizávanye KM 1796, 17; dokecs szo z-ednoga pokolejnya bodoucsi drügoga Jezika nej nücali KOJ 1833, IX; i veliko nevoulo ſzo i takaiſe na ſzvoje pokoleinye zaſzádili SM 1747, 51; Záto vſza eta pokolejnya od Abraháma notri do Dávida ſzo ſtirináſzetera pokolejnya KŠ 1771, 5; od Dávida je ſtirinájſzet pokolejny KŠ 1771, 5; i dopuszto je prebivati pokolênyam Izraelszkim TA 1848, 64; A miloſcsho pak vcſinim nad jezero pokoleinya onih TF 1715, 18; nad jezero pokoleinya onih ABC 1725, A4b; nad jezero pokoleinya onih SM 1747, 46; Stera je vu drügi pokolejnyaj nej dána na znánye ſzinom cslovecsim KŠ 1771, 578
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
pokônčnica -e ž (ō)
1. pokončna, navpična palica, letev: okrog pokončnice se ovija kača
2. pokončna črta za razmejevanje besedilnih delov: beseda je dana med pokončnice
3. načelna, značajna ženska: bila je poštenjakinja in pokončnica od glave do pet
1. pokončna, navpična palica, letev: okrog pokončnice se ovija kača
2. pokončna črta za razmejevanje besedilnih delov: beseda je dana med pokončnice
3. načelna, značajna ženska: bila je poštenjakinja in pokončnica od glave do pet
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
pooblaščèn -êna -o povdk.
za kaj izraža, da je komu dana pravica uradno veljavno opraviti, opravljati kako (pravno) dejanje namesto koga ali v imenu koga
SINONIMI:
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024
popisan del., F7, conscriptus, -a, -um, popiſſan, ẛamerkan; deformata in lapidibus, na kamenîe popiſſana. 2.Cor:ṡ; deletitia charta, papyr popiſſan, inu vener nekuliku ſe s'nîega ẛbriſhe; peraratae tabellae, popiſſane tablize; praescriptum, -ti, ena ṡapovédana viṡha, ena naprei dana, ali popiſſana viṡha; satyra, -ae, enu ṡmiſhlenîe teh Poëtou zhes vſe ṡhlaht pregréhe, pres ordinge popiſſanu, en pasquyl; letú vſe bodi popiſſanu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
pòtom prisl.
1. potem: I tebi bodi dika i hvála dána, kai ſzi ti potom kai ſzi vu Nebéſza gori iſal SM 1747, 52; Kama je ſou? V-Gaalileo i potom na 40. dén vnebéſza KŠ 1754, 112; Potom pa Paveo vö idoucsi z-Athene ſou je v-Korintus KŠ 1771, 397; Vu zgrüntávanyi Düsne vejſzti potom moremo ſzi premiſzliti KMK 1780, 68; Potom radoszt, ali 'saloszt primes vu vek’vecsnoszti KM 1783, 290; Potom je ober toga i tou dokoncsano, naj KM 1790, 90; Potom je henyao Boug od nouve ſztvári ſztvárjanya KM 1796, 4; Potom pá gori z-velikov Sztáne mocsjouv SŠ 1796, 4; Ali potom paziti mam, da prevecs ténte nevzemem vu pero KAJ 1848, 7; dácsa od vszakih sztô ranskih sze stirami ranskih prezdigne i ka potom escse potrebno bode AI 1875, kaz. br. 2; Potom je rêcs: edene-kotrige, dvê-kotrig AIN 1876, 7; Potom je pa nyê vu solo odpelala BJ 1886, 4
2. v vezniški rabi, pri naštevanju potem, nato: ki vu nyem vörjejo, Sidove na ime, potom i Gerke SM 1747, 19; hüdoubo delajoucsga 'Zidovi oprvics i potom Grki KŠ 1771, 450
1. potem: I tebi bodi dika i hvála dána, kai ſzi ti potom kai ſzi vu Nebéſza gori iſal SM 1747, 52; Kama je ſou? V-Gaalileo i potom na 40. dén vnebéſza KŠ 1754, 112; Potom pa Paveo vö idoucsi z-Athene ſou je v-Korintus KŠ 1771, 397; Vu zgrüntávanyi Düsne vejſzti potom moremo ſzi premiſzliti KMK 1780, 68; Potom radoszt, ali 'saloszt primes vu vek’vecsnoszti KM 1783, 290; Potom je ober toga i tou dokoncsano, naj KM 1790, 90; Potom je henyao Boug od nouve ſztvári ſztvárjanya KM 1796, 4; Potom pá gori z-velikov Sztáne mocsjouv SŠ 1796, 4; Ali potom paziti mam, da prevecs ténte nevzemem vu pero KAJ 1848, 7; dácsa od vszakih sztô ranskih sze stirami ranskih prezdigne i ka potom escse potrebno bode AI 1875, kaz. br. 2; Potom je rêcs: edene-kotrige, dvê-kotrig AIN 1876, 7; Potom je pa nyê vu solo odpelala BJ 1886, 4
2. v vezniški rabi, pri naštevanju potem, nato: ki vu nyem vörjejo, Sidove na ime, potom i Gerke SM 1747, 19; hüdoubo delajoucsga 'Zidovi oprvics i potom Grki KŠ 1771, 450
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
právda -e ž
1. zakon, predpis: uu etih recſih ſztoy vſza právda ino vſzi Profétye TF 1715, 18; Dabi právda tvoia moi troust nebila SM 1747, 31; Právda je nam voj bila k-Kriſztusi KŠ 1754, 70; Tô je právda od Bôga dána KAJ 1870, 55; Po táksem vszáka právda po poszlavci od národa szprávlena AI 1875, kaz. br. 2; Zakai zprávde nyé dela TF 1715, 19; kai jaſz neimam moje pravicze, stera je zprávde SM 1747, 21; po preſztoplenyej pa te právde Bogá ſzramotis KŠ 1754, 157; Ki ſzo Izraelitánczi, kih je ſzinovcsina i dika i zákonye i právde dánye KŠ 1771, 467; Moja rana je nevola, Stero mi dén noucs ſzprávla Právde moucs BKM 1789, 14; Grejhe tvoje pouleg Sz. Materé Czérkvi právde vadluj KM 1790, 111; ſteri pouleg nyegove ſzvéte právde 'sivéjo SIZ 1807, 8; i ka sze právde zapôvidi gvüsno doprneszéjo AI 1875, kaz br. 2; ſteri gucsi prouti ſzvojemi brati prouti právdi gucsi KŠ 1754, 56; 'Zena je zvézana kprávdi tecsáſz, dokecs nyé mou'z zivé KŠ 1771, 504; vendar moro merkati, da tou csinécsi prouti právdi piszanya, naj nesztanovitnoga rázuma nezroküjejo KOJ 1833, 58; Po právoj vöri po Jeſuſſi Kriſtuſſi, kiezanáz právdo pravicsno napuno TF 1715, 20; poſzlao je Boug Sziná ſzvojega vcſinyenoga pod právdo KŠ 1754, 115; Dönok, csi králeſzko právdo doprnáſate pouleg piſzma KŠ 1771, 748; Zakaj je vrgao Boug naſſa mislejnya, i po'selejnya pod právdo KMK 1780, 46; Bo'zo právdo ſzam jaſz napuno BKM 1789, 18; Ti szi takso naprêpolo'zenoszt, stero králszka vola nescse za právdo posztaviti AI 1875, kaz. br. 2; Nego vu právdi Goſzpodnovoi ſze veſzeli SM 1747, 92; Ti ſze vprávdi vális KŠ 1754, 157; Liki je piſzano vu právdi Goſzpodnovoj KŠ 1771, 169; Nego vu Právdi Jehove má radoszt szvojo TA 1848, 3; za volo zaſzlüſenyá kriſtuſſa Jéſuſſa, pravicsni poſztánemo pred právdov Bosjov TF 1715, 24; dabi on one, kteri ſzo pod Právdov bili SM 1747, 10; ſteri ſzo pod právdov bili KŠ 1754, 115; Ár ſzte nej pod právdov KŠ 1771, 460; ár ſze ono z-Bo'sov právdov protivi SIZ 1807, 9; Právde sze po szpráviscsi dogotovijo AI 1875, kaz. br. 2; Orszácsko ládanye od krála potrdjeni právd sze more pelati AI 1875, kaz. br. 2; vſzáko lüſztvo je melo poſzebne právde, i návade KM 1790, 90; Csi miniszterium kaj za právde 'zelê posztaviti, eto kak podsztavo more polo'ziti AI 1875, kaz. br. 2
2. pravica: Ne bode tam nigdár právde SŠ 1796, 151; Jaſz hocſem mojo právdo vu nyih pamet poloſiti SM 1747, 18
3. spor, prepir: Per; szvája, právda KOJ 1833, 168; Bougsa je krátka szpráva, kak duga právda KOJ 1845, 12; Ti szi mojo právdo vö szpelao TA 1848, 7; 'Ze tak je doſzta zmenkanya med vami, kaj právde máte med ſzebom KŠ 1771, 500
1. zakon, predpis: uu etih recſih ſztoy vſza právda ino vſzi Profétye TF 1715, 18; Dabi právda tvoia moi troust nebila SM 1747, 31; Právda je nam voj bila k-Kriſztusi KŠ 1754, 70; Tô je právda od Bôga dána KAJ 1870, 55; Po táksem vszáka právda po poszlavci od národa szprávlena AI 1875, kaz. br. 2; Zakai zprávde nyé dela TF 1715, 19; kai jaſz neimam moje pravicze, stera je zprávde SM 1747, 21; po preſztoplenyej pa te právde Bogá ſzramotis KŠ 1754, 157; Ki ſzo Izraelitánczi, kih je ſzinovcsina i dika i zákonye i právde dánye KŠ 1771, 467; Moja rana je nevola, Stero mi dén noucs ſzprávla Právde moucs BKM 1789, 14; Grejhe tvoje pouleg Sz. Materé Czérkvi právde vadluj KM 1790, 111; ſteri pouleg nyegove ſzvéte právde 'sivéjo SIZ 1807, 8; i ka sze právde zapôvidi gvüsno doprneszéjo AI 1875, kaz br. 2; ſteri gucsi prouti ſzvojemi brati prouti právdi gucsi KŠ 1754, 56; 'Zena je zvézana kprávdi tecsáſz, dokecs nyé mou'z zivé KŠ 1771, 504; vendar moro merkati, da tou csinécsi prouti právdi piszanya, naj nesztanovitnoga rázuma nezroküjejo KOJ 1833, 58; Po právoj vöri po Jeſuſſi Kriſtuſſi, kiezanáz právdo pravicsno napuno TF 1715, 20; poſzlao je Boug Sziná ſzvojega vcſinyenoga pod právdo KŠ 1754, 115; Dönok, csi králeſzko právdo doprnáſate pouleg piſzma KŠ 1771, 748; Zakaj je vrgao Boug naſſa mislejnya, i po'selejnya pod právdo KMK 1780, 46; Bo'zo právdo ſzam jaſz napuno BKM 1789, 18; Ti szi takso naprêpolo'zenoszt, stero králszka vola nescse za právdo posztaviti AI 1875, kaz. br. 2; Nego vu právdi Goſzpodnovoi ſze veſzeli SM 1747, 92; Ti ſze vprávdi vális KŠ 1754, 157; Liki je piſzano vu právdi Goſzpodnovoj KŠ 1771, 169; Nego vu Právdi Jehove má radoszt szvojo TA 1848, 3; za volo zaſzlüſenyá kriſtuſſa Jéſuſſa, pravicsni poſztánemo pred právdov Bosjov TF 1715, 24; dabi on one, kteri ſzo pod Právdov bili SM 1747, 10; ſteri ſzo pod právdov bili KŠ 1754, 115; Ár ſzte nej pod právdov KŠ 1771, 460; ár ſze ono z-Bo'sov právdov protivi SIZ 1807, 9; Právde sze po szpráviscsi dogotovijo AI 1875, kaz. br. 2; Orszácsko ládanye od krála potrdjeni právd sze more pelati AI 1875, kaz. br. 2; vſzáko lüſztvo je melo poſzebne právde, i návade KM 1790, 90; Csi miniszterium kaj za právde 'zelê posztaviti, eto kak podsztavo more polo'ziti AI 1875, kaz. br. 2
2. pravica: Ne bode tam nigdár právde SŠ 1796, 151; Jaſz hocſem mojo právdo vu nyih pamet poloſiti SM 1747, 18
3. spor, prepir: Per; szvája, právda KOJ 1833, 168; Bougsa je krátka szpráva, kak duga právda KOJ 1845, 12; Ti szi mojo právdo vö szpelao TA 1848, 7; 'Ze tak je doſzta zmenkanya med vami, kaj právde máte med ſzebom KŠ 1771, 500
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
právi -a -o prid.
1. pravi, resničen: Vörjem kaje Jeſus Kriſtus právi cslovik TF 1715, 22; Právi bog, i pravi Cslovik SM 1747, 11; Ár je vſzáki právi krſztsenik du'zen proſziti KŠ 1754, 177; da bi poſzvedocso, ka je Kriſztus právi Meſſiás KŠ 1771, 160; preodicseno Szvéto Trojsztvo eden právi Boug KM 1783, 1; Düh ſzvéti, Ki je eden Boug právi BKM 1789, 13; on je naſs právi priáteo KM 1790, 48; Ono nam je kincs nas právi KAJ 1848, 3; ino vſzega ſzvétoga piſzma práva ſumma TF 1715, 10; kai je pravo Kristussevo Teilo, ino práva kerv SM 1747, 30; Iſztina je, ár práva vöra nemrebiti KŠ 1754, 82; Ka práva ſzvéta Mati Czérkev obláſzt má KMK 1780, 81; Práva je ſzvéta rejcs Bo'za BKM 1789, 2; niti ta Szlovenscsina je nej bila práva BRM 1823, II; Práva Krisztusova Cérkev je pa rimsko-katolicsánszka KOJ 1845, 75; Kriſtuſſa právo Tejlo nám greiſnikom kjeiſztvini TF 1715, 43; kai je vu ſzvétom Sacramentomi právo Kristussevo Teilo SM 1747, 30; Právo i 'zivo Bogá ſzpoznanye KŠ 1754, 15; obrizávanye ſzrczá je právo obrizávanye KŠ 1771, 452; Právo cſiszto szrcze, Ono ſze prav priprávla BKM 1789, 13; Kakoli je pa právo v-oni prvi peſzmaj BRM 1823, II; Právo Krſzcsanſztvo BRM 1823, VI; Právo krsztsansztvo KAJ 1848, VI; teda zaiſztino od právoga Bosjega návuka zabloudi TF 1715, 3; te ſzvéti Sacramentom právoga Teila kſzebi vzemem SM 1747, 49; Szkáksega krüha? Szprávoga zmele i zvodé KŠ 1754, 202; nego, csi ſzprávoga ſzrczá vſze zhája KŠ 1771, 438; nego li tiſzto, ſtero ſzprávoga ſzrczá zhája BKM 1789, 7b; Ki zcsiſzta i zpráva ſzrcza BKM 1789, 123; niti sze soularje rejszan navcsiti nemorejo brezi právoga voja, i réda KOJ 1833, IIII; blagoszlovnomi czvêtki právoga krsztsansztva na vugoden odraszek KAJ 1848, X; i szpêvajte vszi, ki szte právoga szrczá TA 1848, 25; ſterim ſze Decza ſivi ino vpráve vöre poznányi kreipi TF 1715, 6; Dabi mi ſzkvárjenye z-práve pokoure ſzpoznali SM 1747, 20; ſzprávlas ſzam ſzebi ſzrd te práve ſzoudbe Bo'ze KŠ 1754, 75; jálnoſzt oni, ki ſzo od práve csiſzte krſztsánſzke vöre kraj zavdarili KŠ 1771, A2b; ki ſzi tvojim ſzlugom vu vadlüványi práve Vöre dopüſzto KM 1783, 11; Ti ſzi Düh práve krotkoſzti BKM 1789, 129; on naj vuvſzem dobra példa práve pobo'snoſzti bode hi'si SIZ 1807, 9; Hvála boidi jednomi, právomi troiſztvi SM 1747, 86; lidjé, ſteri ſze kprávomi vadlüvanyi dr'zijo KŠ 1754, 130; vodi ſz-tvoim dühom lüſztvo napot právi SM 1747, 90; Szamo ednoga právoga Bogá KŠ 1754, 149; Ár ſzo vſzi za právoga proroka meli Ivana KŠ 1771, 139; Ki odküpi te czêli ſzvêt, I dá nyemi právi poſzvêt BRM 1823, 3; malolejtnoszt sze nyim je zdejla za pravi csasz nyou nazáj pograbiti KOJ 1848, 8; zato vucsi te greisnike na pravo pout SM 1747, 93; 'sitek goriladüvati, je vrejdnoszt za ednoga právoga Szlovena KOJ 1833, VII; Povéksaj vu meni právo vöro KM 1783, 6; Boug dáj mednyiva právo-csiſzto lübeznoſzt SIZ 1807, 6; ako Tebé na právo kriſtuſſevo poznánye pripela TF 1715, 9; Miloſcso na právo vörvanye SM 1747, 2; kakti je med 'Zidoszkim národom ſzvoje právo vadlüvanye meo KŠ 1754, 11a; I grünta právo krsztsansztvo KAJ 1848, 9; Za stere bodo te vſzi ſzvéczi molili vu pravom vreimeni SM 1747, 95; i ſztoji vprávom 'zivom Bogá ſzpoznanyi KŠ 1754, 142; Vörmo Vu Bo'zjem právom ſzini BKM 1789, 6; da skolniczke dú'snoszti naj nezamüdi v-právom vrejmeni szpuniti KOJ 1845, 4; Po právoj vöri po Jeſuſſi kriſtuſſi TF 1715, 20; Csloveka, ſteri je po Bogi ſztvorgen, vu pravoi praviczi SM 1747, 5; Vſzi verni, ſteri zetoga ſzvejta vu právoj vöri vö preminéjo KŠ 1754, 143; naj vprávoj bojaznoſzti 'zivémo KŠ 1771, 837; Da náſz vu právoj vöri, Zdr'zi vszigdár vu méri BKM 1789, 14; Ravnaj náſz po právoj pôti BRM 1823, 2; mou's ino 'sena, ſzta du'sna vu právom jedinſztvi 'siveti SIZ 1807, 10; Priſztoupmo knyemi ſzprávim ſzrczom KŠ 1754, 136; I ſz-právim bláj'senſztvom teda te darüje SŠ 1796, 11; nego escse ſzprávov pokourov KŠ 1754, 216; nas právi Otsa i mi ſzmo nyegovi právi ſzinovje KŠ 1754, 153; Kákſi ſzo zvüna právi Apoſtolje KŠ 1771, 534; Právi verni krsztsanye BKM 1789, 12; Prednje nogé so práve lopate za kopanje AI 1878, 10; Od Goſzpon Jezus Kriſztusa vſzejm právim düsevnim paſztérom dána moucs KŠ 1754, 193; ſzem Jánosa Ivana zváo, ſztáre práve Szlovene naſzledüvajoucſi KŠ 1754, 9
2. desni: tô je te szkrágnyi levi i te szkrágnyi právi sztran AI 1875, kaz. br. 2; takrávno ſz-práve ſztráni je ſztála liki zidina KM 1796, 36; Nasa tábla stiri küklé má, dvá kre práve i dvá kre lêve rôke KAJ 1870, 9; Szkrágnyemi právomi sztráni sze szlisijo 25 AI 1875, kaz. br. 3; právo rokou na cselo polo'sivſi právi KMK 1780, 9; Jožek je potom svojo právo rokô Ferkeci dao BJ 1886, 6; i odſzekao nyemi je to právo vühou KŠ 1771, 248
3. v zvezi pravo pisanje črkopis: Ka je právo Piszanye KOJ 1833, 10
pravéjši -a -e boljši, pravilnejši: Radoſzt mi je tem ſzlatkejsa, Kem bole je pobo'znejsa, Pravejsa, zahválnejsa BRM 1823, 203
právi -a -o sam. pravični: Ár on lübi te práve, Odürjáva gizdáve BKM 1789, 16
