Tiskanje

áfna Frazemi s sestavino áfna:
áfne gúncati, gúncanje áfen

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ah medmet

1. pogosto v zvezi z nagovorom izraža duševno trpljenje, zlasti žalost, obup; SODOBNA USTREZNICA: oh, joj

1.1 v zvezi z (retoričnim) vprašanjem izraža pretresenost, obžalovanje zaradi možnega

1.2 v zvezah z gorje, jo, ve, koga/česa, komu izraža grožnjo, svarilo ali obžalovanje

2. izraža čustveno prizadetost

2.1 zaskrbljenost, strah; SODOBNA USTREZNICA: joj

2.2 pogosto v zvezi z nagovorom in vprašanjem stisko, napetost, negotovost; SODOBNA USTREZNICA: joj

2.3 kesanje, obžalovanje; SODOBNA USTREZNICA: oh, joj

2.4 sočutje; SODOBNA USTREZNICA: oh

2.4.1 pogosto v zvezi z nagovorom izraža ponižnost, skromnost; SODOBNA USTREZNICA: oh

3. izraža neprijetno spoznanje, večkrat povezano z razočaranjem; SODOBNA USTREZNICA: oh, ah

4. pogosto v zvezi z nagovorom in/ali vprašanjem izraža začudenje, večkrat povezano z ogorčenjem, razočaranjem; SODOBNA USTREZNICA: o, oh

5. v zvezi z nagovorom izraža nasprotovanje, zavrnitev; SODOBNA USTREZNICA: oh, ah

5.1 v zvezi z nagovorom in (navadno) z (retoričnim) vprašanjem izraža nasprotovanje navedeni možnosti in hkrati pritrjevanje nasprotni; SODOBNA USTREZNICA: oh, ah

6. izraža zavrnitev, nejevoljo; SODOBNA USTREZNICA: ah

7. izraža zadovoljstvo, navdušenje, veselje; SODOBNA USTREZNICA: ah, o

8. v zvezi z nagovorom izraža spoštovanje, hvaležnost; SODOBNA USTREZNICA: ah

9. navadno v zvezi z nagovorom izraža prošnjo, željo, hotenje; SODOBNA USTREZNICA: o

9.1 izraža močno željo, hrepenenje po čem; SODOBNA USTREZNICA: ah, oh

10. v zvezi z nagovorom izraža podkrepitev trditve, mnenja; SODOBNA USTREZNICA: o, oh

FREKVENCA: 227 pojavitev v 16 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ájêj in ájej in ajêj, ájaj

àjoj in ajòj in àjôj medmet

izraža, da govorec česa ne odobrava, se zgraža, negoduje

1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑a + ↑joj

àli2 in ali vez. (ȁ)
1. v ločnem priredju za vezanje stavkov ali stavčnih členov
a) ki se vsebinsko izključujejo: vaščani so se poskrili po kleteh ali pobegnili v gozd; ranjena zver pobegne v goščavo, da tam ozdravi ali pogine; jaz ali ti, eden mora odnehati; recite da ali ne / ali ne more ali noče, uči se ne; bodisi star ali mlad, vsak se boji umreti; včasih okrepljen ali ubogaj ali boš pa tepen v nasprotnem primeru
b) ki kažejo na možnost izbire: naročiti se na vso zbirko ali na posamezne knjige; naj pride v šolo ali oče ali mati ali kdo drug; pisar. nastop službe takoj ali po dogovoru / srbski ali hrvaški jezik; marec ali sušec; v naslovih knjig Veseli dan ali Matiček se ženi
// za popravek ali dopolnitev prej povedanega: upanja je zelo malo ali pa nič; vrne se čez dve uri ali še prej; za vasjo je ribnik ali, bolje rečeno, mlaka; poslušaj, ti Janez, ali kako ti je že ime!
● pog. leto dni ali kaj je od tega približno; ekspr. prej ali slej bomo tudi z njim obračunali nekoč gotovo; ekspr. čemu opomini, saj jih tako ali tako ne posluša sploh ne; ekspr. rada ali nerada, vrnila se bo tudi proti svoji volji; ekspr. naj bo tako ali drugače, jaz ostanem kakorkoli
2. star., v protivnem priredju za izražanje
a) nasprotja s prej povedanim; pa2, a5, toda: bil je velik čudak, ali otroci se ga niso bali; stopil je za njo, ali ker se ni ozrla, se je obrnil; ekspr. denar ima, ali kaj (mu pomaga), ko pa ne ve, kam z njim / včasih okrepljen odpustil je, ali krivice vendar ni mogel pozabiti
b) nepričakovane posledice: konjički so majhni, ali neverjetno žilavi
3. v vprašalnih odvisnih stavkih za uvajanje vprašanja: še enkrat te vprašam, ali boš šel / kaj pravite, ali bi šli ali pa bi še malo posedeli
// za izražanje domneve, negotovosti: ne vem, ali je še živ; ali tekma sploh bo, še ni prav nič gotovo
4. ekspr., v prislovni rabi za izražanje zahteve po odločitvi za eno od dveh možnosti: moraš se odločiti: ali – ali

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

Ali je glagol »dati« nepolnopomenski?

Ali je glagol dati polnopomenski ali nepolnopomenski? Kakšna je razlika, če je neki glagol nepolnopomenski ali ne ali če je vezljiv? Oba potrebujeta dopolnilo ...

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

alpiníst alpinísta samostalnik moškega spola [alpiníst]

športnik, ki se ukvarja z alpinizmom

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Alpinist ali it. alpinista, iz lat. Alpīnus ‛alpski’, po pogorju Alpe - več ...

ángelček Frazemi s sestavino ángelček:
ángelčki bi jédli kàj, ángelčki bi píli kàj, bíti med ángelčki, bíti [právi] ángelček, íti med ángelčke, [lép] kot ángelček, príti med ángelčke, spáti kot ángelček, zaspáti kot ángelček

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

anonímka anonímke samostalnik ženskega spola [anonȋmka]

manj formalno sporočilo, ki razkriva domnevna neustrezna dejanja, kršitve, pri katerem osebni podatki avtorja, zlasti ime in priimek, niso znani, navedeni

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv., srb. anònīmka, poenobesedeno iz ȁnonīmna pȍruka ‛anonimno sporočilo’

aplicírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja

kdo/kaj usmeriti kaj na koga/kaj
Avtor /brez predsodkov/ aplicira svojo teorijo na politiko.

kdo/kaj uporabiti kaj
Znanje aplicirajo (v praksi).

kdo/kaj dati koga/kaj blizu/sredi česa / k/h komu/čemu na/v/ob/med/pod/skozi koga/kaj / kam / v/na/pri čem / kod
Na obleke so /z okusom/okusno/ aplicirali različne okraske.

iz oblačilne stroke kdo/kaj dati kaj blizu/sredi česa / k/h komu/čemu na/v/ob/med/pod/skozi koga/kaj / kam / v/na/pri čem / kod
Na tkanino in usnje je aplicirala čipke.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024

apríl -a m (ȋ)
četrti mesec v letu: tekmovanje bo od petega do desetega aprila; v aprilu mu poteče rok; bilo je meseca aprila
// v zvezi s prvi dan, ko so v navadi šale in potegavščine: danes je prvi april, pazi, da te ne bo kdo potegnil / kot vzklik ali smo te, haha, prvi april! / poslati koga po aprila za šalo ga poslati kam z nalogo, naročilom, ki ga ne bo mogel opraviti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

apríl Frazemi s sestavino apríl:
posláti kóga po apríl(a)

