abib nesklonljivo, samostalnik moškega spola
biblijsko ime hebrejskega prvega meseca; SODOBNA USTREZNICA: april
FREKVENCA: 14 pojavitev v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

agab nesklonljivo, samostalnik ženskega spola
biblijsko vrsta štirinožne krilate živali, dovoljene za prehrano Judov; v sodobnem prevodu vrsta kobilice
FREKVENCA: 4 pojavitve v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

agres [ágres] samostalnik moškega spola

rastlina kosmulja, LATINSKO: Ribes grossularia

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

ajda [ȃjda] samostalnik ženskega spola

rastlina ajda, LATINSKO: Fagopyrum esculentum, ali njena užitna semena

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

ajdovnik [ájdovnik] samostalnik moškega spola

ajdov kruh

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

ako1 (aku, ako, oku) veznik
1. v pogojnih odvisnih stavkih, pogosto v zvezi ako – tako in redko ako – tedaj za izražanje pogoja, s katerim se uresniči dejanje nadrednega stavka; SODOBNA USTREZNICA: če
1.1 s povednim naklonom
1.1.1 v zvezah z nikalnico ako nikar/ne / akonikar za izvzemanje, omejevanje
1.1.2 v zvezi z le za blago poudarjanje dejstva, da uresničitev pogoja ni samoumevna
1.1.3 v zvezah s tedaj, tada za blago poudarjanje resničnosti, uresničljivosti, nujnosti pogoja
1.1.4 v zvezah z vže, že za izražanje sprijaznjenja z vsebino pogoja
1.1.5 v zvezi s pak za poudarjanje nerealnosti pogoja
1.1.6 z vprašalnim nadrednim stavkom za pogojno izražanje domneve, na podlagi katere se sproži vprašanje v nadrednem stavku
1.2 s pogojnim naklonom
2. v dopustnih odvisnih stavkih, v kalkiranih zvezah ako glih/lih / akolih, pogosto v zvezi s tako (vuner/vener/vini) za izražanje dejstva, možnosti, kljub kateri se dejanje, stanje nadrednega stavka lahko uresniči; SODOBNA USTREZNICA: čeprav
2.1 s povednim naklonom
2.1.1 z nikalnico za izvzemanje, omejevanje
2.2 s pogojnim naklonom
3. v osebkovih odvisnih stavkih, s povednim naklonom za izražanje dejstva, da je trditev v nadrednem stavku resnična, kolikor je resnična trditev v odvisnem; SODOBNA USTREZNICA: če
4. v predmetnih odvisnih stavkih
4.1 za uvajanje vprašanja; SODOBNA USTREZNICA: če, ali
4.1.1 s povednim naklonom
4.1.2 s pogojnim naklonom
4.2 za izražanje možnosti, negotovosti, domneve; SODOBNA USTREZNICA: če, ali
4.2.1 s povednim naklonom
4.2.1.1 v zvezi ako – ali ne/nikar za izražanje izbire
4.2.2 s pogojnim naklonom
5. v časovnih odvisnih stavkih, s povednim naklonom, pogosto v zvezi ako – tako za izražanje dejstva, da se dejanje nadrednega stavka ponovi, kadar koli se izpolni pogoj; SODOBNA USTREZNICA: kadar, ko
6. v vzročnih odvisnih stavkih, s povednim naklonom, pogosto v zvezi ako – tako za izražanje dejstva, da je vsebina odvisnega stavka vzrok dogajanja v nadrednem; SODOBNA USTREZNICA: če, ker
7. v primerjalnih odvisnih stavkih, s povednim naklonom, v zvezi ako + primrk. prisl. – tem + primrk. prisl. za izražanje primerjave ali sorazmernosti dejanja v nadrednem in odvisnem stavku; v sodobni slovenščini čim
8. v namernih odvisnih stavkih, s pogojnim naklonom za izražanje namena; SODOBNA USTREZNICA: da
9. v zvezi ako – ali za uvajanje stavkov, ki kažejo na možnost izbire; SODOBNA USTREZNICA: najsi
FREKVENCA: skupni pojavitveni sklop ↓
FRAZEOLOGIJA: ako Bog hoče

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

ali1 (ali, oli) veznik
1. v ločnem priredju, zlasti v zvezah ako – ali (nikar/ne), bodisi – ali (nikar/ne), (si) bodi/bodite – ali (nikar/ne), si – ali (nikar/ne), li – ali (nikar/ne), [vprašalni stavek] – ali (nikar/ne) za vezanje stavkov ali stavčnih členov, ki se vsebinsko izključujejo; SODOBNA USTREZNICA: ali
1.1 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, sta protipomenska
2. v ločnem priredju, zlasti v zvezah ako – ali, ali – ali, bodisi – ali, (si) bodi/bodite – ali, če – ali, li – ali za vezanje stavkov ali stavčnih členov, ki kažejo na možnost izbire; SODOBNA USTREZNICA: ali
2.1 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, sta med seboj neodvisna
2.2 v trojni formuli in pri naštevanju (kopičenju) za uvajanje posameznih členov (ali zadnjega)
2.3 negotovo, prekrivno z geslom alii za uvajanje prevodnih različic zaradi razlik v prevodnih predlogah
3. v ločnem priredju za vezanje stavkov ali stavčnih členov, ki se med seboj dopolnjujejo; SODOBNA USTREZNICA: ali
3.1 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, se dopolnjujeta
3.2 v trojni formuli in pri naštevanju (kopičenju) za uvajanje posameznih členov (ali zadnjega)
3.3 za uvajanje pojasnila k naslovu
4. v ločnem priredju za vezanje stavkov ali stavčnih členov, katerih pomen je skoraj enak; SODOBNA USTREZNICA: ali
4.1 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, sta sopomenska
4.2 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, sta manj znana/tuja beseda in beseda, ki jo natančneje pomensko določa ali razlaga
4.3 v trojni formuli za uvajanje posameznih členov (zlasti zadnjega)
4.4 za uvajanje besede, besedne zveze s podobnim, enakim pomenom
5. v protivnem priredju za uvajanje nove trditve namesto prej zanikane; SODOBNA USTREZNICA: ampak
6. v protivnem priredju, tudi v zvezah ali vsaj/saj, ali vsaj/saj viner/vunar, ali viner/vener/vunar/vini za izražanje nasprotja s prej povedanim; SODOBNA USTREZNICA: ampak, toda
6.1 za izražanje nasprotja, ki dopolnjuje prej povedano
6.2 za izražanje nepričakovanega
6.3 za izvzemanje, omejevanje
6.4 za stopnjevanje
7. v protivnem priredju, z oslabljenim pomenom za dopolnjevanje, pojasnjevanje prej povedanega
8. za opozoritev na prehod k drugi misli; SODOBNA USTREZNICA: ampak, toda
FREKVENCA: približno 17000 pojavitev v 50 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

Alkibiades m osebno lastno ime Alkibiad: Alcibiades im. ed. eno cello deshelo je bil v'goſtie povàbil, inu vſim obilnu dall pyti, inu jèſti (I/2, 67) Alkibíad, gr. Ἀλκιβιάδης (451–404 pr. Kr.), atenski državnik in vojvoda, Sokratov učenec

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

amaranta [amarānta] samostalnik ženskega spola

rastlina ščir, amarant, LATINSKO: Amaranthus

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

amariška [amarȋškanepopoln podatek] samostalnik ženskega spola

plodovi tamarinde

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

amiti1 [ámiti ȃmim] nedovršni glagol

dojiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

andelj [ándǝlj ándǝljna] samostalnik moškega spola

rastlina užitna ostrica, LATINSKO: Cyperus esculentus

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

andibija [andíbija] samostalnik ženskega spola

rastlina endivija, LATINSKO: Cichorium endivia

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

angurka [angūrkanepopoln podatek] samostalnik ženskega spola

lubenica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

apetit m apetit, tek: Oshtery sò molili Bacuſa, meneozh, de on da apetit tož. ed. dobru pijti, inu jeſti ǀ de ſi lih veliku ſnèdò, vener po taiſtyh en taku velik apetit tož. ed. imaio ǀ Cambles je takorshen apetit tož. ed. imel ǀ Ludje imaio taku velik apetit tož. ed., inu lakkoto po blagi, inu denarioh ← nem. Appetit ← srlat. appetitus cibi ‛želja po hrani’ < lat. appetītus ‛želja, poželenje, nagon’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

apih [āpihnepopoln podatek] samostalnik moškega spola

rastlina zelena, LATINSKO: Apium graveolens

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

Apolo -a in nepreg. m osebno lastno ime Apolon: Bug Apollo im. ed. slednimu zhloveku je dal karkuli je niega proſsil ǀ ena kambra pak je bila, Appolo im. ed. imenovana ǀ Apollo im. ed. pak bi djal, de tu nar potrebnishi, inu zhestitishi je dobru suojmu blishnimu sturiti ǀ nehualite vashiga Boga Apolla rod./tož. ed. ǀ Tempel Boga Apollo rod. ed. je imel ſtu urat ǀ gre … Bogu Apollu daj. ed. offruati ǀ vprasha Apolla tož. ed. in Appoline cit. abl. v Apolonovi sobi: samerkajte kaj Plutarcus pishe od krajla Luculla, de leta krajl v' ſvoim duoru je imel ene gvishne kambre, v' katerih je goſtarje raunal ſvojm Priatelnom, ter uſaka kambra je imela ſvoje laſtnu imè, inu na leteh kambrah je bilu sapiſſanu kulikajn riht ſe ima perpravit, kadar v' taiſti kambri ſe imà jeſti; ena kambra pak je bila, Appolo imenovana, kadar krajl je djal jeſt hozhem jejſti v' tej, ali uni kambri, taku kuhary ſo vshe vejdli kulikajn riht imajo perpravit, kadar pak je djal, de bò jedil in Appoline, takrat vſe kar ſo snali, inu samogli, ſo perpravili, sakaj in Appoline je goſtil te ner lubshi priatele ǀ G. Bug ga je goſtil in Appoline Apólon, gr. Ἀπόλλων, lat. Apollō, bog prerokb, pesništva, umetnosti, dneva in sonca

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

arbe nesklonljivo, samostalnik ženskega spola
biblijsko vrsta štirinožne krilate živali, dovoljene za prehrano Judov; v sodobnem prevodu vrsta kobilice
FREKVENCA: 4 pojavitve v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

ardečovka [ardečọ̑vka] samostalnik ženskega spola

rastlina artičoka, LATINSKO: Cynara scolymus, ali njen užitni omeseneli del

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

arlijica [arlíjicanepopoln podatek] (arlica) samostalnik ženskega spola

navadno množina plod drena; drenulja

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

arliška [arlīškanepopoln podatek] samostalnik ženskega spola

navadno množina plod drena; drenulja

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

badem [bādem] samostalnik moškega spola

mandeljnovo jedrce, mandelj

PRIMERJAJ: koldem

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

bakrač [bakráč] samostalnik moškega spola

bakren kotel

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

bažilika [bažílika] samostalnik ženskega spola

rastlina bazilika, LATINSKO: Ocymum basilicum

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

bednica [bǝdníca] samostalnik ženskega spola
  1. majhna hiša
  2. jama za shranjevanje repe

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

beli luk [bẹ́li lȕk bẹ́lega lúka] (bel luk) samostalniška zveza moškega spola

rastlina česen, LATINSKO: Allium sativum

PRIMERJAJ: luk

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

beliti [belīti bẹ́lim] nedovršni glagol
  1. beliti
  2. dodajati jedi maščobo; zabeljevati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

beljak [belják] samostalnik moškega spola

beljak v jajcu

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

beluš [belúš] samostalnik moškega spola

rastlina divji špargelj, LATINSKO: Asparagus officinalis

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

bi2 (bi, bih) glagol pogojnik pomožnika
I. v slovnični vlogi za tvorbo zloženih glagolskih oblik
1. v zvezi bi + opisni del. na -l za tvorbo sedanjega pogojnika
2. v zvezi bi bil + opisni del. na -l za tvorbo preteklega pogojnika
2.1 pretekli pogojnik v vlogi sedanjega pogojnika
II. v pomenski vlogi
1. sedanji in pretekli pogojnik se uporabljata
1.1 pogosto z naklonskimi izrazi za izražanje predvidljive, verjetne, uresničljive možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.1.1 za izražanje dopustne predvidljive možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.1.2 za izražanje neuresničene predvidljive možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.1.3 za izražanje nezaželene, nesprejemljive predvidljive možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.1.4 za izražanje neposredno ali posredno zanikane možnosti (ne)uresničitve dejanja, obstoja česa; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.1.5 v odvisnih stavkih, z nikalnico (povezano z zanikanostjo povedka glavnega stavka) za izražanje zanikani nasprotne možnosti uresničitve; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.2 pogosto v primerah in bibl. prilikah za izražanje izmišljene, umišljene, navidezne možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.2.1 pogosto v predmetnih odvisnih stavkih za izražanje nezaželene umišljene možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.2.2 v dopustnih odvisnih stavkih za izražanje umišljenega dejstva, dejanja, kljub kateremu se dejanje, stanje nadrednega stavka uresniči; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.2.3 v zvezah s tajiti, vtajiti za izražanje resničnosti nasprotne, lažne možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.3 v pogojnem podredju ali v pogojnih odvisnih stavkih za izražanje vzročno pogojene, hipotetične možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi
2. sedanji in pretekli pogojnik se uporabljata
2.1 za izražanje negotovosti, neprepričanosti glede česa; SODOBNA USTREZNICA: bi
2.1.1 za izražanje (navidezne) negotovosti, ki večinoma zadeva vsebino poročanega govora; SODOBNA USTREZNICA: bi
2.2 za izražanje nejasnosti glede česa; SODOBNA USTREZNICA: bi
2.2.1 pogosto v obliki vprašanja
2.2.2 v obliki vprašanja, posredovanega z odvisnim govorom, v zvezah z glagoli rekanja kot dejati, vprašati
2.2.3 navadno v obliki nepravega, retoričnega vprašanja za izražanje navidezne nejasnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi
3. sedanji in pretekli pogojnik se uporabljata
3.1 navadno v zvezi z modalnim glagolom za izražanje želje, hotenja; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.1.1 z medmetom, pogosto v predmetnih odvisnih stavkih z veznikom da za izražanje močne želje, hrepenenja po čem; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.1.2 v zvezi z glagoli rekanja, v odvisnem govoru za izražanje zapovedi, prepovedi; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.1.3 v zvezi z glagoli rekanja, v odvisnem govoru za izražanje omiljene želje ali zahteve; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.2 navadno v zvezi z modalnim izrazom za izražanje nujnosti (še ne uresničenega) dejanja; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.3 v namernih odvisnih stavkih za izražanje namena, namere; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.4 za izražanje domneve; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.5 v zvezah z meniti, štimati ipd. za izražanje mnenja; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.5.1 v zvezi z reči za izražanje možnega dopolnila, ponazorila k povedanemu; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.6 v zvezi s soglašalnimi, poudarjalnimi izrazi za izražanje soglašanja, pritrditve; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.6.1 v zvezi z gvišno za izražanje prepričanosti o čem; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.7 za izražanje načina, kako poteka dejanje glavnega stavka; SODOBNA USTREZNICA: bi
FREKVENCA: približno 18000 pojavitev v 46 delih
FRAZEOLOGIJA: kaj bi z očima trenul/magnul, kako bi cegel pral ali vodo mlatil / kakor da bi v vodo bil ali udaril, nima, kam bi glavo položil