1. pravi, resničen: Vörjem kaje Jeſus Kriſtus právi cslovik TF 1715, 22; Právi bog, i pravi Cslovik SM 1747, 11; Ár je vſzáki právi krſztsenik du'zen proſziti KŠ 1754, 177; da bi poſzvedocso, ka je Kriſztus právi Meſſiás KŠ 1771, 160; preodicseno Szvéto Trojsztvo eden právi Boug KM 1783, 1; Düh ſzvéti, Ki je eden Boug právi BKM 1789, 13; on je naſs právi priáteo KM 1790, 48; Ono nam je kincs nas právi KAJ 1848, 3; ino vſzega ſzvétoga piſzma práva ſumma TF 1715, 10; kai je pravo Kristussevo Teilo, ino práva kerv SM 1747, 30; Iſztina je, ár práva vöra nemrebiti KŠ 1754, 82; Ka práva ſzvéta Mati Czérkev obláſzt má KMK 1780, 81; Práva je ſzvéta rejcs Bo'za BKM 1789, 2; niti ta Szlovenscsina je nej bila práva BRM 1823, II; Práva Krisztusova Cérkev je pa rimsko-katolicsánszka KOJ 1845, 75; Kriſtuſſa právo Tejlo nám greiſnikom kjeiſztvini TF 1715, 43; kai je vu ſzvétom Sacramentomi právo Kristussevo Teilo SM 1747, 30; Právo i 'zivo Bogá ſzpoznanye KŠ 1754, 15; obrizávanye ſzrczá je právo obrizávanye KŠ 1771, 452; Právo cſiszto szrcze, Ono ſze prav priprávla BKM 1789, 13; Kakoli je pa právo v-oni prvi peſzmaj BRM 1823, II; Právo Krſzcsanſztvo BRM 1823, VI; Právo krsztsansztvo KAJ 1848, VI; teda zaiſztino od právoga Bosjega návuka zabloudi TF 1715, 3; te ſzvéti Sacramentom právoga Teila kſzebi vzemem SM 1747, 49; Szkáksega krüha? Szprávoga zmele i zvodé KŠ 1754, 202; nego, csi ſzprávoga ſzrczá vſze zhája KŠ 1771, 438; nego li tiſzto, ſtero ſzprávoga ſzrczá zhája BKM 1789, 7b; Ki zcsiſzta i zpráva ſzrcza BKM 1789, 123; niti sze soularje rejszan navcsiti nemorejo brezi právoga voja, i réda KOJ 1833, IIII; blagoszlovnomi czvêtki právoga krsztsansztva na vugoden odraszek KAJ 1848, X; i szpêvajte vszi, ki szte právoga szrczá TA 1848, 25; ſterim ſze Decza ſivi ino vpráve vöre poznányi kreipi TF 1715, 6; Dabi mi ſzkvárjenye z-práve pokoure ſzpoznali SM 1747, 20; ſzprávlas ſzam ſzebi ſzrd te práve ſzoudbe Bo'ze KŠ 1754, 75; jálnoſzt oni, ki ſzo od práve csiſzte krſztsánſzke vöre kraj zavdarili KŠ 1771, A2b; ki ſzi tvojim ſzlugom vu vadlüványi práve Vöre dopüſzto KM 1783, 11; Ti ſzi Düh práve krotkoſzti BKM 1789, 129; on naj vuvſzem dobra példa práve pobo'snoſzti bode hi'si SIZ 1807, 9; Hvála boidi jednomi, právomi troiſztvi SM 1747, 86; lidjé, ſteri ſze kprávomi vadlüvanyi dr'zijo KŠ 1754, 130; vodi ſz-tvoim dühom lüſztvo napot právi SM 1747, 90; Szamo ednoga právoga Bogá KŠ 1754, 149; Ár ſzo vſzi za právoga proroka meli Ivana KŠ 1771, 139; Ki odküpi te czêli ſzvêt, I dá nyemi právi poſzvêt BRM 1823, 3; malolejtnoszt sze nyim je zdejla za pravi csasz nyou nazáj pograbiti KOJ 1848, 8; zato vucsi te greisnike na pravo pout SM 1747, 93; 'sitek goriladüvati, je vrejdnoszt za ednoga právoga Szlovena KOJ 1833, VII; Povéksaj vu meni právo vöro KM 1783, 6; Boug dáj mednyiva právo-csiſzto lübeznoſzt SIZ 1807, 6; ako Tebé na právo kriſtuſſevo poznánye pripela TF 1715, 9; Miloſcso na právo vörvanye SM 1747, 2; kakti je med 'Zidoszkim národom ſzvoje právo vadlüvanye meo KŠ 1754, 11a; I grünta právo krsztsansztvo KAJ 1848, 9; Za stere bodo te vſzi ſzvéczi molili vu pravom vreimeni SM 1747, 95; i ſztoji vprávom 'zivom Bogá ſzpoznanyi KŠ 1754, 142; Vörmo Vu Bo'zjem právom ſzini BKM 1789, 6; da skolniczke dú'snoszti naj nezamüdi v-právom vrejmeni szpuniti KOJ 1845, 4; Po právoj vöri po Jeſuſſi kriſtuſſi TF 1715, 20; Csloveka, ſteri je po Bogi ſztvorgen, vu pravoi praviczi SM 1747, 5; Vſzi verni, ſteri zetoga ſzvejta vu právoj vöri vö preminéjo KŠ 1754, 143; naj vprávoj bojaznoſzti 'zivémo KŠ 1771, 837; Da náſz vu právoj vöri, Zdr'zi vszigdár vu méri BKM 1789, 14; Ravnaj náſz po právoj pôti BRM 1823, 2; mou's ino 'sena, ſzta du'sna vu právom jedinſztvi 'siveti SIZ 1807, 10; Priſztoupmo knyemi ſzprávim ſzrczom KŠ 1754, 136; I ſz-právim bláj'senſztvom teda te darüje SŠ 1796, 11; nego escse ſzprávov pokourov KŠ 1754, 216; nas právi Otsa i mi ſzmo nyegovi právi ſzinovje KŠ 1754, 153; Kákſi ſzo zvüna právi Apoſtolje KŠ 1771, 534; Právi verni krsztsanye BKM 1789, 12; Prednje nogé so práve lopate za kopanje AI 1878, 10; Od Goſzpon Jezus Kriſztusa vſzejm právim düsevnim paſztérom dána moucs KŠ 1754, 193; ſzem Jánosa Ivana zváo, ſztáre práve Szlovene naſzledüvajoucſi KŠ 1754, 9
2. desni: tô je te szkrágnyi levi i te szkrágnyi právi sztran AI 1875, kaz. br. 2; takrávno ſz-práve ſztráni je ſztála liki zidina KM 1796, 36; Nasa tábla stiri küklé má, dvá kre práve i dvá kre lêve rôke KAJ 1870, 9; Szkrágnyemi právomi sztráni sze szlisijo 25 AI 1875, kaz. br. 3; právo rokou na cselo polo'sivſi právi KMK 1780, 9; Jožek je potom svojo právo rokô Ferkeci dao BJ 1886, 6; i odſzekao nyemi je to právo vühou KŠ 1771, 248
3. v zvezi pravo pisanje črkopis: Ka je právo Piszanye KOJ 1833, 10
pravéjši -a -e boljši, pravilnejši: Radoſzt mi je tem ſzlatkejsa, Kem bole je pobo'znejsa, Pravejsa, zahválnejsa BRM 1823, 203
právi -a -o sam. pravični: Ár on lübi te práve, Odürjáva gizdáve BKM 1789, 16
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
prebrìdko prisl. prebridko: je nám szmrt za kastigo, dána vszém prebridko KOJ 1845, 133
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
predikátor tudi praedikátor -a m predikant, pridigar: poſzluhni kai veli, ino kai te vucsi predikátor pravi SM 1747, 88; Tákſa moucs je vernim reicſi Bosje Praedikátorom dána TF 1715, 34
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
prelȃt -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
preoblikováti se -újem se dov.
1.
dobiti drugačne značilnosti
SINONIMI:
modificirati se, predrugačiti se, preformirati se, star. preobličiti se, knj.izroč. transformirati se
2.
v kaj dobiti značilnosti, s katerimi dana stvar postane nekaj drugega
SINONIMI:
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024
priséga -e ž (ẹ̑)
1. na določen način dano zagotovilo o resničnosti v postopku izpovedanega: potrditi izpoved s prisego; obrazec za prisego / sodnik narekuje prisego / pod prisego izjaviti, izpovedati kaj
2. javna, po določenem postopku dana obljuba ravnati se po načelih, navedenih v izjavi; slovesna izjava: izreči, podpisati prisego / olimpijska, sodniška, vojaška prisega; prisega predsednika republike
// besedilo te izjave: brati prisego
3. ekspr. trdna obljuba: verjela je njegovim prisegam; držati, izpolniti, prelomiti prisego; prisega zvestobe
● Hipokratova prisega besedilo, ki vsebuje moralna načela zdravniškega poklica in dela
♦ pravn. kriva prisega; očiščevalna prisega nekdaj prisega, s katero obdolženec, toženec odvrne od sebe obdolžitev, tožbo; zgod. podložniška prisega do odprave tlačanstva prisega podložnika zemljiškemu gospodu
1. na določen način dano zagotovilo o resničnosti v postopku izpovedanega: potrditi izpoved s prisego; obrazec za prisego / sodnik narekuje prisego / pod prisego izjaviti, izpovedati kaj
2. javna, po določenem postopku dana obljuba ravnati se po načelih, navedenih v izjavi; slovesna izjava: izreči, podpisati prisego / olimpijska, sodniška, vojaška prisega; prisega predsednika republike
// besedilo te izjave: brati prisego
3. ekspr. trdna obljuba: verjela je njegovim prisegam; držati, izpolniti, prelomiti prisego; prisega zvestobe
● Hipokratova prisega besedilo, ki vsebuje moralna načela zdravniškega poklica in dela
♦ pravn. kriva prisega; očiščevalna prisega nekdaj prisega, s katero obdolženec, toženec odvrne od sebe obdolžitev, tožbo; zgod. podložniška prisega do odprave tlačanstva prisega podložnika zemljiškemu gospodu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
pristójnost1 -i ž (ọ̄)
z zakonom dana pravica in dolžnost opravljati kako (pravno) dejanje, odločati o čem: dobiti večjo pristojnost; določiti pristojnosti delavskega sveta; preseči svojo pristojnost; prenos pristojnosti od enega organa na drugega / to ne spada v mojo pristojnost o tem ne odločam jaz / republiške, občinske pristojnosti; zakonodajne pristojnosti
♦ pravn. krajevna pristojnost sodišča, upravnega organa ki je po zakonu omejena na določeno območje; sodna pristojnost dejstvo, da o določeni zadevi odloča sodišče; stvarna pristojnost glede na predmet, zadevo; upravna pristojnost dejstvo, da o določeni zadevi odloča upravni organ
z zakonom dana pravica in dolžnost opravljati kako (pravno) dejanje, odločati o čem: dobiti večjo pristojnost; določiti pristojnosti delavskega sveta; preseči svojo pristojnost; prenos pristojnosti od enega organa na drugega / to ne spada v mojo pristojnost o tem ne odločam jaz / republiške, občinske pristojnosti; zakonodajne pristojnosti
♦ pravn. krajevna pristojnost sodišča, upravnega organa ki je po zakonu omejena na določeno območje; sodna pristojnost dejstvo, da o določeni zadevi odloča sodišče; stvarna pristojnost glede na predmet, zadevo; upravna pristojnost dejstvo, da o določeni zadevi odloča upravni organ
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
pristójnost1 -i ž
z zakonom dana pravica in dolžnost opravljati kako (pravno) dejanje, odločati o čem
SINONIMI:
kompetenca, pooblastilo, pravn. atribucija, knj.izroč. ingerenca, pisar. merodajnost, ekspr. pravica
GLEJ ŠE: spor
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024
privolítev -tve ž
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
priznánje dêjstev -a -- s
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
priznánje krívde -a -- s
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
pùn -a -o prid.
1. poln, v katerem je toliko česa, kolikor drži: ino moi pehár mi pun natacses ABC 1725, A8b; i vlejkao je te vlák na zemlo pun ſztou pétdeſzét i ſztrejmi velikimi ribami KŠ 1771, 335; Zſzlatkim vinom ſzo puni BKM 1789, 121; kosárov, puni zdrtinyom KŠ 1771, 127
2. ki ima kako lastnost v veliki meri: Vas krao vám prihája, Kije pun veſzélja BKM 1789, 9; Tou je ta vſze miloſche puna, voda ſitka vekivecsnoga TF 1715, 32; puna vſza zemla 'znyegovov dikov KŠ 1754, 88; Puna ſzi zmiloscſom BKM 1789, 17; Oh vrejme puno radoſzti KŠ 1754, 272; ſzmo vidili nyé Diko, puno miloſcse SM 1747, 11; Ki vüſzta ſzo ſzprekléſztvom i britkoſztyom puna KŠ 1771, 453
3. popoln: naj radoſzt vaſa puna bode KŠ 1771, 321; Naj bo’ puna, naj bo’ glaszna hvála dána KM 1783, 61; Goſzpon Bog, puno ſzveto Troiſztvo SM 1747, 84; Goſzpon Bog, puno ſzveto Troiſztvo BKM 1789, 442; bomo popolni mo'zjé vu meri pune vrſzti Kriſztuſove KŠ 1771, 581; nego bole pun nájem vzememo KŠ 1771, 737; ſzprávim ſzrczom vpunoj vöri ocsiscsena KŠ 1754, 136; ſzpunov gvüsnoſztyov proſzimo KŠ 1754, 153; ſzpunov vörov vörjemo KŠ 1771, 823
4. ves: jaſz tebi ſzpunoga ſzrczá hválo dájem KŠ 1754, 237; Bougi naſemi ſzpunoga ſzrczá hválo dati KŠ 1771, A2a; nego rái ſzpunim gerlom kricsio TF 1715, 4; ſzpunimi vüſztami dicſiti morem KŠ 1754, 86
5. ki vsebuje veliko slabega: Csi bi te ſzvejt pun Vrágov bil SM 1747, 79; kejpi, ſteri je pun bio ſz-ſziromaſtvom KŠ 1754, 108; gde je Áronſzko puno zmenkanya KŠ 1771, 670
1. poln, v katerem je toliko česa, kolikor drži: ino moi pehár mi pun natacses ABC 1725, A8b; i vlejkao je te vlák na zemlo pun ſztou pétdeſzét i ſztrejmi velikimi ribami KŠ 1771, 335; Zſzlatkim vinom ſzo puni BKM 1789, 121; kosárov, puni zdrtinyom KŠ 1771, 127
2. ki ima kako lastnost v veliki meri: Vas krao vám prihája, Kije pun veſzélja BKM 1789, 9; Tou je ta vſze miloſche puna, voda ſitka vekivecsnoga TF 1715, 32; puna vſza zemla 'znyegovov dikov KŠ 1754, 88; Puna ſzi zmiloscſom BKM 1789, 17; Oh vrejme puno radoſzti KŠ 1754, 272; ſzmo vidili nyé Diko, puno miloſcse SM 1747, 11; Ki vüſzta ſzo ſzprekléſztvom i britkoſztyom puna KŠ 1771, 453
3. popoln: naj radoſzt vaſa puna bode KŠ 1771, 321; Naj bo’ puna, naj bo’ glaszna hvála dána KM 1783, 61; Goſzpon Bog, puno ſzveto Troiſztvo SM 1747, 84; Goſzpon Bog, puno ſzveto Troiſztvo BKM 1789, 442; bomo popolni mo'zjé vu meri pune vrſzti Kriſztuſove KŠ 1771, 581; nego bole pun nájem vzememo KŠ 1771, 737; ſzprávim ſzrczom vpunoj vöri ocsiscsena KŠ 1754, 136; ſzpunov gvüsnoſztyov proſzimo KŠ 1754, 153; ſzpunov vörov vörjemo KŠ 1771, 823
4. ves: jaſz tebi ſzpunoga ſzrczá hválo dájem KŠ 1754, 237; Bougi naſemi ſzpunoga ſzrczá hválo dati KŠ 1771, A2a; nego rái ſzpunim gerlom kricsio TF 1715, 4; ſzpunimi vüſztami dicſiti morem KŠ 1754, 86
5. ki vsebuje veliko slabega: Csi bi te ſzvejt pun Vrágov bil SM 1747, 79; kejpi, ſteri je pun bio ſz-ſziromaſtvom KŠ 1754, 108; gde je Áronſzko puno zmenkanya KŠ 1771, 670
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
Razlika med imenoma »Šehtman« in »Schwarzenegger«
Pri informativni oddaji Odmevi, sem opazila, da so gosta Shechtman Dana -- izraelski znanstvenik, podnaslovili s ŠehtmanDan. Mar ne pustimo priimkov takih, kot so? Torej bi v Odmevih priimek ArnoldaSchwarzeneggerja prevedli kot Švarzeneger?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
raztrgati -am dov. raztrgati: de ſi lih taiſte poshreshne shivine bi imele mene reſtargat nedol. ǀ raunu ta levu ga je imel restargat nedol. ǀ Daniela nej ſó mogli reſtergat nedol. ǀ na drobne piſilze yh s' ſobmij reſtarga 3. ed. ǀ pride vuouk vam reſtarga 3. ed. shivino ǀ jadra reſtarga 3. ed., drevu polomi, shtrike poterga, zholn ſamterkje mejzhe ǀ ta paklenski vouk yh restarga 3. ed. ǀ nej ſo otrozi temuzh Kazhe v'teh Kir nijh starishih truplu restargajo 3. mn. ǀ ti poshreshni volzhje jo nereſtargaio +3. mn. ǀ Vni Dohter jo da s'eno krono, katera mu je dana, de bi enu piſsmu reſtargal del. ed. m ǀ kaj s'en ſampſon bode taiste shtrike, inu ketene restargal del. ed. m ǀ kakor je bil raſtargal del. ed. m shkorenze eniga Mashnika ǀ Spaka teh grehou ie njega taku grosovitnu restargala del. ed. ž ǀ ena uſtekla ſuerina je njega reſtargala del. ed. ž ǀ per timu mertvimu truplu je vahtal, de bi druga ſverina njega nereſtargala +del. ed. ž ǀ Moje Dete … Kaj bosh sazhelu Kadar ta guant bos, reſtargalu del. ed. s ǀ je bil zhes lete otroke poslal dua medveda, katera ſta bila reſtergala del. dv. m te otrozhizhe ǀ taisti pſij ſo njega lovili, inu reſtargali del. mn. m ǀ Vidili ſo te lazhne inu poshresh leve, inu medvede, katere parpraulene dershali ſo, de bi te verne restargali del. mn. m ǀ aku shlishi pſe lajat jo sapuſti, de bi ga narestargali +del. ed. m raztrgati se raztrgati se: ta guant s'zhaſsam ſe je imel reſtargat nedol. ǀ mreishe ſe reſtargaio 3. mn. ǀ ſe je bil njemu en zhevel reſtargal del. ed. m ǀ zhe njegovi dellauzi ſò shlehtnishi shivali raishi je imel de hitrei ſe je restargalu del. ed. s
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
Skladenjske variante: »vedno več« ali »vse več«; »stališče o« ali »stališče do«
Določeni lektorji strogo popravljajo zveze vedno več in vedno manj v vse več in vse manj. Na korpusu Gigafida pa najdem ogromno zadetkov ene in druga variante. Bi se morali lektorji kljub temu zvezama vedno več in vedno manj izogibati? Prav tako sem na Gigafidi našla veliko primerov zvez stališče o nečem (npr. o pomembnih družbenih vprašanjih) in stališče do nečesa (npr. do pomembnih družbenih vprašanj). SP navaja zgolj stališče do, pa tudi nekateri lektorji strogo popravljajo v stališče do. Sta pravilni obe zvezi?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