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

arhivírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja

kdo/kaj dati kaj
Novejše gradivo so /trajno/ arhivirali (v protipožarne zaboje in na posebne zgoščenke).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024

atašé atašêja samostalnik moškega spola [atašé]

član diplomatskega predstavništva kot strokovnjak za določeno področje

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Attaché) iz frc. attaché, prvotneje ‛pribočnik’ < ‛kdor je dodeljen’, iz attacher ‛dodeliti’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

básati bášem tudi básam nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, knjižno pogovorno

v posplošenem pomenu kdo/kaj delati zelo polno koga/kaj
/Na skrivaj / skrivoma/ so si basali žepe (z zelenim sadjem).

v posplošenem pomenu kdo/kaj dajati kaj v kaj / kam
Hrano in vino je /dobesedno/ kar basal vase.

knjižno pogovorno, brezosebnozačeti manjkati navadno denarja, časa za koga/kaj
Ob koncu meseca ga vselej baše.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024

básati, bȃšem, vb. impf. hineinstopfen; v žepe si kaj b.; vollstopfen; koš, trebuh b.; laden (ein Gewehr), puško b.; b. se kam, sich irgendwohin drängen; — prim. nem. fassen, Levst. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

básati se bášem se tudi básam se nedovršni glagol, tvorni (dogodkovni/procesni) glagol, knjižno pogovorno

kdo/kaj tlačiti se v/na/med/skozi kaj / kam
Basali so se v avtobus.

kdo/kaj polniti se s čim
/Neokusno/ se je basal s hrano.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024

bȃvkati, -kam, -čem, vb. impf. bäffen, bellen, Cig., Vrt.; pes bavče, jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

bedák, m. der Dummkopf; ti bedak ti! bedake delati iz koga, jemanden zum Besten haben, jvzhŠt.; bedaka, kaj si je izmislil! Mik.; za bedaka koga kam pošiljati, n. pr. po polževe krvi, Navr. (Let.); — iz tur. bed, zanikaren, Dan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

Besedna analiza povedi: »Želela sem na sprehod, pa je začelo deževati.«

Potrebujem pomoč pri besedni analizi, in sicer pri stavku: Želela sem na sprehod, pa je začelo deževati. Predvsem bi potrebovala pomoč pri analizi/določanju glagola: je začelo in deževati. Glagolu pa določamo osebo, število, čas, naklon, vid, način, prehodnost ter namenilnik ali nedoločnik.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

Besedni red, če naziv vsebuje dodatek »v senci«

Zanima me, kam postavimo besedno zvezo "v senci" pri nazivih, kot je npr. Ameriški senator za Zvezno okrožje Kolumbije v senci.

Če uradni naziv osebe vsebuje frazo "v senci", na primer pri prevodu angleškega naziva Shadow Chancellor of the Duchy of Lancaster, kakšen je besedni red? Predvidevam, da "v senci" postavimo na konec naziva, torej Kancler vojvodstva Lancaster v senci?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

bę̑vkati, -kam, -čem, vb. impf. belfern, quäken, Cig., Jan.; ščene, lisica bevče (bevka), Z.; lajati in b., Str.; — blöken: ovce so bevkale, Jsvkr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

bezíkati, -kam, -čem, vb. impf. = 2. bzikati, Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

bezljáti -ám [bəzljati in bezljati] nedov. (á ȃ)
1. splašeno se poditi: krave bezljajo
// pog. dirjati, divjati: kam pa bezljaš
2. pog., ekspr. lahkomiselno se izživljati, zlasti spolno: prej je bil soliden, zdaj pa je začel bezljati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

bezljáti -ám [bə in be] nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt; bezljánje; (-àt) (á ȃ) Krave ~ajo; knj. pog., poud.: Kam pa ~aš |hitiš|; Na stara leta je začel ~ |lahkomiselno živeti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

bežáti -ím nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja

kdo/kaj premeščati se v določeni smeri od/iz/z/s koga/česa / proti/k/h komu/čemu / na/v/skozi kaj / kam / po kom/čem / med/nad/pod/pred kom/čim / kod / kje
/Plašno/ so začeli bežati iz sobe.

v posplošenem pomenu kdo/kaj hitro premikati se v določeni smeri
Ljudje /panično/ bežijo kar (po cesti).

navadno čustvenostno kaj hitro časovno odmikati se
Čas beži /z bliskovito hitrostjo/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024

bežati -im nedov. bežati: ſe prestrashjo, inu bejshati nedol. sazhnejo ǀ je mogal bejshat nedol. gologlau ǀ nikar ga neperſilite s'Cerkvi beishat nedol. ǀ v'AEgijpt je imela beshati nedol. ǀ s'hishe beshat nedol. ſe pofliſsajo ǀ is nashe lepe, shlahtne Europe v' Turzhio beishish 2. ed. ǀ sakaj beshish 2. ed. od mene ǀ fliſsik bijshish 2. ed., inu s'kushnauam tiga Satana ſe ſuper postovish ǀ sakaj pred kazho bijsish 2. ed. ǀ ona bejshi 3. ed. od nyh ǀ od G: Buga ſe lozhi, inu beshij 3. ed. ǀ ta divia vſtekla ſverina ſe preſtrashi, ter bishi 3. ed. v' ſvoje jame ſe skriti ǀ byshy 3. ed. prozh, ſe skrje ǀ kadar byshij 3. ed. v' Egypt ǀ inu bijshij 3. ed. prozh ǀ is rok meni beshi 3. ed. ǀ bejshi vel. 2. ed. tedaj is ſvejtà, dokler tebe, inu tigà kateri tebe lubio tulikajn ludje ſaurashio ǀ Vſtani gori, inu vsami tu Detetce, inu njegovo Mater, inu béshi vel. 2. ed. v'Egyptausko Deshelo ǀ Arſeni beyshi vel. 2. ed. od takorshnih, nikar yh neposhlushai, inu nebugai ǀ beſchij vel. 2. ed. od hudiga tovarshtva ǀ tedaj tudi my videozh, de kuga ſe perblishuje byshimo vel. 1. mn. od tiga smersliga greha v' to garko deshelo lubesni ǀ kam bosh bejshal del. ed. m pred Bugam ǀ Iacob je bejshal del. ed. m tu hudu tovarstvu tiga hudobniga brata Esaua ǀ vſa sverina is gosdou je v'druge deshele bejshala del. ed. ž ǀ Katera je beshala del. ed. ž pred Ceſarjem Diocletianam ǀ vſy ſte s' meſt beyshali del. mn. m v' puszhave ǀ ſo bijshali del. mn. m ti ſaurashniki ǀ Vſy ſo bishali del. mn. m ǀ inu cilu kazhe ſò is deshele bejshale del. mn. ž

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

bežati -im (bežati, bejžati, bižati) nedovršni glagol

1. kdo/kaj; iz česa, od koga/česa, pred kom/čim, s kom, s prisl. določilom kraja hitro se umikati iz strahu, pred nevarnostjo; SODOBNA USTREZNICA: bežati

1.1 kdo/kaj; s prisl. določilom kraja hitro se umikati, hitro iti proč; SODOBNA USTREZNICA: bežati

1.2 kaj; pred čim umikati se zlasti po božji volji

2. delati, da ne prihaja do srečanj, stikov s kom; SODOBNA USTREZNICA: izogibati se

2.1 kdo/kaj; od koga/česa, pred kom, s prisl. določilom kraja

2.1.1 kaj; od koga, pred kom

2.2 z vezljivostjo, kalkirano po nemščini, kdo; koga_tož.