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

biti2 sem nedovršni glagol
I. kot polnopomenski glagol
1. kdo/kaj izraža materialno ali duhovno obstajanje v stvarnosti; SODOBNA USTREZNICA: obstajati
1.1 dov., kaj začeti obstajati; SODOBNA USTREZNICA: nastati
1.2 kot slovnični zgled izraža potrditev, pritrditev
1.3 kdo/kaj, koga [rodilnik količine] obstajati kot živo bitje; SODOBNA USTREZNICA: živeti
2. v zvezi s (tretje)osebno rabljenim naklonskim glagolom moči izraža
2.1 kot povedek, navadno ob osebkovem odvisnem stavku, kaj; negotovo, vprašljivo ali zaželeno, dopustno obstajanje oz. uresničitev česa
2.2 kot členek nepopolno prepričanost o čem; SODOBNA USTREZNICA: morda, mogoče
3. kdo/kaj; s prisl. določilom kraja izraža navzočnost v prostoru in času
3.1 kdo/kaj nahajati se
3.1.1 kdo/kaj; obstajati
3.2 kdo bivati, prebivati, živeti
3.2.1 kdo; (okoli koga) zadrževati se
3.3 kdo; (pri čem), s čim biti prisoten, udeležen pri kaki dejavnosti; udeleževati se česa
3.3.1 kdo; (na čem, v čem) biti dejaven pri kakem delu, opravilu; SODOBNA USTREZNICA: opravljati kaj
3.4 kdo; (pri kom, v čem) s kom nahajati se v družbi s kom
3.4.1 kdo; s kom hoditi, iti za kom, spremljati koga
3.4.2 kdo; s kom spremljati koga zaradi varstva, pomoči
3.5 v velelniku, kdo/kaj; s kom kot del pozdravnega in/ali blagoslovitvenega besedila izraža željo, hotenje po (blagodejni) prisotnosti koga/česa
3.6 kaj; komu [smiselni osebek], (na kom [smiselni osebek], pri kom/čem [smiselni osebek], v čem) izraža, da kaj pripada osebku ali je značilno zanj; SODOBNA USTREZNICA: imeti
4. nedov. in dov., kaj; komu, s prisl. določilom časa ali s prihodnjikom izraža
4.1 uresničevanje/uresničitev ali obstoj, potek česa v prostoru in času; SODOBNA USTREZNICA: dogajati se, zgoditi se, obstajati
4.1.1 kaj trajati
4.2 nedov. in dov., kaj začenjanje/začetek obstajanja; SODOBNA USTREZNICA: nastajati, nastati, nastopiti, priti
4.2.1 miniti
5. v zvezi z vprašalnimi zaimki sprašuje po neznanem
5.1 v zvezi s kdo, kdo sprašuje po neznani osebi
5.2 v zvezi s kaj, kdo/kaj; komu, s kom sprašuje po vzroku ali posledici dejanja, dogajanja ali stanja, predstavljenega v sobesedilu
5.3 v zvezi s k čemu, kaj; komu sprašuje po namenu ali vzroku (obstajanja) česa
II. kot pomožni glagol, z opisnim ali trpnim deležnikom
1. za tvorbo časovnih oblik in izražanje časov
1.1 preteklika
1.2 predpreteklika
1.3 prihodnjika
2. za tvorbo naklonskih oblik in izražanje naklonov
2.1 sedanjega pogojnika
2.2 preteklega pogojnika
2.3 velelnika
2.3.1 ob členku si ali/in v zvezi z ali/oli v vezniški vlogi izraža možnost izbire
3. za izražanje načinov
3.1 tvornega
3.2 trpnega
III. nedov. in dov. kot pomožni glagol, v vlogi vezi s povedkovim določilom
1. povedkovo določilo je samostalniška beseda, samostalniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik izraža obstajanje ali nastop tega (navadno stanja, lastnosti ali položaja/funkcije), kar označuje povedkovo določilo
1.1 kdo; kdo/kaj, komu kdo/kaj povedkovo določilo izraža poklic, položaj, funkcijo, pripadnost skupini ali (sorodstveno, prijateljsko) razmerje ipd.
1.2 kdo/kaj; kaj, komu kaj povedkovo določilo natančneje opredeljuje osebek glede na vsebino oz. pomen, dejavnost, lastnost(i), stanje ipd.
1.2.1 kot del vezniške zveze to je s pojasnjevalnim namenom uvaja drugačno, ustreznejšo, nazornejšo ali podomačevalno izrazitev, opredelitev česa
1.2.2 kdo/kaj; (pri kom) izraža (vsebinsko) istovetnost osebka
1.2.3 dov., kdo/kaj; (iz česa), k čemu, kaj izraža spremembo v to, kar označuje povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: postati kaj
1.3 v zvezi z vprašalnimi zaimki kot nadomestilom ali dopolnilom povedkovega določila
1.3.1 v zvezi z zaimkoma kdo in kaj sprašuje po neznani vsebini osebka
1.3.2 v zvezi s kaj za (en/enega) sprašuje po kakovosti, lastnosti ali vrstnosti samostalnika v povedkovem določilu
1.4 kaj; koga/česa [rodilnik svojilnosti], od koga/česa izraža svojino, pripadnost komu/čemu
1.4.1 v zvezah s čiga, česa sprašuje po pripadnosti koga/česa komu/čemu
1.4.2 kaj; komu izraža namenjenost česa komu
1.5 nedov. in dov. izraža obstajanje ali nastop stanja oz. lastnosti
1.5.1 kdo/kaj; komu/čemu kaj, komu k čemu obstajati za koga/kaj kot to, kar izraža povedkovo določilo
1.5.1.1 kdo; komu k čemu povzročati/povzročiti komu/čemu to, kar izraža povedkovo določilo
1.5.2 kdo/kaj; komu, k čemu obstajati kot predmet dejanja z neprijetnim učinkom, ki ga izraža povedkovo določilo
1.5.3 nedov., kdo/kaj; komu [smiselni osebek] kaj vzbujati občutek, vtis, kot ga izraža povedkovo določilo
1.5.4 nedov. in dov., kaj; komu [smiselni osebek] pripadati/pripasti komu to, kar izraža povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: prejeti/imeti
1.5.4.1 kaj; komu koristiti komu
1.5.4.2 v zvezah z ime, priimek, vzdevek, brezoseb.; komu/čemu [smiselni osebek] kaj izraža, da ima kdo/kaj ime, priimek, vzdevek, namenjen razpoznavnosti oz. prepoznavnosti nosilca; SODOBNA USTREZNICA: imenovati se
1.5.5 navadno v zvezah s k, za, kdo/kaj; komu/čemu, k čemu, za koga, (za koga/kaj) izraža namenskost, kot jo izraža povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: služiti
1.5.5.1 kaj; za kaj izraža vrednostno nadomestitev oz. zamenjavo
2. povedkovo določilo je pridevniška beseda, pridevniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik, kdo/kaj; kakšen/čigav/kateri, kakšnim, komu kakšen povedkovo določilo izraža lastnost, značilnost, pripadnost, količino ali vrstnost
2.1 v velelniku
2.1.1 kot del molitvenega obrazca
2.1.2 kot pozdrav ali/in blagoslov oz. kot del tovrstnega besedila
2.2 nedov. in dov. izraža pridobitev ali obstoj lastnosti, ki jo izraža povedkovo določilo
3. povedkovo določilo je prislov, prislovna besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik
3.1 kdo/kaj, koga/česa [ob količinskem izrazu] izraža obstajanje v okoliščinah (prostorskih, časovnih, lastnostnih, vzročnostnih), ki jih izraža povedkovo določilo
3.1.1 kdo/kaj; (iz koga/česa, od koga/česa) izraža izvor, izhodišče, vir; izvirati
3.1.2 kaj; (iz česa) izraža snov, iz katere je osebek
3.2 kdo/kaj; (v čem, s čim) nahajati se v stanju (položaju, razmerju), ki ga izraža povedkovo določilo
3.2.1 kdo/kaj; (pod kom) nahajati se v podrejenem položaju
3.2.2 kdo/kaj; (pri kom, v čem) biti predmet tega (čustvovanja, odnosa, dejanja, delovanja), kar izraža povedkovo določilo
3.2.3 kdo; (v čem) nahajati se v tem ali biti opremljen s tem, kar izraža povedkovo določilo
3.3 kdo/kaj; komu, (v čem) opravljati dejanje, ki ga izraža povedkovo določilo
4. povedkovo določilo je povedkovnik, povedkovniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik
4.1 nedov. in dov., brezoseb. izraža stanje v naravi
4.2 nedov. in dov., brezoseb./kdo/kaj; kogarod. [smiselni osebek], (od česa), komu [smiselni osebek], kogatož. [smiselni obsebek], na koga/kaj, za koga/kaj, na kom/čim, pred kom/čim, (med kom), s kom [smiselni osebek] izraža doživljajsko in/ali razpoloženjsko stanje udeleženca oz. nosilca
4.2.1 v zvezi biti čez, kdo/kaj obstajati kot del celote, ki ne obstaja več; SODOBNA USTREZNICA: (pre)ostajati
4.2.2 v zvezi biti proč/tja/tjakaj/vun, kdo/kaj izraža prenehanje obstajanja, življenja in/ali časovno odmaknjenost česa; SODOBNA USTREZNICA: miniti, umreti
4.3 izraža vrednotenje
4.3.1 brezoseb./kaj [nadomestilo za polstavek, odvisnik z da ali nedoločnik]; (na čem)
4.3.2 brezoseb.; kogarod. [smiselni osebek], komu/čemu [smiselni osebek]
4.3.2.1 v zvezi temu je/bode/bodi tako izraža potrditev, da je prej povedano v skladu z resničnostjo; Tako je! Naj bo tako!
4.3.2.2 v zvezah kot čast/hvala/mir bodi komu, s kom
4.4 kot pozdrav in/ali blagoslov oz. kot del tovrstnega besedila
4.5 kot del molitvenega obrazca
4.6 kot izraz hvaležnosti
4.6.1 brezoseb.; komu [smiselni osebek], nedoločnik naklonsko opredeljuje dejanje
4.6.2 v zvezi s čas, red, brezoseb.; česa, nedoločnik izraža primernost časa za kaj
5. povedkovo določilo je nedoločnik, v zvezi z videti, kaj izraža videz stanja, lastnosti, kot ga/jo izraža povedkovo določilo
6. v povedkovem določilu je predložni morfem
6.1 izraža rodilniško prehodnost, v zvezi biti prez, kdo; koga ne imeti
6.2 izraža dajalniško prehodnost, v zvezi biti proti, kdo; komu nasprotovati
6.3 izraža tožilniško prehodnost, v zvezi biti čez, kdo/kaj; koga/kaj izraža nadrejenost ali višjo stopnjo; SODOBNA USTREZNICA: gospodovati, presegati
6.4 izraža tožilniško prehodnost, v zvezi biti za
6.4.1 kdo; za koga soglašati s kom, biti pristaš koga
6.4.2 brezoseb.; komu [smiselni osebek], za koga prizadevati si, truditi se za kaj
6.5 izraža dajalniško ali tožilniško prehodnost, v zvezi biti zoper, kdo/kaj, koga [rodilnik količine]; komu/čemu, koga/kaj nasprotovati komu/čemu
6.6 izraža orodniško prehodnost, v zvezi biti z, kdo; s kom soglašati s kom, biti pristaš koga
FREKVENCA: približno 97000 pojavitev v 52 delih
FRAZEOLOGIJA: biti čez graben, biti dan na znanje, biti (dobro) pri dneh, biti k smrti, biti (komu) k ničemur, biti (komu) k pridu, biti (komu) na del, biti (komu) na poti , biti komu na strani , biti komu ob srcu/srce, biti komu v misli, biti komu v rodu/žlahti, biti kriji/roda/žlahte koga, biti majhnega srca , biti meča, biti na dnevi, biti na dnevu, biti na erpergah, biti na glavi koga, biti na kom, biti na laži , biti na tem, biti na tem, biti na/v porodu, biti nad čim k norcem, biti nad kom, biti pred davrmi , biti pred kom, biti pred očima, biti pred rokami, biti pred srcem/v srcu, biti pri mleku/sescih matere, biti pri pameti/umu, biti (si) v svesti česa, biti smrti, biti spred oči, biti v krili, biti v oblasti, biti v pan dejan/položen, biti v roki/rokah koga, biti v (veliki) časti, biti vpričo, biti za kom, bodi Bogu toženo, bodi ga Bog hvaljen/zahvaljen, Bog je priča, (kaj) biti komu pokošen travnik, kaj bo/bode (h) komu, kaj je komu s kom?, kaj je (komu) zato?, ne biti enega boba vreden, (to) bodi daleč, truc bodi komu/čemu
TERMINOLOGIJA: biti pod postavo, greh (nej) k smrti

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

blagva [blȃgva] samostalnik ženskega spola

goba jurček, LATINSKO: Boletus edulis

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

blitva [blȋtva] samostalnik ženskega spola

rastlina blitva, LATINSKO: Beta

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

bob [bȍb] samostalnik moškega spola

rastlina bob, LATINSKO: Vicia faba, ali njeni plodovi

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

bobek [bobə̏k] samostalnik moškega spola

bobeknepopoln podatek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

boh [bȍh] samostalnik moškega spola

s prašiča odrto, nerazrezano podkožno maščobno tkivo; boh

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

boj1 -a samostalnik moškega spola
1. oborožen spopad; SODOBNA USTREZNICA: boj
1.1 zoper koga, s kom
1.2 kogarod.
1.2.1 vojaški spopad, navadno med državami, ljudstvi; SODOBNA USTREZNICA: vojna
1.2.2 čas trajanja takega spopada
2. povzročitev smrti človeka; SODOBNA USTREZNICA: uboj, umor
3. stanje, ki ga povzročajo prepiri, nasprotovanja; SODOBNA USTREZNICA: nesloga
FREKVENCA: približno 450 pojavitev v 23 delih
FRAZEOLOGIJA: dobiti boj (s čim)
TERMINOLOGIJA: ordninga/ordnunga k/v boju, špice boja

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

bolj1 (bul, bujl, bojl) primernik prislova
1. primrk. stopnjuje
1.1 pridevnike in deležnike, predvsem tiste, ki nimajo primernika z obrazilom; SODOBNA USTREZNICA: bolj
1.2 prislove; SODOBNA USTREZNICA: bolj
2. primrk. izraža večjo mero glagolskega dejanja ali stanja; SODOBNA USTREZNICA: bolj
3. primrk. izraža sorazmernost dejanja, stanja v nadrednem in odvisnem stavku; SODOBNA USTREZNICA: bolj
FREKVENCA: 44 pojavitev v 19 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

borovnica [borovníca] samostalnik ženskega spola

navadno množina rastlina borovnica, LATINSKO: Vaccinium myrtillus, ali njena jagoda

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

bospor [bospọ̄r] samostalnik moškega spola

česnova juha

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

božji2 -a -e (božji, bužji) pridevnik
1. ki bitnostno pripada Bogu; SODOBNA USTREZNICA: božji
1.1 ki je lasten Bogu; SODOBNA USTREZNICA: božji
1.2 ki je v zvezi z delovanjem, dejanjem Boga; SODOBNA USTREZNICA: božji
1.3 ki izhaja iz Boga; SODOBNA USTREZNICA: božji
2. ki je, si prizadeva biti v skladu z nauki, zapovedmi Boga; SODOBNA USTREZNICA: božji
3. ki je v določenem odnosu do Boga; SODOBNA USTREZNICA: božji
4. ki je namenjen Bogu; SODOBNA USTREZNICA: božji
5. ki je v zvezi z drugo božjo osebo, Jezusom Kristusom; SODOBNA USTREZNICA: božji
6. v zvezah božja beseda / beseda božja besedilo, nauk, ki ga je navdihnil, sporočil Bog; SODOBNA USTREZNICA: božja beseda
6.1 v zvezah božja beseda / beseda božja obredna uporaba tega besedila
6.2 v zvezah božja beseda / beseda božja oznanjanje, razlaga tega nauka, verske resnice
6.3 v zvezah božja beseda / beseda božja Jezus Kristus kot božja prisotnost med ljudmi
7. ki je v zvezi z bogovi; SODOBNA USTREZNICA: božji
FREKVENCA: približno 14000 pojavitev v 49 delih
FRAZEOLOGIJA: božja njiva / božji žegen, božja šiba, (stati) v božjem strahu, vinograd božji / božji vinograd
TERMINOLOGIJA: božja skrinja/arka / skrinja božje zaveze, božja večerja, božje dolžne bukve / božji register, božje jagnje / jagnje božje, božji človek, božji duh, božji otroci / božje dete/detece, božji pot, božji žlak/udarec, deset božjih zapovedi, sin božji / božji sin, tri božja imena/božje persone

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

braniti se -im se nedovršni glagol
1. kdo/kaj; komu/čemu, proti komu, zoper koga, pred kom, (s čim) z dejanji izražati voljo ne pustiti se obvladati; SODOBNA USTREZNICA: upirati se, zoperstavljati se
1.1 s silo, z orožjem
1.2 z besedami, mislimi (iz svetopisemskega izročila)
1.2.1 kdo; komu/čemu, zoper koga/kaj, (s čim) izražati voljo ne podleči čemu; SODOBNA USTREZNICA: upirati se, zoperstavljati se čemu
2. kdo; čemu, pred čim, (s čim) delati, da osebek ni deležen česa neprijetnega, nezaželenega; SODOBNA USTREZNICA: varovati se, ščititi se
2.1 kdo; česa prizadevati si, da se ne zgodi kaj neprijetnega, nezaželenega; SODOBNA USTREZNICA: upirati se, nasprotovati čemu
3. kdo; česa, čemu z besedami, dejanjem izražati voljo
3.1 ne ubogati koga; SODOBNA USTREZNICA: upirati se, braniti se
3.2 ne izvršiti česa
3.3 ne sprejeti česa
FREKVENCA: 107 pojavitev v 19 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

branjevec [bránjevǝc] samostalnik moškega spola

prodajalec sadja; branjevec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

branjevka [bránjevka] samostalnik ženskega spola

prodajalka zelenjave, sadja; branjevka

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

brecem [nepopoln podatek]

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

brehtra [brēhtranepopoln podatek] samostalnik ženskega spola

iz šibja spleten pod za shranjevanje sadja

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

breskva [brẹ̑skva] samostalnik ženskega spola

drevo breskev, LATINSKO: Prunus persica, ali njegov plod

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

breskvica [brẹ̑skvica] samostalnik ženskega spola

majhna breskev; breskvica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

brinje [brȋnje] samostalnik srednjega spola
  1. brinove jagode
  2. brinovo grmovje; brinje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

brodet [brodẹ̑t] samostalnik moškega spola

obara, juha

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

brutabana [nepopoln podatek] samostalnik ženskega spola

navadno množina sorta hruške

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

bržole [bržọ̑le] (bržola) množinski samostalnik ženskega spola

pražen in dušen goveji zrezek; bržola

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

buča [búča] samostalnik ženskega spola
  1. rastlina buča, LATINSKO: Cucurbita pepo, ali njen plod
  2. glava, lobanja

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

bunjon [nepopoln podatek] samostalnik moškega spola

kumina

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

cedilo [cedílo] samostalnik srednjega spola

cedilo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

centrih [cẹ́ntrih] samostalnik moškega spola

kos prekajenega mesa

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

cepljenica [cẹ́pljenica] samostalnik ženskega spola

navadno množina sad cepljenega drevesa

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

cerati [cẹ̄rati cẹ̄ram] nedovršni glagol
  1. prehranjevati se
  2. prebavljati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

cerati1 -am nedov. mučiti, žreti, uničevati: lakota tebe zera 3. ed. ǀ Jma jetiko, sakaj nevoshlivoſt vſak dan ga zjera 3. ed., inu slabj ǀ de bi nje duh losheshi ſe mogal k' ſvojmu Stuarniku polsdignit, je ſvoje truplu s' poſtam zerala del. ed. ž cerati se truditi se, tj. mučiti se z namenom pridobiti: Ieſt nuzh, inu dan sKarbim, inu ſe trudem, inu zeram 1. ed. po blagu ← srvnem. zer(e)n ‛jesti, prehranjevati se, porabljati, uničevati’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

cerenga [cẹ́rǝnga] (ceringa) samostalnik ženskega spola

hrana, živež

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

cibora [cíbora] samostalnik ženskega spola

sorta slive cibora

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

cikorija [cikōrija] samostalnik ženskega spola

rastlina radič, LATINSKO: Cichorium intybus sativum

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

cimat [címat] samostalnik moškega spola

cimetova skorja, cimet

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

citrona [citrọ̑nanepopoln podatek] samostalnik ženskega spola

limona, citrona

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

cizara [cízara] samostalnik ženskega spola

čičerka, čičerkini plodovi

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

cmakati [cmȃkati cmȃkam] nedovršni glagol

cmokati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

cmok [cmȍk] samostalnik moškega spola

cmok, tj. kuhana močnata jed kepaste oblike

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

communio – samostalnik –
1. skupnost ljudi glede na njihove vrednote; SODOBNA USTREZNICA: občestvo, skupnost
2. versko zakrament Gospodove večerje; SODOBNA USTREZNICA: evharistija
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

cuker [cúkǝr] samostalnik moškega spola

sladkor

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

cunjevka [cúnjevka] samostalnik ženskega spola

navadno množina sorta jabolk

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

cvrčati [cvrčáti cvrčím] nedovršni glagol
  1. oglašati se z ostrimi, odsekanimi glasovi; cvrčati
  2. oddajati glasove pri cvrenju, praženju; cvrčati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

cvreti [cvrẹ́ti cvrȅm] nedovršni glagol

cvreti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

cvrk [cvȓk] samostalnik moškega spola

ocvrta jajca

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

čas1 -a (čas, čes, čaš) samostalnik moškega spola
1. omejeno trajanje; SODOBNA USTREZNICA: čas
1.1 omejeno trajanje, vezano na ta svet, kot nasprotje večnosti
1.2 točka v omejenem trajanju
1.3 v zvezi en čas
1.3.1 izraža, da kaj traja kratko ali omejeno obdobje; SODOBNA USTREZNICA: nekaj časa, začasno
1.3.2 s predlogom izraža ne natančneje določeno točko ali obdobje v preteklosti, v katerem se je kaj zgodilo; SODOBNA USTREZNICA: enkrat, nekoč
1.3.3 s predlogom izraža, da kaj obstaja, se dogaja ob istem času; SODOBNA USTREZNICA: sočasno, hkrati
1.4 v zvezi en dober čas precej časa
1.5 v zvezi od enega časa do drugega kdaj pa kdaj, občasno
1.6 v zvezi oni/leta/ta/taisti čas
1.6.1 izraža, da se dejanje godi v sedanjem, današnjem času; SODOBNA USTREZNICA: zdaj
1.6.2 izraža čas, trenutek v preteklosti ali prihodnosti, kot ga določa sobesedilo; SODOBNA USTREZNICA: tedaj, takrat
1.6.3 izraža, da se dejanje v enem stavku dogaja, zgodi v istem času kakor dejanje v drugem stavku; SODOBNA USTREZNICA: medtem
1.7 v zvezi s časom izraža, da se kaj zgodi po preteku določenega časa; SODOBNA USTREZNICA: sčasoma
1.8 v zvezi v času izraža manjše število ponovitev v nedoločenih časovnih presledkih; SODOBNA USTREZNICA: včasih
1.9 v zvezi večni čas trajanje brez začetka in konca; SODOBNA USTREZNICA: večnost
1.10 v zvezi slednji/vsak/vsaki/vsakateri čas vedno, ves čas
2. omejeno trajanje (ali točka v omejenem trajanju)
2.1 s katerim človek razpolaga
2.1.1 čas, v katerem človek nima nobenih obveznosti; SODOBNA USTREZNICA: prosti čas
2.2 ki je dogovorjeno, določeno ali predvideno za kaj
2.3 pogosto s prilastkom ki je ugodno, primerno za kaj
2.4 pogosto s prilastkom v teku dneva, leta, cerkvenega leta
2.5 v življenju, bivanju
3. navadno s predlogom, s prilastkom omejeno trajanje z razmerami, okoliščinami, stvarnostjo vred; SODOBNA USTREZNICA: čas, obdobje
3.1 v zvezah z naš, sedanji ipd. sedanjost
3.2 navadno s prilastkom razmere, okoliščine, stvarnost v omejenem trajanju
4. pogosto s svojilnim zaimkom obdobje posameznikovega življenja
5. navadno s svojilnim zaimkom trenutek smrti
6. doba v človeškem življenju od zrelih let do smrti; SODOBNA USTREZNICA: starost
FREKVENCA: približno 4000 pojavitev v 46 delih
FRAZEOLOGIJA: dolg čas, kratek čas, kratiti (dolg) čas, ravnati se po času
TERMINOLOGIJA: poslednji/zadnji čas / čas konca, s časom

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

čebul [čebȕlnepopoln podatek] samostalnik moškega spola

rastlina čebula, LATINSKO: Allium cepa

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

čebul -a m čebula: v'Egijpti ſò veliku rib, zheſsna, zhebula rod. ed., kumer, dijn imeli ǀ Duh teh roſſiz, polſama, inu pishma letemu nebeskimu perglihan je en duh tiga zheſſna, inu zhebula rod. ed. ǀ pokushi troshte S. Duhà, sheli, inu ijſzhe buzhe, kumare, zhebu tož. ed., inu zheſsen ǀ kumare, inu zhebu tož. ed. jeſti ǀ je bil sapelal Eſava Iſraeliterje s' zhebulam or. ed. ← ben. it. cebolla < lat. cēpula; prim. pri Pleteršniku čébuł.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