skúpen -pna -o prid. (ū)
1. pri katerem je udeleženih več ljudi: nalogo so opravili s skupnim naporom; skupen obisk razstave; hodili so na skupne sprehode; navajati otroke na individualno in skupno igro; druži jih skupno delo; gostje so imeli skupno kosilo; skupno reševanje problemov; skupno življenje / živeti v skupnem gospodinjstvu / skupni grob
// namenjen uporabi, koristi več ljudi: stanovanji imata skupen vhod; velike stanovanjske hiše imajo skupne hišne naprave; osebna in skupna oprema gasilcev / v planinski koči je dvajset skupnih ležišč preprostih ležišč, nameščenih v večjem številu v enem prostoru; prenočevali so na skupnem ležišču v prostoru, kjer so taka ležišča / prostori za skupno uporabo
2. ki pripada več ljudem, stvarem: imeti skupnega prednika; skupna os obeh koles; vse stopnje razvoja imajo nekatere skupne značilnosti; ljubkost je skupna vsem otrokom / kmetje in meščani so imeli v revoluciji skupen cilj; po pogovorih sta državnika podpisala skupno izjavo; pokrajine so prišle pod skupno upravo / državi imata skupen pogled na potek prihodnje konference
3. ki izhaja iz skupnosti, ki je skupnosti lasten: v tistem času je bil jezik še skupen; dati prednost skupnim koristim; narod je oblikovala skupna kultura; zadovoljevanje skupnih potreb občanov v krajevni skupnosti; vežejo jih skupne težnje in skupna prizadevanja; prevladalo je skupno mnenje, da predstava ni dobra / pretila jim je skupna nevarnost / skupna lastnina
4. ki zajema določeno stvar, skupino stvari v njenem polnem obsegu: visok znesek skupnih življenjskih stroškov; izračunati skupno površino gozdov; sredstva presegajo skupno vsoto prispevkov; za ocenjevanje uspehov na različnih delovnih področjih še nimajo skupnih meril / zmagovalec v skupni uvrstitvi
● publ. njegovi pripovedi manjka skupni imenovalec kar bi pripoved povezovalo; publ. najti skupni imenovalec imeti, doseči enako mnenje o kaki stvari, vprašanju; govoriti, najti skupni jezik imeti, doseči enako mnenje o kaki stvari, vprašanju; ekspr. včeraj sta nastopila skupno življenjsko pot sta se poročila; skupne službe delovna skupnost
♦ ekon. skupni prihodek vsota prihodkov, ki jih ustvari več organizacij zaradi skupne proizvodnje, skupnega poslovanja; skupni trg sodelovanje med državami, ki omogoča trgovino brez carinskih in trgovinskih omejitev; sklad skupne porabe del dohodka delovne organizacije ali delovne skupnosti za gradnjo stanovanj in zadovoljevanje drugih potreb delavcev; jezikosl. skupno ime samostalnik, ki označuje več predmetov iste vrste; mat. največji skupni delitelj največje celo število, s katerim se delijo dana cela števila; skupni imenovalec imenovalec, ki je skupen več ulomkom; najmanjši skupni mnogokratnik najmanjše število, deljivo z vsemi danimi števili; pravn. skupna hipoteka hipoteka, pri kateri je ista terjatev nerazdelno zavarovana na več zemljiščih; skupna uprava politična in gospodarska oblast dveh ali več držav na istem ozemlju; kondominij
1. pri katerem je udeleženih več ljudi: nalogo so opravili s skupnim naporom; skupen obisk razstave; hodili so na skupne sprehode; navajati otroke na individualno in skupno igro; druži jih skupno delo; gostje so imeli skupno kosilo; skupno reševanje problemov; skupno življenje / živeti v skupnem gospodinjstvu / skupni grob
// namenjen uporabi, koristi več ljudi: stanovanji imata skupen vhod; velike stanovanjske hiše imajo skupne hišne naprave; osebna in skupna oprema gasilcev / v planinski koči je dvajset skupnih ležišč preprostih ležišč, nameščenih v večjem številu v enem prostoru; prenočevali so na skupnem ležišču v prostoru, kjer so taka ležišča / prostori za skupno uporabo
2. ki pripada več ljudem, stvarem: imeti skupnega prednika; skupna os obeh koles; vse stopnje razvoja imajo nekatere skupne značilnosti; ljubkost je skupna vsem otrokom / kmetje in meščani so imeli v revoluciji skupen cilj; po pogovorih sta državnika podpisala skupno izjavo; pokrajine so prišle pod skupno upravo / državi imata skupen pogled na potek prihodnje konference
3. ki izhaja iz skupnosti, ki je skupnosti lasten: v tistem času je bil jezik še skupen; dati prednost skupnim koristim; narod je oblikovala skupna kultura; zadovoljevanje skupnih potreb občanov v krajevni skupnosti; vežejo jih skupne težnje in skupna prizadevanja; prevladalo je skupno mnenje, da predstava ni dobra / pretila jim je skupna nevarnost / skupna lastnina
4. ki zajema določeno stvar, skupino stvari v njenem polnem obsegu: visok znesek skupnih življenjskih stroškov; izračunati skupno površino gozdov; sredstva presegajo skupno vsoto prispevkov; za ocenjevanje uspehov na različnih delovnih področjih še nimajo skupnih meril / zmagovalec v skupni uvrstitvi
● publ. njegovi pripovedi manjka skupni imenovalec kar bi pripoved povezovalo; publ. najti skupni imenovalec imeti, doseči enako mnenje o kaki stvari, vprašanju; govoriti, najti skupni jezik imeti, doseči enako mnenje o kaki stvari, vprašanju; ekspr. včeraj sta nastopila skupno življenjsko pot sta se poročila; skupne službe delovna skupnost
♦ ekon. skupni prihodek vsota prihodkov, ki jih ustvari več organizacij zaradi skupne proizvodnje, skupnega poslovanja; skupni trg sodelovanje med državami, ki omogoča trgovino brez carinskih in trgovinskih omejitev; sklad skupne porabe del dohodka delovne organizacije ali delovne skupnosti za gradnjo stanovanj in zadovoljevanje drugih potreb delavcev; jezikosl. skupno ime samostalnik, ki označuje več predmetov iste vrste; mat. največji skupni delitelj največje celo število, s katerim se delijo dana cela števila; skupni imenovalec imenovalec, ki je skupen več ulomkom; najmanjši skupni mnogokratnik najmanjše število, deljivo z vsemi danimi števili; pravn. skupna hipoteka hipoteka, pri kateri je ista terjatev nerazdelno zavarovana na več zemljiščih; skupna uprava politična in gospodarska oblast dveh ali več držav na istem ozemlju; kondominij
- skúpno prisl.:
vse probleme so rešili skupno; alga in gliva živita skupno v obliki lišaja; sam.: raziskovane kulture imajo marsikaj skupnega; čeprav sta brata, nimata nič skupnega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
slovésen -sna -o prid., slovésnejši (ẹ́)
1. ki se opravlja po določenih predpisih, tako da se poudari pomembnost česa: prirediti slovesen sprejem; slovesna umestitev novega rektorja; slovesno odprtje razstave / slovesno kosilo
♦ rel. slovesna maša
// ki se opravlja javno in z veliko dostojanstvenostjo, resnostjo: slovesna zaobljuba / slovesna izjava javna, po določenem postopku dana obljuba ravnati se po načelih, navedenih v izjavi / dali so slovesno obljubo, da bo delo pravočasno opravljeno slovesno so obljubili
2. ki izraža vzvišenost, dostojanstvenost in resnost: slovesen nastop; govor, pogreb ni bil preveč slovesen; slovesno občutje; v dvorani je bilo zelo slovesno / njegov glas je bil tih in slovesen; oče je s slovesnimi kretnjami nalival vino / slovesen slog; pren., ekspr. slovesen mir, molk
1. ki se opravlja po določenih predpisih, tako da se poudari pomembnost česa: prirediti slovesen sprejem; slovesna umestitev novega rektorja; slovesno odprtje razstave / slovesno kosilo
♦ rel. slovesna maša
// ki se opravlja javno in z veliko dostojanstvenostjo, resnostjo: slovesna zaobljuba / slovesna izjava javna, po določenem postopku dana obljuba ravnati se po načelih, navedenih v izjavi / dali so slovesno obljubo, da bo delo pravočasno opravljeno slovesno so obljubili
2. ki izraža vzvišenost, dostojanstvenost in resnost: slovesen nastop; govor, pogreb ni bil preveč slovesen; slovesno občutje; v dvorani je bilo zelo slovesno / njegov glas je bil tih in slovesen; oče je s slovesnimi kretnjami nalival vino / slovesen slog; pren., ekspr. slovesen mir, molk
- slovésno prisl.:
držal se je zelo slovesno; slovesno izjaviti, obljubiti; dan državnosti so slovesno proslavljali
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
slovésna izjáva -e -e ž
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
slǜžba -e ž
1. služba, služenje: ete mile Doike nyé verna ſzlüsba TF 1715, 7; Bolvánſztvo je ſzlüsba Bo'za bolvanom dána KŠ 1754, 9; Evangelioma ſzlü'zba je odicsenejsa KŠ 1771, 532; Ár ſzte nej vzéli Dühá ſzlü'zbe pá na ſztrájh KŠ 1771, 464; i vugoden morem tebi ſzlü'sbe moje áldov prikázati KMK 1780, 103; Daje pa dobro plácso doubo ſz-té ſzlü'sbe KM 1790, 44; Nej ſzoli vſzi ſzlü'zbeni dühovje na ſzlü'zbo vö poſzlani KŠ 1754, 94; od ſteroga je plemenitejsa na a. ſzlü'zbo gledoucs KŠ 1771, 669; ka bode ſzemen nyegovo tüho vu lüczkoj zemli, i pod ſzlü'zbo je vr'zejo KŠ 1771, 359; bode ſtimao, kaj Bougi ſzlü'zbo vcsini KŠ 1771, 318; primi za vugoden áldov mojo ſzlü'sbo KM 1783, 123; pri dobrom Goſzpoudi je ſzlü'sbo doubo Károl KM 1790, 36; nyemi na ſzlü'sbo bode SIZ 1807, 7; Gotovnoszt na szlü'zbo KAJ 1848, VII; je k-ednomi postenomi vérti na szlü'zbo sô KAJ 1870, 22; Pobo'zen, na szlü'zbo gotov szam bio AI 1875, br. 2, 7; ſzo vu ſzlü'zbi ednáko moucs meli KŠ 1771, 655; csi kaj znaſov vünejsnyov ſzlü'zbov postüjemo KŠ 1754, 9; Stero zlübeznivov geto k-Pavli ſzlü'zbov potrdi KŠ 1771, 663
2. usluga: ti szi meni velko szlü'zbo vcsinila AIP 1876, br. 5, 6; za ſtero ſzem jaſz nyemi ſzlüsbov duſen TF 1715, 21
3. v zvezi boža slüžba maša, verski obred: Bo'za ſzlü'zba KŠ 1754, 60; gda je Bo'za ſzlü'zba na meſzti bila eſcse med naſim národom BKM 1789, 2b; Szlü'zba bo'za KAJ 1848, VI; naj nyim nikso priliko ne dájo na pſzüvanye Bo'ze ſzlü'zbe KŠ 1754, 196; Ár je popejvanye eden veliki tao obcſinszke Bo'ze ſzlü'zbe BKM 1789, 6; On je lüſztvo od bolvanſzke ſzlü'sbe czilou odvrno KM 1796, 52; Pri zacsétki Bo'ze Szlü'zbe BRM 1823, V; k-vecserásnyoj Bo'soj ſzlü'sbi priſztoupiti KMK 1780, 50; Tak bodte ſzpodobnejsi na Bo'zo ſzlü'zbo BKM 1789, 6b; kak ſze májo 'zene i mo'zjé pri Bo'zoj ſzlü'zbi dr'zati KŠ 1771, 489; ſzo Bogá dicſili pri obcſinſzkoj Bo'zoj ſzlü'zbi BKM 1789, 2; Med Bo'zov Szlü'zbov BRM 1823, V; Pred i med szlü'zbov bo'zov KAJ 1848, 1
4. službena stopnja: Rang; szlü'sba KOJ 1833, 170
1. služba, služenje: ete mile Doike nyé verna ſzlüsba TF 1715, 7; Bolvánſztvo je ſzlüsba Bo'za bolvanom dána KŠ 1754, 9; Evangelioma ſzlü'zba je odicsenejsa KŠ 1771, 532; Ár ſzte nej vzéli Dühá ſzlü'zbe pá na ſztrájh KŠ 1771, 464; i vugoden morem tebi ſzlü'sbe moje áldov prikázati KMK 1780, 103; Daje pa dobro plácso doubo ſz-té ſzlü'sbe KM 1790, 44; Nej ſzoli vſzi ſzlü'zbeni dühovje na ſzlü'zbo vö poſzlani KŠ 1754, 94; od ſteroga je plemenitejsa na a. ſzlü'zbo gledoucs KŠ 1771, 669; ka bode ſzemen nyegovo tüho vu lüczkoj zemli, i pod ſzlü'zbo je vr'zejo KŠ 1771, 359; bode ſtimao, kaj Bougi ſzlü'zbo vcsini KŠ 1771, 318; primi za vugoden áldov mojo ſzlü'sbo KM 1783, 123; pri dobrom Goſzpoudi je ſzlü'sbo doubo Károl KM 1790, 36; nyemi na ſzlü'sbo bode SIZ 1807, 7; Gotovnoszt na szlü'zbo KAJ 1848, VII; je k-ednomi postenomi vérti na szlü'zbo sô KAJ 1870, 22; Pobo'zen, na szlü'zbo gotov szam bio AI 1875, br. 2, 7; ſzo vu ſzlü'zbi ednáko moucs meli KŠ 1771, 655; csi kaj znaſov vünejsnyov ſzlü'zbov postüjemo KŠ 1754, 9; Stero zlübeznivov geto k-Pavli ſzlü'zbov potrdi KŠ 1771, 663
2. usluga: ti szi meni velko szlü'zbo vcsinila AIP 1876, br. 5, 6; za ſtero ſzem jaſz nyemi ſzlüsbov duſen TF 1715, 21
3. v zvezi boža slüžba maša, verski obred: Bo'za ſzlü'zba KŠ 1754, 60; gda je Bo'za ſzlü'zba na meſzti bila eſcse med naſim národom BKM 1789, 2b; Szlü'zba bo'za KAJ 1848, VI; naj nyim nikso priliko ne dájo na pſzüvanye Bo'ze ſzlü'zbe KŠ 1754, 196; Ár je popejvanye eden veliki tao obcſinszke Bo'ze ſzlü'zbe BKM 1789, 6; On je lüſztvo od bolvanſzke ſzlü'sbe czilou odvrno KM 1796, 52; Pri zacsétki Bo'ze Szlü'zbe BRM 1823, V; k-vecserásnyoj Bo'soj ſzlü'sbi priſztoupiti KMK 1780, 50; Tak bodte ſzpodobnejsi na Bo'zo ſzlü'zbo BKM 1789, 6b; kak ſze májo 'zene i mo'zjé pri Bo'zoj ſzlü'zbi dr'zati KŠ 1771, 489; ſzo Bogá dicſili pri obcſinſzkoj Bo'zoj ſzlü'zbi BKM 1789, 2; Med Bo'zov Szlü'zbov BRM 1823, V; Pred i med szlü'zbov bo'zov KAJ 1848, 1
4. službena stopnja: Rang; szlü'sba KOJ 1833, 170
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
sódno priznánje -ega -a s
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
spìca -e ž
1. sulica: dána mi je ſzpicza vu tejlo KŠ 1771, 550; Otroczi cslovecsi, nyi zobjé szo szpicza i sztrêle TA 1848, 45; 'Zmetno ti je prouti ſzpiczi brſzati KŠ 1771, 367
2. puščica: i okouli tébe vr'zejo nepriátelje tvoji ſzpicze i obſzédejo te KŠ 1771, 237
3. vejica, bodica: lisztjicse rô'ze na ednoj szpici vküp raszté KAJ 1870, 19; Na vêcsicaj [Mèhki szpicaj] Erdécse jaboko szpi KAJ 1870, 29
4. vžigalica: Edno dête pri oszlici szpicami ogen nalo'zilo AIP 1876, br. 9, 8
1. sulica: dána mi je ſzpicza vu tejlo KŠ 1771, 550; Otroczi cslovecsi, nyi zobjé szo szpicza i sztrêle TA 1848, 45; 'Zmetno ti je prouti ſzpiczi brſzati KŠ 1771, 367
2. puščica: i okouli tébe vr'zejo nepriátelje tvoji ſzpicze i obſzédejo te KŠ 1771, 237
3. vejica, bodica: lisztjicse rô'ze na ednoj szpici vküp raszté KAJ 1870, 19; Na vêcsicaj [Mèhki szpicaj] Erdécse jaboko szpi KAJ 1870, 29
4. vžigalica: Edno dête pri oszlici szpicami ogen nalo'zilo AIP 1876, br. 9, 8
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
splôšna ponúdba -e -e ž
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
spôveden -dna -o prid. (ȏ)
nanašajoč se na spoved: spovedna priprava / spovedni listek nekdaj potrdilo o opravljeni spovedi; spovedni obrazec; spovedna jurisdikcija ali spovedna oblast pravica, dana duhovniku, da more dajati odvezo za grehe; spovedna molčečnost dolžnost spovednika molčati o vsem, kar je slišal pri spovedi; prim. izpoveden
nanašajoč se na spoved: spovedna priprava / spovedni listek nekdaj potrdilo o opravljeni spovedi; spovedni obrazec; spovedna jurisdikcija ali spovedna oblast pravica, dana duhovniku, da more dajati odvezo za grehe; spovedna molčečnost dolžnost spovednika molčati o vsem, kar je slišal pri spovedi; prim. izpoveden
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
sprejémati -am nedov.
1.
kaj z izražanjem svoje volje delati, da preide k osebku, kar mu kdo daje, ponuja; z izražanjem svoje volje delati, da kdo (lahko) uresničuje, kar želi v določeni zvezi z osebkom uresničevati
SINONIMI:
2.
koga navadno s prislovnim določilom delati, da kdo kam pride, se kje vključi z določenim namenom
SINONIMI:
pog. jemati
3.