3. delati, da ne pride do česa nezaželenega, neprijetnega; SODOBNA USTREZNICA: izogibati se

3.1 kdo; od česa, pred čim

3.2 z vezljivostjo, kalkirano po nemščini, kdo; česa, kaj

4. nedov. in dov., kdo; h komu/k čemu, s prisl. določilom kraja prihajati/priti kam/h komu z namenom dobiti pomoč, podporo, zaščito; SODOBNA USTREZNICA: zatekati se, zateči se

5. kaj hitro se časovno odmikati; SODOBNA USTREZNICA: bežati

6. dov., kaj; od koga izraža, da pri kom preneha sposobnost, stanje, kot ga določa samostalnik; SODOBNA USTREZNICA: zapustiti

FREKVENCA: približno 750 pojavitev v 34 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

béži -te medm. (ẹ̄)
izraža začudenje, zavrnitev: eh, beži, beži, saj ti nič ni; beži no, nikoli ne boste zmagali; beži no, beži; ah, bežite, bežite, nič vam ne verjamem / nar. da se je oženil? Beži kam; prim. bežati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

bi2 (bi, bih) glagol pogojnik pomožnika

I. v slovnični vlogi za tvorbo zloženih glagolskih oblik

1. v zvezi bi + opisni del. na -l za tvorbo sedanjega pogojnika

2. v zvezi bi bil + opisni del. na -l za tvorbo preteklega pogojnika

2.1 pretekli pogojnik v vlogi sedanjega pogojnika

II. v pomenski vlogi

1. sedanji in pretekli pogojnik se uporabljata

1.1 pogosto z naklonskimi izrazi za izražanje predvidljive, verjetne, uresničljive možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi

1.1.1 za izražanje dopustne predvidljive možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi

1.1.2 za izražanje neuresničene predvidljive možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi

1.1.3 za izražanje nezaželene, nesprejemljive predvidljive možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi

1.1.4 za izražanje neposredno ali posredno zanikane možnosti (ne)uresničitve dejanja, obstoja česa; SODOBNA USTREZNICA: bi

1.1.5 v odvisnih stavkih, z nikalnico (povezano z zanikanostjo povedka glavnega stavka) za izražanje zanikani nasprotne možnosti uresničitve; SODOBNA USTREZNICA: bi

1.2 pogosto v primerah in bibl. prilikah za izražanje izmišljene, umišljene, navidezne možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi

1.2.1 pogosto v predmetnih odvisnih stavkih za izražanje nezaželene umišljene možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi

1.2.2 v dopustnih odvisnih stavkih za izražanje umišljenega dejstva, dejanja, kljub kateremu se dejanje, stanje nadrednega stavka uresniči; SODOBNA USTREZNICA: bi

1.2.3 v zvezah s tajiti, vtajiti za izražanje resničnosti nasprotne, lažne možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi

1.3 v pogojnem podredju ali v pogojnih odvisnih stavkih za izražanje vzročno pogojene, hipotetične možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi

2. sedanji in pretekli pogojnik se uporabljata

2.1 za izražanje negotovosti, neprepričanosti glede česa; SODOBNA USTREZNICA: bi

2.1.1 za izražanje (navidezne) negotovosti, ki večinoma zadeva vsebino poročanega govora; SODOBNA USTREZNICA: bi

2.2 za izražanje nejasnosti glede česa; SODOBNA USTREZNICA: bi

2.2.1 pogosto v obliki vprašanja

2.2.2 v obliki vprašanja, posredovanega z odvisnim govorom, v zvezah z glagoli rekanja kot dejati, vprašati

2.2.3 navadno v obliki nepravega, retoričnega vprašanja za izražanje navidezne nejasnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi

3. sedanji in pretekli pogojnik se uporabljata

3.1 navadno v zvezi z modalnim glagolom za izražanje želje, hotenja; SODOBNA USTREZNICA: bi

3.1.1 z medmetom, pogosto v predmetnih odvisnih stavkih z veznikom da za izražanje močne želje, hrepenenja po čem; SODOBNA USTREZNICA: bi

3.1.2 v zvezi z glagoli rekanja, v odvisnem govoru za izražanje zapovedi, prepovedi; SODOBNA USTREZNICA: bi

3.1.3 v zvezi z glagoli rekanja, v odvisnem govoru za izražanje omiljene želje ali zahteve; SODOBNA USTREZNICA: bi

3.2 navadno v zvezi z modalnim izrazom za izražanje nujnosti (še ne uresničenega) dejanja; SODOBNA USTREZNICA: bi

3.3 v namernih odvisnih stavkih za izražanje namena, namere; SODOBNA USTREZNICA: bi

3.4 za izražanje domneve; SODOBNA USTREZNICA: bi

3.5 v zvezah z meniti, štimati ipd. za izražanje mnenja; SODOBNA USTREZNICA: bi

3.5.1 v zvezi z reči za izražanje možnega dopolnila, ponazorila k povedanemu; SODOBNA USTREZNICA: bi

3.6 v zvezi s soglašalnimi, poudarjalnimi izrazi za izražanje soglašanja, pritrditve; SODOBNA USTREZNICA: bi

3.6.1 v zvezi z gvišno za izražanje prepričanosti o čem; SODOBNA USTREZNICA: bi

3.7 za izražanje načina, kako poteka dejanje glavnega stavka; SODOBNA USTREZNICA: bi

FREKVENCA: približno 18000 pojavitev v 46 delih

FRAZEOLOGIJA: kaj bi z očima trenul/magnul, kako bi cegel pral ali vodo mlatil / kakor da bi v vodo bil ali udaril, nima, kam bi glavo položil

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

bíti1 bíjem nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

kdo/kaj udarjati okoli koga/česa / ob/v/na koga/kaj / o kom/čem / kam / kod
Dež bije v okna.

1.1.

kdo/kaj udarjati okoli koga/česa / ob/v/na koga/kaj / o kom/čem / kam / kod
Mož bije /s pestjo/ po mizi.

kdo/kaj udarjati koga/kaj / po kom/čem / kod
Bili so ga /do krvi/.

v pomožniški vlogi, kot vez kdo/kaj imeti kaj
Bijejo odločilno bitko.

v zvezi z ura kaj naznanjati koliko
Ura bije dve.

nav. v zvezi s srce kaj sunkovito premikati se
Srce (mu) še bije.

v zvezi z biti plat zvona kdo/kaj naznanjati kaj
Ob toči je v zvoniku začel biti plat zvona.

kdo/kaj prihajati iz/od koga/česa / od kod
Iz zidu bije hlad.

iz narodopisja kdo skuša prevrniti kaj 'stoječ predmet'
Otroci bijejo kozo.

iz narodopisja kdo skuša uganiti koga 'storilca'
Včasih je staro in mlado bilo rihtarja.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024

bíti2 sem nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

kdo/kaj obstajati, eksistirati
Tak kralj je res bil.

1.1.

kaj obstajati, eksistirati iz česa
Je iz kamnov/delov/sestavin.

kaj dogajati se, vršiti se
(V Kamniku) je bil semenj.

kdo/kaj nahajati se sredi česa / v/na/po/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kod / kje
Hiša je sredi polja.

3.1.

kdo/kaj imeti v kom/čem / kje
V vsakem človeku je nekaj dobrega.