česen [čésǝn] samostalnik moškega spola

rastlina česen, LATINSKO: Allium sativum

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

česnovje [česnọ̑vje] samostalnik srednjega spola

vsakovrstni česni, LATINSKO: Alium

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

češnja [čẹ̑šnja] samostalnik ženskega spola

drevo češnja, LATINSKO: Prunus avium, ali njen plod

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

češplja [čẹ̑šplja] samostalnik ženskega spola

drevo sliva, češplja, LATINSKO: Prunus domestica, ali njegov plod

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

češpljevec [čẹ́špljevǝc] samostalnik moškega spola

slivova čežana

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

češulja [češúlja] samostalnik ženskega spola
  1. grozd
  2. rdeče barvilo iz košeniljke; karmin

PRIMERJAJ: furmač, karmež

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

čežane [čežáne] množinski samostalnik ženskega spola

čežana

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

čičrka [číčrka] (čičarka) samostalnik ženskega spola

rastlina čičerka, LATINSKO: Cicer arietinum, ali njeni plodovi

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

čist -a -o pridevnik
1. ki je brez umazanije; SODOBNA USTREZNICA: čist
1.1 ki ni skaljen ali moten; SODOBNA USTREZNICA: čist, bister
1.2 ki ni omejen, oviran; SODOBNA USTREZNICA: neokrnjen
1.3 ki ne kaže znakov propadanja, razkroja
2. ki je brez primesi; SODOBNA USTREZNICA: čist
2.1 ki je ohranjen v izvirni obliki
3. navadno v krščanstvu ki je brez negativnih moralnih lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: čist
3.1 ki ne krši verskih in moralnih norm
4. ki še ni spolno občeval; SODOBNA USTREZNICA: nedolžen
4.1 ki ima spolne odnose le z zakonskim partnerjem; SODOBNA USTREZNICA: zvest
5. ki nastopa v najboljši možni obliki ali največji možni meri; SODOBNA USTREZNICA: čist, popoln
6. v judovstvu ki izpolnjuje, upošteva obredne predpise, prepovedi in se zato lahko udeležuje kulta; SODOBNA USTREZNICA: čist
6.1 ki ga je po obrednih predpisih dovoljeno uživati ali uporabljati
7. ki je brez bolezenskih znakov gobavosti; SODOBNA USTREZNICA: čist
8. ki je enostavno razumljiv, razviden; SODOBNA USTREZNICA: jasen
FREKVENCA: približno 1200 pojavitev v 38 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

čisto1 (čistu, čisto) prislov
1. brez drugovrstnih in/ali neželenih elementov; SODOBNA USTREZNICA: čisto
1.1 takó, da je kaj v izvirni obliki, brez sprememb ali dodatkov
2. takó, da ne krši verskih in moralnih norm; SODOBNA USTREZNICA: čisto
3. brez omejitve; SODOBNA USTREZNICA: popolnoma, povsem
3.1 ekspresivno poudarja pomen pridevnika, na katerega se nanaša
4. enostavno razumljivo, razvidno; SODOBNA USTREZNICA: jasno
4.1 takó, da se razume na samo en način; SODOBNA USTREZNICA: nedvoumno
5. takó, kot kdo v resnici misli, čuti; SODOBNA USTREZNICA: iskreno
6. takó, da se dobro vidi; SODOBNA USTREZNICA: razločno, jasno
6.1 takó, da oddaja močno svetlobo; SODOBNA USTREZNICA: svetlo, jasno
7. ekspresivno izraža prijetno, pozitivno razpoloženje; SODOBNA USTREZNICA: svetlo, jasno
FREKVENCA: 185 pojavitev v 27 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

čofitel -tla*/-telna* samostalnik moškega spola
1. majhna nočna ptica, podobna sovi; SODOBNA USTREZNICA: čuk
2. v abecedniku vzorčna beseda za učenje branja
FREKVENCA: 4 pojavitve v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

čohovina [čọ́hovina] samostalnik ženskega spola

meso mladega goveda

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

čopar [čọ̄par] samostalnik moškega spola

branjevec, prodajalec limon

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

čorba [čọ̑rba] samostalnik ženskega spola

juha, čorba

PRIMERJAJ: juha

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

črepáti 1. (dodatek k slovarju), črę́pljem, vb. impf. = počasi jesti, počasi hoditi, KrGora.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

črmeljak [črmelják] (črmljak) samostalnik moškega spola

rumenjak

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

črnica [črníca] samostalnik ženskega spola

navadno množina divja češnja

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

črni luk [čŕni lȕk čŕnega lúka] (črn luk) samostalniška zveza moškega spola

rastlina čebula, LATINSKO: Allium caepanepopoln podatek

PRIMERJAJ: luk

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

črnobje [črnobjȅnepopoln podatek] samostalnik srednjega spola

rastlina navadni pelin, LATINSKO: Artemisia vulgaris

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

dajati dajem nedovršni glagol
1. kdo/kaj; komu/čemu, (k čemu), kaj, na čem delati
1.1 s prisl. določilom kraja da kaj preide/prehaja k drugemu s pomočjo rok; SODOBNA USTREZNICA: izročati
1.2 da kdo/kaj dobi koga/kaj; SODOBNA USTREZNICA: dajati
1.2.1 kdo/kaj; komu, kaj delati, omogočati, da kdo kaj dobi, uporablja; SODOBNA USTREZNICA: nuditi, ponujati
1.2.2 kdo/kaj; komu, kaj delati, da kdo/kaj dobi kaj, je deležen česa, navadno na slovesen način; SODOBNA USTREZNICA: deliti, podeljevati
1.2.3 delati, omogočati, da kdo lahko kaj uporablja ali s čim razpolaga; SODOBNA USTREZNICA: dajati, določati
2. kdo/kaj; komu/čemu, kaj delati, da kdo dobi kakšno lastnost, značilnost, da postane deležen česa; SODOBNA USTREZNICA: dajati
3. kdo; komu/čemu, (k čemu), koga/kaj, (s čim) delati, da kdo/kaj dobi koga/kaj v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: darovati
3.1 v zvezah z almožen, almožna, bogajme, kdo; komu, kaj delati, da kdo dobi kaj zastonj, iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: darovati
4. kdo/kaj; komu/čemu, koga/kaj darovati, podeljevati, dodeljevati komu/čemu kaj; SODOBNA USTREZNICA: dajati
4.1 iz lastne (božje) moči, vsemogočnosti, vsevednosti, previdnosti
4.2 iz nadnaravne moči, oblasti
4.3 iz moči, oblasti, vezane na položaj ali funkcijo
5. kdo/kaj; komu, (k čemu), kaj, (po čem) delati, da kdo dobi, kar mu pripada za opravljeno delo, storitev, navadno denar; SODOBNA USTREZNICA: plačevati
6. kdo/kaj; komu, kaj, (s čim) delati, da kaj preide h komu kot obvezna, predpisana dajatev; SODOBNA USTREZNICA: dajati, plačevati
6.1 kdo; komu, kaj, (s čim) s svojim delovanjem omogočati, povzročati, da kdo kaj dobi; SODOBNA USTREZNICA: dajati
7. kdo; kaj, (za kaj, v čem) delati, da kdo dobi kaj v last za plačilo dogovorjene cene; SODOBNA USTREZNICA: prodajati
7.1 v zvezi dajati na posodo delati, da kdo dobi denar v začasno uporabo z obveznostjo, da ga vrne; SODOBNA USTREZNICA: posojati
7.2 v zvezi dajati na buher/žuh delati, da kdo dobi denar v začasno uporabo za visoko, oderuško denarno protivrednost; SODOBNA USTREZNICA: posojati
7.3 kdo; koga/kaj, za kaj delati, da kdo/kaj preide k drugemu v zameno za kaj, navadno neenakovrednega; SODOBNA USTREZNICA: dajati, menjavati
8. kdo; komu, h komu, (k čemu), koga omogočati, da kdo dobi ženo kot zakonsko, življenjsko partnerico; SODOBNA USTREZNICA: dajati
9. kdo; komu, koga/kaj delati, da kdo/kaj pride kam z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: dajati
9.1 z nedoločnikom, kaj; komu, kaj delati, povzročati, da je kaj mogoče; SODOBNA USTREZNICA: omogočati
9.2 delati, povzročati, da se s kom/čim kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dajati
10. pogosto v zvezah z eksempel, prigliha, kdo; komu, kaj, (s čim) delati, da s pomočjo česa kaj postane jasno, vidno, razumljivo; SODOBNA USTREZNICA: ponazarjati
11. kdo; komu, kaj delati, da kdo dobi kaj ubesedenega, zapisanega, pogosto pravno veljavnega; SODOBNA USTREZNICA: izročati
11.1 kdo; kaj oblikovati, predpisovati zakone, določila s pravno veljavno močjo
11.2 kdo; komu, kaj določati, predpisovati, postavljati komu kaj
12. kdo; kaj pripovedovati, pisati kaj z namenom, da se potrdi obstoj česa oz. kaj pojasni; SODOBNA USTREZNICA: navajati
13. kdo; komu, kaj izražati, posredovati kaj z besedami; SODOBNA USTREZNICA: izrekati
13.1 kdo/kaj; komu/čemu, kaj izražati, imeti mnenje, da je kdo/kaj nosilec kake lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: prisojati, pripisovati
14. kdo/kaj; komu/čemu, kaj ustvarjati kaj kot rezultat svoje sposobnosti, dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: dajati
14.1 kdo; kaj označevati, opozarjati, da se kaj začenja; SODOBNA USTREZNICA: naznanjati
14.2 kdo/kaj; kaj delati, povzročati, da kaj nastane, se zgodi; SODOBNA USTREZNICA: ustvarjati
14.3 kaj; kaj delati, omogočati, da kdo postane deležen česa pozitivnega; SODOBNA USTREZNICA: koristiti
14.4 negotovo, kdo; zoper kaj biti, nastopati proti čemu; SODOBNA USTREZNICA: nasprotovati
15. s samostalnikom, navadno izglagolskim, z oslabljenim pomenom, kdo/kaj; česa, (od česa), komu/čemu, (k čemu), kaj, (skozi koga, za koga/kaj, s čim) izraža dejanje, kot ga določa samostalnik
16. kdo; komu, kaj, s prisl. določilom kraja delati, povzročati, da kdo/kaj pride na določeno mesto; SODOBNA USTREZNICA: dajati
17. z nedoločnikom, kdo; komu, kaj, (s čim) delati, da se more kaj zgoditi; SODOBNA USTREZNICA: omogočati, pustiti
18. z nedoločnikom, kdo; komu, kaj izražati hotenje, da kdo kaj naredi; SODOBNA USTREZNICA: zahtevati
FREKVENCA: približno 1800 pojavitev v 43 delih
FRAZEOLOGIJA: dajati kaj na dan, dajati kaj na spomnjenje, dajati koga v smrt, dajati komu besedo v usta, dajati komu/čemu dolg, dajati komu/čemu prav, dajati (komu) dobre/lepe/prijaznive/sladke besede, dajati komu (dobro) srce, dajati (komu) kaj v srce, dajati komu krivo, dajati komu sramotne besede, dajati na znanje, dajati rajtingo
TERMINOLOGIJA: dajati zakrament v eni štalti

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

dan2 -a -o deležnik
1. (od koga), komu/čemu, (k čemu) ki preide k drugemu
1.1 s pomočjo rok; SODOBNA USTREZNICA: izročen
1.2 v uporabo, obravnavo ali last; SODOBNA USTREZNICA: dan
1.2.1 čemu ki preide pod oblast koga drugega; SODOBNA USTREZNICA: predan, izročen
1.2.2 v zvezi s spet/zopet nazaj, komu ki znova preide h komu; SODOBNA USTREZNICA: vrnjen
1.2.3 (od koga), komu, (k čemu) ki preide h komu z določenim namenom, z možnostjo uporabe; SODOBNA USTREZNICA: dan
2. komu, (na koga) ki preide h komu kot lastnost, značilnost; SODOBNA USTREZNICA: dan, dodeljen
3. (od koga, iz česa), komu/čemu, (skozi koga/kaj, s čim) ki preide h komu/k čemu od Boga, po božji volji; SODOBNA USTREZNICA: podarjen, dodeljen
3.1 v zvezi dan v last/za last/za lastno, komu ki preide h komu hkrati s pravico do koristi, vezanih na dobljeno
4. komu, (k čemu), za koga ki je ponujen, podarjen (navadno) božanstvu v čast za pridobitev njegove naklonjenosti; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovan
4.1 za koga ki je deležen česa negativnega za kaj, kar se ima za pomembno, vredno; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovan
5. v zvezah z lon, plačilo, komu ki preide h komu kot plačilo za opravljeno delo, storitev; SODOBNA USTREZNICA: dan, plačan
6. komu ki preide h komu kot obvezna, predpisana dajatev; SODOBNA USTREZNICA: dan
7. komu, h komu izraža dodeljenost, pridruženost ženske moškemu v vlogi zakonske, življenjske partnerice; SODOBNA USTREZNICA: dan
8. komu, (k čemu, v kaj) ki pride kam z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: dan
9. v zvezah z eksempel, nauk, komu ki preide h komu s pojasnjevalnim, ponazarjalnim namenom; SODOBNA USTREZNICA: dan
10. (od koga), komu, (skozi koga, v čem) ki preide h komu v možno uporabo v ubesedeni, zapisani obliki; SODOBNA USTREZNICA: izročen, dan
10.1 pri datiranju zapisan, objavljen
11. (od koga), komu, h komu, (k čemu) ki je ustvarjen, postavljen, določen ali poslan za opravljanje, uresničevanje česa; SODOBNA USTREZNICA: dan
11.1 (od česa) ki ima začetek v čem, izvira iz česa; SODOBNA USTREZNICA: rojen
12. s samostalnikom, navadno izglagolskim, (od česa, zavoljo česa), komu/čemu, (k čemu), kaj, (za kaj) izraža dejanje/lastnost, kot ga/jo določa samostalnik
12.1 navadno v zvezah s hvala, čast, kot del zahvalne oz. slavilne formule, pogosto tudi kot ustaljenega zaključka besedila, komu, za kaj izraža hvaležnost, spoštovanje; SODOBNA USTREZNICA: hvala bogu
13. komu/čemu, (k čemu), s prisl. določilom kraja ki pride na določeno mesto; SODOBNA USTREZNICA: dan
14. komu, (skozi koga) ki preide h komu kot božje sporočilo; SODOBNA USTREZNICA: sporočen, narekovan
FREKVENCA: približno 1100 pojavitev v 43 delih
FRAZEOLOGIJA: (biti) dan na dan, (biti) dan na/v znanje, (biti) dan na vest, (biti) dan rabeljnu na štrik, (biti) dan v roko/roke, (biti) dan v smrt, (čast ino) hvala bodi Bogu dana, dan pod roke, dan v srce

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

danka [dánka] samostalnik ženskega spola
  1. debelo črevo
  2. krvavica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

daščica [dāščica] samostalnik ženskega spola

navadno množina neka sladica, masleni krofek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

dáti, dám, vb. pf. geben; d. komu kaj; daj mi kruha, vina, piti, jesti; v dar dati, schenken; na posodo d., leihen; za ženo d., zur Frau geben; d. komu zaušnico, eine Ohrfeige geben; d. komu po glavi, einen Schlag auf den Kopf versetzen; — hergeben; ne da krajcarja od sebe; pismo od sebe d., ausstellen; glas od sebe d., einen Laut hören lassen; krava je veliko mleka dala; odgovor, račun d., Rechenschaft ablegen; kup lepih besedi mu da, Ravn.; komu Boga d., jemanden begrüßen, C.; wünschen: dobro jutro, lahko noč d., V.-Cig.; slovo d., den Abschied geben; glas d., Nachricht geben; na znanje d., bekannt geben; — reichen: roko d., die Hand reichen; prsi d. otroku, die Brust reichen; — hingeben: če imam glavo dati, und sollte es mich den Kopf kosten; življenje d. za koga (kaj), das Leben opfern; dušo dati, sterben, Ravn.; na voljo d., freistellen; d. na izbiro, izbiranje, zur Auswahl geben; — bringen, gelangen lassen, schicken; na mizo d., auftragen; pismo na pošto d., aufgeben; knjigo na svetlo d., herausgeben; kravo v rejo d., in die Zucht geben; v vojake d., zum Militär geben; v nauk d., in die Lehre geben, Cig.; = d. koga učit; jajca dati valit domačim kuram, Levst. (Nauk); predivo smo dali prest, wir haben das Spinnhaar zum Spinnen gegeben; srajce sem dal prat, ich habe die Hemden in die Wäsche gegeben; prim. Mik. (V. Gr. IV. 875.); — fügen, geschehen lassen, lassen: ako Bog da, so Gott will; Bog daj, da bi bilo res! Bog ne daj! Gott behüte! daj nam biti milim in dobrim, Ravn.; gluhim je dal slišati, mutastim govoriti, Taube machte er hörend, Blinde sehend; ne bo dal! daraus wird nichts, C.; ni mi dano, es ist mir nicht gegeben, beschieden; vetra d. čemu, etwas verschwinden machen; ali ste mu (vinu) dali vetra? habet ihr gehörig getrunken? vetra d. dvajseticam, verthun; duška d., Luft machen, freien Lauf lassen; prim. dušek; daj mi, da izpregovorim, lass mich aussprechen, Jurč.; srce mi ni dalo, da bi storil kaj tacega, ich konnte es nicht übers Herz bringen; to mi ni dalo priti, dies hinderte mich zu kommen; niso mu dali oditi, sie ließen ihn nicht fort; niso mu dali v hišo, sie ließen ihn nicht ins Haus; dal se je potolažiti, er ließ sich begütigen; ne da si nič dopovedati, er lässt sich nichts sagen, man kann ihm mit Worten nicht beikommen; ne daj se mu pregovoriti, lass dich von ihm nicht überreden; tebi se ne dam tepsti, von dir lasse ich mich nicht schlagen; da bi se jaz dal takemu mlečnjaku! Glas.; ne dajmo se! lassen wir es nicht über uns ergehen! — lassen = machen, dass etwas geschieht: travnike sem dal pokositi, ich ließ die Wiesen mähen; suknjo si d. napraviti; — daj! wohlan! daj, govori! wohlan, sprich! dajmo ga pretepsti! prügeln wir ihn durch! dajte ga pregovoriti; le ga dajte! nur zu! dajte, da končamo to reč! (prim. deti, dejati); — dati koga, meistern, überwältigen; to sem ga dal! Gor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