kaj delati, da pride kaj v zavest in postane njena sestavina
SINONIMI:
GLEJ ŠE: zavračati
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024
stegno -a sstegno: s' kunſtio ſe dotakne shile Jacobaviga ſtegna rod. ed. ǀ Ta peld je imel slato glavo; roke, inu perſy ſreberne trebuh, ſtegna tož. mn. is brona ǀ je imel dobre della, inu ſvete misly; trebuh is brona, kir je bila njemu dana modruſt, inu saſtopnoſt leta ner vekshi; ſtegna tož. mn. is sheleſſa → stegna
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
stegno -a s stegno: s' kunſtio ſe dotakne shile Jacobaviga ſtegna rod. ed. ǀ Ta peld je imel slato glavo; roke, inu perſy ſreberne trebuh, ſtegna tož. mn. is brona ǀ je imel dobre della, inu ſvete misly; trebuh is brona, kir je bila njemu dana modruſt, inu saſtopnoſt leta ner vekshi; ſtegna tož. mn. is sheleſſa → stegna
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
strana -e ž stran: Tvojo Sveto desnoſtrano +tož. ed. odperto dershish (IV, 466) ǀ katerimu je bila oblaſt dana zhes vſe shtere ſtrane tož. mn. tiga ſveita (V, 570) → stran1, → stran2
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
strôšek -ška m
1. hrana, prehrana: Dáj, da mi i eta hrána Sztrosek bode i czeringa KŠ 1754, 259; Sztroſek bode i czeringa BKM 1789, 229; dopüſzto nyemi je, ka bi ſou kpriátelom za volo zadoblenyá ſztroska KŠ 1771, 424; Dávid, ki je ſztroſſek prineſzao vu tábori bodoucſim ſzvojim bratom KM 1796, 56; Henrik Czaszar gráde i meszta dao obzidati ino nyé z-sztroskom oszkrbeti KOJ 1848, 8; pren. [obhajilo] ár je poutni ſztroſek na vekivecsno zvelicsanye KMK 1780, 63; Da nász z-ovim Nebeszkim poutnim ſztroskom na ſzmrtnom vrejmeni pokrejpis KM 1783, 59
2. stroški, denarni izdatek: Fárnikom sze je niksi trüd i sztrosek nej vnou'sao za vcsenyé KOJ 1845, 6; Szvojemi szini Béli je tudi menye sztroska odloucso KOJ 1848, 35; Máli národ nezadolej nosziti potrebüvánoga sztroska za razszvecsenyé szvojega Országa KOJ 1833, XIV; ki ſcshé türen czimprati, jeli ſzi prvle ne ſzéde doli i zracsúna ſztroſek, csi má teliko, ka ga zgotovi KŠ 1771, 220; na ete jezik czejli Nouvi Zákon obrnyeni i ſztroskom vnougi vörni düsicz vo zoſtámpani KŠ 1771, A7a; Kniga molitvena sz-pobo'snim sztroskom nikih plemenitih dobrocsinitelov Na ſzvetloſzt dána KM 1783, nasl. str.; naprêplacsárov ſzo escse tudi z-ſztroskom eti pêſzem vö Stampanye naprêpomogli BRM 1823, IV; kám záto, da sze potrejbna skér z-náj ménsim sztroskom more szpraviti KOJ 1833, V; Sztroskom Plemenite 'Seleznoga Vármegyéva Obcsine vöstampani KOJ 1833, I; Stampane z sztroskom i piszkmi Reichard Károla TA 1848, 1; da nebi sztroski ino vojáczke falili KOJ 1848, 70; Verte mi, kâ vasi sztroskov Nemate zgubiti KAJ 1870, 23; i ka potom escse potrêbno bode na glihanye sztroskov AI 1875, kaz. br. 2; od minisztera na prêpolo'zene orszácske v-tanácsivanye vzeme AI 1875, kaz. br. 2; Velikási na szvojih sztroski szo du'zni na szpráviscsi nazôcsi bidti AI 1875, kaz. br. 3
1. hrana, prehrana: Dáj, da mi i eta hrána Sztrosek bode i czeringa KŠ 1754, 259; Sztroſek bode i czeringa BKM 1789, 229; dopüſzto nyemi je, ka bi ſou kpriátelom za volo zadoblenyá ſztroska KŠ 1771, 424; Dávid, ki je ſztroſſek prineſzao vu tábori bodoucſim ſzvojim bratom KM 1796, 56; Henrik Czaszar gráde i meszta dao obzidati ino nyé z-sztroskom oszkrbeti KOJ 1848, 8; pren. [obhajilo] ár je poutni ſztroſek na vekivecsno zvelicsanye KMK 1780, 63; Da nász z-ovim Nebeszkim poutnim ſztroskom na ſzmrtnom vrejmeni pokrejpis KM 1783, 59
2. stroški, denarni izdatek: Fárnikom sze je niksi trüd i sztrosek nej vnou'sao za vcsenyé KOJ 1845, 6; Szvojemi szini Béli je tudi menye sztroska odloucso KOJ 1848, 35; Máli národ nezadolej nosziti potrebüvánoga sztroska za razszvecsenyé szvojega Országa KOJ 1833, XIV; ki ſcshé türen czimprati, jeli ſzi prvle ne ſzéde doli i zracsúna ſztroſek, csi má teliko, ka ga zgotovi KŠ 1771, 220; na ete jezik czejli Nouvi Zákon obrnyeni i ſztroskom vnougi vörni düsicz vo zoſtámpani KŠ 1771, A7a; Kniga molitvena sz-pobo'snim sztroskom nikih plemenitih dobrocsinitelov Na ſzvetloſzt dána KM 1783, nasl. str.; naprêplacsárov ſzo escse tudi z-ſztroskom eti pêſzem vö Stampanye naprêpomogli BRM 1823, IV; kám záto, da sze potrejbna skér z-náj ménsim sztroskom more szpraviti KOJ 1833, V; Sztroskom Plemenite 'Seleznoga Vármegyéva Obcsine vöstampani KOJ 1833, I; Stampane z sztroskom i piszkmi Reichard Károla TA 1848, 1; da nebi sztroski ino vojáczke falili KOJ 1848, 70; Verte mi, kâ vasi sztroskov Nemate zgubiti KAJ 1870, 23; i ka potom escse potrêbno bode na glihanye sztroskov AI 1875, kaz. br. 2; od minisztera na prêpolo'zene orszácske v-tanácsivanye vzeme AI 1875, kaz. br. 2; Velikási na szvojih sztroski szo du'zni na szpráviscsi nazôcsi bidti AI 1875, kaz. br. 3
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
svètlost -i ž
1. svetlost, svetloba: Lux Szvetloſzt KMS 1780, A7; Szvetloſzt Világoſság KM 1790, 92a; Prvi dén je ſztvouro Boug ſzvetloſzt KM 1796, 4; gvant pa nyegov je bejli grátao, liki ſzvetloſzt KŠ 1771, 56; Skôz ôken pa svetlost séga vu stanico BJ 1886, 7; moja moucs me je osztavila i ſzvetloszt moji oucsi nejga pri meni KŠ 1754, 241; kai na nyou paſzko máte, kako na ſzvetloſzt, (ſzveicso) SM 1747, 25; pozdigni nad nami szvetloszt licza tvojega TA 1848, 4; Szvejti ſze ſzuncze ſzvetloſztyom BKM 1789, 91; pren. Jesus ſzvetloſzt moja jeſzte SM 1747, 78; ſteri vu ſzmrti ſzecze dr'zélaj ſzidijo, ſzvetloſzt zide KŠ 1754, 12b; zdaj ſzte pa ſzvetloſzt vu Goſzpodni KŠ 1771, 583; Oh králesztvo! vu kom je nepomenkánye ſzvetloszt KM 1783, 183; Nouva ſzvetloſzt je nám zisla BKM 1789, 5; Pámeti moje ſzvetloſzt BRM 1823, 10; i ſzvéte reicſi ſzvetloſzti na dái vgáſziti po náſz SM 1747, 48; Vi ſzte ſzvetloſzti ſzinovje KŠ 1771, 622; da bi ſzvedocsánszvo cſinio od ſzvetloszti KM 1783, 132; Hodim v-'zitka ſzvetloſzti BRM 1823, 10; I vszem neszé Poszvêt od szvetloszti ocsé KAJ 1848, 109; i obrnés nyéh k-ſzvetloſzti KŠ 1754, 76; vtemnoſzti hodécsi vidis veliko ſzvetloſzt KŠ 1754, 12a; dr'zi pri náſz tvoje rejcsi ſzvetloſzt KŠ 1771, 837; Kak angelje, v-szvetloszti sztojécsi KAJ 1848, 7; oſznájsi mojo düso ſztvojov ſzvetloſztyov KŠ 1754, 235; z-dobroga oczla szkresena nede z-hasznovitnov szvetlosztjov z-kmicsnoszti vnouge vöpelala KOJ 1833, IIII
2. naslov za fevdalnega gospoda: Nyih szvetloszti naj povolijo oblêk dolivrcsti AI 1875, br. 1, 7
3. navadno v zvezi na svetlost dati, priti izdati, objaviti, postati znan: Na ſzvetloſzt dána KM 1783, nasl. str.; naj kaj bougsega na ſzvetloſzt perneſzé BKM 1789, 8b; te ſzo prisla na ſzvetloſzt nyegova hüda cſinejnya KM 1790, 74; Na ſzvetloſzt dáne SŠ 1796, 1
1. svetlost, svetloba: Lux Szvetloſzt KMS 1780, A7; Szvetloſzt Világoſság KM 1790, 92a; Prvi dén je ſztvouro Boug ſzvetloſzt KM 1796, 4; gvant pa nyegov je bejli grátao, liki ſzvetloſzt KŠ 1771, 56; Skôz ôken pa svetlost séga vu stanico BJ 1886, 7; moja moucs me je osztavila i ſzvetloszt moji oucsi nejga pri meni KŠ 1754, 241; kai na nyou paſzko máte, kako na ſzvetloſzt, (ſzveicso) SM 1747, 25; pozdigni nad nami szvetloszt licza tvojega TA 1848, 4; Szvejti ſze ſzuncze ſzvetloſztyom BKM 1789, 91; pren. Jesus ſzvetloſzt moja jeſzte SM 1747, 78; ſteri vu ſzmrti ſzecze dr'zélaj ſzidijo, ſzvetloſzt zide KŠ 1754, 12b; zdaj ſzte pa ſzvetloſzt vu Goſzpodni KŠ 1771, 583; Oh králesztvo! vu kom je nepomenkánye ſzvetloszt KM 1783, 183; Nouva ſzvetloſzt je nám zisla BKM 1789, 5; Pámeti moje ſzvetloſzt BRM 1823, 10; i ſzvéte reicſi ſzvetloſzti na dái vgáſziti po náſz SM 1747, 48; Vi ſzte ſzvetloſzti ſzinovje KŠ 1771, 622; da bi ſzvedocsánszvo cſinio od ſzvetloszti KM 1783, 132; Hodim v-'zitka ſzvetloſzti BRM 1823, 10; I vszem neszé Poszvêt od szvetloszti ocsé KAJ 1848, 109; i obrnés nyéh k-ſzvetloſzti KŠ 1754, 76; vtemnoſzti hodécsi vidis veliko ſzvetloſzt KŠ 1754, 12a; dr'zi pri náſz tvoje rejcsi ſzvetloſzt KŠ 1771, 837; Kak angelje, v-szvetloszti sztojécsi KAJ 1848, 7; oſznájsi mojo düso ſztvojov ſzvetloſztyov KŠ 1754, 235; z-dobroga oczla szkresena nede z-hasznovitnov szvetlosztjov z-kmicsnoszti vnouge vöpelala KOJ 1833, IIII
2. naslov za fevdalnega gospoda: Nyih szvetloszti naj povolijo oblêk dolivrcsti AI 1875, br. 1, 7
3. navadno v zvezi na svetlost dati, priti izdati, objaviti, postati znan: Na ſzvetloſzt dána KM 1783, nasl. str.; naj kaj bougsega na ſzvetloſzt perneſzé BKM 1789, 8b; te ſzo prisla na ſzvetloſzt nyegova hüda cſinejnya KM 1790, 74; Na ſzvetloſzt dáne SŠ 1796, 1
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
ščáp -a m kol, prekla: I dána mi je trſzt priſzpodobna kſcsápi KŠ 1771, 785; Zrinyi Miklosa odszecseno glávo szo Törci na scsápi kázali KOJ 1848, 84
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
škòlnik tudi škóulnik -a m učitelj: niti skolnik vcsiti, niti sze soularje navcsiti nemorejo KOJ 1833, III; Skolnik vucseniki kraj poká'se KOJ 1845, 7; Skôlnik pa v-knige szpiszali KAJ 1870, 5; Solszke návade vrloga Skolnika KOJ 1845, 6; ſze nyim vnouſa skoulniki eden ali dvá kraiczara dati TF 1715, 4; szo dejte k-skolniki pripelali KOJ 1845, 7; Vanacsaj Mihála skolnika BKM 1789, 3b; Za skolnika je zvoleni KOJ 1845, 4; skolnika iscsejo AIP 1876, br. 8, 8; gdeſzo vucſeneisſi skoulniczje TF 1715, 5; Skoulniczke, ſteri druge vcsijo KŠ 1754, 30; Skolniczke proſziliſzo knige BKM 1789, 5; morejo skolniczke na vogrszki Jezik vcsiti KOJ 1833, III; szo ga ovi skolniczke za Majsztra prestimávali KOJ 1845, 4; On szenje podáo, odnet pa za pomocsnika skolnikam KOJ 1845, 4; je szloboscsina dána Skolnike szpraviti KOJ 1845, 117
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
štrajfinga -e ž kazen: shtrajfinga im. ed. Boshja je bila zhes njega prishla ǀ vſem taiſtem takorshna shtraifinga im. ed. je v' pakli dana ǀ shtrajnfinga im. ed. Boshja vaſs bo doſegla ǀ vezh ſe boyte shtrajfinge rod. ed. tiga shivota, kakor dushe ǀ je poſlal Mojſeſſa klizat, inu proſſit, de bi ga od taiſte shtraifinge rod. ed. reshil ǀ od shtrajffinge rod. ed. boſhje reshili ǀ Nehaite od grehou, taku bote ledig od ſtraifinge rod. ed. ǀ shtrajfingi daj. ed. boshi nebodò odshli ǀ G. Bug yh poshle k' shtrajfingi daj. ed. vashih grehou ǀ tej oſtri shtrajffingi daj. ed. boshy nebosh odshal ǀ nebote guishnu shtraifingi daj. ed. boshii odsli ǀ ſò zhes vashe otroke oblaſt udobili s'Kuſi perpusheine Boshje K'shtraifingi daj. ed. vashiga preklinaina ǀ od Boga obeniga lona, ampak shtrajfingo tož. ed. ſo bily doſegli ǀ ti prezei hozhes imeti pravizo, inu shtraifingo tož. ed. ǀ G. Bug prezei skuſi Natana mu poshle shtrajffingo tož. ed. ǀ zholn v'Katerem ſe je imel ohranit ta zhloveski ſpol pred shtrajfingo or. ed. Boshjo ǀ Ta vishishi Rimsha Gospoda je bila prepovedala pod veliko shtraifingo or. ed. ǀ Bug je bil obvarval to ſemlo Geſsen pred to gmain ſtrajfingo or. ed. teh muh ǀ Kadar naſs s'shtrajfingo or. ed. ſtrashi ǀ vſe shtrajfinge im. mn. zhes padaio, inu vener my K'sapuvidam Boshim ſe neperpognemo ǀ bi shelu de lete sgoraj povedane shtraifinge im. mn. bi vaſs pametnishi sturile ǀ de te strashne ſhtrajfinge im. mn. ne bodo nad vaſs prishle ǀ shibo tijh shtrajfing rod. mn. v'rokah dershi perprauleno ǀ G: Bug tulikain shtrajfinh rod. mn. poſſila ǀ nebote nikuli bres shtraifinh rod. mn. ǀ dokler tulkajn shtraifing rod. mn., inu zhudu je ſanizhoval ǀ shibe teh ſtrajfing rod. mn. v'rokah dershi ǀ sakaj takorshneh ſtraifinh rod. mn. Bug bi neposhilal zhes nas ǀ Ah neſrezhni my, kir tulikajn shtrejfinh rod. mn. ſo zhes nas pershle ǀ je vidila de tulikajn shtrajfingom daj. mn. je bila podvershena ǀ moj folk pak nepofliſſa vbeyshat shtrajfingam daj. mn. ǀ Shtrajfinge tož. mn. Bug nam poshila, de bi ſe od grehou sdershali ǀ G. Bug je zhes Judje poslal velike reue: nadluge, inu shtraifinge tož. mn. ǀ vſe neſrezhe, inu shtrajffinge tož. mn. hozhe zhes leta nehualeshni vinograd poslat ǀ nemaraio ny sa lon, ny sa ſhtrajffinge tož. mn. boshje ǀ O Gospud poshli zhes ta greshni ſvejt sthrajfinge tož. mn. ǀ Ali kaj imate s' en lon zhakat? nikar gnade, inu miloſti, ampak shrrajfinge tož. mn. ǀ Kadar my vidimo te shtransfinge tož. mn. nam perpraulene ǀ S' temy Tremy shtrajfingi or. mn. G. Bug gaishla vezhkrat ta greshni ſvejt ǀ ga bom gaislal s'shtraifingi or. mn. ǀ Mojſſes sazhne s'shtrajfingamy or. mn. Faraona ſtrashit ← srvnem. strāfunge ‛karanje, kazen’; → štrajfati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
štr̀ti tudi štèrti -a -o vrstil. štev. četrti: Šterti tau je kerſzt TF 1715, 11; Strti táo KŠ 1754, 184; Strti (IV.) táo KŠ 1771, 10; vrgla je dvá pejneza, ki je ſtrti táo ednoga krajczara KŠ 1771, 142; Strti táo KM 1796, 9; Strti razlocsek poká'ze AI 1875, kaz. br. 6; Koteraje ſterta proſnya TF 1715, 28; Sterta ABC 1725, A4a; ſterih ta prva od zacsétka je ſtrta KŠ 1754, 29; kaſtigam greihe ocsév na ſzini do ſtertoga pokoleinya TF 1715, 17; kastiga do stertoga pokoleinya ABC 1725, A4b; do stertoga pokoleinya SM 1747, 46; kaſtigam do ſtrtoga pokoléjnya KŠ 1754, 67; 'ze disi, ár je 'ze ſtrtoga dnéva KŠ 1771, 305; Od Apoſtolſzke Vore vadlüvanya ſtrtoga Stüka KMK 1780, 14; Strtoga dnéva BKM 1789, 156; i okoli ſtrte ſtrá'ze je knyim priſao KŠ 1771, 121; tak i ſtrtomi KŠ 1754, 7b; K prvomi táli se slišijo .. k štrtomi ribe AI 1878, 5; I dána nyima je obláſzt vmoriti ſtrti táo lüſztva KŠ 1771, 777; ſtrti dén ſzuncze KM 1796, 4; Poveimi ſterto Bosjo zápoved TF 1715, 14; jeli je to prvo .. ſtrto KŠ 1754, 209; té je 'ze ſzpuno ſtrto zapovid KŠ 1771, 50; Ob ſtrtoj ſztrá'zi pa te noucsi priſao je KŠ 1771, 49
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
tál tudi táu in táo tála m
1. del: Péti tau katechismussa TF 1715, 34; Düsa, tejlo i vſzáki táo, Nej moje KŠ 1754, 263; Prvi (I.) táo KŠ 1771, 4; Glávni Táo KMK 1780, 4; Prvi Táo KM 1783, 1; Ár je popejvanye eden veliki tao obcſinszke Bo'ze ſlü'zbe BKM 1789, 6; Gláva je glávni tál cslovecsega têla KAJ 1870, 30; Prvi táo AIN 1876, 5; steroga najménsi táo toga cêloga imé noszi AIN 1876, 10; naj bole ſzlobou Goſzpodnovo od 13–17. tála, gori djáo KŠ 1771, 262; pouleg véksega tála Szlovenov piszano Grammatiko KOJ 1833, VI; K prvomi táli se slišijo hrbtenični AI 1878, 5; I dána nyima je obláſzt vmoriti ſtrti táo lüſztva KŠ 1771, 777; Vdrügi knigai Moyſeſſovi na dvaiſzetom táli TF 1715, 17; vu 5. táli ſzem pokázao KŠ 1754, 7b; kak vu 3., 4. ino 10. táli právi KŠ 1771, 439; Tála má dvá KŠ 1771, 340; Steri ſzo oni petéri glávni táli KMK 1780, A2 (3); Stirje táli leta KAJ 1848, IX; tálovje szvêta AIN 1876, 10; Koliko tálov má katechiſmus TF 1715, 10; Keliko tálov má te Katekizmus KŠ 1754, 5; Keliko tálov, ali ſtükov má Apoſtolſzke vore vadlüványe KMK 1780, 7; tak, ka je vu niſteroj ſtrofi vecs tálov recsic bilou BKM 1789, 2b; Od govorênya tálov AIN 1876, 9; Jelie potreibno etoga katechiſmuſſa vſze tále znati TF 1715, 48; ſzem czejli návuk na ſéſzt tále razdejlo KŠ 1754, 5b; I tak tri tále má KŠ 1771, 263; vu petéri glávni táli, ſze naprej dáva KMK 1780, A2 (3); kopalinje, odzvüna se povékša z obsédenjom spodobnimi málimi táli AI 1878, 4
2. delež: Boug, on je moi tál SM 1747, 75; ti ſzi mojega ſzrczá pecsojna i moj táu KŠ 1754, 14; oh Boug náj bougsi táo moj KM 1783, 2; Jezus! Düs nasi naj véksi tál BRM 1823, 6; rezi kastige, vu steroi vſzih májo tála SM 1747, 29; Steri vu Miloſcſi tál má SM 1747, 37; Dáj nam Boug med vörnimi táo meti SŠ 1796, 27; Da nam Tak obilen tál dás v-miri KAJ 1848, 216; On na te neverne dá, za tál pehára nyegovoga TA 1848, 9
3. s predlogom stran, način: Vetom je pa pogibelnoſzt nej ſzamo znaſega tála KŠ 1771, 402; Vnougom táli i vnouge doubo je Boug gúcsao Ocsákom KŠ 1771, 672; Cſi ſzam vkom táli vgrisila BKM 1789, 429; Cſi ſzam vkom táli vgrisila SŠ 1796, 159; csigli vnisterom táli neglihi KOJ 1833; kati vu ednom najznamenitềsem táli návuka vere KAJ 1848, III; Vszákom drügom táli králeszka récs pobôgsanye glászi AI 1875, kaz. br. 1; V-preminôcsem mêszeci v-najvéksem táli lépo zimszko vrêmen bilô AIP 1876, br. 2, 8; bosja reics, kotera zapóveidi zadoſztnim tálom vſzebi zderſáva TF 1715, 12; ki tvoi Evangelium isztinszkim tálom glaszio ABC 1725, A6b; Priſzpodobnim tálom vzél je vroke pehár SM 1747, 39; Dabi ſze záto tá nevola ſzkákſim tálom zvrácſiti mogla KŠ 1754, 5a; ſzam tát, i zvünejsnyim tálom bi rad kradno KŠ 1771, 437; naj vſze lidi z-obcsinſzkim tálom oſzoudi KMK 1780, 18; Sin Bo'zi knám doli, Zcsetvérim tálom pride BKM 1789, 18; I tvoje imé moj dár, Dicſi zevſzim tálom BKM 1789, 21; ino kakſzo z-lejpim tálom k-mojoj hi'si prisli SIZ 1807, 38; Z-káksim tálom sze zgotovi pogodbeno vrejmen KOJ 1833, 89; Z najlepsim tálom je odisao kri'savszki farar KOJ 1914, 150; po szpêvanyi z-vugodnim tálom naprêpriprávla KAJ 1848, III; ali z-têm tálom bogme necsinijo bo'ze vôle KAJ 1870, 160