3.2.

kdo/kaj udeleževati se na/v/pri čem / kje
Bil je na proslavi/zabavi, pri pouku/sestanku.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj imeti stanje, lastnost koga/česa / proti komu/čemu / za/ob koga/kaj / s kom/čim
Je brez pameti.

brezosebno, v oslabljenem pomenuoznačeno kaj
Bilo je mraz/škoda/čudno/prav.

brezosebno, v oslabljenem pomenuoznačena naklonskost komu/čemu
Tu mu je biti.

v pomožniški vlogi, kot vez kdo/kaj označen
Dekle je učiteljica.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024

bíti, sə̀m, (bǫ́di, bǫ̑m, [bǫ̑dem], bȋł səm), vb. impf. — A) s subjektom: 1) sein = existieren; Bog je bil, je in bo vekomaj; bil je oče, ki je imel tri sinove; ne bom dolgo več, mit mir wird es nicht mehr lange dauern; — bestehen, človek je iz duše in telesa; sich befinden; kje si bil tako dolgo? stammen, herrühren, kommen; odkod si? woher bist du? odtod je vsa moja nesreča; gehören; biti v kako faro, zu einer Pfarre gehören, Cig., Met.; in mi bi pod njega hoteli biti? Ravn.; sein = fehlen: kaj ti je? was fehlt dir? nič mi ni, es fehlt mir nichts; gelegen sein, angehen; kaj je tebi za to? kaj je tebi do tega? was geht dich dies an? nič mi ni zanj, za to; dienen, gereichen, kčemu ti bo to? b. v škodo, v čast, v lepotičje; to ni za nič, dies taugt zu nichts; sein, vor sich gehen, geschehen; danes je mraz, vročina; zvečer bo ples v dvorani; danes to ne more biti; kaj bo s teboj? sich befinden; kako si kaj? sich verhalten: tiho bodi! sei still! — 2) sein (copula): biti komu vrsta, jemandem dem Stande nach gleich sein, Rib.-M.; to je moje in pa božje, das gehört mir und Gott; to mi je prijaznost! das heißt Freundschaft! to je, das heißt; b. gostih besedi, viel zu reden pflegen; b. kake vere, sich zu einer Religion bekennen; — ni dobro človeku b. samemu, es ist für den Menschen nicht gut allein zu sein; Bog vam da moč b. močnim; daj nam biti milim in dobrim; biti učiteljem, Lehrer sein, nk. (po drugih slov. jezikih); — 3) predikat je izpuščen: kaj boš ti? — tega jaz nisem nesti (bin nicht imstande), Podmelci (Tolm.)-Erj. (Torb.); — B) brez subjekta: 1) namesto subjekta stoji partitiven genitiv: bilo je vina in kruha na prebitek; bilo je ljudi, da se je vse trlo; — 2) kar bi moglo biti subjekt, je v akuzativu, v negativnih stavkih v genitivu: po vseh potih jo je, koder bi bil utegnil priti, Ravn.; cel voz je bilo ranjenih; tri dni je, kar ga nisem videla; bilo je silo ljudstva, es gab eine Menge Leute; pomni: gola nedolžnost jo je, sie ist die lautere Unschuld, samočista pijaznost ga je, er ist voll Freundlichkeit, Ravn.; ni bilo ni kraja ni konca, es hatte kein Ende; očeta in matere ni doma, Vater und Mutter sind nicht zuhause; brata še ni iz mesta, der Bruder ist noch nicht aus der Stadt gekommen; ne bo me več k vam, ich komme nicht mehr zu euch; Ljubezen je bila, ljubezen še bo, Ko tebe in mene na svetu ne bo, Npes.; da ni mene bilo, tebi bi se bila slaba godila, wenn ich nicht gewesen wäre, so wäre es dir übel ergangen; — 3) z adjektivom (predikatom): vroče je, es ist heiß; težko mi je bilo, es kam mir schwer an; kako ti je? wie befindest du dich? slabo, hudo mi je, es ist mir unwohl, übel; bolje, huje mi je, es geht mir besser, schlechter; — 4) predikat je izpuščen, pa ga je lahko dopolniti: natepejo ga, pa je! (= pa je dobro!) prosi ga odpuščanja, pa bo (und die Sache hat ein Ende); bi še bilo, ko bi ..., es gienge noch an, wenn ..., bi že bilo, ko bi ..., es wäre schon recht, wenn ...; tako se rabi tudi samo: bi, es wäre schon recht: bi, ko bi vsak dan tako bilo, jvzhŠt.; bi, ko bi bilo o kresu Erj. (Izb. sp.); — 5) z infinitivom: ni slišati zvonova, man hört die Glocke nicht; ni bilo nič slišati, da bi bil prišel, es verlautete nichts von seiner Ankunft; — können, sollen, müssen; biti mi ni več doma, ich kann nicht mehr zuhause bleiben; že jih je bilo srečne in vesele videti, Ravn.; kaj mi je začeti? was soll ich thun? pretrpeti nam je, wir müssen es ertragen; stati nam bo pred božjim stolom; — 6) z nominativom, ki je le na videz subjekt: dolg čas mu je bilo, er hatte lange Weile, Met.; groza je bilo videti boja, es war ein Graus den Kampf zu sehen, Npes.; kadar je bilo red, als es an der Zeit war, Trub.; tega ni treba bilo (prim. Mik. (V. Gr. IV. 367.)); — 7) z nekaterimi samostalnimi imeni z akuzativom osebe; ni ga še volja, er hat noch nicht Lust; ne bo vas groza smrti, ihr werdet vor dem Tode nicht erschrecken; groza vas ga je bilo, ihr erschraket vor ihm, Ravn.; kterega teh dveh zgledov vas je misel posnemati? pravice vas bodi skrb! skrb me je! was geht das mich an! jvzhŠt.; sram jo je bilo; strah nas je; čudo vas bodi božje prijaznosti, bewundert die göttliche Liebe, Ravn. (prim. Mik. (V. Gr. IV. 367.)); — objekt stoji pri nekaterih substantivih v genitivu: Niniv bo konec, Ravn. (prim. Mik. (V. Gr. IV. 368.)); — C) werden; bila je žena v solnato postavo, ward zur Salzsäule, Ravn.-Mik.; kaj hočeš biti? was willst du werden? iz tega nič ne bo, daraus wird nichts; sedem let ni iz hleva bil, sieben Jahre kam er nicht aus dem Stall, Npes.-Mik.; (navadnejše: ni ga bilo); — D) opomnje o posameznih oblikah: 1) "bodi" za relativi = "immer" (cunque); kdor bodi, wer immer; kar bodi, was es auch sei; toda: bodi kaj, etwas nichtsnutziges, Mik. (prim. bodikaj); bodi (si) — bodi (si), sei es — sei es, bodi vino, bodi pivo, rad oboje pijem, C.; — 2) z nikalnico se v indikativu prezentnem vkupaj piše in kakor jedna beseda govori: nísəm ali nẹ́səm, ich bin nicht; (pomni: za "bi" se rabi v Ziljski dolini: besem, besi, be, besva, besta, besmo, beste, beso, Jarn. [Rok.]; Besi bila moja, Besi vino pila, Npes.-Schein.; jèsəm-səm, ogr., kajk.-Valj. [Rad]).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

biti1 bijem nedovršni glagol

1. kdo/kaj; s prisl. določilom kraja s silo, močjo udarjati kam ali zadevati ob kaj; SODOBNA USTREZNICA: biti, tolči

1.1 kaj; kaj s silo, močjo zadevati (ob) kaj in povzročati škodo; SODOBNA USTREZNICA: biti

1.2 kaj; (s čim), s prisl. določilom kraja suvati, udarjati z nogami; SODOBNA USTREZNICA: brcati

2. kdo/kaj; koga/kaj, (s čim) udarjati koga/kaj z namenom povzročati bolečino; SODOBNA USTREZNICA: tepsti