dati dam dovršni glagol
1. kdo/kaj; česa, (od česa), komu/čemu, (k čemu), koga/kaj narediti
1.1 da kaj preide k drugemu s pomočjo rok; SODOBNA USTREZNICA: izročiti
1.2 v velelniku, v zvezah s sem, semkaj da govoreči kaj dobi ali da kaj pride v njegovo bližino; SODOBNA USTREZNICA: dati, izročiti
1.3 da kdo/kaj dobi kaj; SODOBNA USTREZNICA: dati
1.3.1 v zvezi dati erbščino/k erbščini, kdo; komu, (k čemu), kaj narediti, da kdo dobi kaj, do česar ima (pravno priznano) pravico; SODOBNA USTREZNICA: dati
1.3.2 v zvezi dati k lastini/v last/za last/za lastino, kdo; komu, (k čemu), koga/kaj narediti, da kdo dobi (pravno priznano) pravico do koga/česa in koristi, ki jih to prinaša; SODOBNA USTREZNICA: dati
1.3.3 kdo; kaj za kaj narediti, da kdo namesto pričakovanega dobi kaj drugega; SODOBNA USTREZNICA: dati
1.3.4 kdo; komu, koga narediti, da kdo preide k drugemu z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: izročiti, prepustiti
1.3.5 kdo; komu, koga (h komu) narediti, da je kdo komu na razpolago, navadno v določeni funkciji; SODOBNA USTREZNICA: dati
1.3.6 v zvezah s spet/zopet nazaj, kdo; komu, koga/kaj narediti, da kdo ponovno dobi koga/kaj, ki mu pripada; SODOBNA USTREZNICA: vrniti
1.3.7 kdo; komu, kaj narediti, da kdo dobi kaj, je deležen česa, navadno na slovesen način; SODOBNA USTREZNICA: podeliti
1.3.8 kdo; komu/čemu, kaj narediti, omogočiti, da kdo lahko kaj uporablja ali s čim razpolaga; SODOBNA USTREZNICA: dati, nameniti
1.3.9 v zvezah z mesto, plac, prostor, kdo; komu, kaj premakniti se, oditi z določenega mesta, položaja, da lahko kdo drug pride nanj; SODOBNA USTREZNICA: umakniti se
2. kdo/kaj; komu/čemu, kaj narediti, da kdo dobi kakšno lastnost, značilnost, postane deležen česa; SODOBNA USTREZNICA: dati
3. kdo; komu/čemu, (k čemu), koga/kaj narediti, da kdo/kaj dobi koga/kaj v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: podariti
3.1 kdo; komu, kaj narediti, da kdo dobi kaj zastonj, iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: darovati
3.2 kdo; komu, kaj nameniti, posvetiti komu kaj
4. kdo/kaj; komu/čemu, (k čemu), koga/kaj podariti, podeliti, dodeliti komu/čemu kaj
4.1 iz lastne (božje) moči, vsemogočnosti, vsevednosti, previdnosti
4.1.1 v velelniku, pogosto v (molitveni) prošnji, tudi kot delu (ustaljenega) zaključka besedila, kdo; komu, kaj izraža prošnjo, da bi kdo dobil kaj, postal deležen česa ali da se kaj uresniči
4.2 iz drugih nadnaravnih moči
4.3 iz moči, oblasti, vezane na položaj ali funkcijo
5. kdo; komu, (h komu/k čemu), koga/kaj, za kaj ponuditi, podariti koga/kaj komu (navadno božanstvu) v čast za pridobitev ali ohranjanje njegove naklonjenosti; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovati
5.1 kdo; (k čemu), koga/kaj, za koga/kaj dopustiti, povzročiti, da kdo umre, je deležen česa negativnega za kaj, kar se ima za pomembno, vredno; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovati
6. kdo; komu, (k čemu), kaj, za kaj, (po čem), s kom narediti, da kdo dobi, kar mu pripada za opravljeno delo, storitev, navadno denar; SODOBNA USTREZNICA: dati, plačati
6.1 kdo; česa, komu, kaj za kaj narediti, da kdo dobi kaj, navadno denar, v zameno za kaj; SODOBNA USTREZNICA: dati, plačati
6.2 v zvezi dati brodovino/mornarino plačati ceno prevoza s plovilom
6.3 v zvezi dati šacingo plačati cenilno vrednost
7. kdo; komu, kaj narediti, da kaj preide h komu kot obvezna, predpisana dajatev; SODOBNA USTREZNICA: dati, plačati
7.1 v zvezi dati jutrinjo plačati odkupnino za nevesto ali devištvo, navadno po poročni ali skupaj preživeti noči
8. kdo; komu, kaj, (za kaj) narediti, da kdo dobi kaj v last za plačilo dogovorjene cene; SODOBNA USTREZNICA: prodati
8.1 prepustiti komu kaj v začasno uporabo, navadno za plačilo; SODOBNA USTREZNICA: izročiti, dati (v najem)
8.2 v zvezi dati na/v činž določiti plačilno obveznost ob sklenitvi najemninskega razmerja; SODOBNA USTREZNICA: dati (koga/kaj) v najem
8.3 v zvezi dati na upanje narediti, da kdo kaj dobi brez takojšnjega plačila ali jamstva za plačilo; SODOBNA USTREZNICA: dati na upanje
8.4 v zvezi dati (denar/denarje) na buher/obrest/ožuro ipd. narediti, da kdo dobi denar v začasno uporabo za visoko, oderuško denarno protivrednost; SODOBNA USTREZNICA: posoditi
9. kdo; komu, h komu, (k čemu), koga omogočiti, da kdo dobi ženo kot zakonsko, življenjsko partnerico; SODOBNA USTREZNICA: dati
9.1 nedov., v trpniku, kdo; (pred kom) narediti, da kdo hčere zaradi poroke nima več pri sebi; SODOBNA USTREZNICA: oddati
10. kdo; komu, koga/kaj narediti, da kdo nima več česa, kar je imel; SODOBNA USTREZNICA: dati
10.1 narediti, da kdo dobi kaj, do česar ima določeno pravico osebek; SODOBNA USTREZNICA: prepustiti
11. kdo; komu, koga/kaj narediti, da kdo/kaj pride kam z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: dati
11.1 s prisl. določilom
11.2 z nedoločnikom
11.2.1 s prisl. določilom, kdo; kogatož, (v kaj) narediti, povzročiti, da kdo pride v določeno stanje; SODOBNA USTREZNICA: dati
11.2.2 z nedoločnikom, kdo; čemu, koga narediti, povzročiti, da se s kom kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dati
11.2.3 kdo; k čemu, kaj narediti, da se zraven česa pojavi še kaj; SODOBNA USTREZNICA: dodati
12. pogosto v zvezah z eksempel, prigliha, kdo; komu, (k čemu), koga/kaj, (s čim) pokazati na podobnost stvari, pojavov po kaki lastnosti in jih s tem pojasniti; SODOBNA USTREZNICA: ponazoriti, pojasniti
12.1 v zvezi dati znamenje, kdo; komu kaj opraviti dejanje, gib z namenom, da bi kaj postalo vidno, očitno; SODOBNA USTREZNICA: opozoriti
13. pogosto v zvezi z list, kdo; komu, kaj narediti, da kdo dobi kaj ubesedenega, zapisanega, pogosto pravno veljavnega; SODOBNA USTREZNICA: izročiti
13.1 kdo; komu, kaj, (skozi koga) narediti, da kdo dobi v uporabo ubesedeno določilo o posamezni stvari, zadevi; SODOBNA USTREZNICA: dati
13.2 kdo/kaj; komu, s prisl. določilom načina zapisati in/ali povedati, sporočiti/sporočati komu kaj
13.3 v zvezi dati razloček/razlotek/razločenje, kdo/kaj; kaj pokazati, opozoriti na različnost
14. kdo; komu, kaj izraziti kaj z besedami; SODOBNA USTREZNICA: izreči
14.1 kdo; kaj izraziti, imeti mnenje, da je kaj nosilec kake lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: prisoditi, pripisati
15. kdo/kaj; kaj ustvariti kaj kot rezultat svoje sposobnosti, dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: dati
15.1 nedov., kdo/kaj; kaj izraža, da kaj je, obstaja; SODOBNA USTREZNICA: predstavljati
15.2 kaj; kaj z združitvijo postati nova celota; SODOBNA USTREZNICA: dati
15.3 kdo/kaj; kaj narediti, povzročiti, da kaj nastane, se zgodi; SODOBNA USTREZNICA: ustvariti
15.4 nedov., kaj; kaj delati, omogočati, da kdo postane deležen česa pozitivnega; SODOBNA USTREZNICA: koristiti
15.5 kdo; (h komu), koga, za koga določiti, izbrati, postaviti koga za določeno delo, funkcijo; SODOBNA USTREZNICA: postaviti
15.6 kdo; kaj narediti vse potrebno, da se kak dogodek uresniči; SODOBNA USTREZNICA: prirediti
15.7 nedov., v zvezah s tragedija, komedija, kdo; kaj s prikazom stvarnosti, zlasti usod in dogajanja, ustvarjati posnemanja vreden zgled za dramsko delo, igro; SODOBNA USTREZNICA: predstavljati, ponazarjati
16. s samostalnikom, navadno izglagolskim, ali pridevnikom, z oslabljenim pomenom, kdo/kaj; česa, (od česa, zavoljo česa), komu/čemu, k čemu, kaj, za kaj, (s čim) izraža dejanje, kot ga določa samostalnik ali pridevnik
17. kdo/kaj; komu, kaj, s prisl. določilom kraja narediti, povzročiti, da kdo/kaj pride
17.1 na določeno mesto; SODOBNA USTREZNICA: dati, položiti
17.2 v določen položaj; SODOBNA USTREZNICA: položiti
18. v velelniku, z nikalnico, kdo/kaj; komu, kaj narediti, da se more kaj zgoditi; SODOBNA USTREZNICA: pustiti, dopustiti
18.1 pogosto z nedoločnikom, kdo; komu, koga/kaj omogočiti, da kdo dobi kaj ali da se kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dati
19. nedov., z nikalnico, v zvezi z za, kdo; za koga/kaj imeti, kazati željo, pripravljenost spoznati koga/kaj, ukvarjati se s kom/čim; SODOBNA USTREZNICA: meniti se
19.1 z nikalnico, kdo; za kaj biti do česa v takem odnosu, da vpliva na ravnanje; SODOBNA USTREZNICA: meniti se
19.2 z nikalnico, kdo; za koga imeti, kazati do koga zelo negativen odnos, izvirajoč iz prepričanja o njegovi ničvrednosti; SODOBNA USTREZNICA: prezirati, zaničevati
20. navadno z nedoločnikom, kdo/kaj; komu, kaj izraziti voljo, da kdo opravi kako dejanje; SODOBNA USTREZNICA: ukazati, naročiti
20.1 narediti, da je kdo dolžen opraviti kaj; SODOBNA USTREZNICA: naložiti
FREKVENCA: približno 7000 pojavitev v 51 delih
FRAZEOLOGIJA: Bog daj, Bog daj dobro jutro/dober dan/dober večer, Bog ne daj, dati antvert/odgovor od česa, za koga / dati račun/rajtingo od česa, dati besedo, dati (k čemu) tek, dati kaj na dan, dati kaj na pomnjenje, dati kaj na svetlobo, dati kaj od koga, dati koga/kaj pred kom, dati koga pod meč, dati koga pod noge/podplate (koga), dati komu/čemu dolg (česa), dati komu/čemu krivo , dati komu/čemu mesto/plac/prostor, dati komu/čemu prav, dati komu/čemu slovo, dati komu dobre/lepe besede, dati komu hude/trde besede, dati komu kaj k službi, dati komu kaj na del, dati komu kaj v misel, dati (komu) kaj v srce, dati komu kaj v usta, dati komu koga/kaj v roko/v roke/pod roke, dati komu roko/roke/desnico, dati komu srce , dati na vest, dati na znanje, dati odlog života, dati v smrt, dati voljo k čemu, kakor Bog da, kamer Bog da, ne dati ene škufice/obeno škufico za kaj, ne dati komu pokoja/miru
TERMINOLOGIJA: dati (deželo) na rešitvo, dati falš pričo

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

desetina -e samostalnik ženskega spola
dajatev desetega dela česa, navadno namenjena duhovnikom; SODOBNA USTREZNICA: desetina
FREKVENCA: 139 pojavitev v 16 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

desnica -e (desnica, destnica, disnica) samostalnik ženskega spola
1. desna roka; SODOBNA USTREZNICA: desnica
1.1 biblijsko ta roka glede na dejanje, ki ga opravlja; SODOBNA USTREZNICA: desnica
1.2 v krščanstvu in judovstvu veličina, moč Boga, izkazana z dejanji; SODOBNA USTREZNICA: desnica
2. navadno v zvezi z na desna stran; SODOBNA USTREZNICA: desnica
2.1 v Stari zavezi jug, južna stran
2.2 častno mesto, ki kaže moč, pomembnost tistega, ki ga zaseda
2.3 ekspresivno, s predlogom izraža, da kdo komu nudi podporo, pomoč, ga varuje
FREKVENCA: približno 400 pojavitev v 43 delih
FRAZEOLOGIJA: po desnici ino levici / z levico ino desnico

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

dežela -e (dežela, dažela, dežala) samostalnik ženskega spola
1. obsežnejše, s kakimi značilnostmi povezano, zaokroženo ozemlje; SODOBNA USTREZNICA: dežela
1.1 ozemeljsko zaokrožena politično-upravna enota pod oblastjo enega vladarja, navadno podrejenega višjemu vladarju; SODOBNA USTREZNICA: dežela
1.2 izraža izvor, pripadnost določenemu ozemlju
1.3 v zvezah iti/pojti čez deželo / vleči na deželo (začeti) premikati se iz kraja v kraj; SODOBNA USTREZNICA: potovati, odpotovati
1.4 v zvezah rojenska/očina dežela / dežela doma dežela, v kateri se je kdo rodil in/ali v kateri prebiva; SODOBNA USTREZNICA: domovina
2. prebivalci obsežnejšega, s kakimi značilnostmi povezanega, zaokroženega ozemlja
3. s prilastkom kraj, kjer prebiva Bog in kjer zveličani večno živijo po smrti; SODOBNA USTREZNICA: nebesa
4. zemeljska površina, ki je ne pokriva morje; SODOBNA USTREZNICA: kopno
5. del zemeljske površine kot gospodarska dobrina; SODOBNA USTREZNICA: zemlja
5.1 kar se pridobi z gojenjem rastlin na takšni površini; SODOBNA USTREZNICA: pridelek
6. področje zunaj večjih mest; SODOBNA USTREZNICA: podeželje
FREKVENCA: približno 4500 pojavitev v 44 delih
FRAZEOLOGIJA: dežela živih
TERMINOLOGIJA: obljubljena dežela

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

dinja [dínja] samostalnik ženskega spola

rastlina dinja, LATINSKO: Cucumis melo, ali njen plod

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

díšati, -ím, vb. impf. 1) einen Geruch von sich geben, riechen; lepo d.; d. po čem, nach etwas riechen; vino po sodu diši, der Wein hat einen Fassgeruch; dišeč, wohlriechend; — 2) schmecken, munden; nič mi ne diši (jesti), ich habe keinen Appetit; lačnemu tudi malo zabeljena jed diši, der Hunger ist die beste Würze, Cig.; — 3) = duhati, riechen: imaš nos, pa diši, Dol.; — imajo nos in ne diše, Dalm.; d. smrad peklenski, Jsvkr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

dišati [dišáti diším] (dušati) nedovršni glagol
  1. dišati
  2. tekniti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

divjina [divjína] samostalnik ženskega spola
  1. divje rastoče rastlinje
  2. meso divje živali

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

dleskati [dleskáti dleskȃm] nedovršni glagol

z jezikom dajati kratke, nizke, nezveneče glasove; dleskati; tleskati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

dobra misel [dóbra mȋsǝu̯] samostalniška zveza ženskega spola

rastlina origano, dobra misel, LATINSKO: Origanum vulgare

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

dobri -ega posamostaljeno
1. kdor ima pozitivne lastnosti, zlasti v moralnem pogledu; SODOBNA USTREZNICA: dobri
2. s širokim pomenskim obsegom kar je zaželeno, pozitivno v precejšnji meri; SODOBNA USTREZNICA: dobro
2.1 kar je namenjeno za zadovoljitev človekovih materialnih in duhovnih potreb; SODOBNA USTREZNICA: dobro
2.2 v zvezi (komu) k dobremu v korist, prid komu; SODOBNA USTREZNICA: v dobro
2.3 v zvezi imeti/vzeti/gorivzeti/držati za dobro ne pripisovati/pripisati slabega namena ravnanju, dejanjem ljudi, okoliščinam v zvezi z njimi, tudi če so za koga neugodni; SODOBNA USTREZNICA: imeti za dobro, vzeti za dobro
3. v zvezi dobro vzdati/vzdajati/zdati ob srečanju s kom z besedami, kretnjo, mimiko izraziti/izražati spoštovanje, naklonjenost; SODOBNA USTREZNICA: pozdraviti, pozdravljati
FREKVENCA: približno 2100 pojavitev v 47 delih
FRAZEOLOGIJA: hoditi po dobrim
TERMINOLOGIJA: drevo spoznanja/vedenja/znanja dobrega ino hudega

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

dobro4 (dobru, dobro) členek
1. izraža skladnost trditve z resničnostjo; SODOBNA USTREZNICA: res, zares
1.1 izraža podkrepitev trditve; SODOBNA USTREZNICA: res
2. poudarja prepričanost o čem; SODOBNA USTREZNICA: gotovo
2.1 poudarja nepreklicnost česa; SODOBNA USTREZNICA: zagotovo
3. v kalkirani zvezi tako dobro – kakor izraža odsotnost kakršne koli omejitve; SODOBNA USTREZNICA: prav
4. izraža soglasje, privolitev; SODOBNA USTREZNICA: prav
5. izraža omejitev, pridržek; SODOBNA USTREZNICA: sicer
6. v zvezi z več poudarja pomen besede, na katero se nanaša; SODOBNA USTREZNICA: še
7. izraža omejevanje na najmanjšo količino ali mero; SODOBNA USTREZNICA: vsaj
FREKVENCA: 105 pojavitev v 20 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

dohtar -ja m akademski izobraženec, tj. zdravnik, pravnik ali teolog: en Magiſter Philoſophiæ, inu Dohtar im. ed. Svetiga piſſma ǀ Gospud Dohtar im. ed. pomogajtemi, sakaj vam bom lepu plazhal ǀ kakor en Dohtar im. ed., ali Arzat ǀ Dohter im. ed. ima ſvoje piſſma, inu praude naſtrani puſtiti ǀ Dohter im. ed. vſe ſamerkanu najde, prebere, inu gre pred Rihtaria, ſazhneo ſe praudat ǀ tam gori je bil Dohter im. ed. Svetiga Piſſma ratal ǀ od moiga lubiga Pomozhnika S. Bonaventura Seraffinskiga Dohteria rod. ed. ǀ hudizh gre k'enimu dohtariu daj. ed. ǀ ſe je bila salubila veniga Dohtaria tož. ed. ǀ njega imenuje Seraphinskiga Dohtaria tož. ed. ǀ prezei po Dohtarja tož. ed. poshle ǀ Je bil smalal eniga Dohtarja tož. ed., inu sapiſſal … On sa vſe shtudera ǀ mu shenka eno moſhno danariu, ſakaj pres letè Dohtary im. mn. nimaio beſsed ǀ Dohtarij im. mn. nej ſo vupajna imeli njega osdravit ǀ Antoninu Ceſsarju Dohtary im. mn., ali Arzati ſo bily saudali ǀ Pojte ſem Ceſſary, Krajli, Firshti, Groffi, Shlahtniki, Dohtery im. mn., Rihtary ǀ enij na ſvetu ſo vboſy, drugi bogati, enij kmetje, drugi shlahtniki, eny hlapzi, drugi Goſspodarij, enij Antduerharij, drugi Dohterij im. mn. ǀ ona neposhlusha beſſede teh Philoſophou, ni Theologou, ni Dohtariou rod. mn. Svetiga Piſſma ǀ kai s' ena velika nepamet bi bila tiga zhloveka, kadar bi on hotel ſamu volen jeſti eno gobo zhes ſvit tih Dohteriou rod. mn. ǀ vſy jeſiki Prerokou, inu Svetih Dohtoriou rod. mn. taiſto hualio ǀ nej ſte k' Dohtarjom daj. mn. shli ǀ s'Ribizhu Dohtarje tož. mn. je bil ſturil ǀ vſe Dohtarje tož. mn. vkup poklizheio, ty veliku arzny skuſhaio angelski dohtar epitet sv. Tomažu Akvinskemu: s. Thomas Angelski Dohtar im. ed. sklene ǀ Inu urshoh da ta Angelſki Dohtar im. ed., sakaj ſe taku imenuje serafinski dohtar epitet sv. Bonaventuri: vſe kar S. Bonaventura ſeraphinski Dohtar im. ed. je piſſal ← nem. Doktor ← lat. doctor ‛učitelj’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

dojiti [dojīti dojím] nedovršni glagol

dojiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

dokler (dokler, dokljer) veznik
1. v časovnih odvisnih stavkih, redko v zvezah dokler – dotle, dokler – tako za izražanje, da traja dejanje nadrednega stavka toliko časa kolikor dejanje odvisnega; SODOBNA USTREZNICA: dokler
1.1 v zvezah s koli, godi za poudarjanje nedoločnosti, poljubnosti trajanja odvisnega stavka; SODOBNA USTREZNICA: dokler
2. v časovnih odvisnih stavkih za izražanje, da traja dejanje nadrednega stavka do nastopa dejanja v odvisnem; SODOBNA USTREZNICA: dokler
2.1 brez zanikanega glagola, redko v zvezi noter dokler, v TPo 1595 pogosto v zvezi dokler da
2.2 z zanikanim glagolom
3. v časovnih odvisnih stavkih za izražanje, da se dejanje v odvisnem stavku dogaja ob istem času kakor dejanje v nadrednem stavku; SODOBNA USTREZNICA: medtem ko
4. v vzročnih odvisnih stavkih, po vzoru pomenskih možnosti nemškega veznika dieweil za izražanje dejstva, da je vsebina odvisnega stavka vzrok dogajanju v nadrednem; SODOBNA USTREZNICA: ker
FREKVENCA: približno 1500 pojavitev v 22 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

doli prislov
1. izraža stanje ali obstoj na nižjem mestu, položaju; SODOBNA USTREZNICA: doli
2. izraža gibanje ali usmerjenost proti nižjemu mestu, položaju; SODOBNA USTREZNICA: dol
FREKVENCA: približno 1000 pojavitev v 43 delih
FRAZEOLOGIJA: gori – doli / gori ali doli, ne vedeti (ne/ni) gori ne/ni doli

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

dòli jèsti ~ jém nedov. obgrizovati: 'ſivino dájmo páſzti, naj mládoga drevja doli ne jej KM 1790, 80