1. del: Péti tau katechismussa TF 1715, 34; Düsa, tejlo i vſzáki táo, Nej moje KŠ 1754, 263; Prvi (I.) táo KŠ 1771, 4; Glávni Táo KMK 1780, 4; Prvi Táo KM 1783, 1; Ár je popejvanye eden veliki tao obcſinszke Bo'ze ſlü'zbe BKM 1789, 6; Gláva je glávni tál cslovecsega têla KAJ 1870, 30; Prvi táo AIN 1876, 5; steroga najménsi táo toga cêloga imé noszi AIN 1876, 10; naj bole ſzlobou Goſzpodnovo od 13–17. tála, gori djáo KŠ 1771, 262; pouleg véksega tála Szlovenov piszano Grammatiko KOJ 1833, VI; K prvomi táli se slišijo hrbtenični AI 1878, 5; I dána nyima je obláſzt vmoriti ſtrti táo lüſztva KŠ 1771, 777; Vdrügi knigai Moyſeſſovi na dvaiſzetom táli TF 1715, 17; vu 5. táli ſzem pokázao KŠ 1754, 7b; kak vu 3., 4. ino 10. táli právi KŠ 1771, 439; Tála má dvá KŠ 1771, 340; Steri ſzo oni petéri glávni táli KMK 1780, A2 (3); Stirje táli leta KAJ 1848, IX; tálovje szvêta AIN 1876, 10; Koliko tálov má katechiſmus TF 1715, 10; Keliko tálov má te Katekizmus KŠ 1754, 5; Keliko tálov, ali ſtükov má Apoſtolſzke vore vadlüványe KMK 1780, 7; tak, ka je vu niſteroj ſtrofi vecs tálov recsic bilou BKM 1789, 2b; Od govorênya tálov AIN 1876, 9; Jelie potreibno etoga katechiſmuſſa vſze tále znati TF 1715, 48; ſzem czejli návuk na ſéſzt tále razdejlo KŠ 1754, 5b; I tak tri tále má KŠ 1771, 263; vu petéri glávni táli, ſze naprej dáva KMK 1780, A2 (3); kopalinje, odzvüna se povékša z obsédenjom spodobnimi málimi táli AI 1878, 4
2. delež: Boug, on je moi tál SM 1747, 75; ti ſzi mojega ſzrczá pecsojna i moj táu KŠ 1754, 14; oh Boug náj bougsi táo moj KM 1783, 2; Jezus! Düs nasi naj véksi tál BRM 1823, 6; rezi kastige, vu steroi vſzih májo tála SM 1747, 29; Steri vu Miloſcſi tál má SM 1747, 37; Dáj nam Boug med vörnimi táo meti SŠ 1796, 27; Da nam Tak obilen tál dás v-miri KAJ 1848, 216; On na te neverne dá, za tál pehára nyegovoga TA 1848, 9
3. s predlogom stran, način: Vetom je pa pogibelnoſzt nej ſzamo znaſega tála KŠ 1771, 402; Vnougom táli i vnouge doubo je Boug gúcsao Ocsákom KŠ 1771, 672; Cſi ſzam vkom táli vgrisila BKM 1789, 429; Cſi ſzam vkom táli vgrisila SŠ 1796, 159; csigli vnisterom táli neglihi KOJ 1833; kati vu ednom najznamenitềsem táli návuka vere KAJ 1848, III; Vszákom drügom táli králeszka récs pobôgsanye glászi AI 1875, kaz. br. 1; V-preminôcsem mêszeci v-najvéksem táli lépo zimszko vrêmen bilô AIP 1876, br. 2, 8; bosja reics, kotera zapóveidi zadoſztnim tálom vſzebi zderſáva TF 1715, 12; ki tvoi Evangelium isztinszkim tálom glaszio ABC 1725, A6b; Priſzpodobnim tálom vzél je vroke pehár SM 1747, 39; Dabi ſze záto tá nevola ſzkákſim tálom zvrácſiti mogla KŠ 1754, 5a; ſzam tát, i zvünejsnyim tálom bi rad kradno KŠ 1771, 437; naj vſze lidi z-obcsinſzkim tálom oſzoudi KMK 1780, 18; Sin Bo'zi knám doli, Zcsetvérim tálom pride BKM 1789, 18; I tvoje imé moj dár, Dicſi zevſzim tálom BKM 1789, 21; ino kakſzo z-lejpim tálom k-mojoj hi'si prisli SIZ 1807, 38; Z-káksim tálom sze zgotovi pogodbeno vrejmen KOJ 1833, 89; Z najlepsim tálom je odisao kri'savszki farar KOJ 1914, 150; po szpêvanyi z-vugodnim tálom naprêpriprávla KAJ 1848, III; ali z-têm tálom bogme necsinijo bo'ze vôle KAJ 1870, 160
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
tè tà tò določni člen ta: da te pekléni Vrág obláſzti nad menom ne bodo mogli vzéti TF 1715, 46; ali ſztiſzne ſzvoje lampe te cseden KŠ 1754, 58; ár te pravicsen bode zvöre 'zivo KŠ 1771, 562; Te ſzvejt je meni za niko BKM 1789, 15; da ſze je te pojbár ſzám nej geno KM 1790, 18; Tálov: te trétyi vcsi KOJ 1833, 1; tou naj právi te nájsztarejsi szám KOJ 1845, 25; kako te Evangelium toga méra goniti bote perprávleni SM 1747, 27; zla'zmi potrdjávati toga obto'zenoga neſzrecso KŠ 1754, 54; Pride Kriſztus tretics, Kſzmrti toga csloveka BKM 1789, 19; Nedai tomu Satanu oblaſzti nad nyim vzéti SM 1747, 63; ki ſzo nei pokorni tomi Evangeliomi SM 1747, 15; Tomi nepobo'znomi právi Boug KŠ 1754, 17; i dvojécsi eden ktomi drügomi je velo KŠ 1771, 345; Eden brat právi ktomi drügomi KAJ 1870, 170; vu tiszti mesztaj eden tomi ovomi prôti sztoji AI 1875, br. 1, 2; To Diko ſzamo, ali te ſitek vekivecsni SM 1747, 37; liſztá Toga prvoga piſe z-Babilonie KŠ 1771, 701; Bougi, Szvojim knám na te ſzvejt priſeſztyem BKM 1789, 35; i to dejte je te véksi falat tá dalou nyemi KM 1790, 44; Keliko dni je ſztvárjao Boug te ſzvejt KM 1796, 3; Jezik, z-sterim toga Krisztusa vadlüjemo KOJ 1833, XI; pokrêpi toga pravicsnoga TA 1848, 6; Kai znamenüje vtom kerſzti ta voda TF 1715, 33; ino oblecseni ſztem perſznim ſelezom te pravde SM 1747, 27; ki ſzi ſze ti nad tim nevolnim Cslovekom zopet ſzmiluval SM 1747, 51; Drüga oszoba je ona, k-steroj ta prva gucsi AIN 1876, 16; Tou je ta vſze miloſche puna TF 1715, 32; Ka je ta drüga Bo'sánſzka Perſona cslovekom poſztánola KMK 1780, 5; Ar ſze je ta Rejcs popriéla BKM 1789, 20; Kak je ta prva, i druga ſzenya KM 1796, 26; Trétja je pa ta vekivecsna ſzmrt SŠ 1796, 13; niti ta Szlovenscsina je nej bila práva BRM 1823, II; Ta prva persóna vno'sinszkoga racsúna KOJ 1833, 87; Ta edna kotriga je rávno tak potrêbna, kak ta drüga KAJ 1870, 30; kak ta mláda deca od nôcsi AI 1875, kaz. br. 7; I be'zi na ſzmrt te kacse BKM 1789, 20; Koterie haſzen te reicſi Amen TF 1715, 31; i hválimo ſze po vüpanyi od te priſeſzne Dike SM 1747, 18; Steri zbije Otſo ſzte ſzmrti ſzmrtyov ſze naj vmori KŠ 1754, 32; te csetvére vodé iména ſzo eta KM 1796, 5; Trucz toi ſztároi kacſi SM 1747, 76; erko je toj divojki KŠ 1754, 45; i dána je toj devojki KŠ 1771, 48; To prvo iſztina rejcs ſzam vcsino od vſzega KŠ 1771, 341; To moucs Evangeliomſzko je nám vö vjavo BKM 1789, 5; V-to prednyejso persóno KOJ 1833, 138; ſzmo po kerſzti pokopani vtoi ſzmerti TF 1715, 33; ako hocſes dugo siv biti na toi zemli SM 1747, 45; da ti ne zgines vutoi nevernoſzti SM 1747, 82; Liki vtoj deſzétoj je toga proprietyá prepovejdano KŠ 1754, 60; vtoj ménsoj Káni je z-csüdom potrdjeno SIZ 1807, 26; nad touv 'senſzkov, jáko radüvao SIZ 1807, 7; cſiniti reics Bosja ſztov vodouv navküpe TF 1715, 32; Anni je bole szpadnolo to ménse jaboko KAJ 1870, 18; To drügo je pa eto KŠ 1771, A2b; Tou vsze dugo ne trpi BKM 1789, 15; reics, kaibi ona kako nikákſa moucs toga zvelicſanya preſzveitila TF 1715, 3; Toga Recſenya naipoglaviteiſe Jedro SM 1747, 32; Jesus, je zapovedal nám predgati tomi luſztvi SM 1747, 15; Bojdi dika Tomi szvétomi Trojſztvi BKM 1789, 14; bodo terpeli, to vekivecsno ſzkvárjenye SM 1747, 15; Poberte gori to oſztányeno drtinye KŠ 1754, 53; tak i za to drügo hválo dati KŠ 1771, A2a; Boug ſteri louna to dobro KMK 1780, 5; Vſzáka dr'sina bi rada mejla to náj bougse KM 1790, 86; Zato ti hüdi ne oſztaneio vu ſzodbi SM 1747, 92; Blá'zeni ſzo ti miloſztivni KŠ 1754, 41; Tiſztári ſzo ga pod cslovecsem obrázom kázali KŠ 1771, 2 (Blb); tej ſzo ki poſzlüſajo KŠ 1771, 193; kaj ti pobo'sni csákajo SIZ 1807, 8; da ti csednejsi bodo zagovárjali KOJ 1833, VI; Csi sze nescsejo povrnôti ti neverni TA 1848, 6; Geto i te nebeszke fticze dicſijo BKM 1789, 5b; Kakda ſzo obhodile te 'ſenſzke pri grobi KM 1796, 113; Grammatikami, med sterimi szo sze mi te edne KOJ 1833, IIII; Nistere sztvaré hodijo, te drüge szkácsejo KAJ 1870, 10; Ovakse ſztvári ta dühovna KŠ 1754, 60; i ta ſzlejdnya csloveka tiſztoga ſzo huſa od prvi KŠ 1771, 41; ali ti hüdi pout preide SM 1747, 92; i ne ſztoupa na pout teh greisnikov SM 1747, 25; Tih mertvi gori ſztánenye SM 1747, 37; Stera ſze za tej naprej zracsúnani ſtiri zrokov volo doprneſzé KŠ 1754, 18; Ka je tejh toliki grejhov zrok KŠ 1754, 44; Szpoumente ſze pa ſzti prvi dnévov KŠ 1771, 689; Naj tih vörnih nyih Düſe na 'sitek vekivecsni hráni KMK 1780, 62; Ti gizdávi nyih mislejnya Je razszpüszto BKM 1789, 16; Od ti drügi Apoſtolov KM 1796, 131; peszmi, stere szo szti sztári piszm vküp pobráne SŠ 1796, 1; Dr'zánye ti knig BRM 1823, V; Szpômenek ti preminôcsi KAJ 1848, VIII; Fundaj hüdôbo ti neverni TA 1848, 6; ſteri dá hráno tim mládim vranicſom TF 1715, 47; ino hráno tim mládim vranicsom ABC 1725, A6a; poſzlal na predganye tem vlovlenim SM 1747, 11; I tim hüdobnim ſzmo du'zni pokorni biti KŠ 1754, 34; i tim ſzedécsim vu dr'zéli je ſzvetloſzt zisla KŠ 1771, 12; Szrecso tim tvojim vernim BRM 1823, 37; Z-káksimi recsmi je potrejbno tim Sztarisinom proſziti SIZ 1807, 3; Tim Ocsákom obecsani BRM 1823, 2; ſegnávas te pravicsne ABC 1725, A8a; merkamo Ta naprej hodécsa dugovanya SM 1747, 37; na kaſtigo te krivcze zvati KŠ 1754, 18; Csáſzi Boug du'ze 'zivé te hüde KŠ 1754, 34; je zvao te moudre KŠ 1771, 7; Dopüſztite te mále k-meni prihájati KMK 1780 KMS 1780, Ab(2); Ár on lübi te práve BKM 1789, 16; Peſzmi na te prednyejse Szvétke BRM 1823, V; te mále pomágajoucsi áldov KOJ 1833, IIII; Ki postüje te bogábojécse TA 1848, 11; Ino té grejh ſze escse pri ti preporodjeni gori nájde KŠ 1754, 72; Vti prvi knigaj BKM 1789, 3b; vti veliki brgáj od trüda nê szo mogli prbivati AI 1875, kaz. br. 3; Na kój more merkati v-stenyé pri tê znaményaj AIN 1876, 8; ſze prikáse zNebéſz, ſztemi Angelmi SM 1747, 15; napunilo ſze je goſztüvanye ſztimi ſzedécsimi KŠ 1771, 72; Té vſze ſze nahájajo med timi Peſzmami BRM 1823, II; med timi gôszti bregáj nemrejo bidti AI 1875, kaz. br. 3
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
tr̀st -i ž trst, trstika: Nád; trszt KOJ 1833, 166; I dána mi je trſzt priſzpodobna kſcsápi KŠ 1771, 785; Jeli trſzt od vötra gibajoucso KŠ 1771, 35
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
véčji -a -e prid. (ẹ̑)
1. primernik od velik: postajati večji; moja torba je večja kot tvoja / ta kraj je bil včasih precej večji / izdatki so večji kot dohodki; podjetje ima večji promet / večja skupina / on ni nič večji od mene višji / ekspr. to so naši največji prijatelji; imeti večjo srečo kot pamet
2. ki glede na kako svojo lastnost, značilnost dosega stopnjo precej nad zgornjo mejo: večje države; večja gozdna žival / povzročiti večjo škodo; darilo večje vrednosti / ima že večje otroke / spada med večje mislece dvajsetega stoletja
● delali so večji del ponoči večinoma, po večini; odšel je z doma v največjem delu v kmečkem okolju v času košnje in žetve; ekspr. pipa je bila njegova največja ljubezen zelo rad je kadil pipo; zarečenega kruha se največ poje prenagljene izjave, sodbe mora človek dostikrat preklicati, spremeniti
♦ mat. največji skupni delitelj največje celo število, s katerim se delijo dana cela števila; največja skupna mera največje število, s katerim so deljiva vsa dana števila; sam.:, pog. po večjem vse sam naredi; prim. velik
1. primernik od velik: postajati večji; moja torba je večja kot tvoja / ta kraj je bil včasih precej večji / izdatki so večji kot dohodki; podjetje ima večji promet / večja skupina / on ni nič večji od mene višji / ekspr. to so naši največji prijatelji; imeti večjo srečo kot pamet
2. ki glede na kako svojo lastnost, značilnost dosega stopnjo precej nad zgornjo mejo: večje države; večja gozdna žival / povzročiti večjo škodo; darilo večje vrednosti / ima že večje otroke / spada med večje mislece dvajsetega stoletja
● delali so večji del ponoči večinoma, po večini; odšel je z doma v največjem delu v kmečkem okolju v času košnje in žetve; ekspr. pipa je bila njegova največja ljubezen zelo rad je kadil pipo; zarečenega kruha se največ poje prenagljene izjave, sodbe mora človek dostikrat preklicati, spremeniti
♦ mat. največji skupni delitelj največje celo število, s katerim se delijo dana cela števila; največja skupna mera največje število, s katerim so deljiva vsa dana števila; sam.:, pog. po večjem vse sam naredi; prim. velik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
vèren -rna -o prid.
1. zvest: Boug je zmoſen ino veren SM 1747, 73; Verni je Bog SM 1747, 19; Vſze ono, kotero veren i preporodjen krſztsenik cſini KŠ 1754, 79; dobro je, ſzluga dober i veren KŠ 1771, 84; moj veren Priáteo BKM 1789, 8b; Ti veren angel düse moje KAJ 1848, 4; tvoj veren prijátel János KAJ 1870, 81; ete mila Doike nyé verna ſzlüsba TF 1715, 7; Verna je ta rejcs KŠ 1771, 639; Národa cslecsega, Verna Tanácsnika BKM 1789, 17; Na ſteroga je ráta 3. po vernom zti drugi Apoſtolov KŠ 1771, 757; Verni bratje KAJ 1870, 133; dú'sni szmo kakti verne kotrige sze szkrbeti KOJ 1833, VII; vſzeh Angelov, i verni vſzej verni kotrig Kriſztusevi blá'zenſztvo KŠ 1754, 132; Tákſa moucs vſzeim vernim Duſſevnim Paſztérom dána TF 1715, 34
2. veren, verujoč: Kak dreſzélno Verna Dussa tebi ſzpeiva SM 1747, 91; kricsio, kaiſzo oni verni kerſchanje TF 1715, 4; Izrael, vcſini N. T. Bo'ze verno lüſztvo BKM 1789, 7; Verno lüdſztvo ſzprávlaj ſze BRM 1823, 6; Na ſtero pomozi vſzákoga vernoga kerschenika TF 1715, 48; Morejo li verni ino bogábojécſi Kerſzcseniczi terpeti SM 1747, 28; ki ſzo bili zobrizávanya verni KŠ 1771, 375; Mi krsztseniczi verni BKM 1789, 13; I vszê düs verni varivács KAJ 1848, 6; to mleiko návuka nebeſzkoga kriſtuſevim vernim predkláda TF 1715, 7; Boug zapoved vſzeim vernim kerſchenikom vönka zgláſzo TF 1715, 12; onda vernim lüdem veſzelo sché biti SM 1747, 83; csi ſze za verne Krſztsane dr'zimo KŠ 1754, 21
nájvèrnejši -a -e najzvestejši: moje düse naj vernejsemi paſztéri KŠ 1754, 229
vèrni -a -o sam. verni: obderſzi ovoga tvojega vernoga SM 1747, 63; ár ſzo vſzi verni li edno tejlo vKriſztuſi KŠ 1754, 129; Hodte moi verni vu orſzágh Nebeſzki SM 1747, 83; Vezélte sze vszi verni BRM 1823, 5; daga vu vſzeh Angelov i verni Tuvárostvo noter pelaio SM 1747, 62; je vecs ti nepravicsní, liki ti verni Bo'zi bilou KŠ 1754, 11a; Od ti verni ſze je i Theologus zváo KŠ 1771, 260; Vecsna ſzvetloſzt tvoji vernih BKM 1789, 4; I obdr'zitel vſzej verni BKM 1789, 3; Blá'zeni gláſz! Verni radoſzt BRM 1823, 7; ár je mali ti verni med szinmi cslovecsimi TA 1848, 9; koga ſzi vſzem tvoim vernim ſzpravil SM 1747, 64; A tim vernim pa dén veſzélja BKM 1789, 9; Jezus Scsé vernim i poniznim Zvelicsanye dati BRM 1823, 6; obarui náſz tve verne SM 1747, 87; I zracsúnaj me med te verne KŠ 1754, 272; da rejſis i verne obdr'zis BKM 1789, 2; Vzemi me med verne Tvoje BRM 1823, 9; Od grejha tejla vu verni KŠ 1771, 461; Tak ſze Boug ſzmilüje nad vernimi BKM 1789, 355; Ki tebé nedicsijo z-vernimi KAJ 1848; ka te Pavel vcsi, te verni BRM 1823, 3; kai Boug ſzve verne oſztávi SM 1747, 73
1. zvest: Boug je zmoſen ino veren SM 1747, 73; Verni je Bog SM 1747, 19; Vſze ono, kotero veren i preporodjen krſztsenik cſini KŠ 1754, 79; dobro je, ſzluga dober i veren KŠ 1771, 84; moj veren Priáteo BKM 1789, 8b; Ti veren angel düse moje KAJ 1848, 4; tvoj veren prijátel János KAJ 1870, 81; ete mila Doike nyé verna ſzlüsba TF 1715, 7; Verna je ta rejcs KŠ 1771, 639; Národa cslecsega, Verna Tanácsnika BKM 1789, 17; Na ſteroga je ráta 3. po vernom zti drugi Apoſtolov KŠ 1771, 757; Verni bratje KAJ 1870, 133; dú'sni szmo kakti verne kotrige sze szkrbeti KOJ 1833, VII; vſzeh Angelov, i verni vſzej verni kotrig Kriſztusevi blá'zenſztvo KŠ 1754, 132; Tákſa moucs vſzeim vernim Duſſevnim Paſztérom dána TF 1715, 34
2. veren, verujoč: Kak dreſzélno Verna Dussa tebi ſzpeiva SM 1747, 91; kricsio, kaiſzo oni verni kerſchanje TF 1715, 4; Izrael, vcſini N. T. Bo'ze verno lüſztvo BKM 1789, 7; Verno lüdſztvo ſzprávlaj ſze BRM 1823, 6; Na ſtero pomozi vſzákoga vernoga kerschenika TF 1715, 48; Morejo li verni ino bogábojécſi Kerſzcseniczi terpeti SM 1747, 28; ki ſzo bili zobrizávanya verni KŠ 1771, 375; Mi krsztseniczi verni BKM 1789, 13; I vszê düs verni varivács KAJ 1848, 6; to mleiko návuka nebeſzkoga kriſtuſevim vernim predkláda TF 1715, 7; Boug zapoved vſzeim vernim kerſchenikom vönka zgláſzo TF 1715, 12; onda vernim lüdem veſzelo sché biti SM 1747, 83; csi ſze za verne Krſztsane dr'zimo KŠ 1754, 21
nájvèrnejši -a -e najzvestejši: moje düse naj vernejsemi paſztéri KŠ 1754, 229
vèrni -a -o sam. verni: obderſzi ovoga tvojega vernoga SM 1747, 63; ár ſzo vſzi verni li edno tejlo vKriſztuſi KŠ 1754, 129; Hodte moi verni vu orſzágh Nebeſzki SM 1747, 83; Vezélte sze vszi verni BRM 1823, 5; daga vu vſzeh Angelov i verni Tuvárostvo noter pelaio SM 1747, 62; je vecs ti nepravicsní, liki ti verni Bo'zi bilou KŠ 1754, 11a; Od ti verni ſze je i Theologus zváo KŠ 1771, 260; Vecsna ſzvetloſzt tvoji vernih BKM 1789, 4; I obdr'zitel vſzej verni BKM 1789, 3; Blá'zeni gláſz! Verni radoſzt BRM 1823, 7; ár je mali ti verni med szinmi cslovecsimi TA 1848, 9; koga ſzi vſzem tvoim vernim ſzpravil SM 1747, 64; A tim vernim pa dén veſzélja BKM 1789, 9; Jezus Scsé vernim i poniznim Zvelicsanye dati BRM 1823, 6; obarui náſz tve verne SM 1747, 87; I zracsúnaj me med te verne KŠ 1754, 272; da rejſis i verne obdr'zis BKM 1789, 2; Vzemi me med verne Tvoje BRM 1823, 9; Od grejha tejla vu verni KŠ 1771, 461; Tak ſze Boug ſzmilüje nad vernimi BKM 1789, 355; Ki tebé nedicsijo z-vernimi KAJ 1848; ka te Pavel vcsi, te verni BRM 1823, 3; kai Boug ſzve verne oſztávi SM 1747, 73
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
vès vsá vsé nedol. zaim.