2.1 navadno v zvezah z lice, obraz, obličje, kdo; koga_tož., (na kaj, v kaj, po čem, s čim) udarjati koga v obraz, glavo s sramotilnim namenom

2.2 kdo; na koga napadati koga

2.3 kdo; koga_tož. pobijati

2.4 nedov. in dov., kdo; koga/kaj, na koga, (s čim) prizadeti/prizadevati koga s kaznijo, nesrečami

3. kdo; (s čim), s prisl. določilom kraja udarjati po delih telesa z namenom izraziti (močno) čustvo; SODOBNA USTREZNICA: biti, tolči

3.1 v zvezah z bedra, ledovje udarjati po stegnih ali ledjih z namenom izraziti stisko, sram, žalost ali obup

3.2 v zvezi s prsi udarjati po prsih z namenom izraziti kesanje ali stisko, obup

3.3 v zvezi biti vkup/vkupe z rokami udarjati z eno roko, dlanjo ob drugo z namenom izraziti močno čustvo, navadno obup, strah, jezo ali ogorčenje zaradi česa

4. kdo; (na kaj) udarjati po glasbilu z namenom izvabljanja glasov; SODOBNA USTREZNICA: igrati

5. kaj; s prisl. določilom kraja s silo, močjo prihajati od kod in se širiti kam; SODOBNA USTREZNICA: biti

6. kaj pojavljati se z močnim zvokom (in močno svetlobo); SODOBNA USTREZNICA: treskati

FREKVENCA: 270 pojavitev v 25 delih

FRAZEOLOGIJA: biti koga v smrti , biti v vodo

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

biti2 sem nedovršni glagol

I. kot polnopomenski glagol

1. kdo/kaj izraža materialno ali duhovno obstajanje v stvarnosti; SODOBNA USTREZNICA: obstajati

1.1 dov., kaj začeti obstajati; SODOBNA USTREZNICA: nastati

1.2 kot slovnični zgled izraža potrditev, pritrditev

1.3 kdo/kaj, koga [rodilnik količine] obstajati kot živo bitje; SODOBNA USTREZNICA: živeti

2. v zvezi s (tretje)osebno rabljenim naklonskim glagolom moči izraža

2.1 kot povedek, navadno ob osebkovem odvisnem stavku, kaj; negotovo, vprašljivo ali zaželeno, dopustno obstajanje oz. uresničitev česa

2.2 kot členek nepopolno prepričanost o čem; SODOBNA USTREZNICA: morda, mogoče

3. kdo/kaj; s prisl. določilom kraja izraža navzočnost v prostoru in času

3.1 kdo/kaj nahajati se

3.1.1 kdo/kaj; obstajati

3.2 kdo bivati, prebivati, živeti

3.2.1 kdo; (okoli koga) zadrževati se

3.3 kdo; (pri čem), s čim biti prisoten, udeležen pri kaki dejavnosti; udeleževati se česa

3.3.1 kdo; (na čem, v čem) biti dejaven pri kakem delu, opravilu; SODOBNA USTREZNICA: opravljati kaj

3.4 kdo; (pri kom, v čem) s kom nahajati se v družbi s kom

3.4.1 kdo; s kom hoditi, iti za kom, spremljati koga

3.4.2 kdo; s kom spremljati koga zaradi varstva, pomoči

3.5 v velelniku, kdo/kaj; s kom kot del pozdravnega in/ali blagoslovitvenega besedila izraža željo, hotenje po (blagodejni) prisotnosti koga/česa

3.6 kaj; komu [smiselni osebek], (na kom [smiselni osebek], pri kom/čem [smiselni osebek], v čem) izraža, da kaj pripada osebku ali je značilno zanj; SODOBNA USTREZNICA: imeti

4. nedov. in dov., kaj; komu, s prisl. določilom časa ali s prihodnjikom izraža

4.1 uresničevanje/uresničitev ali obstoj, potek česa v prostoru in času; SODOBNA USTREZNICA: dogajati se, zgoditi se, obstajati

4.1.1 kaj trajati

4.2 nedov. in dov., kaj začenjanje/začetek obstajanja; SODOBNA USTREZNICA: nastajati, nastati, nastopiti, priti

4.2.1 miniti

5. v zvezi z vprašalnimi zaimki sprašuje po neznanem

5.1 v zvezi s kdo, kdo sprašuje po neznani osebi

5.2 v zvezi s kaj, kdo/kaj; komu, s kom sprašuje po vzroku ali posledici dejanja, dogajanja ali stanja, predstavljenega v sobesedilu

5.3 v zvezi s k čemu, kaj; komu sprašuje po namenu ali vzroku (obstajanja) česa

II. kot pomožni glagol, z opisnim ali trpnim deležnikom

1. za tvorbo časovnih oblik in izražanje časov

1.1 preteklika

1.2 predpreteklika

1.3 prihodnjika

2. za tvorbo naklonskih oblik in izražanje naklonov

2.1 sedanjega pogojnika

2.2 preteklega pogojnika

2.3 velelnika

2.3.1 ob členku si ali/in v zvezi z ali/oli v vezniški vlogi izraža možnost izbire

3. za izražanje načinov

3.1 tvornega

3.2 trpnega

III. nedov. in dov. kot pomožni glagol, v vlogi vezi s povedkovim določilom

1. povedkovo določilo je samostalniška beseda, samostalniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik izraža obstajanje ali nastop tega (navadno stanja, lastnosti ali položaja/funkcije), kar označuje povedkovo določilo

1.1 kdo; kdo/kaj, komu kdo/kaj povedkovo določilo izraža poklic, položaj, funkcijo, pripadnost skupini ali (sorodstveno, prijateljsko) razmerje ipd.

1.2 kdo/kaj; kaj, komu kaj povedkovo določilo natančneje opredeljuje osebek glede na vsebino oz. pomen, dejavnost, lastnost(i), stanje ipd.

1.2.1 kot del vezniške zveze to je s pojasnjevalnim namenom uvaja drugačno, ustreznejšo, nazornejšo ali podomačevalno izrazitev, opredelitev česa

1.2.2 kdo/kaj; (pri kom) izraža (vsebinsko) istovetnost osebka

1.2.3 dov., kdo/kaj; (iz česa), k čemu, kaj izraža spremembo v to, kar označuje povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: postati kaj

1.3 v zvezi z vprašalnimi zaimki kot nadomestilom ali dopolnilom povedkovega določila

1.3.1 v zvezi z zaimkoma kdo in kaj sprašuje po neznani vsebini osebka

1.3.2 v zvezi s kaj za (en/enega) sprašuje po kakovosti, lastnosti ali vrstnosti samostalnika v povedkovem določilu

1.4 kaj; koga/česa [rodilnik svojilnosti], od koga/česa izraža svojino, pripadnost komu/čemu

1.4.1 v zvezah s čiga, česa sprašuje po pripadnosti koga/česa komu/čemu

1.4.2 kaj; komu izraža namenjenost česa komu

1.5 nedov. in dov. izraža obstajanje ali nastop stanja oz. lastnosti

1.5.1 kdo/kaj; komu/čemu kaj, komu k čemu obstajati za koga/kaj kot to, kar izraža povedkovo določilo

1.5.1.1 kdo; komu k čemu povzročati/povzročiti komu/čemu to, kar izraža povedkovo določilo

1.5.2 kdo/kaj; komu, k čemu obstajati kot predmet dejanja z neprijetnim učinkom, ki ga izraža povedkovo določilo