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

dolunčica [dolȗnčicanepopoln podatek] (dolončica) samostalnik ženskega spola

navadno množina sorta jabolk

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

domačija [domačȋja] samostalnik ženskega spola

stanovanjska, gospodinjska oprema

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

dren2 [drȅn] samostalnik moškega spola

plod drena; drenulja

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

drenulja [drenúlja] (drnulja) samostalnik ženskega spola

plod črnega trna; trnulja

PRIMERJAJ: grmulja, trnulja

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

drevo -esa/-a (drivu, drevu, drivo, drevo) samostalnik srednjega spola
1. lesnata rastlina z deblom in vejami; SODOBNA USTREZNICA: drevo
2. orodje, priprava za oranje; SODOBNA USTREZNICA: ralo
3. snov, iz katere so deblo, veje in korenine dreves in grmov; SODOBNA USTREZNICA: les
4. pokončna lesena priprava za izvrševanje smrtne kazni
FREKVENCA: približno 650 pojavitev v 32 delih
TERMINOLOGIJA: drevo spoznanja/vedenja/znanja dobrega ino hudega, jadreno drevo

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

drezen1 [drezẹ̑n] samostalnik moškega spola

rastlina polaj, drobna meta, LATINSKO: Mentha pulegium

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

dristljivka [dristljȋvka] (drstljivka) samostalnik ženskega spola

navadno množina jagoda mandragore

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

drobnjak [drobnják] samostalnik moškega spola

rastlina drobnjak, LATINSKO: Allium schoenoprasum

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

drobtinica [drobtínica] samostalnik ženskega spola

navadno množina krušna drobtina

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

drožje [dróžje] množinski samostalnik ženskega spola

sredstvo za vzhajanje testa; droži

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

družína, f. 1) die Hausgenossen, Mur., Cig.; — 2) die Familie; veliko družino imeti; za družino skrbeti; — 3) das Gesinde, die Dienerschaft; veliko družine imeti; z družino jesti, mit den Leuten essen; devetero družine, neun Dienstboten, Cig.; družina mu je nezvesta; pa tudi: družina so mu nezvesti, Met.-Mik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

dvečiti [dvečīti dvẹ́čim] nedovršni glagol

žvečiti

PRIMERJAJ: zvečiti, žvečiti, žvekati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

dvojiti1 -im nedovršni glagol
1. kaj; od česa delati, da kaj ni več skupaj; SODOBNA USTREZNICA: ločevati
2. kaj; kaj ločevati v dele, navadno v dva; SODOBNA USTREZNICA: deliti, cepiti
FREKVENCA: 22 pojavitev v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

dvorišče -a (dvorišče, dvoriše) samostalnik srednjega spola
1. (ograjen) nepokrit prostor ob (glavni) stavbi; SODOBNA USTREZNICA: dvorišče
1.1 negotovo kar omejuje, ograjuje tak prostor; SODOBNA USTREZNICA: ograja
FREKVENCA: 104 pojavitve v 6 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

elend -a samostalnik moškega spola
biblijsko jelenu podobna divja žival, dovoljena za prehrano Judov; v sodobnem prevodu antilopa
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

epatka [epātka] samostalnik ženskega spola

drevo indijski orešek, LATINSKO: Anacardium occidentale, ali njegov plod

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

erbič -a samostalnik moškega spola
1. kdor dobi premoženje po umrlem; SODOBNA USTREZNICA: dedič
1.1 kdor neposredno po kom drugem pridobi določene pravice; SODOBNA USTREZNICA: naslednik
2. navadno s prilastkom, v krščanstvu kdor je zaradi vere v Kristusa deležen večne sreče v nebeškem kraljestvu
FREKVENCA: 203 pojavitve v 33 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

erperge [ẹ́rperge] (erprge, irperge, irprge) množinski samostalnik ženskega spola

gostilna s prenočiščem

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

erythace [erythāce] množinski samostalnik neugotovljivega spola

citatno čebelji kruhek, fermentirani cvetni prah

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

ežbičje [ežbīčje] samostalnik srednjega spola

krma za divje živali

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

ežbin [ežbīn] samostalnik moškega spola

kdor krmi divje živali

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

ežbišče [ežbíšče] samostalnik srednjega spola

prostor za shranjevanje krme

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

facelj [fácǝlj fácǝljna] samostalnik moškega spola

testen svaljek za pitanje perutnine, zlasti gosi, kopunov

PRIMERJAJ: fadljati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

fadljanje [fadljȃnje] samostalnik srednjega spola

pitanje, zlasti perutnine

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

fadljati [fadljáti fadljȃm] nedovršni glagol

pitati, tj. na silo hraniti, zlasti perutnino

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

fagotelj [fagọ́tǝlj] samostalnik moškega spola

kos, grižljaj

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

figa [fíga] samostalnik ženskega spola

drevo ali grm smokva, figa, LATINSKO: Ficus carica, ali njegov plod

PRIMERJAJ: figovje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

figa -e samostalnik ženskega spola
1. nizko južno listnato drevo z dlanastokrpimi listi in sladkimi sadovi; SODOBNA USTREZNICA: figa, figovec, smokva
1.1 zelen ali vijoličast sad tega drevesa s sočnim, sladkim mesom; SODOBNA USTREZNICA: figa, smokva
2. okrogel živalski iztrebek; SODOBNA USTREZNICA: figa
FREKVENCA: 84 pojavitev v 12 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

figica [fígica] samostalnik ženskega spola

navadno množina majhna, nezrela smokva, figa

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

flam [flȃm] samostalnik moškega spola

potrebušina, flam

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

flancat [flāncat] samostalnik moškega spola

neka sladica, verjetno flancat

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

frigana riba [frȋgana ríba] samostalniška zveza ženskega spola

navadno množina dušena, kuhana riba

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

frigati [frȋgati frȋgam] nedovršni glagol

dušiti, kuhati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

front [frọ̑nt] samostalnik moškega spola

živež, hrana

PRIMERJAJ: fronta

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

fronta [frọ̑nta] samostalnik ženskega spola

živež, hrana

PRIMERJAJ: front

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

frontati [frọ̑ntati frọ̑ntam] nedovršni glagol

oskrbovati z živežem, hrano; preživljati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

frunča [frūnča] samostalnik ženskega spolanepopoln podatek

plod brusnicenepopoln podatek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

fruštik [frȗštik] samostalnik moškega spola

zajtrk

PRIMERJAJ: zajtrenica, zajtrka

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

fruštikati [frȗštikati] nedovršni glagol

zajtrkovati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

futer [fȗtǝr] samostalnik moškega spola

rastlinska hrana za živali; krma

PRIMERJAJ: futraža

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

futrati1 [fȗtrati fȗtram] nedovršni glagol

krmiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

futraža [futrāža] samostalnik ženskega spola

rastlinska hrana za živali; krma

PRIMERJAJ: futer

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

garcarola [garcarọ̄la] samostalnik ženskega spola

navadno množina sorta hrušk

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

garmus [gārmus] samostalnik moškega spola

koroško pojedina ob obletnici kakega dogodka

PRIMERJAJ: obletnica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

gebanica [gẹ̄banica] (gibanica) samostalnik ženskega spola

daritveni, praznični kolač

PRIMERJAJ: primorska gebanica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

glad [glȃd] samostalnik moškega spola

lakota, glad

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

glodati [glọ́dati glọ́dam] nedovršni glagol

glodati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

glodavec [glọ́davǝc] (glodalec) samostalnik moškega spola

kdor gloda, glodavec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

gnesti [gnésti gnédem] nedovršni glagol

gnesti

PRIMERJAJ: nagnesti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

gnjad [gnjȃd] (gnjat) samostalnik moškega spola

(svinjsko) pleče

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

goba jur [gọ́ba jūr] (jur) samostalniška zveza ženskega spola

goba golobica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

goditi [godīti godím] nedovršni glagol
  1. povzročati, da postane kaj godno, zrelo; goditi; zoriti
  2. zdraviti

PRIMERJAJ: godniti, zgodniti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

godlja [gọ̑dlja] samostalnik ženskega spola

godlja, tj. juha, v kateri se kuhajo klobase

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

godniti [godnīti godním] nedovršni glagol

povzročati, da postane kaj godno, zrelo; goditi; zoriti

PRIMERJAJ: goditi, zgodniti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

golica [golíca] samostalnik ženskega spola

pšenica s klasjem brez res

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

gomela [gomẹ̑la] samostalnik ženskega spola

cvet(ovi) kamilice

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

gomelice [gomẹ̑lice] množinski samostalnik ženskega spola

cvet(ovi) kamilice

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

gorizrediti [górizredīti górizredím] (goriizrediti, gorivzrediti, gori zrediti, gori izrediti, gori vzrediti) dovršni glagol

vzrediti, vzgojiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

gospoda -e ž gospoda: Judouska Gospoda im. ed., je miſlila koku bi mogla S. Jacoba na ſvoj tall perpravit ǀ IudausKa Gospoda im. ed./mn. ſo ga bily sa Capitana poſtavili ǀ bote hoteli pres mire jeſti, inu pijti, kakor Gospada im. ed. ǀ veliku Rimske Gospode rod. ed. ſò bily na ohzet povabeli ǀ grè k'Iudouski Goſpodi daj. ed. ǀ sa novu lejtu shenkam taku Goſpodi daj. ed., kakor kmetom ǀ Vna, ſe huali de vſaketeri Goſpody daj. ed. ſi uppa kuhat ǀ Obedn ſe nej potſtopil Krajlu povedat de bi ſe h' ſmerti perpravil, sakaj veliki Gospodini daj. ed.+ nej navada povedat, de bi ſe h' ſmerti perpravili ǀ en dan je bil povabil Rimsko Goſpodo tož. ed. v'gostje ǀ kakor je nauada danaſhni dan per Gospodi mest. ed. ǀ Cicero je shelel, de bi ſyn pred Rimsko Gospodo or. ed. enu lepù govorjene naprei perneſel ǀ Sydj ta offertni Annas s' to Judousko Gosbodo or. ed. Kongruenca z glagolom v množini v drugem zgledu temelji na pomenu in torej ne kaže na slovnično množino samostalnika; → gosposka.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

gostarija [gostarȋja] samostalnik ženskega spola

gostija

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

gostìti -ím nedov. gostiti, streči gostu: nyegove szprevávce gosztio KOJ 1848, 81; pren. ki mené ſzpreſzvétim Tejlom tvojim, i krvjom goſztis KM 1783, 110; Doli poſzadis Kſzvojmi ſztoli, i goſztis vſze BKM 1789, 360
gostìti se -ím se dobro jesti in piti: i goſztio ſze je vſzáki dén ſzvetlo KŠ 1771, 226; ſze je 's-nyimi goſztio KM 1796, 80; On ſze dobro z-mojim goſzti SIZ 1807, 61; Gda bi ſze vkup ſzprávleni Filiſzteuske goſztili KM 1796, 50u
gostéči -oga sam. gost, svat: i potom ti vnogi gosztécsi szo sze v-Büdino napótili AI 1875, br. 1, 4

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

gostje [góstje] samostalnik srednjega spola

gostija

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

gostnišče [gostníšče] samostalnik srednjega spola

jedilnica, obednica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

govedina [govẹ̑dina] samostalnik ženskega spola

govedina

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

grah [grȁh] samostalnik moškega spola

rastlina grah, LATINSKO: Pisum sativum, ali njeni plodovi

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

grgljati [grgljáti grgljȃm] nedovršni glagol

grgrati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

gristi [grísti grízem] nedovršni glagol

gristi

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

grizenje [grízenje] samostalnik srednjega spola
  1. grizenje
  2. bolečine v trebuhu; kolika

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

grižljaj [grȋžljaj] samostalnik moškega spola

grižljaj

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

grmulja [grmúlja] samostalnik ženskega spola

navadno množina plod črnega trna; trnulja

PRIMERJAJ: drenulja

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

grozd [grȍzd grózda] samostalnik moškega spola

grozd

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

grozdiče [grozdíče] samostalnik srednjega spola
  1. grozdna jagoda
  2. ribez

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

grozdje [grọ́zdje] samostalnik srednjega spola

grozdje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

grozdje -a s grozdje: Kadaj ſte vidili, de bi na terny raslu grosdie im. ed., ali fige na oſſati ǀ vinogradi ſo polni slatkiga grosdia rod. ed. ǀ je bil ſnejdil … 20 liberz grosdja rod. ed. ǀ mu je bil Bug prepovedal vinu pyti, grosdie tož. ed. jèsti ǀ kadar bi vam vashe groſdje tož. ed. pokradili s'vinogradu

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

gruditi [grúditi grȗdim] nedovršni glagol

glodati

PRIMERJAJ: grusti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

grusti [grústi] nedovršni glagol

glodati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

gúliti, -im, vb. impf. 1) wetzen, reiben, abnützen, abreiben, Jarn., Mur., Cig., Jan., Erj. (Torb.); g. se, sich reiben, Cig., Jan.; psi se gulijo = se igrajo, Jarn.; — die Rinde, die Haare, die Haut abwetzen, schinden, Cig., SlGor.; — osla s palico g., (prügeln), Vod. (Izb. sp.); — g. kaj, = brez zob jesti, C.; — 2) schlecht geigen, fiedeln, Jan., C.; — vsak svojo guli = vsak svojo gode, Gor.; — 3) ausziehen, schinden (fig.), prellen, bedrücken, Cig., Jan., nk.; gulijo ga, dokler čutijo, da ima kak krajcar, jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

hajdinjàča -e ž močnata jed iz ajdove moke: Niti hajdinyače nebi meli jesti BJ 1886, 15

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

helčica [hélčica] samostalnik ženskega spola

navadno množina sorta jabolk

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

hitẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) eilen; čas hiti; mimo h., vorübereilen; — 2) sich beeilen; hiti, hiti z delom! beschleunige die Arbeit; hitim jesti, mlatiti, itd., ich beeile mich beim Essen, Dreschen, usw., vzhŠt.; kako mu hiti praviti, kar je čula! wie eilig sie ihm das Gehörte mittheilt! C.; — mit Eifer behaupten: zmerom ti je hitela, da jo bo vzel, jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

hladilnica [hladȋlnica] samostalnik ženskega spola

jama, prostor za shranjevanje živil pri nizki temperaturi

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

hlastati [hlastáti hlastȃm] nedovršni glagol

hlastno jesti, hlastati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

hlástən, -stna, adj. hastig, gierig, Cig. (T.), nk.; h. po čem, gierig nach etwas, C.; hlastno jesti, gierig, hastig essen, SlN.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

hleb [hlȅb hlẹ́ba] samostalnik moškega spola

koroško hlebec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

hlebček [hlẹ̑bčǝk] samostalnik moškega spola

majhen hlebec; hlebček

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

hlebec [hlẹ̑bǝc] samostalnik moškega spola

majhen hlebec; hlebček

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

hlebnica [hlẹ̑bnica] samostalnik ženskega spola

kos tkanine, na katerem se mesi testo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

hotẹ́ti, hǫ́čem, -čèm, z nikalnico: ne hotẹ́ti, nę́čem (nǫ́čem), vb. impf. 1) wollen; kdor hoče jesti, mora delati; inf. (iti, imeti, storiti itd.) je pogostoma izpuščen: kam hočete? otročiči hočejo kruha; kaj čem s teboj? was soll ich mit dir anfangen? ne more, kakor bi hotel, die Hände sind ihm gebunden, Cig.; to mu ni hotelo v glavo, das wollte ihm nicht einleuchten, Cig.; kaj hočete od mene? was wollt (verlangt) ihr von mir? kaj mi pa hoče? was will er denn mit mir? saj ti nihče nič neče, es will dir ja niemand etwas Leides anthun; kdo pa mi kaj hoče? wer wünscht mich denn? C.; naj se zgodi, kar hoče, es mag was immer geschehen; naj bo(de), kakor hoče, dem sei, wie ihm wolle; hoti ali ne hoti, du magst, mochtest, er mag, mochte wollen oder nicht, C.; vsak človek ima trenotja, ko ga, hoti ali ne hoti, obidejo misli, prijetne, neprijetne, to ni v njegovi moči, Str.; hočeš (ali) nočeš, hote (ali) nehote, nolens volens, Cig.; hočeš nočeš, moraš poslušati do konca, Jurč.; hočeš nečeš, moral je iz prodajalnice, Erj. (Izb. sp.); moral je, hotel ali ne hotel, govoriti, Jurč.; hotę́ vorsätzlich, geflissentlich, Cig., Jan., Banjščice (Goriš.)-Erj. (Torb.), BlKr.; z naslednjim: da, wollen, daß ...; — hoče, da bi drugi se po njem ravnali; — Bog hotel! wollte Gott! Cig., Jan., Krelj, Dalm., Kast., Ravn., nk.; Bog hotel, da ... Dalm.; Bog ne hotel, da ... Dalm.; — dobro h. komu, jemandem wohl wollen, freundlich gesinnt sein, Mur., Cig., Jan., nk.; (po nem.); — 2) čèš, in der Meinung, mit dem Gedanken, als wenn; menijo, češ, zdaj je končano, sie meinen, damit sei es abgethan, Met.; varujte se vpričo ljudi delati svojih dobrih del, češ, da bi vas videli, Ravn.; češ, je mislil sam pri sebi, Jezus bo skoraj pozemeljsko kraljestvo postavil, Ravn.; vsi berači k meni hodijo, češ, imam vsega dosti, jvzhŠt.; = anti češ (an češ), Lašče-Levst. (Rok.); — 3) hoče se mi (piti, jesti, spati), es gelüstet mich, Mur., Cig., Jan., C., Met.-Mik.; hotelo se mu je glasno zaječati, Zv.; meni se ne hoče krvi od juncev in jagnet, Dalm.; nič se mi ne hoče, ich hab zu nichts Lust, bin verstimmt, Cig.; ni se mu hotelo, es beliebte ihm nicht, Let.; — 4) hočem z infinitivom za futurum (pri starejših pisateljih, Mik. (V. Gr. IV. 862.)); tedajci mu če križ v gostje priti, Krelj-Mik.; ti nečeš moje duše v peklu pustiti, Dalm.-Mik.; tako tudi v Koboridskem kotu na Goriškem-Erj. (Torb.); — pomni: inf. nav. htẹ́ti; praes. 1. sing. hčem, Mik., nk.; očem, Gor., Rož.; hočo, Trub., Krelj; čo, Trub., Kast.; hočo, hoču, BlKr.-Mik.; Nečo, nečo, Ive dragi, Npes. (BlKr.)-Let.; ščę̑m, nèščem, ogr.-Valj. (Rad); hòču, ču, nèčem (néčem), nèču, kajk.-Valj. (Rad); 3. pl. (poleg: hočejo) hotę́, Trub., Krelj-Mik.; (poleg: nečejo, nočejo) nehte, BlKr.; néte, netę́, Valj. (Rad); — hoč, hoči, nam. hočeš, Krelj, Gor.-Mik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

hȏvsati, -am, vb. impf. = požrešno jesti: svinje hovsajo, BlKr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

hram [hrȃm hramȗ] samostalnik moškega spola

prostor za shranjevanje živil; kašča; shramba

PRIMERJAJ: hramba

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

hrana [hrána] samostalnik ženskega spola

hrana, živila

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

hranik [hraník] samostalnik moškega spola

kdor skrbi za zalogo živil

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

hrániti -im nedov. hraniti, dajati hrano: nam do tisztoga dnéva lepou morete hrániti to nasso dévojko SIZ 1807, 6; On je gotov vsze hrániti KAJ 1848, 9; ár ti nyé hránis ABC 1725, A8a; Otsa drági nebeszki, ſteri vſze hránis KŠ 1754, 243; esche zdai me hráni TF 1715, 21; nyé varuie ino hráni SM 1747, 86; naj i tejlo ſzpodobnim tálom hránimo KŠ 1754, 28; On bode i váſz hránio BRM 1823, 6; tam ſzo ga kouvranye hránili KM 1796, 75; pren.Tak i nadale hráni Düso KŠ 1754, 267; Ocsa vas nebeſzki nyé hráni KŠ 1771, 20; nass Ocsa nebeszki, hráni naſſe duse KM 1783, 20; Naj tih vörnih nyih Düſe hráni KMK 1780, 62; nego je hránte vu ſztráhi i opominanyi Goſzpodnovom KŠ 1771, 586
hrániti se -im se
1. preživljati se: z-vogrszkim krühom sze hránis KOJ 1833, XIII; Ar zdelom rouk tvoji bodes ſze hráno KŠ 1754, 168; kaj ſze je nyihova dr'zéla hránila ſzkráleſzke zemlé KŠ 1771, 380
2. jesti, uživati: Zgrablivci se s temi slabejšimi stvári hránijo AI 1878, 7
hránjeni -a -o hranjen: Moj'zes: vugoden je bio Bougi, ki je hrányeni tri mejſzecze KŠ 1771, 360; Ka sze naj od gláda szmrti resijo od nasega országa szo hrányeni AI 1875, kaz. br. 3