1. v pridevniški rabi ves: da tebi vez moi sitek priétno bode ABC 1725, A5b; Nai veſz ſzveit troubi SM 1747, 72; gnao ſze je veſz ſereg ti ſzviny KŠ 1771, 27; vesz opijani szi je 'silo pretrgao KOJ 1848, 5; vu etih recſeh ſztoy vſza právda TF 1715, 18; vſza pamet mi je poterta SM 1747, 68; puna je vſza zemla KŠ 1754, 88; da ſze ga vſza decza bode bojála KM 1790, 20; Vsza szoszedsina sze je zacsüdila KOJ 1845, 6; ino vsze moie csinenye priétno boude ABC 1725, A5b; I ovo, vſze meſzto je vo slo KŠ 1771, 27; Szamosztavnik je vsze ono, stero znamenuje AIN 1876, 10; ſteraje od vſzega ſzveita vékſa TF 1715, 5; Racsun de mi dati z-ſzega 'zitka BKM 1789, 443; Álmos z-szega národa vküpnarédi KOJ 1848, 7; kaibiſze mi Bogá ober vſze ſztvorjene ſztvári bojali TF 1715, 13; ino mené od vsze vraise csalarie obráni ABC 1725, A5b; Vsze miloſzti Otecz miloſztiv SM 1747, 59; O vſzeh miloſcse Bog SM 1747, 62; i od vſze pogibeli naſz varje KŠ 1754, 30; brezi vſze dvojnoſzti záto KŠ 1771, 431; Bogá lübiti moremo zevſze moucsi naſſe KMK 1780, 33; Lübim te zevſze moucsi moje KM 1790, 108; da ga vsze pohvále vrejdnoga bode cenilo KOJ 1845, 4; Katechiſmus je vſzega ſzvétoga piſzma ſumma TF 1715, 10; náz obarui od vszega zla ABC 1725, A4b; ko ſzi ſzpravil pred obliczem vſzega lüſztva SM 1747, 58; od vſzega hüdoga obaruval SM 1747, 47; vſzega Ádamovega pokolejnya gori ſztánejnyi KŠ 1754, 114; zmiloscse brezi vſzega zaſzlü'zenyá KŠ 1754, 9b; ki ſzlobou ne vzeme odevſzega ſzvojega poiſtva KŠ 1771, 221; Od vszega hüdoga, oszloubodi nász KM 1783, 8; sze domá vszega potrejbnoga navcsiti nemore KOJ 1845, 7; Kristus boidi vſzemu luſztvu ti pomocsnik SM 1747, 90; kai ſzi meni veſz kints ſenkal SM 1747, 52; potop napelali na veſz cslovecsánſzki národ KM 1796, 10; Poteri vszo ſzilo nevernikov ABC 1725, A6b; Dai dabi vſzo nyegovo hüdoubo doli mogel obleicsi SM 1747, 53; vſzo ſzvojo krv dáva KŠ 1754, 7b; I vſzo vaso 'zaloszt obrné na radoszt BKM 1789, 12; kak da bi on vſzo mestri gori najſao KM 1796, 10; vszo mogoucsnoszt gorialdüvati KOJ 1833, VII; perêm vszo nôcs posztelo mojo TA 1848, 5; vcſini vſze tvoje delo TF 1715, 13; i vſze ſzlisanye dáo KŠ 1754, 85; i dáo nyemi je imé ſcseſz vſze KŠ 1754, 110; i küpimo na vſzo eto lüſztvo hráno KŠ 1771, 197; Jaſz ſze vüpam vſze ono KMS 1780, B3b; Blagoſzlovi nám vſzo delo BKM 1789, 373; Ite povſzem ſiroukom ſzveiti TF 1715, 31; Tebi porácsam vu vſzem mojem ſitzki SM 1747, 65; nai vláda povſzoi Zemli SM 1747, 4; Na ſzvoj kejp vu vſzoj modrouſzti KŠ 1754, 95; razgláſzila ſzta ga povſzoj onoj zemli KŠ 1771, 30; Stera je bila pred nyim vu vſzoj miloscſi BKM 1789, 17; ino sze po vszoj zdájnoj zemli razpresztréjo KOJ 1848, 3; Toga vodis, zevſzem dobrim blagoſzlovis SM 1747, 85; je nájménſe med vſzejm Szeményem KŠ 1771, 44; cſi gli zevſzim gláſzom tvoje lampe brnijo BKM 1789, 7; ka je zevſzov hi'zov vörvao Bougi KŠ 1771, 394; idite povſzem ſzveiti KŠ 1771, 155; Mi ſzmo vſzi navküpe pokopani TF 1715, 33; Vszi moy nepriatelie moreio kszramoti biti ABC 1725, A8a; Ár vſzi proroczke i právda ſzo proroküvali KŠ 1771, 36; 'snyimi sze vszi sztarci zdignejo KOJ 1848, 5; Vſze ſztvorjene ſztvári ſzo nikaj nej drigoga KŠ 1754, 125; Ino akobi glih od etih vſzeih ſzküſávani bili TF 1715, 30; Kai veli Boug od vſzeih teih zapovedi TF 1715, 17; Vszeh ſztvári Ocsi ABC 1725, A6a; mené obari od vszeih grehov ABC 1725, A5b; ſzuét vszeih ſeregov Bogh ABC 1725, A7a; od vſzeih nevol oſzlobodni vidili bodejo SM 1747, 30; daga vu vſzeih Angelov, i verni Tüváristvo noter pelaio SM 1747, 62; Ti hüdi dühovje, ſteri ſzo vſzej lüdi nepriátelje KŠ 1754, 95; Brezi vſzej mouk SŠ 1796, 4; Toga ſzvêta práva ſzvetloſzt Je vſzej Düs zvelicsitel BRM 1823, 7; Tak szo sze Magyari od vszejh krajov zácsali notrizagrajüvati KOJ 1848, 10; Nego, dokecs nepovéhne vszê szrdce KAJ 1870, 164; ſzi nepriatel vszeim tisztim ABC 1725, A7b; vſzeim bratom ino ſzeſztram SM 1747, 2; da vrejdni bodemo vujti vſzejm tiſztim, ſtera pridejo KŠ 1754, 113; Meni i vſzejm vernim pokouro csinecſim KŠ 1754, 134; ki bi vszem lidém vsze mogao vgoditi KOJ 1833, V; Gda Boug vſze tanácse doli potere TF 1715, 28; Dobrouta za menom bode hodila, vsze dni sitka moiega ABC 1725, A8b; odpüſzti meni vſze moje grehe SM 1747, 47; düso ſz-tejlom na vsze veke pogibi KM 1783, 273; i dika tebi bojdi na vſze veke KMS 1780, A5b; naj mi vſze naſſe teskoucse trpimo KŠ 1754, 108; Tak se gible na vse stráni AI 1878, 3; vſza dobra proſzimo TF 1715, 25; Hválo tebi daiem za vsza dobro vcsinenyá ABC 1725, A5b; Hválo Tebi dajem za vſza dobro cſineinya SM 1747, 47; Primi gori vsza moja csütejnya KM 1783, 5; obládajmo vſza naſſa hüda 'ſelejnya KM 1796, 9; Szlisi náz vu vszeih nassi düssevni potreibcsinai ABC 1725, A7a; zdr'zati more po vſzej rédi one KŠ 1754, 100; I okouli hodécsi Jezus po vſzej mejſztaj KŠ 1771, 31; K mantri je on na vszê szvoji sztezáj TA 1848, 8; ino ſze zevſzeimi greihi navküpe vtopiti TF 1715, 33; Ktomi i vſza dobra, zevſzejmi 'zitka potrejbcsinami KŠ 1754, 85; náſz Bog vu ſzvojo tüvárostvo vſzeimi dobroutami dá notri zvati SM 1747, 18; nad vſzejmi etimi pa radoſzt i veſzeljé KŠ 1754, 136; vcsini csloveka veſzéloga i pred vſzejmi ſztvármi KŠ 1771, 444; Gda váſz oszoudi v-ogy Z-ſzejmi nevernimi lidmi BKM 1789, 270; Med vsemi stvári so opice AI 1878, 6; ino vſzi Profétye TF 1715, 18; Za stere bode te vſzi ſzvéczi molili SM 1747, 95; Blagoſzlovleni bodeio vſzih národi SM 1747, 9; vszi Sztároga i Nouvoga Zákona verni lidjé KŠ 1754, 9b; Jeli ſzo oſztanoli vſzi Angyelje KMK 1780, 10; morejo vszi Fárni skolniczke vcsiti KOJ 1833, III; kai godi dobis brez skode vſzei lüdi SM 1747, 89; ſumma vſzeih zapoveidi TF 1715, 18; ka je on vſzej lüdi zvelicſiteo KŠ 1754, 99; nám ino vſzeim kerſchenikom zgláſzo TF 1715, 12; koga ſzi vſzem tvoim vernim ſzpravil SM 1747, 64; Vſzejm vernim na podpéranye KŠ 1754, 2a; na vſze regule navcsi TF 1715, 9; tak je ta ſzmert na vſze lüdi preik prisla SM 1747, 7; odpüſztimo vſzeh grehe SM 1747, 63; i vſze naſſe ofrüvati SM 1747, 104; Szlisi nász vu vſzeih naſsih potreibcſinai SM 1747, 55; vu vſzej nevoláj ſze zaneſzti KŠ 1754, 15; je ſztvouro zevſzeimi ſztvármi TF 1715, 21; one moucſi, ſz-ſterov on more vſza ſzebi podvrcſi KŠ 1754, 141; i vſza ona, ſterimi ſze naſſe poſtenyé poménsáva KŠ 1754, 177; Vſza ſzo meni dána od Ocsé KŠ 1771, 37; po kom ſzo vsza ſztvorjena KM 1783, 112; kak ſzo vſza lejpa, ſtera ſzi ti ſztvouro KM 1790, 76; Vſza ſzo po nyej vcſinyena KM 1796, 94; pouleg one moucſi, ſz-ſterov on more vſza ſzebi pod vrcſi KŠ 1754, 141; Eta je vſza gucsao Jezus KŠ 1771, 45; Vſza, ſtera ſcséte, ka bi vám csinili lidjé, i vi csinte nyim KMK 1780, 36; i na vſza je merkao KM 1790, 34; vſza ſzo nazvejſztili Poglavnikom KM 1796, 114; Ar ti vsza, vsza premores KAJ 1848, 366; Bôg ti pláti za vsza tá KAJ 1870, 15
2. v samostalniški rabi vsi ljudje, vse stvari, vsa dejanja: ino vſzeh moje cſinénye priétno boude SM 1747, 43; Tou vſze dugo ne trpi BKM 1789, 15; Vſze mi ſzlu'zi na blá'zenſztvo BRM 1823, 10; Ki znebéſz pride, viſe vſzega je KŠ 1771, 273; Vſzega ſztvoritel ſzvéti BRM 1823, 4; so roditelje od vsega bili správleni BJ 1886, 9; ino vsze vu tvoie roké preporácsam ABC 1725, A5b; ino vſzeh kai imám SM 1747, 43; Boug je ſztvouro vſze, ka jeſzte KMK 1780, 9; Vszáki more vsze prineszti KOJ 1845, 8; Tak ſzem jaſz vu vſzem zadovolen SM 1747, 73; nai te dicsin zevſzim SM 1747, 79; zevszim nász darüjte KOJ 1845, 142; záto szo na szkrivoma zevszim od etecz odisli KOJ (1914), 150; ino navſzem, kai na Zemli lázi SM 1747, 4; bráni i ravna vuvſzem KŠ 1754, 113; Bojdi Bo'za vola vuvſzem BKM 1789, 407; 'Sena je pa du'sna Mou'si vuvſzem podlo'sna biti SIZ 1807, 10; vernoſzt Vu vſzem prav gotovoga BRM 1823, 7; ono csloveka vu vszem tak má voditi KAJ 1848, III; Nai ſze vszih veszelio ABC 1725, A7b; Vi ſzte vſzih ſzinove Bosji SM 1747, 20; Ár ſzte vſzi ſzinovje Bo'zi KŠ 1754, 90; Hodte kmeni vſzi KŠ 1771, 37; Povernte ſze kmeni vszi BKM 1789, 14; Tri Bo'sánſzke Perſone vſze vküp ſze imenujejo Szvéto Trojſztvo KMK 1780, 8; ſzveczka vſza nikaiſzo nei TF 1715, 6; i vſza ſzo gotova KŠ 1771, 72; Czérkev je vſzejh ſzpráviscse KMK 1780, 19; Oszloboditel vszê TA 1848, 12; ino dá ſitek vekivecſni vſzeim TF 1715, 32; I bodete odürni vſzejm KŠ 1771, 33; Vtraglivi cslovik je vſzejm odüren KM 1790, 16; Známo ka nám je vſzejm mrejti SŠ 1796, 5; trôst dá Vszêm KAJ 1848, 6; Hocse naſz Goſzpon Bogh vſzei kſzebi priéti SM 1747, 81; i naſz vſze gori obüdi KŠ 1754, 122; Szrám je bojdi vſze, ſteri KŠ 1754, 13; i zvrácso je je vſze KŠ 1771, 39; je ſztvouro Boug vſza TF 1715, 14; Jaſz vſzah za kvár derſim SM 1747, 21; kai vſze, kai je ſztvoro, eſcse obdersi SM 1747, 34; Ar eta vſza poganye ſzpitávajo KŠ 1754, 90; vſza eta ſzam zdr'zao KŠ 1771, 63; vörvati je, vſza za iſztino dr'zati KMK 1780, 4; Vſza vnyem mám, ká ſzo vugodna SŠ 1796, 5; Ti vsza vidis TA 1848, 9; Csülite i od vsza ona, ka za du'znosti more dopuniti AI 1875, kaz. br. 1; dabi ſze tak po vszeih náz tvoie ſzvéto Imé moglo dicsiti ABC 1725, A6b; namai dobro csiniti vſzeim SM 1747, 88; vſteroj vſzejm ednáko KŠ 1754, 7b; nai haſznio med vſzeimi nami SM 1747, 50
1. v pridevniški rabi ves: da tebi vez moi sitek priétno bode ABC 1725, A5b; Nai veſz ſzveit troubi SM 1747, 72; gnao ſze je veſz ſereg ti ſzviny KŠ 1771, 27; vesz opijani szi je 'silo pretrgao KOJ 1848, 5; vu etih recſeh ſztoy vſza právda TF 1715, 18; vſza pamet mi je poterta SM 1747, 68; puna je vſza zemla KŠ 1754, 88; da ſze ga vſza decza bode bojála KM 1790, 20; Vsza szoszedsina sze je zacsüdila KOJ 1845, 6; ino vsze moie csinenye priétno boude ABC 1725, A5b; I ovo, vſze meſzto je vo slo KŠ 1771, 27; Szamosztavnik je vsze ono, stero znamenuje AIN 1876, 10; ſteraje od vſzega ſzveita vékſa TF 1715, 5; Racsun de mi dati z-ſzega 'zitka BKM 1789, 443; Álmos z-szega národa vküpnarédi KOJ 1848, 7; kaibiſze mi Bogá ober vſze ſztvorjene ſztvári bojali TF 1715, 13; ino mené od vsze vraise csalarie obráni ABC 1725, A5b; Vsze miloſzti Otecz miloſztiv SM 1747, 59; O vſzeh miloſcse Bog SM 1747, 62; i od vſze pogibeli naſz varje KŠ 1754, 30; brezi vſze dvojnoſzti záto KŠ 1771, 431; Bogá lübiti moremo zevſze moucsi naſſe KMK 1780, 33; Lübim te zevſze moucsi moje KM 1790, 108; da ga vsze pohvále vrejdnoga bode cenilo KOJ 1845, 4; Katechiſmus je vſzega ſzvétoga piſzma ſumma TF 1715, 10; náz obarui od vszega zla ABC 1725, A4b; ko ſzi ſzpravil pred obliczem vſzega lüſztva SM 1747, 58; od vſzega hüdoga obaruval SM 1747, 47; vſzega Ádamovega pokolejnya gori ſztánejnyi KŠ 1754, 114; zmiloscse brezi vſzega zaſzlü'zenyá KŠ 1754, 9b; ki ſzlobou ne vzeme odevſzega ſzvojega poiſtva KŠ 1771, 221; Od vszega hüdoga, oszloubodi nász KM 1783, 8; sze domá vszega potrejbnoga navcsiti nemore KOJ 1845, 7; Kristus boidi vſzemu luſztvu ti pomocsnik SM 1747, 90; kai ſzi meni veſz kints ſenkal SM 1747, 52; potop napelali na veſz cslovecsánſzki národ KM 1796, 10; Poteri vszo ſzilo nevernikov ABC 1725, A6b; Dai dabi vſzo nyegovo hüdoubo doli mogel obleicsi SM 1747, 53; vſzo ſzvojo krv dáva KŠ 1754, 7b; I vſzo vaso 'zaloszt obrné na radoszt BKM 1789, 12; kak da bi on vſzo mestri gori najſao KM 1796, 10; vszo mogoucsnoszt gorialdüvati KOJ 1833, VII; perêm vszo nôcs posztelo mojo TA 1848, 5; vcſini vſze tvoje delo TF 1715, 13; i vſze ſzlisanye dáo KŠ 1754, 85; i dáo nyemi je imé ſcseſz vſze KŠ 1754, 110; i küpimo na vſzo eto lüſztvo hráno KŠ 1771, 197; Jaſz ſze vüpam vſze ono KMS 1780, B3b; Blagoſzlovi nám vſzo delo BKM 1789, 373; Ite povſzem ſiroukom ſzveiti TF 1715, 31; Tebi porácsam vu vſzem mojem ſitzki SM 1747, 65; nai vláda povſzoi Zemli SM 1747, 4; Na ſzvoj kejp vu vſzoj modrouſzti KŠ 1754, 95; razgláſzila ſzta ga povſzoj onoj zemli KŠ 1771, 30; Stera je bila pred nyim vu vſzoj miloscſi BKM 1789, 17; ino sze po vszoj zdájnoj zemli razpresztréjo KOJ 1848, 3; Toga vodis, zevſzem dobrim blagoſzlovis SM 1747, 85; je nájménſe med vſzejm Szeményem KŠ 1771, 44; cſi gli zevſzim gláſzom tvoje lampe brnijo BKM 1789, 7; ka je zevſzov hi'zov vörvao Bougi KŠ 1771, 394; idite povſzem ſzveiti KŠ 1771, 155; Mi ſzmo vſzi navküpe pokopani TF 1715, 33; Vszi moy nepriatelie moreio kszramoti biti ABC 1725, A8a; Ár vſzi proroczke i právda ſzo proroküvali KŠ 1771, 36; 'snyimi sze vszi sztarci zdignejo KOJ 1848, 5; Vſze ſztvorjene ſztvári ſzo nikaj nej drigoga KŠ 1754, 125; Ino akobi glih od etih vſzeih ſzküſávani bili TF 1715, 30; Kai veli Boug od vſzeih teih zapovedi TF 1715, 17; Vszeh ſztvári Ocsi ABC 1725, A6a; mené obari od vszeih grehov ABC 1725, A5b; ſzuét vszeih ſeregov Bogh ABC 1725, A7a; od vſzeih nevol oſzlobodni vidili bodejo SM 1747, 30; daga vu vſzeih Angelov, i verni Tüváristvo noter pelaio SM 1747, 62; Ti hüdi dühovje, ſteri ſzo vſzej lüdi nepriátelje KŠ 1754, 95; Brezi vſzej mouk SŠ 1796, 4; Toga ſzvêta práva ſzvetloſzt Je vſzej Düs zvelicsitel BRM 1823, 7; Tak szo sze Magyari od vszejh krajov zácsali notrizagrajüvati KOJ 1848, 10; Nego, dokecs nepovéhne vszê szrdce KAJ 1870, 164; ſzi nepriatel vszeim tisztim ABC 1725, A7b; vſzeim bratom ino ſzeſztram SM 1747, 2; da vrejdni bodemo vujti vſzejm tiſztim, ſtera pridejo KŠ 1754, 113; Meni i vſzejm vernim pokouro csinecſim KŠ 1754, 134; ki bi vszem lidém vsze mogao vgoditi KOJ 1833, V; Gda Boug vſze tanácse doli potere TF 1715, 28; Dobrouta za menom bode hodila, vsze dni sitka moiega ABC 1725, A8b; odpüſzti meni vſze moje grehe SM 1747, 47; düso ſz-tejlom na vsze veke pogibi KM 1783, 273; i dika tebi bojdi na vſze veke KMS 1780, A5b; naj mi vſze naſſe teskoucse trpimo KŠ 1754, 108; Tak se gible na vse stráni AI 1878, 3; vſza dobra proſzimo TF 1715, 25; Hválo tebi daiem za vsza dobro vcsinenyá ABC 1725, A5b; Hválo Tebi dajem za vſza dobro cſineinya SM 1747, 47; Primi gori vsza moja csütejnya KM 1783, 5; obládajmo vſza naſſa hüda 'ſelejnya KM 1796, 9; Szlisi náz vu vszeih nassi düssevni potreibcsinai ABC 1725, A7a; zdr'zati more po vſzej rédi one KŠ 1754, 100; I okouli hodécsi Jezus po vſzej mejſztaj KŠ 1771, 31; K mantri je on na vszê szvoji sztezáj TA 1848, 8; ino ſze zevſzeimi greihi navküpe vtopiti TF 1715, 33; Ktomi i vſza dobra, zevſzejmi 'zitka potrejbcsinami KŠ 1754, 85; náſz Bog vu ſzvojo tüvárostvo vſzeimi dobroutami dá notri zvati SM 1747, 18; nad vſzejmi etimi pa radoſzt i veſzeljé KŠ 1754, 136; vcsini csloveka veſzéloga i pred vſzejmi ſztvármi KŠ 1771, 444; Gda váſz oszoudi v-ogy Z-ſzejmi nevernimi lidmi BKM 1789, 270; Med vsemi stvári so opice AI 1878, 6; ino vſzi Profétye TF 1715, 18; Za stere bode te vſzi ſzvéczi molili SM 1747, 95; Blagoſzlovleni bodeio vſzih národi SM 1747, 9; vszi Sztároga i Nouvoga Zákona verni lidjé KŠ 1754, 9b; Jeli ſzo oſztanoli vſzi Angyelje KMK 1780, 10; morejo vszi Fárni skolniczke vcsiti KOJ 1833, III; kai godi dobis brez skode vſzei lüdi SM 1747, 89; ſumma vſzeih zapoveidi TF 1715, 18; ka je on vſzej lüdi zvelicſiteo KŠ 1754, 99; nám ino vſzeim kerſchenikom zgláſzo TF 1715, 12; koga ſzi vſzem tvoim vernim ſzpravil SM 1747, 64; Vſzejm vernim na podpéranye KŠ 1754, 2a; na vſze regule navcsi TF 1715, 9; tak je ta ſzmert na vſze lüdi preik prisla SM 1747, 7; odpüſztimo vſzeh grehe SM 1747, 63; i vſze naſſe ofrüvati SM 1747, 104; Szlisi nász vu vſzeih naſsih potreibcſinai SM 1747, 55; vu vſzej nevoláj ſze zaneſzti KŠ 1754, 15; je ſztvouro zevſzeimi ſztvármi TF 1715, 21; one moucſi, ſz-ſterov on more vſza ſzebi podvrcſi KŠ 1754, 141; i vſza ona, ſterimi ſze naſſe poſtenyé poménsáva KŠ 1754, 177; Vſza ſzo meni dána od Ocsé KŠ 1771, 37; po kom ſzo vsza ſztvorjena KM 1783, 112; kak ſzo vſza lejpa, ſtera ſzi ti ſztvouro KM 1790, 76; Vſza ſzo po nyej vcſinyena KM 1796, 94; pouleg one moucſi, ſz-ſterov on more vſza ſzebi pod vrcſi KŠ 1754, 141; Eta je vſza gucsao Jezus KŠ 1771, 45; Vſza, ſtera ſcséte, ka bi vám csinili lidjé, i vi csinte nyim KMK 1780, 36; i na vſza je merkao KM 1790, 34; vſza ſzo nazvejſztili Poglavnikom KM 1796, 114; Ar ti vsza, vsza premores KAJ 1848, 366; Bôg ti pláti za vsza tá KAJ 1870, 15