1.5.3 nedov., kdo/kaj; komu [smiselni osebek] kaj vzbujati občutek, vtis, kot ga izraža povedkovo določilo

1.5.4 nedov. in dov., kaj; komu [smiselni osebek] pripadati/pripasti komu to, kar izraža povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: prejeti/imeti

1.5.4.1 kaj; komu koristiti komu

1.5.4.2 v zvezah z ime, priimek, vzdevek, brezoseb.; komu/čemu [smiselni osebek] kaj izraža, da ima kdo/kaj ime, priimek, vzdevek, namenjen razpoznavnosti oz. prepoznavnosti nosilca; SODOBNA USTREZNICA: imenovati se

1.5.5 navadno v zvezah s k, za, kdo/kaj; komu/čemu, k čemu, za koga, (za koga/kaj) izraža namenskost, kot jo izraža povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: služiti

1.5.5.1 kaj; za kaj izraža vrednostno nadomestitev oz. zamenjavo

2. povedkovo določilo je pridevniška beseda, pridevniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik, kdo/kaj; kakšen/čigav/kateri, kakšnim, komu kakšen povedkovo določilo izraža lastnost, značilnost, pripadnost, količino ali vrstnost

2.1 v velelniku

2.1.1 kot del molitvenega obrazca

2.1.2 kot pozdrav ali/in blagoslov oz. kot del tovrstnega besedila

2.2 nedov. in dov. izraža pridobitev ali obstoj lastnosti, ki jo izraža povedkovo določilo

3. povedkovo določilo je prislov, prislovna besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik

3.1 kdo/kaj, koga/česa [ob količinskem izrazu] izraža obstajanje v okoliščinah (prostorskih, časovnih, lastnostnih, vzročnostnih), ki jih izraža povedkovo določilo

3.1.1 kdo/kaj; (iz koga/česa, od koga/česa) izraža izvor, izhodišče, vir; izvirati

3.1.2 kaj; (iz česa) izraža snov, iz katere je osebek

3.2 kdo/kaj; (v čem, s čim) nahajati se v stanju (položaju, razmerju), ki ga izraža povedkovo določilo

3.2.1 kdo/kaj; (pod kom) nahajati se v podrejenem položaju

3.2.2 kdo/kaj; (pri kom, v čem) biti predmet tega (čustvovanja, odnosa, dejanja, delovanja), kar izraža povedkovo določilo

3.2.3 kdo; (v čem) nahajati se v tem ali biti opremljen s tem, kar izraža povedkovo določilo

3.3 kdo/kaj; komu, (v čem) opravljati dejanje, ki ga izraža povedkovo določilo

4. povedkovo določilo je povedkovnik, povedkovniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik

4.1 nedov. in dov., brezoseb. izraža stanje v naravi

4.2 nedov. in dov., brezoseb./kdo/kaj; koga_rod. [smiselni osebek], (od česa), komu [smiselni osebek], koga_tož. [smiselni obsebek], na koga/kaj, za koga/kaj, na kom/čim, pred kom/čim, (med kom), s kom [smiselni osebek] izraža doživljajsko in/ali razpoloženjsko stanje udeleženca oz. nosilca

4.2.1 v zvezi biti čez, kdo/kaj obstajati kot del celote, ki ne obstaja več; SODOBNA USTREZNICA: (pre)ostajati

4.2.2 v zvezi biti proč/tja/tjakaj/vun, kdo/kaj izraža prenehanje obstajanja, življenja in/ali časovno odmaknjenost česa; SODOBNA USTREZNICA: miniti, umreti

4.3 izraža vrednotenje

4.3.1 brezoseb./kaj [nadomestilo za polstavek, odvisnik z da ali nedoločnik]; (na čem)

4.3.2 brezoseb.; koga_rod. [smiselni osebek], komu/čemu [smiselni osebek]

4.3.2.1 v zvezi temu je/bode/bodi tako izraža potrditev, da je prej povedano v skladu z resničnostjo; Tako je! Naj bo tako!

4.3.2.2 v zvezah kot čast/hvala/mir bodi komu, s kom

4.4 kot pozdrav in/ali blagoslov oz. kot del tovrstnega besedila

4.5 kot del molitvenega obrazca

4.6 kot izraz hvaležnosti

4.6.1 brezoseb.; komu [smiselni osebek], nedoločnik naklonsko opredeljuje dejanje

4.6.2 v zvezi s čas, red, brezoseb.; česa, nedoločnik izraža primernost časa za kaj

5. povedkovo določilo je nedoločnik, v zvezi z videti, kaj izraža videz stanja, lastnosti, kot ga/jo izraža povedkovo določilo

6. v povedkovem določilu je predložni morfem

6.1 izraža rodilniško prehodnost, v zvezi biti prez, kdo; koga ne imeti

6.2 izraža dajalniško prehodnost, v zvezi biti proti, kdo; komu nasprotovati

6.3 izraža tožilniško prehodnost, v zvezi biti čez, kdo/kaj; koga/kaj izraža nadrejenost ali višjo stopnjo; SODOBNA USTREZNICA: gospodovati, presegati

6.4 izraža tožilniško prehodnost, v zvezi biti za

6.4.1 kdo; za koga soglašati s kom, biti pristaš koga

6.4.2 brezoseb.; komu [smiselni osebek], za koga prizadevati si, truditi se za kaj

6.5 izraža dajalniško ali tožilniško prehodnost, v zvezi biti zoper, kdo/kaj, koga [rodilnik količine]; komu/čemu, koga/kaj nasprotovati komu/čemu

6.6 izraža orodniško prehodnost, v zvezi biti z, kdo; s kom soglašati s kom, biti pristaš koga

FREKVENCA: približno 97000 pojavitev v 52 delih

FRAZEOLOGIJA: biti čez graben, biti dan na znanje, biti (dobro) pri dneh, biti k smrti, biti (komu) k ničemur, biti (komu) k pridu, biti (komu) na del, biti (komu) na poti , biti komu na strani , biti komu ob srcu/srce, biti komu v misli, biti komu v rodu/žlahti, biti kriji/roda/žlahte koga, biti majhnega srca , biti meča, biti na dnevi, biti na dnevu, biti na erpergah, biti na glavi koga, biti na kom, biti na laži , biti na tem, biti na tem, biti na/v porodu, biti nad čim k norcem, biti nad kom, biti pred davrmi , biti pred kom, biti pred očima, biti pred rokami, biti pred srcem/v srcu, biti pri mleku/sescih matere, biti pri pameti/umu, biti (si) v svesti česa, biti smrti, biti spred oči, biti v krili, biti v oblasti, biti v pan dejan/položen, biti v roki/rokah koga, biti v (veliki) časti, biti vpričo, biti za kom, bodi Bogu toženo, bodi ga Bog hvaljen/zahvaljen, Bog je priča, (kaj) biti komu pokošen travnik, kaj bo/bode (h) komu, kaj je komu s kom?, kaj je (komu) zato?, ne biti enega boba vreden, (to) bodi daleč, truc bodi komu/čemu

TERMINOLOGIJA: biti pod postavo, greh (nej) k smrti

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

blago -a (blagu, blago) samostalnik srednjega spola

1. kar je namenjeno prodaji na tržišču; SODOBNA USTREZNICA: blago, roba

1.1 kar se kam prevaža; SODOBNA USTREZNICA: tovor

2. kar ima kdo v svoji lasti; SODOBNA USTREZNICA: imetje, premoženje

2.1 del, enota imetja, premoženja

2.2 zemljišče, ki ga ima kdo v svoji lasti, ga uporablja; SODOBNA USTREZNICA: posest