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

hren [hrȅn] samostalnik moškega spola
  1. rastlina hren, LATINSKO: Armoracia rusticiana
  2. rastlina vodna kreša, LATINSKO: Nasturtium

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

hrustati [hrústati hrústam] nedovršni glagol

žvečiti kaj krhkega; hrustati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

hrustavka [hrustȃvka] samostalnik ženskega spola

sorta češnje hrustavka

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

hrustljati [hrustljáti hrustljȃm] nedovršni glagol

po malem žvečiti kaj krhkega; hrustljati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

hruševica [hrúševica] samostalnik ženskega spola

hruškova juha

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

hruška [hrȗška] samostalnik ženskega spola

drevo hruška, LATINSKO: Pyrus communis, ali njegov plod

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

ibrik [ībrik] samostalnik moškega spola

majhen kotel; kotliček

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

íti, grę́m, (tudi: grèm), grę́dem, ídem, imprt. pójdi, ídi, part. praes. gredę́, gredǫ́č, (idę́, idǫ́č, Levst. [Sl. Spr.], C.); pf. šə̀ł sə̀m, fut. šə̀ł bǫ́m, pọ́jdem, vb. impf. 1) gehen; kam greš? zdaj gredo, jetzt kommen sie; i. svojo pot, seines Weges gehen; za kom i., jemandem folgen, nachgehen; i. po kaj, etwas holen, abholen; na, nad koga i., auf jemanden losgehen; z vojsko na (nad) koga i., jemanden bekriegen; za pogrebom i., an einem Leichenzug theilnehmen; s procesijo i., eine Procession halten; tudi: an der Procession theilnehmen; na vojsko i., in den Krieg ziehen; i. na tuje, po svetu, in die Fremde, in die weite Welt ziehen; i. v vojake, unter die Soldaten gehen; i. po opravkih, den Geschäften nachgehen; i. na semenj, zu Markte gehen; i. na božjo pot, eine Wallfahrt thun; i. na izprehod, spazieren gehen; i. na delo, an die Arbeit gehen; na ladjo i., sich einschiffen, Cig., Jan.; i. na morje, unter Segel gehen, Cig.; s supinom: i. spat; i. na potok prat; i. plenit, auf Beute ausgehen; na to gre, da ..., er strebt darnach, ..., vzhŠt.-C.; — sich bewegen: i. v kolobar, sich im Kreise bewegen, sich drehen; solnce gre za goro, die Sonne geht unter; i. rakovo pot, zurückgehen, im Verfall begriffen sein, Rückschritte machen; — dež, sneg, toča gre, es regnet, schneit, hagelt; tanek piš gre po smrečju, LjZv.; — lahko gre od njega, er hat einen leichten Stuhlgang, Cig., C., jvzhŠt.; — jesti, piti mi ne gre, es schmeckt mir nicht; vino gre v glavo, der Wein nimmt den Kopf ein, Cig.; bolezen gre po ljudeh, die Krankheit grassiert unter den Leuten, Jan. (H.); od njega ne gre dober glas, er steht in keinem guten Rufe, Cig.; — 2) gebracht werden, fortgeschafft werden, abgehen; pritožba gre k okrajnemu glavarstvu, die Beschwerde wird an die Bezirkshauptmannschaft gerichtet, Levst. (Nauk); mnogo žita gre iz dežele, viel Getreide wird exportiert, Cig.; ta denar več ne gre, dieses Geld hat keinen Cours mehr, Cig., Dol.-Levst.; to blago ne gre več, dieser Artikel ist außer Cours, Cig.; ne gre v prodaj, wird nicht leicht angebracht, jvzhŠt.; blago gre izpod rok, geht ab; To, bratec, med učene gre lingviste, Preš.; — in einen Zustand versetzt werden: i. v šibre, in Trümmer gehen; pod zlo, po zlu i., verderben, zugrunde gehen; tako preveč v izgubo gre, es geht auf diese Art zu viel verloren, Cig.; denarji gredo na malo, das Geld nimmt ab, Cig.; — verbraucht werden: vse je šlo, alles ist daraufgegangen, alles ist verthan; v to zidanje je šlo mnogo lesa, dieser Bau hat viel Holz gebraucht; — ne bo šlo vse v to posodo, dieses Gefäß wird nicht alles fassen; — vonstatten gehen: izpod (od) rok i.; delo mu gre od rok, er arbeitet flink; ne gre, pa je, kurzum, es geht nicht, Cig.; če bo šlo po sreči, wenn es gut geht; — 3) sich entwickeln; iti v veje, sich ästen, Cig.; i. v perje, ins Kraut wachsen; solata gre v glave, häuptelt sich; — 4) sich handeln; iti za kaj: ide za to, da izvršimo veliko misel, es handelt sich um die Realisierung einer großen Idee, Cig. (T.); ne gre mi za kaka dva goldinarja, es soll mir nicht auf ein paar Gulden ankommen, Cig.; za glavo mu gre, es geht ihm ums Leben; gre komu ob glavo, Ravn.-Mik.; ob život, Dalm.; — ali ti gre ob pamet? bist du toll? Cig.; na jok mi gre, es ist mir so weinerlich, Cig.; — 5) sich geziemen; Ti se pa v jutro lepo napravi, Kakor vsaki nevesti gre, Npes.-K.; tako ne gre, so geht es nicht an; kakor gre, wie es sich ziemt; ženi na ljubo gre nekaj žrtvovati, Jurč.; okregati jih je šlo, sie hätten getadelt werden sollen, Ravn.-Mik.; gebüren: vsakemu gre toliko; njemu gre čast; Brešno, ki popotnim gre, Npes.-K.; olajšila, idoča potujočim vojakom, DZ.; mož, ki mu gre vera, Levst. (Zb. sp.); — gehören: to ne gre vmes, Cig.; še nekaj naukov gre sem, Ravn.; semkaj gredoč, hieher gehörig, DZ.; — 6) glagol "iti" se izpušča: ide k pastirjem, a oni nad njega, Mik.; ne dajo mu v hišo.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

iverica [iveríca] samostalnik ženskega spola

navadno množina medena pogačica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

izjedati [izjẹ́dati izjẹ́dam] nedovršni glagol

požirati, izjedati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

izjesti [izjẹ́sti izjẹ́m] dovršni glagol

požreti, izjesti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

jabolčnik [jábou̯čnik] samostalnik moškega spola

jabolčna čežana

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

jabolko [jábou̯ko] samostalnik srednjega spola

jabolko

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

jagoda [jágoda] samostalnik ženskega spola

jagoda

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

jajce [jájce jajcẹ́ta] samostalnik srednjega spola

jajce

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

jajnik [jājnik] (jajnjak) samostalnik moškega spola

praznični kruh iz jajčnega testa

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

jamnica [jȃmnica] samostalnik ženskega spola

jama za shranjevanje repe, korenja čez zimo; zasipnica

PRIMERJAJ: repnica2

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

janež [jánež] samostalnik moškega spola

rastlina janež, LATINSKO: Pimpinella anisum

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

jarica [járica] samostalnik ženskega spola

vrsta žita, morda pira

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

jebača [jebáča] samostalnik ženskega spola

medena pogača

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

ječmen [jéčmen] samostalnik moškega spola

rastlina ječmen, LATINSKO: Hordeum vulgare

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

ječmenova kaša [ječmẹ́nova káša] samostalniška zveza ženskega spola

ječmenova kaša, ješprenj

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

jed [jẹ̑d jedȋ] samostalnik ženskega spola

jed

PRIMERJAJ: jedba

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

jedba [jẹ̑dba] samostalnik ženskega spola

jed

PRIMERJAJ: hrana

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

jẹ̑dəc, -dca, m. der Esser, Mur., Cig., Jan.; kjer je veliko blaga, tamkaj je tudi dosti jedcev, Škrinj.-Valj. (Rad); jedcev je dosti, pa jesti je malo, jvzhŠt.; — der Kostgänger, Cig.; — tudi: jẹdə̀c, -dcà, Dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

jedejoč (jedeoč) deležnik

PRIMERJAJ: jesti

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

jedišče [jedíšče] samostalnik srednjega spola

jedilnica, obednica

PRIMERJAJ: jestnišče

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

jẹ̑dkati (dodatek k slovarju), dodaj: — = jesti (v otročjem govoru), Dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

jedrce [jédrce] samostalnik srednjega spola

jedrce

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

jedro [jédro] samostalnik srednjega spola

jedrce

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

jelcigar [jẹ́u̯cigar] (jelcegar, jevcegar, jevcigar) samostalnik moškega spola

sorta jabolk

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

jelenina [jelenína] samostalnik ženskega spola

divjačinsko, jelenovo meso

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

jesen1 [jésen] samostalnik moškega spola

drevo jesen, LATINSKO: Fraxinus excelsior

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

jẹ́sti, jẹ́m, vb. impf. 1) essen (von Menschen), fressen (von Thieren); krava ne je tega, die Kuh frisst das nicht; ne bo več kaše jedel = er ist todt, Cig.; prinesi (daj) mu jesti, bring (gib) ihm zu essen, grem si po jesti, ich gehe etwas zu essen holen; nimam kaj jesti, ich habe nichts zu essen; pojdite jest, kommt zu Tische; zdaj jejo (jedo), jetzt sind sie bei Tische; dobro j., einen guten Tisch führen; pri kom ješ? bei wem hast du die Kost? Cig.; veselo je gledal, kako se mu (detetu) dobro je, wie es ihm schmeckt, Jurč.; — jeden mesec, jedeno solnce, die Mondes-, Sonnenfinsternis, Mik.; — 2) ätzen, fressen, verderben; rja je železo, der Rost frisst das Eisen; — 3) beißen: nekaj me je, es beißt mich etwas, bolhe me jejo, jvzhŠt.; — je me, ich habe Bauchgrimmen, Cig., C.; — 4) ärgern, kränken, Cig., C.; to ga je, das macht ihm Sorgen, das ärgert ihn, Cig., C.; vest ga je, das Gewissen beißt ihn, Cig.; — j. se, sich grämen, Mur., Cig.; — 5) j. se, zanken, hadern, Mur.; sosedje se zmeraj jedo, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

jèsti jéjm tudi jém nedov.
1. jesti: kai je ztoga dreva ſzáda dobro jeſzti SM 1747, 6; ſzlobodnoje pred K. Vecsérjov jeſzti KŠ 1754, 211; ſteroga je nej ſzlobodno bilou nyemi jeſzti KŠ 1771, 38; Jeſzti Enni KM 1790, 93; Pod vcsenyom je nikomi nej szlobodno jeszti KOJ 1845, 9; Njegovo [jazbečevo] meso je dobro jesti AI 1878, 10; Nej so meli kaj jesti BJ 1886, 9; csi piem, ali jem vu koterom meſzti SM 1747, 83; csi jejm, ali pijém KŠ 1754, 239; kteri nevreidno jei, i pie SM 1747, 24; Csi prevecs jej i pijé KŠ 1754, 36; Zakaj jej vas Vucsitel KŠ 1771, 28; naj krüh jej KM 1796, 7; Ki de ga [kruh] gyo, vſzigdár de 'zivoucsi BKM 1789, 177; Midva jeiva zetoga ograda drevja ſzád SM 1747, 5; Csi jejmo, piémo KŠ 1754, 24; Pri stoli delamo i jeimo BJ 1886, 8; Koliko godikrát zetoga krüha jeite SM 1747, 23; Záto, ali jejte, ali piéte KŠ 1754, 80; zakaj zpublikánusmi jejte i piéte KŠ 1771, 181; gda krüh jejo KŠ 1771, 50; gda váſz jejſzt zovéjo KM 1790, 82; naj ſzpokojnoſztyov delajoucſi ſzvoj krüh jejo KŠ 1754, 166; Ne jeita ſnyega SM 1747, 5; Vzemte ino jeite TF 1715, 39; Vzemite, ino jeite SM 1747, 40; Jête mi 'ze KAJ 1870, 87; vu ſterom dnévi ſnyega bodes jel SM 1747, 6; Gda bos jo i naſzitis ſze KŠ 1754, 168; ſteri dén bodes 's-nyega jo KM 1796, 6; Sterikoli bode jo ete krüh KŠ 1754, 208; Csi bode ſto jo zetoga krüha KŠ 1771, 286; ka bomo jeli, ali ka bomo pili KŠ 1754, 90; ka bomo jeli KŠ 1771, 20; zetoga dreva bodeta jela SM 1747, 6; csi bodeta te prepovejdani ſzád jela KM 1796, 7; keliko krát jeli boudete TF 1715, 39; ka bodte jeli, i ka bodte pili KŠ 1771, 20; Jelie Bog erkal, kaibi zetoga ograda nikakſega ſzáda ne jela SM 1747, 5; Jo ſzam, pio SŠ 1796, 70; dnesz szem nika nêjo KAJ 1870, 8; i on je tüdi jel SM 1747, 6; Ivan krſztiteo nej je jo, ni pio KŠ 1771, 36; ka je i on jo 's-nyega KM 1796, 7; ka je ſz-prepovejdanog drejva ſzád jejla KM 1796, 7; Niti ſzmo zobſztom nikoga krüha nej jeli KŠ 1771, 629; jeli ſzo i pili ſzo KŠ 1771, 82; pren. ágencz vüzenszki, koga Boug veli jeszti BKM 1789, 96; gde jejm zmojmi vucsenikmi ágnecza KŠ 1771, 245; gde ſcsés da jeis vüzenſzkoga ágnecza KŠ 1771, 88; gda mi nyegovo ſzvéto Teilo jeimo SM 1747, 40; vüzenſzkoga ágnecza, naj ga jejmo KŠ 1771, 245; z-Dreva znánye dobroga ino hüdoga ne jei SM 1747, 6; z-Dreva znánye dobroga ino hüdoga ne jej KM 1796, 6; vzemte i jejte, eto je moje tejlo KŠ 1754, 8b
2. uničevati: 'sabe, tejlo nam jele bodo SŠ 1796, 49
3. mučiti, vznemirjati: Csi te pa edendrügoga grizli i jeli KŠ 1771, 568
4. v nedoločniku jed, hrana: nemorem gorisztánoti, jeszti ti szpraviti KAJ 1870, 8; Záto je zdaj velo gor’ prineſzti jeſzti SIZ 1807, 32
jedóuči -a -e jedoč: I prineſzte to krmleno tele, zareſte je i jedoucsi veſzélmo ſze KŠ 1771, 223

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

jesti [jẹ́sti jẹ́m] nedovršni glagol

jesti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

jesti glagol

PRIMERJAJ: jedejoč

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

jesti nedov., F42, acalánthis, -dis, oſſád, ali szhetize, kateriga ẛarnîe ṡhtiglizi radi jedó; aedere, jeiſti; edo, -re, jéſti, vṡhiti; estur âb edor, ſe jei; fagoldori, kateri jidò preklete rizhy; fruges, ſléherni ſad te ṡemle, kateri ſe jei inu vṡhiva; ips, ipsis, en rogázh, en zherv, kateri terṡtje jei; nomae, -arum, eni prehudi toruvi, ali bolezhine, katere okuli ſebe jidó, ali reṡjédajo; prandere, obédvati, koſſilu jeiſti; rapunculus, -li, rapunzila ſalata, ſe s'korenzam jei; superedere, verhu jéſti, ali potler jéſti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

jesti jem nedov. jesti: di y nimaio dati ni jeiſti nedol., ni pyti ǀ nemorem jejsti nedol., nemorem spati ǀ nej mogal ni jejſti nedol., ni ſpati ǀ de li imajo dobru pyti, inu jeisti nedol. ǀ skuſi mirakel je bil taiſtom dal ieiſti nedol. ǀ on da apetit dobru pijti, inu jeſti nedol. ǀ Bug prepovedal vinu pyti, grosdie jèsti nedol. ǀ eno cello deshelo je bil v'goſtie povàbil, inu vſim obilnu dall pyti, inu jèſti nedol. ǀ Kadar je bil Iesus noter shal v'eno hiſho eniga vihſhiga teh Fariſeou, na eno Sabboto Kruh jejsti namen. ǀ kadarkuli jeish 2. ed., ali pijesh ǀ v'Postu taku dobru meſsu jejsh 2. ed., kakor o Pustu ǀ de ſi lih jei 3. ed., vener ſe nemore naſitit ǀ Kmet jej 3. ed. kruh, inu pye vinu, katiru s' ſvojo roko ſi perdella ǀ dobru pye, inu jeij 3. ed. ǀ Ti bolni, inu cilu slabi ludje shiher meſſu jedò 3. mn. ǀ poſt je ſazhetik nebeskiga lebna, inu gliha teh Angelou, katiri nikuli nejedò +3. mn. ǀ Mosh k' ny pravi, bodite vshe drusgi, ali kuſsi, jei vel. 2. ed., inu molzhi ǀ Jeſt vam bom poshilal pishata, inu taiſte jeite vel. 2. mn. ǀ Sabinus li duakrat v'tedni je jedil del. ed. m ǀ bi bil rad ſhelod jeidil del. ed. m ǀ nihdar nej gorkiga iejdil del. ed. m ǀ taiſte je kuhal, inu jedel del. ed. m ǀ kateribo ta S. kruh jejdil del. ed. m ǀ v' poſti je meſſu jeidila del. ed. ž ǀ sheina bo vſe s'kuſi jedila del. ed. ž, inu pijla ǀ de bi 40 lejt zhloveka nevidla, ſrovu Korenje jedla del. ed. ž, inu vodo pila Kakor Maria AEgiptiaka ǀ druſiga nebò jeidla del. ed. ž ampak semlo ǀ nej druſiga jeila del. ed. ž ampak srovu koreine ǀ ukupaj per eni misi sta jedla del. dv. m ǀ s'ene ſklede ſta jedila del. dv. m ǀ leta dua ſta is ene sklede ieidla del. dv. m ǀ samu sozhivie, inu sele ſo jeidili del. mn. m ǀ de bi tudi ribe jeidli del. mn. m ǀ tard kruch ſo jedli del. mn. m ǀ nej ſo ſi rokè vmili, kadar ſo kruch jèdilij del. mn. m ǀ eno slatko spisho ſo jejdili del. mn. m ǀ malu bodo spali, inu jejdilij del. mn. m ǀ matere suoje otroke, ſo kuhale, pekle, inu jejdile del. mn. ž ǀ matere ſo ſvoie otroke jedjle del. mn. ž ǀ Deklizam dam sa Koſſilu en par pezhenih pishat, de bodo raven Matere kokushi jeidle del. mn. ž

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

jesti nedovršni glagol

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

jesti glag. nedov. ♦ P: 45 (TC 1550, TA 1550, TA 1555, TC 1555, TE 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, TA 1566, KB 1566, TC 1567, TL 1567, TPs 1567, KPo 1567, TC 1574, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DBu 1580, DPr 1580, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, BH 1584, DAg 1585, DC 1585, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

jesti se glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

jestnina [jestnína] samostalnik ženskega spola

ena ali več jedi, navadno kuhanih, ki tvorijo samostojni del v okviru enega obroka; jed; hod

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

jestnišče [jestníšče] samostalnik srednjega spola

jedilnica, obednica

PRIMERJAJ: jedišče

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

ješprenj [jẹ́šprenj] samostalnik moškega spola

ječmenova kaša; ješprenj

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

jete [2. os. mn. vel.] gl. jesti ♦ P: 1 (DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

jetrnica [jẹ̑trnica] samostalnik ženskega spola

jetrna klobasa

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

juha [júha] samostalnik ženskega spola

juha

PRIMERJAJ: čorba

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

južina [júžina] samostalnik ženskega spola

opoldanska malica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

južinati [júžinati] nedovršni glagol

malicati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

kàj kóga nedol. zaim. kaj: Jeli jeſzte eſche kai zvüna toga, na ſteroje vreidno navcsiti TF 1715, 45; Csi kai oblübi zmiloſcse, dá SM 1747, 75; ali piéte, ali kaj delate KŠ 1754, 81; Trüdim ſze za koj pozno KŠ 1754, 268; gde zſztároga zákona kaj naprej prináſa KŠ 1771 2 (B1b); nemajo kaj jeſzti KŠ 1771, 52; niki vdüsnoj vejſzti bolvana za koj dr'zijo KŠ 1771, 505; Eta rejcs ſztvoriti vcsini teliko, kak z-nicseſza kaj vö prineſzti KMK 1780, 9; nego ſcsé kaj prebránoga meti BKM 1789, 7b; csi tak zacsnemo kaj vcsiti KOJ 1833, V; Ki kaj hüdoga vidi ali csüje KOJ 1845, 9; dekoli v orszácskom ravnanyi mogôcsno bilo kaj privértivati AI 1875, kaz. br. 2; Nej so meli kaj jesti BJ 1886, 9