2. v samostalniški rabi vsi ljudje, vse stvari, vsa dejanja: ino vſzeh moje cſinénye priétno boude SM 1747, 43; Tou vſze dugo ne trpi BKM 1789, 15; Vſze mi ſzlu'zi na blá'zenſztvo BRM 1823, 10; Ki znebéſz pride, viſe vſzega je KŠ 1771, 273; Vſzega ſztvoritel ſzvéti BRM 1823, 4; so roditelje od vsega bili správleni BJ 1886, 9; ino vsze vu tvoie roké preporácsam ABC 1725, A5b; ino vſzeh kai imám SM 1747, 43; Boug je ſztvouro vſze, ka jeſzte KMK 1780, 9; Vszáki more vsze prineszti KOJ 1845, 8; Tak ſzem jaſz vu vſzem zadovolen SM 1747, 73; nai te dicsin zevſzim SM 1747, 79; zevszim nász darüjte KOJ 1845, 142; záto szo na szkrivoma zevszim od etecz odisli KOJ (1914), 150; ino navſzem, kai na Zemli lázi SM 1747, 4; bráni i ravna vuvſzem KŠ 1754, 113; Bojdi Bo'za vola vuvſzem BKM 1789, 407; 'Sena je pa du'sna Mou'si vuvſzem podlo'sna biti SIZ 1807, 10; vernoſzt Vu vſzem prav gotovoga BRM 1823, 7; ono csloveka vu vszem tak má voditi KAJ 1848, III; Nai ſze vszih veszelio ABC 1725, A7b; Vi ſzte vſzih ſzinove Bosji SM 1747, 20; Ár ſzte vſzi ſzinovje Bo'zi KŠ 1754, 90; Hodte kmeni vſzi KŠ 1771, 37; Povernte ſze kmeni vszi BKM 1789, 14; Tri Bo'sánſzke Perſone vſze vküp ſze imenujejo Szvéto Trojſztvo KMK 1780, 8; ſzveczka vſza nikaiſzo nei TF 1715, 6; i vſza ſzo gotova KŠ 1771, 72; Czérkev je vſzejh ſzpráviscse KMK 1780, 19; Oszloboditel vszê TA 1848, 12; ino dá ſitek vekivecſni vſzeim TF 1715, 32; I bodete odürni vſzejm KŠ 1771, 33; Vtraglivi cslovik je vſzejm odüren KM 1790, 16; Známo ka nám je vſzejm mrejti SŠ 1796, 5; trôst dá Vszêm KAJ 1848, 6; Hocse naſz Goſzpon Bogh vſzei kſzebi priéti SM 1747, 81; i naſz vſze gori obüdi KŠ 1754, 122; Szrám je bojdi vſze, ſteri KŠ 1754, 13; i zvrácso je je vſze KŠ 1771, 39; je ſztvouro Boug vſza TF 1715, 14; Jaſz vſzah za kvár derſim SM 1747, 21; kai vſze, kai je ſztvoro, eſcse obdersi SM 1747, 34; Ar eta vſza poganye ſzpitávajo KŠ 1754, 90; vſza eta ſzam zdr'zao KŠ 1771, 63; vörvati je, vſza za iſztino dr'zati KMK 1780, 4; Vſza vnyem mám, ká ſzo vugodna SŠ 1796, 5; Ti vsza vidis TA 1848, 9; Csülite i od vsza ona, ka za du'znosti more dopuniti AI 1875, kaz. br. 1; dabi ſze tak po vszeih náz tvoie ſzvéto Imé moglo dicsiti ABC 1725, A6b; namai dobro csiniti vſzeim SM 1747, 88; vſteroj vſzejm ednáko KŠ 1754, 7b; nai haſznio med vſzeimi nami SM 1747, 50
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
vicati se -am se nedov. vicati se, trpeti v vicah: ſatorai ie meni leta martra dana, de ſe vizam 1. ed. (II, 363) → vice
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
zálog -a m jamstvo, zagotovilo: Zálog; zálog, zadav KOJ 1833, 184; pravicza i zálog Nebeszkoga blá'sensztva KM 1783, 121; Od Záloga i hamicſije, Vari ſze BKM 1789, 182; koteraſzo meni za zálog dána TF 1715, 39; Ah dai mi eto drágo Priloſenye (Zálog) obderſazi SM 1747, 52; Ktôj jezera telko szvéti ſ Zálogov prilékla AIP 1876, br. 6, 1
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
zamerkati -am dov. 1. opaziti: tadu, ali madesh na njeh obrasu, ali shivotu bi mogle samerkat nedol. ǀ samerkam 1. ed. taku v'novim, kakor v'starim Testamentu de cilu zhudna jmena, inu podobe ſam ſebi da ǀ Try ſorte bolesni samerkam: 1. ed. rane, shlake, inu gnoine bule ǀ ſamerkam 1. ed. tudi veliku lulke, de ſi lih G. Bug je tu lepu ſeme pſhenizhnu ſejal ǀ Kar samrkam 1. ed. de ſe je bilu sgodilu Iſaku ǀ jest nesamerkam +1. ed. de bi kej en velik greshnik bil ǀ samerkash 2. ed. de je ukradenu blagu, ga Kupish ǀ nesamerkash +2. ed., de ſam ſebi nasdrauy, dushe, inu teleſſa shkodish ǀ samerka 3. ed. Capitan de ta ſreberna skleda je njemu ukradena ǀ Lyranus ſamerka 3. ed. de leta je bil en velik zudesh ǀ moremo v'shpegu nashe vejsti dolgu zhaſsa ſe gledat, inu shpeglat de sledni madesh, sledni greh samerkamo 1. mn. ǀ ſamerkamo 1. mn. kaj S. Piſſmu govorj ǀ Aku vy samerkate 2. mn., de vashe shitu na skedni sazhne gniti ǀ takrat ti povableni samerkajo 3. mn., da taistim levom sobi ſo bilij polomneni, inu parkle odſekane ǀ samerkaio 3. mn. de niega Serce, per Boshij Martri, pred Katero je vſelej molil, je viſilu ǀ Naturaliſti ſamerkajo 3. mn. ǀ raunu leto resnizo je samerkal del. ed. m Caietanus ǀ S. Auguſtinus je ſamerkal del. ed. m ǀ kakor lepu je sàmerkal del. ed. m S: Chrysostomus ǀ Kakor s. Bernardus je bil semerkal del. ed. m ǀ kadar je bila samerkala del. ed. ž de jest ſim bil sazhel greshnu shivèti ǀ ſledniga od glàve, do noge pogledala, inu vſe tadle samerkala del. ed. ž ǀ kadar je ſamerkala del. ed. ž, de katera je bila prevezh nepoſajena ǀ ſe boijm de bi nesamerkala +del. ed. ž, de eden h' meni v'vaſs hodi ǀ ta dua Gospuda ſta letu samerkala del. dv. m ǀ bote samerkali del. mn. m, de ta S. Arznja od G: Boga nam dana, osdravi vſe bolesni nashe dushe ǀ kadar ſo pak ſamerkali del. mn. m, de je dellauen zhlovek, ſo ga v'mejſtu vſeli ǀ Ste samerkale del. mn. ž Nem. Nem., de ſim djal, de leta shlahtni Belzoar, ſe more drobnu ſtauzh, inu veni ſerzhni vodi vſeti 2. zapomniti si: Ner poprei imate samerkat nedol., kaj je pohujshaine dati ǀ slasti letu imajo samerkat nedol. leti, kateri kumaj enkrat, ali dvakrat v'lejti gredo h'Spuvidi ǀ imajo ſamerkat nedol., de kadar eden en ſmertni greh doperneſse, takrat sgubi vſe njega dobra della ǀ Ner poprei imate ſamerkate nedol. Nem. Nem., kaj ſaſtopim ſa leto beſſedo: gnada, od katere bom govuril ǀ vy ſamerkate 2. mn. fable, fatti, rajtinge, inu praude ǀ njeh rajtingo zhistu, inu fliſsnu samerkajo 3. mn. ǀ nej tvoje imè hudizhi samerkaio 3. mn. ǀ samerkaj vel. 2. ed. dobru kaj pravi S. Hieronymus ǀ ſamerkai vel. 2. ed. ò greshna dusha ǀ Samerkai vel. 2. ed. Prerok moj ǀ Samerkajmo vel. 1. mn. Nem. Nem. dobru leto arznio ǀ samerkaimo vel. 1. mn. kaj pravi S. Paulus ǀ samerkajte vel. 2. mn. to skriunust ǀ ſamerkajte vel. 2. mn. Nem. Nem. kaj pravi S. Grogor ǀ Samerkaite vel. 2. mn. Nem. Nem. tu andohtlivu premishluvajne S. Bonaventura ǀ Samerkejte vel. 2. mn. ǀ H' poterdejnu lete resnize, samerkajie vel. 2. mn. ǀ de bi leto hiſtorio dobru samerkal del. ed. m ǀ de bi s'kusi letu samerkali del. mn. m, de aku hozhemo mij v'Nebu priti, imamo nikar li ſamu perje te vere imejti, temuzh tudi ſad tega dobriga della → merkati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
zaobljúba -e ž (ȗ)
1. rel. Bogu dana obljuba, katere prekršitev je greh: veže ga zaobljuba; prekršiti zaobljubo / narediti zaobljubo / redovne, samostanske zaobljube; večne zaobljube za vse življenje; zaobljuba pokorščine, uboštva
2. javna, po določenem postopku dana obljuba ravnati se po načelih, navedenih v izjavi; slovesna izjava: opraviti zaobljubo / sodniška, vojaška zaobljuba / slovesna zaobljuba
3. ekspr. trdna obljuba, trden sklep: izpolniti zaobljubo / sam pri sebi je naredil zaobljubo, da tega ne bo več storil
1. rel. Bogu dana obljuba, katere prekršitev je greh: veže ga zaobljuba; prekršiti zaobljubo / narediti zaobljubo / redovne, samostanske zaobljube; večne zaobljube za vse življenje; zaobljuba pokorščine, uboštva
2. javna, po določenem postopku dana obljuba ravnati se po načelih, navedenih v izjavi; slovesna izjava: opraviti zaobljubo / sodniška, vojaška zaobljuba / slovesna zaobljuba
3. ekspr. trdna obljuba, trden sklep: izpolniti zaobljubo / sam pri sebi je naredil zaobljubo, da tega ne bo več storil
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
zàpoved tudi zàpovid tudi zapóuvid -i ž
1. zapoved, ukaz: nadigne Csloveka Kriſtusseva Zápoved SM 1747, 41; Stera zapouvid náſz vcsi KŠ 1754, 29; Ka 'zelej tá zapovid KŠ 1754, 35; zisla je zapovid od Auguſtus Czaſzara KŠ 1771, 167; zapovid je pa eta bila KM 1796, 124; Kaksa zapouvid je dána KM 1796, 6; radi pouleg nyegove zapoveidi hodimo TF 1715, 18; Szkim ſze grozi Boug nezdr'závczom ete zapouvidi KŠ 1754, 65; Archippuſi dáne zapouvidi KŠ 1771, 602; proti takovoi zapoveidi necsiniti TF 1715, 18; naj nyegovoj zapouvidi zadoſzta vcsinimo KŠ 1754, 83; Boug je zápoved gori nápiſazo TF 1715, 12; ſzo Tvojo Zápovid prelomili SM 1747, 51; Povej mi zapouvid KŠ 1754, 29; liki ſzmo zapovid vzéli KŠ 1771, 737; právde zapovejd, vu návuki bodoucso, je odevzéo KŠ 1771, 577; zakaj ſzta nyegovo zapouvid prelomila KM 1796, 7; Zapoved nyegovo zdr'závaj BRM 1823, 3; stáne, na tvojo zapôved lepo sunce BJ 1886, 7; Ka je prepovejdano vtoj zapouvidi KŠ 1754, 42; grejh po zapouvidi oprávlao je vmeni KŠ 1771, 462; ſteri ſzo zapouvidi cslovecſe KŠ 1754, 13; návuke, kiſzo zapovidi lüdi KŠ 1771, 50; Ka zdr'sávajo zapouvidi KMK 1780, 35; i ka sze právde zapôvidi gvüsno doprneszéjo AI 1875, kaz. br. 2; keliko zapoveidi zderſáva vſzebi TF 1715, 12; Od etih zapóvidi právi Goszpod ABC 1725, A4b; Od etih zapouvedi právi Goſzpoud SM 1747, 46; i nyegovi zapouvid ne zdr'záva KŠ 1754, 84; po ſztezaj tvoji ſz. zapouvid morem hoditi KM 1783, 166; nikaj prouti tákſim zapouvidam ne csinmo KM 1783, 67; ſteri nyegove zapóveidi preſztoupajo TF 1715, 18; Moie zapoveidi neiſzte obdersali SM 1747, 84; ino moie zapouvidi obdersávajo SM 1747, 84; cſi nyega zapouvidi zdr'závamo KŠ 1754, 84; Ki má zapouvidi moje KŠ 1771, 315; Vu moji zapovidáj hodite KŠ 1754, 70; hodécsa vu vſzej zapovidáj KŠ 1771, 167
2. navadno v zvezi Božja zapoved božja zapoved: Pervi tauje Deſzétera Bosja zápoved TF 1715, 11; Deſzétera Bosja Zápovid SM 1747, 45; Poveimi péto Bosjo zapoveid TF 1715, 15; Povej mi deſzéto zapovid SM 1747, 64; na Bo'zo zapouvid je Mo'zes peſzen napravo BKM 1789, 5b; voda, koteraſze vBosjoj ſzvétoi zapoveidi zderſáva TF 1715, 31; rázlocsek je med devétov i deſzétov zapouvidov KŠ 1754, 61; z-Bo'zov zapouvidjov obvzéta KŠ 1754, 185; nej ſzmo vám zapouvidjov zapovedali KŠ 1771, 355; ſzo Bosje ſzvete zapóveidi gori na piſzane TF 1715, 12; Deszétere Bosie Zapovidi ABC 1725, A4a; To ſzo Deſzétere Bosje Zapoveidi SM 1747, 89; Od Deſzéteri Bosi Zapovedi SM 1747, 87; ſtera je ta prva vſzej zapovid KŠ 1771, 141; i vi preſztáplate zapovidi Bo'ze KŠ 1771, 50; znati petére zapouvidi KMK 1780, 6; Vu etivi dvej zapouvidaj viſzi czejla právda KŠ 1771, 75
1. zapoved, ukaz: nadigne Csloveka Kriſtusseva Zápoved SM 1747, 41; Stera zapouvid náſz vcsi KŠ 1754, 29; Ka 'zelej tá zapovid KŠ 1754, 35; zisla je zapovid od Auguſtus Czaſzara KŠ 1771, 167; zapovid je pa eta bila KM 1796, 124; Kaksa zapouvid je dána KM 1796, 6; radi pouleg nyegove zapoveidi hodimo TF 1715, 18; Szkim ſze grozi Boug nezdr'závczom ete zapouvidi KŠ 1754, 65; Archippuſi dáne zapouvidi KŠ 1771, 602; proti takovoi zapoveidi necsiniti TF 1715, 18; naj nyegovoj zapouvidi zadoſzta vcsinimo KŠ 1754, 83; Boug je zápoved gori nápiſazo TF 1715, 12; ſzo Tvojo Zápovid prelomili SM 1747, 51; Povej mi zapouvid KŠ 1754, 29; liki ſzmo zapovid vzéli KŠ 1771, 737; právde zapovejd, vu návuki bodoucso, je odevzéo KŠ 1771, 577; zakaj ſzta nyegovo zapouvid prelomila KM 1796, 7; Zapoved nyegovo zdr'závaj BRM 1823, 3; stáne, na tvojo zapôved lepo sunce BJ 1886, 7; Ka je prepovejdano vtoj zapouvidi KŠ 1754, 42; grejh po zapouvidi oprávlao je vmeni KŠ 1771, 462; ſteri ſzo zapouvidi cslovecſe KŠ 1754, 13; návuke, kiſzo zapovidi lüdi KŠ 1771, 50; Ka zdr'sávajo zapouvidi KMK 1780, 35; i ka sze právde zapôvidi gvüsno doprneszéjo AI 1875, kaz. br. 2; keliko zapoveidi zderſáva vſzebi TF 1715, 12; Od etih zapóvidi právi Goszpod ABC 1725, A4b; Od etih zapouvedi právi Goſzpoud SM 1747, 46; i nyegovi zapouvid ne zdr'záva KŠ 1754, 84; po ſztezaj tvoji ſz. zapouvid morem hoditi KM 1783, 166; nikaj prouti tákſim zapouvidam ne csinmo KM 1783, 67; ſteri nyegove zapóveidi preſztoupajo TF 1715, 18; Moie zapoveidi neiſzte obdersali SM 1747, 84; ino moie zapouvidi obdersávajo SM 1747, 84; cſi nyega zapouvidi zdr'závamo KŠ 1754, 84; Ki má zapouvidi moje KŠ 1771, 315; Vu moji zapovidáj hodite KŠ 1754, 70; hodécsa vu vſzej zapovidáj KŠ 1771, 167
2. navadno v zvezi Božja zapoved božja zapoved: Pervi tauje Deſzétera Bosja zápoved TF 1715, 11; Deſzétera Bosja Zápovid SM 1747, 45; Poveimi péto Bosjo zapoveid TF 1715, 15; Povej mi deſzéto zapovid SM 1747, 64; na Bo'zo zapouvid je Mo'zes peſzen napravo BKM 1789, 5b; voda, koteraſze vBosjoj ſzvétoi zapoveidi zderſáva TF 1715, 31; rázlocsek je med devétov i deſzétov zapouvidov KŠ 1754, 61; z-Bo'zov zapouvidjov obvzéta KŠ 1754, 185; nej ſzmo vám zapouvidjov zapovedali KŠ 1771, 355; ſzo Bosje ſzvete zapóveidi gori na piſzane TF 1715, 12; Deszétere Bosie Zapovidi ABC 1725, A4a; To ſzo Deſzétere Bosje Zapoveidi SM 1747, 89; Od Deſzéteri Bosi Zapovedi SM 1747, 87; ſtera je ta prva vſzej zapovid KŠ 1771, 141; i vi preſztáplate zapovidi Bo'ze KŠ 1771, 50; znati petére zapouvidi KMK 1780, 6; Vu etivi dvej zapouvidaj viſzi czejla právda KŠ 1771, 75
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
zapoveden prid., F3, dictator, tá ẛapovidni goſpúd v'Rimi; legifer, ṡapovidni goſpúd, kateri poſtave déla; praescriptum, -ti, ena ṡapovédna viṡha, ena naprei dana, ali popiſſana viṡha
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
zapriséga -e ž (ẹ̑)
1. javna, po določenem postopku dana obljuba ravnati se po načelih, navedenih v izjavi; slovesna izjava: opraviti zaprisego; zaprisega pri zastavi; obred zaprisege; obrazec za zaprisego
2. glagolnik od zapriseči: sodnikova zaprisega priče / krivična zaprisega prisega
1. javna, po določenem postopku dana obljuba ravnati se po načelih, navedenih v izjavi; slovesna izjava: opraviti zaprisego; zaprisega pri zastavi; obred zaprisege; obrazec za zaprisego
2. glagolnik od zapriseči: sodnikova zaprisega priče / krivična zaprisega prisega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
zmìsliti zmíslim dov.