2.3 mn., redko kar je namenjeno za zadovoljitev človekovih potreb; SODOBNA USTREZNICA: dobrina

3. stanje bogatega človeka; SODOBNA USTREZNICA: bogastvo

4. velike materialne dobrine; SODOBNA USTREZNICA: bogastvo

5. navadno s prilastkom velike duhovne dobrine; SODOBNA USTREZNICA: bogastvo

FREKVENCA: približno 1800 pojavitev v 43 delih

TERMINOLOGIJA: kupsko blago, ležeče blago

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

bláto Frazemi s sestavino bláto:
iz bláta v lúžo, iz lúže v bláto, izvléči kóga/kàj iz bláta, izvléči se iz bláta, obmetávanje z blátom, obmetávati kóga z blátom, pogrézati se v bláto [čésa], potégniti kóga/kàj iz bláta, potégniti se iz bláta, vláčiti kóga/kaj po blátu, vléči kóga/kàj po blátu, zagáziti v bláto [čésa], znájti se v blátu

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

blekáti, -kȃm, blę́čem, vb. impf. 1) blöken, C.; — 2) schwatzen, Cig., C.; neumno b., LjZv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

blẹsíkati, -kam, -čem, vb. impf. schimmern, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

bliskati -am nedovršni glagol

1. brezoseb. v presledkih močno zasvetiti se, navadno pri razelektrenju ozračja; SODOBNA USTREZNICA: bliskati

1.1 kdo/kaj; (iz česa), kaj povzročati tak pojav

2. ekspresivno, kdo; (s čim) ognjevito, vzneseno govoriti

3. odbijati iskrečo se svetlobo; SODOBNA USTREZNICA: bleščati se

FREKVENCA: 18 pojavitev v 7 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

blížati se -am se nedovršni glagol, glagol (ciljnega/dogodkovnega) premikanja

v posplošenem pomenu kdo/kaj premikati se s korakanjem proti komu/čemu / kam
Nekdo se /boječe/ bliža hiši.

kaj prihajati časovno bližje
Prazniki se /prehitro/ bližajo.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj postajati kakorkoli podoben, soroden komu/čemu
Pesnik se je /uspešno/ bližal svojemu idealu.

iz športa kdo primikati igrski pomoček k cilju
Spraševal je svoje sotekmovalce, naj bliža ali zbija.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024

bóbnati -am nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

kdo/kaj igrati na boben
Bobna (koračnico) /kar po mizi/.

kdo/kaj sunkovito udarjati ob/v/na koga/kaj / o kom/čem / kam / kod
Mož /s prsti/ bobna po mizi.

čustvenostno kdo/kaj namerno sporočati za koga/kaj
Znanka je bobnala (naokoli), da bo čez teden dni poroka.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024

bóg Frazemi s sestavino bóg:
bíti bógu za hŕbtom, bíti [kot] máli bóg, bóg je vzél kóga k sêbi, bogá za jájca držáti, bogá za jájca prijéti, bogôvi v bélem, bógu čàs krásti, bógu za hŕbtom, držáti se kot lípov bóg, hvála bógu, kjér bóg rôko vèn molí, ležáti bógu za hŕbtom, máli bóg, ne báti se ne bogá ne hudíča, ne bíti már ne bogá ne hudiča kómu, ne bíti ne bogá ne hudíča za kóga, počútiti se kot bóg, počútiti se kot máli bóg, pod mílim bógom, prizòr za bogôve, sedéti kot lípov bóg, státi kot lípov bóg, [ták], kot je bóg ustváril kóga, živéti bógu za hŕbtom, živéti kot máli bóg

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

bọ̑g,* bogȃ, m. 1) der Gott; lažnjivi, krivi bogovi, die falschen Götter, Götzen; služite drugim bogom, Dalm.; — pomni: zlega boga uživa z menoj vred, es geht ihm schlecht, wie mir, BlKr.-M.; — Bog, Gott (der Christen); Boga moliti, beten; Bogu služiti, Gott dienen; Bog oče, Gott Vater; Bog človek, Bog in človek, der Gottmensch, Jan.; — tak hrup je, da ni grmečega Boga slišati (čuti), *von zu großem Lärm hört man den Donner nicht, Z., Levst. (Zb. sp.); — v rekih o pozdravljanju: (prihajajočemu ali sploh temu, s katerim smo se sešli): Bog te sprimi, (vzprimi), grüß dich Gott! Cig., Jan.; (prim. Bog vas primi! Alas.; "buge waz primi gralva Venus!" tako je pozdravil l. 1227. koroški knez s svojimi vitezi Ulrika Lichtensteinskega, ki je kot Venera oblečen potoval, Kres 1882, 177.); (pri ločitvi:) z Bogom! adieu! lebe wohl! Bog te obvaruj! behüt' dich Gott! Bog s teboj! Bog z vami! Gott befohlen! Cig.; ("Bog z vami" je odgovor na "Bog vas primi", Alas.); z Bogom ostani, Gott befohlen! (pri srečevanju:) dobro jutro Bog daj! odzdrav je: Bog ga daj! (tudi samo: Bog! Levst. [M.]); zato: Boga povedati, C.; komu Boga dati (davati), grüßen: srečal me je, ali ni mi Boga dal, Z., Npes.-Vraz; (delavcem:) Bog daj dobro srečo! Bog daj srečo! Glück zu! Glück auf! (uživajočim kako jed:) Bog blagoslovi (žegnaj)! (počivajočim:) Bog daj srečo k počivanju! Bog daj dober počitek! (o napivanju:) Bog živi! Gott erhalte! mozi ti Bog! ("masti bog") Guts.; prim. moči; (ako kdo kihne:) Bog pomagaj! zur Genesung! (v vzklikih:) Ti moj Bog! Bog pomagaj, da si tako nagle jeze! Bog mu daj zdravje, on mi je veliko dobrega storil! Bog mu daj dobro, tam kjer je! hvala Bogu! bodi ga Bog zahvaljen! Gott sei Dank dafür! Boga zahvali, da si toliko dobil! skrajšano: "Bog", za: "Bog bodi hvaljen", ali kaj takega: Bog, da je tako, gottlob (ein Glück, ich bin froh, ich bin zufrieden), dass es so ist; Bog, da si prišel! Bog, da te ni videl! sam Bog, da nisem tega izgubil! Levst. (M.); še Bog, da je toliko; gottlob, dass es so viel ist, jvzhŠt.; Kruha b' ti dala, Ajdov je. "Ljubica moja, Bog, da je!" Vod. (Pes.); še Bog, če mu bomo hoteli žlico dati, LjZv.; Bog se usmili! Bogu se smili! Gott erbarme sich! tak je bil, da se Bogu smili! er sah aus, dass es Gott erbarme! bodi Bogu potoženo! Gott sei es geklagt! Bog hotel! wollte Gott! Bog dal, da bi bilo tako, gebe Gott, dass es sich so verhalte! Bog daj! geb' es Gott! Bog pomozi! helfe Gott! ako (če) Bog da! so Gott will! naj pa bo z Bogom! so sei es denn in Gottes Namen, Levst. (M.); Bog ve! weiß Gott! Bog ve, kdo, Bog ve, kam itd.; vedi si ga Bog, kje vedno tiči! Bog sam vedi, kaj bo iz tega! nosi se, kakor bi bila Bog si jo vedi kaj, Vrt.; Bog ne daj! Bog ne zadeni! Bog obvaruj! Bog prenesi! Bog odvrni! Gott behüte! Gott bewahre! Bog tega varuj! das verhüte Gott! (Bognasvaruj, subst.; der Gottseibeiuns, Jurč.; strah imeti pred čim, kakor Bognasvaruj pred križem, SlN.); Bog in sv. božji križ! Bog bodi pri nas in sveti vtorek! (sreda itd., kakeršen dan si je tedaj, kadar se to govorí; a tako govore največ tedaj, kadar odvračajo od sebe čarodejsko moč, in to se imenuje "dan izgovoriti", Levst. [Rok.]); za Boga svetega! za Boga milega! za Boga! um Gottes Willen! (poglej vsaj, skozi Bog! Dalm.; za skozi Bog! Prim., Kras; po it. "per Dio!" napačno narejeno); (o zagotavljanju, zaklinjanju:) Bog in duša! bei meiner Treue! Cig.; Bog me! (bogme!) = so wahr mich Gott strafe! bei Gott! Bog me, da je res! Bog mi je priča! — "pod milim Bogom" se pristavlja v podkrepljanje kakega nikanja; n. pr. nima pod milim Bogom nič opraviti; er hat auf Gottes Erdboden nichts zu thun; — v Boga ime (vbogajme) dati kaj, ein Almosen geben; rad v Boga ime daje; — 2) die geweihte Hostie: župnik je nekam šel z Bogom, (gieng versehen); — 3) das Gottesbild: držiš se, kakor lipov bog! = du thust so hölzern! bogove prodajati, Kruzifixe verkaufen; — 4) bog stari, die Gottesanbeterin (mantis religiosa), Kras-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