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

kajžerlj [kájžerǝlj kájžerǝljna] samostalnik moškega spola

goba karželj, LATINSKO: Amanita caesarea

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

kalina [kalína] samostalnik ženskega spola

grm ribez, LATINSKO: Ribes

PRIMERJAJ: kalinje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

kalinje [kalȋnje] samostalnik srednjega spola

ribezovo grmovje, LATINSKO: Ribes ( LATINSKO: rubrum, LATINSKO: nigrum)

PRIMERJAJ: kalina

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

kaloprc [kalọ̄prc] samostalnik moškega spola

rastlina zelena, klasasta meta, LATINSKO: Mentha spicata

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

kanela [kanẹ̑la] samostalnik ženskega spola

cimet

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

kapus [kȃpus] samostalnik moškega spola

rastlina zelje, LATINSKO: Brassica oleracea

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

kàr, I. pron. rel. 1) was; kar si iskal, to si našel; teci, kar najhitreje moreš, lauf, so schnell du nur kannst; kar najprej mogoče, ehestens, Cig.; kar najbolj, möglichst, C.; — kar — toliko, je — desto, Mik.; kar večji, to boljši, C.; kar dlje, tem bolj, Vrt.; — II. conj. 1) seit; kar ga poznam, seit ich ihn kenne; kar jaz pomnim, seit meinem Gedenken; prim. odkar; — ravno kar (nav. ravnokar), soeben; — 2) razen kar, samo kar, = razen da, samo da, Levst. (M.); druge dote mu nisem dal, razen kar sem mu hišo pustil, Levst. (M.); — 3) als (da) plötzlich; vse je bilo tiho: kar nekaj zašumi v listju; — III. adv. 1) ohne weiters, nur; kar v grob z mano, pod zemljo! Ravn.; kar na samo pismo zabeležiti, Levst. (Nauk); kar ustrelil ga je; kar pojdi! kar to-le, nur dieses hier; to ni, da bi se kar tako jemalo; — kar nič, rein nichts, Cig., C.; kar eden ne, nicht ein einziger, Cig.; kar veliko se doseže, recht viel erreicht man, Vrtov. (Km. k.); kar doteknil se ga nisem, ich habe ihn gar nicht berührt, Notr.-Levst. (M.); — 2) = nikar, nicht, Guts.; kar — temuč, nicht — sondern, Guts. (Res.); — geschweige: greh na greh nakopava, kar da bi se ga kesal, Ravn.; še poslušati me ni hotel, kar pa da bi mi bil kaj dal, jvzhŠt.; v tem pomenu tudi: ne kar: še vzel bi mi, ne kar dal, Jan. (Slovn.); še jesti nimamo, ne pa kar bi se lepo oblačili, Jan. (Slovn.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

karfijola [karfijólanepopoln podatek] samostalnik ženskega spola

cvetača, karfijola

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

karun [karȗn] samostalnik moškega spola

rastlina poljska materina dušica, LATINSKO: Thymus serpyllum

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

kaša [káša] samostalnik ženskega spola

kaša

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

kašnata klobasa [kȃšnata klobása] samostalniška zveza ženskega spola

klobasa z nadevom, ki mu je primešana kaša; kašnata klobasa

PRIMERJAJ: kašnica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

kašnica [kȃšnica] samostalnik ženskega spola

klobasa z nadevom, ki mu je primešana kaša; kašnata klobasa

PRIMERJAJ: kašnata klobasa

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

kašta [kȃšta] samostalnik ženskega spola

prostor ali stavba za shranjevanje žita; kašča

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

kavsati [kȃvsati] nedovršni glagol
  1. s kljunom segati po čem; kavsati
  2. gristi

PRIMERJAJ: kavsniti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

kavselj [kávsǝlj kávsǝljna] samostalnik moškega spola

grižljaj, košček

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

kavsniti [kávsniti kȃvsnem] dovršni glagol

kavsniti, ugrizniti

PRIMERJAJ: kavsati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

kihra [kȋhra] samostalnik ženskega spola

rastlina čičerka, LATINSKO: Cicer arietinum, ali njeni plodovi

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

kimelj [kímǝlj] samostalnik moškega spola

rastlina kumina, LATINSKO: Carum carvi, ali njen plod

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

kislina [kíslina] samostalnik ženskega spola

kisle stvari, jedi

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

klas [klȃs klasȗ] samostalnik moškega spola

klas

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

klasti [klásti kládem] nedovršni glagol

dajati živini krmo; pokladati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

klastje [nepopoln podatek] samostalnik srednjega spola

rastlinska hrana za živali; krma

PRIMERJAJ: klastnina

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

klastnina [klastnína] samostalnik ženskega spola

rastlinska hrana za živali; krma

PRIMERJAJ: klastje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

klavec [klȃvǝc] samostalnik moškega spola

klavec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

kljuvanje [kljuvȃnje] samostalnik srednjega spola

seganje s kljunom po čem; kljuvanje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

kljuvati [kljuváti kljújem] nedovršni glagol

kljuvati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

klobasa [klobása] samostalnik ženskega spola

klobasa

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

klobasar [klobȃsar klobȃsarja] samostalnik moškega spola

izdelovalec klobas; klobasičar

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

klobasica [klobasíca] samostalnik ženskega spola

majhna klobasa; klobasica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

kočljevati [kočljeváti kočljȗjem] nedovršni glagol

jesti dobre, izbrane jedi; sladkati se

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

kofetelj [kofẹ́tǝlj kofẹ́tǝljna] samostalnik moškega spola

kos, grižljaj

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

koj1 [kȍj] samostalnik moškega spola

hrana, živež

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

kojiti [kojīti kojím] nedovršni glagol
  1. prehranjevati, hraniti
  2. poučevati, izobraževati, učiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

kojle [nepopoln podatek]

reja, vzgoja

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

kolač [koláč] samostalnik moškega spola

velikonočni kruh

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

kolba [kọ̑lba] samostalnik ženskega spola

kokošje bedro

PRIMERJAJ: kolbica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

kolbica [kọ̑u̯bica] ali [kọ̑lbica] samostalnik ženskega spola

kokošje bedro

PRIMERJAJ: kolba

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

kolče [kolčȅ kolčẹ́ta] samostalnik srednjega spola

bet, s katerim se v pinji dela maslo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

koldem [nepopoln podatek] (kolden) samostalnik moškega spola

mandljevo jedrce

PRIMERJAJ: badem

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

koloraba [kolorȃba] (koleraba) samostalnik ženskega spola

rastlina koleraba, LATINSKO: Brassica oleracea var. gongyloides

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

korenje [korénje] samostalnik srednjega spola

rastlina korenje, korenček, LATINSKO: Daucus carota

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

korobela [korobéla] samostalnik ženskega spola

navadno množina neka sorta hrušk

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

kosilcati [kosíu̯cati] nedovršni glagol

zajtrkovati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

kosilo [kosílo] samostalnik srednjega spola

kosilo, južina

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

kositi1 [kọ́siti kọ́sim] nedovršni glagol

jesti kosilo; kositi

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

kosmač [kosmáč] samostalnik moškega spola

sorta jabolk kosmač

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

kostanj [kóstanj] samostalnik moškega spola

drevo kostanj, LATINSKO: Castanea sativa, ali LATINSKO: njegov plod

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

koščíca, f. 1) das Beinchen; slušne koščice, die Gehörknöchelchen, Erj. (Som.); — der Beinsplitter; s koščico se zadaviti; — ribja k., die Gräte, Zilj.-Jarn. (Rok.), Jan.; — = kocka, der Würfel, Rez.-C.; — 2) der Obststein; slive s koščicami vred jesti: sadne peške in koščice, Pirc; — der Kürbiskern, C.; — 3) der Merk (sium), Cig., Medv. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

kotel [kótǝu̯ kótla] samostalnik moškega spola

kotel

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

kotlič [kotlȉč] samostalnik moškega spola

majhen kotel; kotlič

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

kozica [kozíca] samostalnik ženskega spola
  1. vrsta sloke, morda LATINSKO: Scolopax palustris
  2. železna posoda na treh nogah za kuhanje; kozica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

kožica [kọ́žica] samostalnik ženskega spola
  1. kožica
  2. rastlina oljna repica, LATINSKO: Brassica rapa

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

krača [kráča] samostalnik ženskega spola

zgornji del prednje prašičeve noge

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

kràj, krája, m. 1) das Aeußerste, der Rand; na kraju stati; na kraj sveta, ans Ende der Welt; za krajem (gozda, hriba i. t. d.), am Rande, Saume hin; od kraja odriniti, vom Ufer stoßen, Z.; — das Ufer, das Gestade, Cig.; h kraju, proti kraju, landwärts, Cig.; — die Leiste am Tuche, Cig.; — pl. kraji, der Rand eines Hutes, Cig.; star klobuk širocih krajev, Levst. (Zb. sp.); — der Endpunkt (geogr.), Cig. (T.); kraj sence, der Schattenpunkt, Cig. (T.); das Ende; zgornji, dolnji kraj, das obere, untere Ende; od kraja do kraja, von einem Ende bis zum andern; iz vseh krajev in koncev, aus allen Ecken und Enden; s krajem očesa je ne morem videti, ich kann sie durchaus nicht leiden; od konca do kraja, vom Anfang bis zum Ende; vojakov brez kraja in konca, Soldaten ohne Ende, Cig.; stori tako, pa bo kraj besedi (die Sache hat ein Ende), Z.; ni ne kraja ne konca tega prepiranja, der Streit will kein Ende nehmen; pri kraju, zuende: le poslušaj, nisva še pri kraju; delo je pri kraju; z zdravjem sem pri kraju, meine Gesundheit ist zerrüttet, V.-Cig.; vino je pri kraju, der Wein ist zu Ende, Z.; do kraja, vollends, ganz und gar, gründlich; vse do kraja pokončati; — der Anfang: od kraja, vom Anfange an; od kraja začeti, von neuem beginnen; vse od kraja jesti, alles (ohne wählerisch zu sein) essen; vsi od kraja, alle durch die Bank; s kraja omenjen, eingangs erwähnt, DZ.; — die Seite: v kraj (dejati kaj, iti), beiseite, hinweg; delo je v kraju (abgethan), Lašče-Levst. (M.); pravda še ni v kraju, Levst. (Zb. sp.); Najina ljubezen v kraju bo, Npes.-Schein.; na dva kraja, nach zwei Seiten; na vse kraje sveta; na vse kraje, in jeder Hinsicht, C.; — po mojem kraju, was mich betrifft, C.; — 2) das Ackerbeet, V.-Cig., Lašče-Erj. (Torb.), Kr.; saditi v lehe ali kraje, Nov.; boš ene tri kraje povlekel. Jurč.; dvajset krajev njive, LjZv.; — 3) die Gegend; lep k., samoten k.; vsak kraj ima svoje navade; v tuje kraje iti; — der Ort, nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

krajec [krȃjǝc] samostalnik moškega spola

kos kruha, odrezan na koncu hlebca; krajec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

krapunzelj [nepopoln podatek] (krapuncel)

neka rastlina, verjetno motovilec, LATINSKO: Valeriana locusta, ali zvončnica, LATINSKO: Campanula rapunculus

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

kravojnica [nepopoln podatek] samostalnik ženskega spola

navadno množina sorta hrušk

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

krčma [kȓčma] samostalnik ženskega spola

gostilna, krčma

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

krčmar [krčmár] samostalnik moškega spola

gostilničar, krčmar

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

krčmarica [krčmaríca] samostalnik ženskega spola

gostilničarka, krčmarica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

krebuljica [krebúljica] samostalnik ženskega spola

rastlina krebuljica, LATINSKO: Anthriscus cerefolium

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

kremuc [kremȗc] samostalnik moškega spola

rastlina česnovka, LATINSKO: Alliaria

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

krhelj [kŕhǝlj] samostalnik moškega spola

rezina posušenega jabolka ali hruške; krhelj

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

krhljak [krhlják] samostalnik moškega spola

kruh s posušenimi hruškami, jabolki

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

krhljevec [kŕhljevǝc] samostalnik moškega spola

kašasta jed iz posušenih hrušk

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

križma [krȋžma] samostalnik ženskega spola
  1. olje z balzamom, ki se uporablja za maziljenje; krizma
  2. gostija ob krstu; botrinja

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

krma1 [kŕma] samostalnik ženskega spola

rastlinska hrana za živali; krma

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

krmiti [krmīti krmímnepopoln podatek] nedovršni glagol

dajati živali krmo; krmiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

krof2 [krȍf] samostalnik moškega spola

navadno množina ocvrto pecivo; krof

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

kruh [krȕh] samostalnik moškega spola

kruh

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

kruhar [krȗhar] samostalnik moškega spola

kdor peče kruh; pek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

kruhek (ta mali) [krȗhǝk ta mȃli] (mali kruhek) samostalniška zveza moškega spola

neko pecivo, ki ga pečejo ob novem letu

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

kruliti [krulīti krúlim] nedovršni glagol
  1. kruliti po trebuhu
  2. ropotati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

krušna kamra [krȗšna kȃmra] samostalniška zveza ženskega spola

prostor za shranjevanje kruha

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

ksaberta [nepopoln podatek] samostalnik ženskega spola

rastlina dobra misel, LATINSKO: Origanum vulgare

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

ksirič [nepopoln podatek] samostalnik moškega spola

posušena morska riba trska; polenovka

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

kuha [kúha] samostalnik ženskega spola

jedi, ki se kuhajo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

kuha -e ž kuhana jed: nikuli nej kuhe rod. ed. jedil, inu kadar v' bolesni ſo ga njegovi vishishi perſilili, de je mogal kaj kuhaniga jeſti (III, 516) → kuhati

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

kuhalnica [kúhau̯nica] samostalnik ženskega spola

kuhalnica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

kuhan -a prid. kuhan: Peteln tedaj bodi vasha Rihta, v'rajshi Kuhan im. ed. m ǀ koſſilu bo poſnu kuhano im. ed. s ǀ daitemi kuhane rod. ed. ž vode ǀ je mogal kaj kuhaniga rod. ed. s jeſti ǀ trije purgarij ſo na miſi eniga kuhaniga tož. ed. m ži. capuna imeli ǀ Hishnim Gospodiniam naprej poſtavem eno debelo kokush, v' nudelnih kuhano tož. ed. ž ǀ malukadaj ſó kuhanu tož. ed. s jedli ǀ shkoda sa taku dobre rezhy, de taku shleht ſo kuhane im. mn. ž → kuhati

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

kuhar [kȗhar] samostalnik moškega spola

kuhar

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

kuharica [kȗharica] samostalnik ženskega spola

kuharica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

kuhati [kúhati kȗham] nedovršni glagol

kuhati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

kukmak [kȗkmak] (kupmak) samostalnik moškega spola

neka goba, verjetno kukmak, LATINSKO: Agaricus arvensis

PRIMERJAJ: kukmanka

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

kumara [kúmara] samostalnik ženskega spola

rastlina kumara, LATINSKO: Cucumis sativus, ali njen plod

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

kumara -e ž kumara: v'Egijpti ſò veliku rib, zheſsna, zhebula, kumer rod. mn., dijn imeli (II, 540) ǀ sheli, inu ijſzhe buzhe, kumare tož. mn., zhebu, inu zheſsen (II, 541) ǀ kumare tož. mn., inu zhebu jeſti (II, 545) ← srvnem. kukumer ← lat. cucumer, cucumis ‛kumara’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

kutina [kútina] samostalnik ženskega spola

drevo kutina, LATINSKO: Cydonia oblonga, ali LATINSKO: njegov plod

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

kvas [kvȃs] samostalnik moškega spola

droži, kvas

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

kvasiti1 [kvasīti kvasím] nedovršni glagol

mešati droži, kvas v testo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

kvirc [kvȋrcnepopoln podatek] samostalnik moškega spola

začimba

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

lačen -čna prid. lačen: Oben kregul nej taku lazhen im. ed. m ǀ Chriſtus enu jutru je rajshal, inu je bil lazhin im. ed. m postal ǀ Kadar bo mene vidil de ſim nah bo mene oblekil, de ſim lazhim im. ed. m bodal meni Kruha ǀ de bi ſe supet k'naſhimu Nebeſhkimu Ozhetu, Kakor ta ſgubleni, inu lazhni im. ed. m dol. syn povernili ǀ imà gledat de drushina nej lazhna im. ed. ž ǀ nikar vshe sa tulikajn lazhniga rod. ed. m folka ǀ nej tedaj dado en piſilz Kruha timu lazhnimu daj. ed. m, en glash frishne vode timu sheinimu ǀ terbej ta lazhni tož. ed. m dol., inu prasni shelodizh naſitit, inu napolnit ǀ terbej tudi tiga lazhniga tož. ed. m ži. naſitit ǀ Vy ſte bily lazhni im. mn. m, inu shèjni pravice ǀ kadar ſvinie ſò lazhne im. mn. ž zvilio, inu proſſio jeiſti ǀ vſak dan naſſiti veliku lazhnih rod. mn. ǀ je bil naſſitil nekateru taushent lazhneh rod. mn. pershon ǀ tem lazhnem daj. mn. nej dall jeſti ǀ Gdu je bil savesal usta unim lazhnom daj. mn., inu poshreshnom levom ǀ s'veſseljem te potrebne, lazhne tož. mn. m, inu shejne je oskerbel

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

lakota [lákota] samostalnik ženskega spola

lakota

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

lakotnica [lákotnica] samostalnik ženskega spola
  1. požrešna, nikdar sita ženska
  2. (vbočeni) del telesa med zadnjim rebrom in kolkom; lakotnica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

lakotnija [lakotnȋja] samostalnik ženskega spola

nenasitnost, požrešnost

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

lava [láva] samostalnik ženskega spola

kuhinjska omara s pultom za pripravljanje jedi

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

lebati -am nedov. gostiti se, mastiti se, preobilno jesti in piti, veseljačiti: sdaj je zhaſſ lebat nedol., trunfat, pyanzhovat, pleſſat, lushte tiga meſſa tribat ǀ drugu ſe nedela, ampak pyanzhova, pleſſa, skaka, leba 3. ed. ǀ kaj menish de dusha jei, pyanzhova, inu leba 3. ed. ǀ sdaj shiher lebate 2. mn., pyanzhuate, nezhiſtoſt, inu loterio tribate ǀ do terde nozhj vkupaj lebaio 3. mn., inu pyanzhuaio ǀ Pojdite tedaj ſemkaj, inu dobru lebajmo vel. 1. mn. inu nuzajmo naſh shivot dokler je mlad ǀ Vsaki dan je lebal del. ed. m, inu pyanzhoval inu li ſvojmu trebuhu je ſtregil ǀ ſvojmu garlu ſò prevezh ſtregli, lebali del. mn. m, inu pijanzhuali ǀ s'mojm blagom bi lebali del. mn. m, inu trunfali ← srvnem. lëben ‛živeti, razgrajaško se obnašati’. V goriš. narečju je li̯ébat znano v pomenu ‛gostiti se, mastiti se’.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

lebeda [lebẹ́da] samostalnik ženskega spola

solatnica, ločika, LATINSKO: Lactuca

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

lecet [lẹ̑cǝt] samostalnik moškega spola

medeni kolač; lect

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

leča [lẹ́ča] samostalnik ženskega spola

rastlina leča, LATINSKO: Lens culinaris, ali njen plod

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

lembas [lẹ̄mbas] samostalnik moškega spola

velika ponev, pekač

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

lesnika [lesníka] samostalnik ženskega spola

samorasla, divja hruška; lesnika

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

lešnik [lẹ́šnik] samostalnik moškega spola

lešnik

PRIMERJAJ: olešnik, orešnik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

likof [lȋkof] (lijkop) samostalnik moškega spola

koroško pitje po sklenjeni kupčiji; likof

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

limberg [līmberg] samostalnik moškega spola

začimba ingver

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

limona [limóna] (elmona) samostalnik ženskega spola

drevo limonovec, LATINSKO: Citrus x limon, ali LATINSKO: njegov plodlimona

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

litovž [lítovž] samostalnik moškega spola

gostilna, točilnica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

lizanje1 [lízanje] samostalnik srednjega spola

lizanje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

lizanje2 [lizánje] (lazanje) samostalnik srednjega spola

testenine v obliki trakov, rezanci

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

lizati [lízati lížem] nedovršni glagol

lizati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

ljúbiti, -im, vb. impf. 1) lieben; l. koga, l. resnico; ljubite se med seboj (sabo), liebet einander; — 2) liebkosen, herzen, Cig., Jan., Rez.-C.; (on je detetce) ljubil, objemal in kušal, Trub. (Post.); — küssen, Cig., Jan., Zora; (hs.); — 3) Versprechungen machen: tako dolgo mi je ljubil, na zadnje mi vendar ni storil, Krn-Erj. (Torb.); — 4) ljubiti, behagen, wohl bekommen: vino mu ljubi, C.; zrak mu ljubi, Svet. (Rok.); izmed vsega sadnega drevja so mu hruške najbolj ljubile, LjZv.; gospodi ljubi veliko oko, LjZv.; ta jed mu ne ljubi, schmeckt ihm nicht, Levst. (Rok.); — lj. se, belieben, gefallen: ne ljubi se mi jesti; ljubi se mi spati; kakor se komu ljubi, wie es jedem beliebt; nič se mu več ne ljubi; gefallen, Jan., Cig. (T.); — prim. bav. es liebet, beliebet mir, Levst. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