1. izmisliti si: Koholni; zmiszliti, kovati KOJ 1833, 163; Zmiſzli prouti Jezuſi, Tákso jálnoſzt BKM 1789, 41; Poganszki grozovitnik szi nekaj sztrasnejsega zmiszli KOJ 1845, 85; Bili ſzo, ki ſzo zmiſzlili: Právda je záto dána BKM 1789, 245; i tou ſzo na nyega zmiſzlili KM 1796, 122
2. iznajti: mline na kumpaj, stere je Belizár vojvoda zmiszlo KOJ (1914), 97
3. spomniti se, domisliti se: Nikaj nemore me ſzrcze zmiſzliti, Kaj bi dáo tebi BKM 1789, 78; ár ſzám, Ka ſzi cſinim, Niti ſzi ſzám ne zmiſzlim BKM 1789, 78; csi ſzi zmiſzlis ſzvoje ſztálnoſzti SŠ 1796, 51; ino nai ſze zmiſzli ſztoga, kaj od greiha prázen biti nemore TF 1715, 43; ino nai ſzi zmiſzli ztoga SM 1747, 42; Zmiſzli, kak velika te csáka ſztrahota KM 1783, 256; Dönok zmiſzli ſzi i tou BKM 1789, 324; Zmiſzlimo ſzi záto z-nebeſzka orſzága SŠ 1796, 131; té ſze naj zmiſzli ſzám vu ſzebi KŠ 1771, 545
zmíšleni -a -o
1. izmišljen: Vezdásnya csüda ſzo pa zmislena jálnoſzt KŠ 1754, 11b; Pokójnih lüdih szem i tá idejnye je zmisleno KOJ 1845, 97; tak prouti tomi nikaj nouvoga i zmislenoga vſzebi zdr'záva KŠ 1754, 5b; kotera iſztina pogléd májo modrouſzti vu zmislenoj pobo'znoſzti KŠ 1771, 607; Eſzi ſzlisijo poganſzki zmisleni Bogovje KŠ 1754, 10; Ár ſzmo nej zmodrouſztyov zmislene fabule naſzledüvali KŠ 1771, 718; pomoucs iscsejo vu zmislenih molitvaj KOJ 1845, 106; I vu ſzkopouſzti zmislenimi ricsmi bodo zvami tr'zili KŠ 1771, 719
2. iznajden, postavljen: Pitanya znaménya szo za premenyávanya glásza volo zmislena KOJ 1833, 10; Pitanya znaménya szo za premenyávanya glásza volo zmislena AIN 1876, 9
1. izmisliti si: Koholni; zmiszliti, kovati KOJ 1833, 163; Zmiſzli prouti Jezuſi, Tákso jálnoſzt BKM 1789, 41; Poganszki grozovitnik szi nekaj sztrasnejsega zmiszli KOJ 1845, 85; Bili ſzo, ki ſzo zmiſzlili: Právda je záto dána BKM 1789, 245; i tou ſzo na nyega zmiſzlili KM 1796, 122
2. iznajti: mline na kumpaj, stere je Belizár vojvoda zmiszlo KOJ (1914), 97
3. spomniti se, domisliti se: Nikaj nemore me ſzrcze zmiſzliti, Kaj bi dáo tebi BKM 1789, 78; ár ſzám, Ka ſzi cſinim, Niti ſzi ſzám ne zmiſzlim BKM 1789, 78; csi ſzi zmiſzlis ſzvoje ſztálnoſzti SŠ 1796, 51; ino nai ſze zmiſzli ſztoga, kaj od greiha prázen biti nemore TF 1715, 43; ino nai ſzi zmiſzli ztoga SM 1747, 42; Zmiſzli, kak velika te csáka ſztrahota KM 1783, 256; Dönok zmiſzli ſzi i tou BKM 1789, 324; Zmiſzlimo ſzi záto z-nebeſzka orſzága SŠ 1796, 131; té ſze naj zmiſzli ſzám vu ſzebi KŠ 1771, 545
zmíšleni -a -o
1. izmišljen: Vezdásnya csüda ſzo pa zmislena jálnoſzt KŠ 1754, 11b; Pokójnih lüdih szem i tá idejnye je zmisleno KOJ 1845, 97; tak prouti tomi nikaj nouvoga i zmislenoga vſzebi zdr'záva KŠ 1754, 5b; kotera iſztina pogléd májo modrouſzti vu zmislenoj pobo'znoſzti KŠ 1771, 607; Eſzi ſzlisijo poganſzki zmisleni Bogovje KŠ 1754, 10; Ár ſzmo nej zmodrouſztyov zmislene fabule naſzledüvali KŠ 1771, 718; pomoucs iscsejo vu zmislenih molitvaj KOJ 1845, 106; I vu ſzkopouſzti zmislenimi ricsmi bodo zvami tr'zili KŠ 1771, 719
2. iznajden, postavljen: Pitanya znaménya szo za premenyávanya glásza volo zmislena KOJ 1833, 10; Pitanya znaménya szo za premenyávanya glásza volo zmislena AIN 1876, 9
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
znàn in znán znána -o prid. (ȁ á; á)
1. ki zanj zlasti zaradi kake lastnosti, značilnosti ve dosti ljudi: v svojem času je bil znan govornik; najel je znanega odvetnika; na prireditvi so nastopali znani športniki; daleč naokrog znana gostilna; svetovno znana slika; ekspr. znana spogledljivka; obiskati znano letovišče / predaval bo znani ekonomist / kraj je znan po marmorju; znana je po gostoljubnosti / znan je kot velik razgrajač
2. ki se zanj ve, da obstaja: do zdaj znani ostanki izumrlih živali; znane in na novo odkrite rastline; objavil je vsa znana pisateljeva pisma
// ki se zanj ve sploh: o nesreči je znanih le malo podatkov; ponavljal je same znane stvari; afera je že splošno znana / iz znanih podatkov narediti zaključek / storilec dejanja še ni znan odkrit / kot podkrepitev znana stvar, polomil ga je
3. katerega lastnosti, značilnosti kdo osebno pozna iz izkustva, študija: v znanem kraju se dobro počuti; vsak prostor v tem mestu mu je bil znan; vsebina knjige mu je le deloma znana / pravna stran zadeve mu ni znana je ne pozna / sredstva za investicije bodo znana po obračunu takrat se bo vedelo, koliko jih je
// za katerega se ve, kdo je, kateri je: na cesti je srečal dosti znanih ljudi; igral se je samo z znanimi otroki; povzročitelj bolezni ni znan
// ki vzbudi v osebku občutek identičnosti s tem, kar pozna, ve: po telefonu se je spet oglasil znani glas; bil mu je znan, vendar se ni spomnil njegovega imena; kraj se mu je zdel znan; pisava v pismu mu je bila znana / znan mi je le po obrazu
4. navadno v povedni rabi s katerim se kdo pozna in ima z njim osebne stike: za pomoč je prosil le znane ljudi; že dolgo sta znana / bil je znan z vsemi veljaki v kraju; z dekletom sta si znana; z njim je osebno znan
5. navadno v povedni rabi, s prislovnim določilom ki je, obstaja na kakem prostoru, v kakem času: v alpskem svetu znani plesi; ti običaji so znani na kmetih; iz te geološke dobe so znani predniki orangutana / v tem času znano orodje
● v mestu ni bil znan se ni spoznal
♦ mat. znani člen enačbe člen enačbe, katerega vrednost je dana
1. ki zanj zlasti zaradi kake lastnosti, značilnosti ve dosti ljudi: v svojem času je bil znan govornik; najel je znanega odvetnika; na prireditvi so nastopali znani športniki; daleč naokrog znana gostilna; svetovno znana slika; ekspr. znana spogledljivka; obiskati znano letovišče / predaval bo znani ekonomist / kraj je znan po marmorju; znana je po gostoljubnosti / znan je kot velik razgrajač
2. ki se zanj ve, da obstaja: do zdaj znani ostanki izumrlih živali; znane in na novo odkrite rastline; objavil je vsa znana pisateljeva pisma
// ki se zanj ve sploh: o nesreči je znanih le malo podatkov; ponavljal je same znane stvari; afera je že splošno znana / iz znanih podatkov narediti zaključek / storilec dejanja še ni znan odkrit / kot podkrepitev znana stvar, polomil ga je
3. katerega lastnosti, značilnosti kdo osebno pozna iz izkustva, študija: v znanem kraju se dobro počuti; vsak prostor v tem mestu mu je bil znan; vsebina knjige mu je le deloma znana / pravna stran zadeve mu ni znana je ne pozna / sredstva za investicije bodo znana po obračunu takrat se bo vedelo, koliko jih je
// za katerega se ve, kdo je, kateri je: na cesti je srečal dosti znanih ljudi; igral se je samo z znanimi otroki; povzročitelj bolezni ni znan
// ki vzbudi v osebku občutek identičnosti s tem, kar pozna, ve: po telefonu se je spet oglasil znani glas; bil mu je znan, vendar se ni spomnil njegovega imena; kraj se mu je zdel znan; pisava v pismu mu je bila znana / znan mi je le po obrazu
4. navadno v povedni rabi s katerim se kdo pozna in ima z njim osebne stike: za pomoč je prosil le znane ljudi; že dolgo sta znana / bil je znan z vsemi veljaki v kraju; z dekletom sta si znana; z njim je osebno znan
5. navadno v povedni rabi, s prislovnim določilom ki je, obstaja na kakem prostoru, v kakem času: v alpskem svetu znani plesi; ti običaji so znani na kmetih; iz te geološke dobe so znani predniki orangutana / v tem času znano orodje
● v mestu ni bil znan se ni spoznal
♦ mat. znani člen enačbe člen enačbe, katerega vrednost je dana
- znáno prisl.:
bila je znano najimenitnejša gostilna v okolici / v povedni rabi: kolikor je meni znano, ne bodo prišli po tem, kakor sem jaz obveščen; ni nam znano, kaj nameravajo ne vemo; znano vam je, da tega ne želimo veste; ni znano, kam je izginil ne ve se; alkohol, kot je znano, zmanjšuje prištevnost izraža neosebnost trditve
- znáni -a -o sam.:
nobenega znanega ni srečal; meja znanega in neznanega
♦ ped. načelo od znanega k neznanemu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
zròk -a m vzrok: Drügi zrok nahájaſze vDühovnom ſztávi TF 1715, 5; zrok toga je KŠ 1754, 183; Zrok, zakaj je zapovid dána KŠ 1771, 456; té je zrok ſzmrti KMK 1780, 11; Ali pa kakſté zrok komi na tou biti KM 1783, 276; Kriſztus, ſteroga ſzte vi ſzmrti zrok BKM 1789, 122; Eden drügi zrok pa je páli to SIZ 1807, 7; I etoj velikoj nevôli je sin zrok bil BJ 1886, 9; kteri hidou csinio brezi zroka SM 1747, 93; csi botre zovémo za etoga zroka volo KŠ 1754, 188; da za volo grejha zroka ne dámo KŠ 1771, 839; moremo za drügoga zroka Bogá lübiti KMK 1780, 33; moka, Stero je trpo brez zroka BKM 1789, 63; türen sze je nej mogo zvrsiti ztoga zroka KOJ 1833, IX; steri szo rávno za toga zroka volo pred nyé polo'zeni KAJ 1848, IV; Za toga zroka mogocsno bilo kaj privértivati AI 1875, kaz. br. 2; naj zvejm, za kákſi zrok kricsijo tak na nyega KŠ 1771, 412; Oprvim ete zrok SIZ 1807, 7; Eto ſzo tiſzti zrokovje SIZ 1807, 25; Stera sze za tej naprej zracsúnani zſtiri zrokov volo doprneſzé KŠ 1754, 18; ſtero je za veliki zrokov volo naſztavo SIZ 1807, 7; pred náſz dávajo one zroke SIZ 1807, 7
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
žehtanje s, tina, -ae, en zheber, ali ṡhkáff ṡa ṡhehtanîe, ena dana
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
želézen -zna -o prid. (ẹ́)
1. ki je iz železa: železen drog, kavelj; železni križi v oknu; sodi z železnimi obroči; železna blagajna, ograja; železne palice
// železov: železna rja / železna ruda; železne spojine
2. ekspr. zelo močen, krepek: železne roke / železen prijem, stisk
// zelo trden, neuničljiv: ta obleka je železna / ima železno zdravje / za to je potrebna železna volja; železna vztrajnost
3. ekspr. zelo strog: ima železen glas; železen obraz / železen značaj / železna načela, pravila / v hiši vlada železen red; železna disciplina
4. ekspr. temeljen, osnoven: ponatisniti železna dela slovenske povojne književnosti / železni repertoar gledališka, glasbena dela, ki se zaradi svoje umetniške vrednosti, priljubljenosti izvajajo več sezon
● ekspr. potovati z železnim konjičkom z avtomobilom, motornim kolesom; ekspr. železni ptič letalo; ekspr. ima železne živce tudi zelo hude stvari ga ne ganejo, ne vznemirijo; zastar. železna cesta železnica; ekspr. pomesti nasprotnike z železno metlo odločno, neprizanesljivo, s silo jih odstraniti s kakega položaja; železna rezerva kar je namenjeno za uporabo v izrednih okoliščinah; ekspr. vladati z železno roko odločno, s silo, nasiljem; publ. politične spremembe za železno zaveso od 1945 do 1990 v Sovjetski zvezi in njej podrejenih evropskih socialističnih državah; potrpljenje železna vrata prebije s potrpljenjem se dosti doseže; preg. stara navada – železna srajca navade človek zelo težko spreminja
♦ arheol. železna doba prazgodovinska doba, ki je sledila bronasti dobi; farm. železno vino nekdaj desertno vino, v katerem je raztopljena železova spojina; med. železna pljuča naprava v obliki komore za ritmično prezračevanje pljuč bolniku, ki ne more dihati; pravn. železna pogodba nekdaj pogodba, pri kateri prodajalec ne prevzema odgovornosti za skrite napake prodane živali, posebno konja; železna živina nekdaj v rejo dana živina, ki jo mora rejec nadomestiti z drugo, če pogine; rel. železna maša sedemdesetletnica mašništva; zgod. železna devica srednjeveška mučilna priprava v obliki človeškega telesa z bodicami na notranji strani; železna srajca verižna srajca; zool. železna kačica svetlikajoča se temno rjava kačica, ki živi zlasti na vlažnih tleh, Julus terrestris
1. ki je iz železa: železen drog, kavelj; železni križi v oknu; sodi z železnimi obroči; železna blagajna, ograja; železne palice
// železov: železna rja / železna ruda; železne spojine
2. ekspr. zelo močen, krepek: železne roke / železen prijem, stisk
// zelo trden, neuničljiv: ta obleka je železna / ima železno zdravje / za to je potrebna železna volja; železna vztrajnost
3. ekspr. zelo strog: ima železen glas; železen obraz / železen značaj / železna načela, pravila / v hiši vlada železen red; železna disciplina
4. ekspr. temeljen, osnoven: ponatisniti železna dela slovenske povojne književnosti / železni repertoar gledališka, glasbena dela, ki se zaradi svoje umetniške vrednosti, priljubljenosti izvajajo več sezon
● ekspr. potovati z železnim konjičkom z avtomobilom, motornim kolesom; ekspr. železni ptič letalo; ekspr. ima železne živce tudi zelo hude stvari ga ne ganejo, ne vznemirijo; zastar. železna cesta železnica; ekspr. pomesti nasprotnike z železno metlo odločno, neprizanesljivo, s silo jih odstraniti s kakega položaja; železna rezerva kar je namenjeno za uporabo v izrednih okoliščinah; ekspr. vladati z železno roko odločno, s silo, nasiljem; publ. politične spremembe za železno zaveso od 1945 do 1990 v Sovjetski zvezi in njej podrejenih evropskih socialističnih državah; potrpljenje železna vrata prebije s potrpljenjem se dosti doseže; preg. stara navada – železna srajca navade človek zelo težko spreminja
♦ arheol. železna doba prazgodovinska doba, ki je sledila bronasti dobi; farm. železno vino nekdaj desertno vino, v katerem je raztopljena železova spojina; med. železna pljuča naprava v obliki komore za ritmično prezračevanje pljuč bolniku, ki ne more dihati; pravn. železna pogodba nekdaj pogodba, pri kateri prodajalec ne prevzema odgovornosti za skrite napake prodane živali, posebno konja; železna živina nekdaj v rejo dana živina, ki jo mora rejec nadomestiti z drugo, če pogine; rel. železna maša sedemdesetletnica mašništva; zgod. železna devica srednjeveška mučilna priprava v obliki človeškega telesa z bodicami na notranji strani; železna srajca verižna srajca; zool. železna kačica svetlikajoča se temno rjava kačica, ki živi zlasti na vlažnih tleh, Julus terrestris
- želézno prisl.:
železno ga je zgrabil za vrat
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.