lǫ̑čək 2., -čka, m. dem. lok; 1) der Geigenbogen, Lašče-Levst. (M.); — 2) z ločkom jesti, mit Appetit essen, jed mu je šla v loček, Lašče-Levst. (M.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

lonček [lónčǝk] samostalnik moškega spola

glinast lonček

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

lonec [lónǝc] samostalnik moškega spola

glinast lonec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

lošperna [lọ̑šperna] (lušperna) samostalnik ženskega spola

sorta hrušk

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

lozarna [nepopoln podatek] samostalnik ženskega spola

navadno množina sorta jabolk

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

luk [lȕk lúka] samostalnik moškega spola

luk, tj. rastlina iz rodu LATINSKO: Allium

PRIMERJAJ: beli luk, črni luk, pasji luk

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

luštrk [lȗštrk] (luštrek) samostalnik moškega spola

rastlina luštrek, LATINSKO: Levisticum offcinale

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

mačarija [mačarȋja] samostalnik ženskega spola

navadno množina sorta hrušk

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

mahovnica [mahọ̑vnica] samostalnik ženskega spola

jagoda dlakave mahovnice, LATINSKO: Vaccinium oxycoccosnepopoln podatek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

majaron [majarọ̑n] samostalnik moškega spola

rastlina majaron, LATINSKO: Majorana hortensis

PRIMERJAJ: majeron

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

majeron [majerọ̑n] samostalnik moškega spola

rastlina majaron, LATINSKO: Majorana hortensis

PRIMERJAJ: majaron

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

mak [mȁk] samostalnik moškega spola

rastlina mak, LATINSKO: Papaver rhoeas

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

makaron [makarọ̑n] samostalnik moškega spola

testenina, makaron

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

mal2 [mȃlnepopoln podatek] samostalnik moškega spola

pripravljena, kuhana jed

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

malica [mȃlica] samostalnik ženskega spola

malica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

malin [málin] (malen) samostalnik moškega spola

mlin

PRIMERJAJ: mlin

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

malina [malína] samostalnik ženskega spola

navadno množina plod maline, LATINSKO: Rubus idaeus

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

malinar [málinar] (malnar) samostalnik moškega spola

mlinar

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

malinec [mālinǝcnepopoln podatek] samostalnik moškega spola

navadno množina robidnica

PRIMERJAJ: robida

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

mandelj [mándǝlj mándǝljna] samostalnik moškega spola

mandelj

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

marelica [marẹ̑lica] samostalnik ženskega spola

marelica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

margarana [margarána] samostalnik ženskega spola

drevo granatno jabolko, LATINSKO: Punica granatum, ali LATINSKO: njegov plod

PRIMERJAJ: margaranovo jabolko

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

margaranovo jabolko [margaránovo jȃbou̯ko] samostalniška zveza srednjega spola

granatno jabolko

PRIMERJAJ: margarana

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

marvalana [marvalāna] samostalnik ženskega spola

navadno množina mirabela

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

maslarija [maslarȋja] samostalnik ženskega spola

masleni rogljič

PRIMERJAJ: maslenka

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

maslenik [máslenik] samostalnik moškega spola

lonec za shranjevanje masti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

maslenka [maslẹ́nka] samostalnik ženskega spola

masleni rogljič

PRIMERJAJ: maslarija

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

maslo [máslo] samostalnik srednjega spola

maslo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

mast [mȃst mastȋ] samostalnik ženskega spola

mast

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

mastiti [mastīti mastím] nedovršni glagol

dodajati zabelo, zabeljevati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

materina dušica [mȃterina dúšica] (dušica materina) samostalniška zveza ženskega spola

neka rastlina, verjetno materina dušica, divji timijan, LATINSKO: Thymus

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

mavca [māvca] samostalnik ženskega spola

sladnepopoln podatek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

mazda [nepopoln podatek] samostalnik ženskega spola

shramba za sadje

PRIMERJAJ: medija

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

mę̑d 2., mę̑da, medȗ, m. der Honig; satovni m., = m. v satovju, der Honigseim, Cig., C.; divji m., der Waldhonig, Cig.; der Lufthonig, der Honigthau, V.-Cig.; kosmati m., der Rauh- oder Tonnenhonig, V.-Cig.; cukrasti m., der Zuckerhonig, Cig.; steklenasti m., der Glashonig, Cig.; — kako reč za med jesti, etwas gerne essen, Rib.-M.; za med kaj vzeti, etwas gerne annehmen, Z.; brez potu ni medu, Npreg.-Cig.; govori, kakor bi med lizal, er ist von süßen Worten, Met.; na jeziku med, na srcu led, Npreg.-Zv.; — mačkin m. = smola, das Harz, Meg.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

med1 [mẹ̑d medȗ] samostalnik moškega spola

med

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

medenje [mẹ́denje] samostalnik srednjega spola

mešanje, žvrkljanje, medenje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

medija [mǝdȋja] samostalnik ženskega spola

shramba za sadje

PRIMERJAJ: mazda

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

mediti [medīti medím] nedovršni glagol

povzročati, da sadje postane medno; mediti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

melisa [melīsa] samostalnik ženskega spola

rastlina melisa, LATINSKO: Melissa ( LATINSKO: officinalis)

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

memljati [mǝmljáti mǝmljȃm] (momljati) nedovršni glagol
  1. govoriti brez zob, nerazločno; momljati
  2. žvečiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

mera -e ž mera: kadar bo mera im. ed. nashih grehou napolnena ǀ G. Bug do ene guishne mere rod. ed., inu vage perpuſti zhloveka greshnu shiveti ǀ Tudi vy Hoshtery bote mogli rajtingo dati, od tajste premajhine mire rod. ed., inu vage s'katerimi ſte ludy goluffali ǀ bote hoteli pres mire rod. ed. jeſti, inu pijti ǀ my ſmo ga dolshni bres vſe glihe, inu mire rod. ed. lubiti ǀ Vezhi dejl Hosterju ſe fardama sakaj faush mero tož. ed. imaio ǀ vinu s'vodo meiſhaio, ali pak manshi mirro tož. ed. dadè ǀ jest ſim ſe vſijh vishah profliſsal en krajzer vudobit, sdaj per meri mest. ed., sdaj per intereſsu ǀ per meri mest. ed. ſim vſelei kai vudobil ǀ Resbite tajſte krijve mere tož. mn.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

mesar [mesár mesárja] samostalnik moškega spola

mesar

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

mesarstvo [mesȃrstvo] samostalnik srednjega spola

mesarija, mesarstvo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

mesiti [mesīti mẹ́sim] nedovršni glagol

mesiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

mesnica [mesníca] samostalnik ženskega spola

prodajalna mesa, mesnica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

mesnik [mesník] samostalnik moškega spola

navadno množina sorta jabolk

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

mesnina [mesnína] samostalnik ženskega spola

mesna jed

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

meso [mesọ̑ mesȃ] samostalnik srednjega spola

meso

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

mesti2 [mẹ́sti mẹ́dem] nedovršni glagol

iz smetane delati maslo; mesti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

mešta [mẹ̑šta] samostalnik ženskega spola

neka jed ali krma iz več sestavin

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

meta [mẹ̑ta] samostalnik ženskega spola

rastlina meta, LATINSKO: Mentha ( LATINSKO: piperita)

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

mirabelica [mirabẹ̑lica] samostalnik ženskega spola

navadno množina sadež mirabele

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

mlečnica [mlečnícanepopoln podatek] samostalnik ženskega spola

prostor za shranjevanje mleka; mlečnica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

mlekarica [mlẹ̑karica] samostalnik ženskega spola

ženska, ki razvaža, prodaja mleko

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

mleko [mlẹ́ko] samostalnik srednjega spola

mleko

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

mleti [mlẹ́ti mẹ́ljem] nedovršni glagol

mleti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

mleziva [mlẹ́ziva] samostalnik ženskega spola

prvo mleko; mlezivo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

mlin [mlȋn] samostalnik moškega spola

mlin

PRIMERJAJ: malin

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

mlinec [mlȋnǝc] samostalnik moškega spola

mlinec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

močnik [mọ́čnik] samostalnik moškega spola

močnik, tj. juha iz moke in vode

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

mohant [mọ̑hant] samostalnik moškega spola

skuta, sirček, mehki sir

PRIMERJAJ: mohovt

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

mohovt [mọ̑hovtnepopoln podatek] samostalnik moškega spola

koroško skuta, sirček, mehki sir

PRIMERJAJ: mohant

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

moka [mọ́ka] samostalnik ženskega spola

moka

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

motovilec [motovȋlǝc] samostalnik moškega spola

rastlina motovilec, LATINSKO: Valerianella locusta

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

mrdljáti, -ȃm, vb. impf. jesti in m. = jesti, kakor brezzob starček, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

mrlẹ́zgati, -am, vb. impf. počasi, izbirčno jesti, Dol., Ip., GBrda.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

mrva [mŕva] samostalnik ženskega spola
  1. posušena trava kot krma za živali
  2. zelo majhna količina; mrvica

PRIMERJAJ: mrvica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

mrvica [mŕvica] samostalnik ženskega spola
  1. posušena trava kot krma za živali
  2. zelo majhna količina; mrvica

PRIMERJAJ: mrva

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

mrzlotina [mrzlotína] samostalnik ženskega spola

sladoled

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

multra [mūltra] samostalnik ženskega spola

korito za mesenje testa; mentrga; nečke

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

murba [mȗrba] (murva) samostalnik ženskega spola

murvin plod; murva

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

murka [mūrka] samostalnik ženskega spola

kumara

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

musterd [mūsterd] samostalnik moškega spola

rastlina gorčica, LATINSKO: Sinapis

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

muškatelica [muškatẹ̄lica] samostalnik ženskega spola

navadno množina sorta hruške muškatelica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

muškatov oreh [muškȃtov óreh] samostalniška zveza moškega spola

muškatni orešček

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

muželj [múžǝlj] samostalnik moškega spola

navadno množina rezanec, testenina

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

nadnica [nadníca] samostalnik ženskega spola

za bolnika predpisana prehrana; dieta

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

nageljnova žebica [nágǝljnova žebíca] samostalniška zveza ženskega spola

navadno množina nageljnova žbica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

najesti se [najẹ́sti se najẹ́m se] dovršni glagol

najesti se

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

napajati [napājati napājam] nedovršni glagol

napajati

PRIMERJAJ: napojiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

napočȋvič, adv. mit Pausen, zuweilen rastend: n. delati, jesti, Št.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

napojiti [napojīti napojím] dovršni glagol

napojiti

PRIMERJAJ: napajati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

nastačila [nastačíla] samostalnik moškega spola
  1. kdor skrbi za zaloge hrane in njeno pripravo
  2. vodja poročnega slavja

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

nemọ̑č, f. 1) die Ohnmacht, die Schwäche, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), M., Valj. (Rad); nemoč in pomanjkanje, Dalm.; — die Krankheit, Habd.-Mik., Z.; — eine fraisenartige Krankheit der Schweine, ogr.-C.; — (adj. schwach: obležal je bolan in nemoč, Jurč.); — 2) črez nę̑moč, über die Kräfte, übermäßig, Cig., C., Levst. (Slovn.); črez nemoč delati, jesti, piti, Cig.; nikoli ne tožite, če nimate vsega črez nemoč, Ravn.; živino na poti črez nemoč goniti, Levst. (Nauk); tudi: črez nemọ̑č, Krn-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

neške [nǝškẹ̑] množinski samostalnik ženskega spola

podolgovata plitva posoda za mesenje; nečke

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

nešplja [nẹ̑šplja] samostalnik ženskega spola

navadno množina nešplja, tj. plod drevesa LATINSKO: Mespilus germanica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

novina [novína] samostalnik ženskega spola
  1. nov sadež, pridelek
  2. novica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

objedje [objẹ̑dje] samostalnik srednjega spola

sladek poobedek; desert

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

oblat [ọ̑blat] samostalnik moškega spola
  1. hostija
  2. piškot iz tankega, cevasto zvitega testa

PRIMERJAJ: olipa

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

obletnica [oblẹ̑tnica] samostalnik ženskega spola
  1. obletnica
  2. pojedina ob obletnici kakega dogodka

PRIMERJAJ: garmus

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

oblica [oblíca] samostalnik ženskega spola
  1. krogla
  2. dušena repa

PRIMERJAJ: kugla

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

ocvirek [ocvȋrǝk] samostalnik moškega spola

ocvirek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

Odam [ōdam] samostalnik moškega spola

svetopisemsko osebno ime Adam

PRIMERJAJ: odamov krhelj

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

odhodnja [odhọ̑dnja] samostalnik ženskega spola

pogostitev ob odhodu, slovesu; odhodnica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

odstavljati od mleka [odstávljati od mlẹ́ka odstávljam od mleka] nedovršna glagolska zveza

odstavljati od dojenja

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

odteščati se [odteščáti se odteščȃm se] dovršni glagol

odteščati se

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

ogladiti -im dov. udariti: karsnar sa vſako stopino ga s' palzo pò reprah ogladi 3. ed., taku da kadar je damu prishal nej mogal na nogah ſtati od truda, inu shlaku nej mogal jeſti, inu ſpati (III, 74)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

oglodati [oglọ́dati oglọ́dam] dovršni glagol

oglodati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

ohraniti dov., F11, alleluja, hvalite Bogá, ali ohrani mene Búg; conservare, ṡkraniti, pervarovati, obderṡhati, ohraniti; diatetica, ena ordunga pyti inu jeſti ẛa ẛdravje ohraniti; munire, mozhnu ſturiti, poterdniti, obarovati, ohraniti; osanna, ohrani naṡ, tebe poniṡhnu proſſimo; permunire, dobru obarovati, ali ohraniti, mozhnu ſturiti; praeservare, ohraniti; praeservativum, [arznia] katera boléṡni brani, inu ohrani pred boléṡnjo; reservare, ṡkraniti, ohraniti, ṡaderṡhati; retinere, ohraniti, saderṡhati, vſtaviti, gori derṡhati; servare promiſsa, oblubo derṡhati, ohraniti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

ohrovt [ọ́hrovt] samostalnik moškega spola

rastlina ohrovt, LATINSKO: Brassica oleracea var. sabauda

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

okrožnik [okrọ̑žnik] samostalnik moškega spola

krožnik

PRIMERJAJ: taler

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

olešnik [olẹ́šnik] samostalnik moškega spola

lešnik

PRIMERJAJ: lešnik, orešnik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

olipa [olīpa] samostalnik ženskega spola

navadno množina piškot iz tankega, cevasto zvitega testa

PRIMERJAJ: oblat

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

oljbar [ọ̑ljbar] (oljebar, oljibar, voljbar, voljebar, vojlibar) samostalnik moškega spola

oliva

PRIMERJAJ: oljika

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

opresnik [oprẹ̑snik] samostalnik moškega spola

nekvašen kruh; opresnik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

ordunga ž, F13, abnórmis, -me, pres ordunge; adagia sunt: Nikomer h'dopadanîu, ali k'ẛhalimu, mèro inu ordungo dajati; canon, -onis, ordunga, poſtava; canonicè, po pravi ordungi; canonicus, v'duhovni verſti, ordungi; convictus, -ctus, po ordungi reja, v'kúp prebivanîe, vſakdanîa hrana, druſhtvu; diatetica, ena ordunga pyti inu jeſti ẛa ẛdravje ohraniti; digestum, v'eno ordungo perpravlenu; disciplina militaris, ṡholnerska ordunga; lex, poſtava, ṡapuvid, viṡha, ordunga; methodus, -di, ordunga, viṡha; praescriptio, en naprei piſſani furm ... ali ſuſebna viṡha, ali ordunga, enu prepovedanîe; regula, viṡha, ordunga

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

oreh [óreh orẹ́ha] samostalnik moškega spola

drevo oreh, LATINSKO: Juglans regia, ali njegov plod

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

orešček [orẹ̑ščǝk] samostalnik moškega spola

majhen oreh; orešček

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

orešnik [orẹ̑šnik] samostalnik moškega spola

lešnik

PRIMERJAJ: lešnik, olešnik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

osláščiti se, -im se, vb. pf. Appetit bekommen: sprva ni htel jesti, a potem, kadar je okusil, jel je v slast = se je oslaščil, Vas Krn-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

ošlopnik [ošlọ̑pnik] samostalnik moškega spola

omarica s hrano ali pijačo; kredenca; bife

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

oštarija [oštarȋja] samostalnik ženskega spola

gostilna

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

oštir [oštír] samostalnik moškega spola

gostilničar

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

otava [otȃva] samostalnik ženskega spola

druga košnja; otava

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

otẹ̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. ad oteti; 1) wegnehmen: Turki so jim po sili otemali vse, kar so mogli, Navr. (Let.); — 2) retten, Cig.; — 3) o. komu kaj, jemandem etwas widerwärtig o. ekelhaft machen, C.; — o. se, sich sträuben, C.; — o. se, widerstehen: jed (jesti) se mi otema, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

otẹ́pati, -tẹ̑pam, -pljem, vb. impf. ad otepsti; 1) o. koga, abprügeln, Cig., Jan.; na nedolžnih otročičev dan hodijo otroci po hišah otepat, Št.-Navr. (Let.); — ausklopfen, snope o.; predivo o., den Flachs schwingen, Cig.; — herabschlagen: orehe, želod o.; — = hlastno jesti; žgance o.; — 2) herumschlagen; z rokami o.; krava z repom oteplje; — o. se, sich wehren, sich weigern, C.; muham se o., Z.; braniti in o. se, Zv.; — o. se česa, sich zu erwehren suchen, C.; etwas los zu werden suchen, C.; — o. se s kom, sich abgeben, Jan.; sich abplagen: ukvarjam in otepljem se z revščino, Levst. (Zb. sp.); — o. se, faul sein, C.; — 3) o. se, sich im Gehen die Kleider beschmutzen, Z.; — 4) = hlastno jesti, Dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

otepávati, -am, vb. impf. = otepati, Z.; — = hlastno jesti: o. velik kos ajdovega kruha, Andr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

otę́ti, otmèm, vb. pf. 1) retten, befreien; o. koga lakote, Ravn.; o. koga pogube, o. hišo ognja, Cig.; o. koga smrti, Levst. (Nauk); o. koga iz plamena, Ravn.; o. koga iz nevarnosti, Cig.; o. se, sich retten; o. se z naglim tekom, Ravn.-Valj. (Rad); sich frei machen, sich befreien, Cig., Jan.; volkodlak se otme zverinstva, LjZv.; — 2) o. se, widerstehen: otme se mi (jesti, delo) = ogabi se mi, C.; — (pomni: praes. ótmem, Kras-Valj. [Rad]; otámem: to jo otame, jvzhŠt.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

oves [óvǝs] samostalnik moškega spola

rastlina oves, LATINSKO: Avena sativa, ali njena užitna semena

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

ovsenjak [ovsenják] (ovsenak) samostalnik moškega spola

ovsen kruh; ovsenjak

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

packana [packána] samostalnik ženskega spola

navadno množina sorta jabolk

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

padijan [padijȃn] samostalnik moškega spola

rastlina janež, LATINSKO: Pimpinella anisum, in začimba iz njenih semen

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

pajtelj [pájtǝlj pájtǝljna] samostalnik moškega spola

sito v obliki žakeljca v mlinu

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

papati [pápati pápam] nedovršni glagol

jesti, papati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

parjenik [pȃrjenik] samostalnik moškega spola

kruh s sladkim nadevom

PRIMERJAJ: parnik, parnikar

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

parnik [pȃrnik] samostalnik moškega spola

kruh s sladkim nadevom

PRIMERJAJ: parjenik, parnikar

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

parnikar [pȃrnikar] samostalnik moškega spola

sladki kruh, pecivo

PRIMERJAJ: parnik, parjenik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

pasji luk [pásji lȕk pásjega lúka] samostalniška zveza moškega spola

neki luknepopoln podatek

PRIMERJAJ: luk

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

pasti2 [pásti pásem] nedovršni glagol
  1. pasti, tj. skrbeti za živali, ko jedo travo
  2. dajati hrano živali; hraniti
  3. paziti, nadzorovati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 814 zadetkov.