bógvé in bóg vé [bokve] člen. (ọ̑-ẹ́)
1. izraža negotovost, nedoločnost: bogve ali še živi; bogve zakaj ga ni; joče ali od žalosti ali od jeze, bogve; spomin na bogve koga; ženejo jih bogve kam; prišel je od bogve kod
// z zaimkom ali zaimenskim prislovom poudarja veliko mero: misli, da je bogve kaj; bogve koliko težav te še čaka; bogve kolikokrat je to pravil; zdaj bi bila že bogve kje daleč / ni bogve kako svetlo; nimam bogve kaj denarja imam malo denarja / vino ni bogvekaj prida; rodil se je bogvekje
2. izraža podkrepitev trditve: bogve da ga je vesela / bogve, ne poznam ga

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

bóg vé kám [kv] nedol. prisl. zaim. zv. (ọ̑ ẹ̑ á/ȃ) oditi ~ ~ ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

bôsti bôdem nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

kdo/kaj boleče motiti v kaj / pri/na/v čem / pod/nad/med čim / kam / kje / kod
Pesek ga je bodel v bose noge.

kdo/kaj delati vbode v koga/kaj / kam
(Z iglo) je bodla v tkanino.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024

bóter -tra m (ọ́)
1. zastopnik otroka pri krstu ali priča pri birmi: kdo bo tvoj boter; biti, iti za botra; birmanski, krstni boter; pren. tej komediji so kumovali razni literarni botri
// navadno kot nagovor starejši znan moški; stric: boter, kam pa greste? / iron., šalj. ej, ne verjamem ti, boter! / pesn. boter Mesec
2. nekdaj častni zastopnik otroka pri vpisu osebnega imena v rojstno matično knjigo:
3. kdor tujemu otroku, znanemu ali neznanemu, gmotno pomaga, zlasti pri šolanju: boter enkrat na leto prejme poročilo, kako je bil njegov denar porabljen

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

bóter -tra m, člov. (ọ́) biti komu ~; iti za ~a; pokr. Kam greste, ~ stric
bótra -e ž, člov. (ọ́) biti za ~o; pokr. Dober dan, ~ teta; pesn. ~ smrt

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

bráda Frazemi s sestavino bráda:
bráda zráste [kómu pri čém], brúndati v brádo, dajáti kàj na brádo, dáti kàj na brádo, gósti v brádo, hahljáti se v brádo, hihitáti se v brádo, iméti brádo, iméti [žé] brádo, kàj z brádo, kózja brada, kózja bráda, Matjáževa bráda, momljáti v brádo, mrmráti v brádo, prodájanje na brádo, prodáti na brádo, smehljáti se v brádo, viséti za brádo, zabrúndati v brádo, zamrmráti v brádo, zgódba z brádo

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

brę̑kati, -kam, -čem, vb. impf. schreien, Trst. (Let.); — prim. brečati.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

brez cílja nač. prisl. zv.

izraža, da premikanje poteka, ne da bi bilo znano, kam se hoče priti; izraža, da dejanje, dogajanje poteka, ne da bi bilo znano, kaj se hoče doseči

SINONIMI:

brezciljno, ekspr. izgubljeno

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024

bridkost -i (britkust, britkost) samostalnik ženskega spola

1. trpka duševna in telesna bolečina; SODOBNA USTREZNICA: bridkost

2. tudi mn. kar povzroča, da je komu življenje bolj težko, neprijetno; SODOBNA USTREZNICA: težava, neprijetnost

3. neprijetno stanje vznemirjenosti zaradi občutka ogroženosti; SODOBNA USTREZNICA: tesnoba

FREKVENCA: 285 pojavitev v 17 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

brísati, brȋšem, vb. impf. wischen; okna, pomito posodo b.; solzne oči si b.; wegwischen; prah b.; solze si b.; — burja briše = brije, Z.; — b. jo kam, irgendwohin schnell gehen, C.; — b. se, sich abwischen; b. se v obleko; on se ob mene briše, er schiebt die Schuld auf mich, Z.; — grozdje se briše, verliert den Thau, C.; nebo se briše, der Himmel heitert sich aus, Cig., Jan.; vino se briše, der Wein verliert nach dem Einschenken schnell die Schaumbläschen, Št.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

bŕklja -e ž (ȓ) nav. mn., šalj.
1. brk: ima košate brklje / smejala se mu je v brklje
2. noga: kam pa moliš svoje brklje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

brodáriti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

kaj brneč premikati se v/na/čez kaj / na/v/po čem / kam / kje / kod / kdaj
Vsakodnevno so /z dobičkom/ brodarili čez reko.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024

brúhniti -em dov. (ú ȗ)
1. izvreči iz želodca: bruhniti pijačo iz sebe
// s kašljanjem izvreči kri iz pljuč: bolnik je bruhnil kri; pren., ekspr. bruhniti psovko; bruhnila je iz sebe vso prikrito mržnjo
2. s silo izvreči v velikih količinah: dimnik je bruhnil oblak dima; žaromet je bruhnil snop oranžne svetlobe
3. nepreh. s silo udariti na dan: voda bruhne iz razpok; pren. sovraštvo je bruhnilo na dan; brezoseb. nesramnež, je bruhnilo iz dekleta
4. ekspr., navadno v zvezi bruhniti v jok, smeh nenadoma glasno zajokati ali zasmejati se: bruhniti v jok, v solze; bruhniti v krohot, v smeh
5. nar. za kratko dobo iti, oditi kam: Če vam je všeč, pa bruhnem tja gôri in vam prinesem tisto reč (I. Tavčar)

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

brȗnkati, -kam, -čem, vb. impf. brummen: obad brunče, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

brzéti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem, čustvenostno

kdo/kaj hitro, lahkotno gibati se, premikati se
Brzi že /brez bergel/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024

búča Frazemi s sestavino búča:
búče prodájati, dobíti jíh po búči, tí si [pa] búča, tí si práva búča, tó je [pa] búča, tó so búče, zvíta búča

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

búkati, -kam, -čem, vb. impf. 1) = mukati, Rez.-Baud., Plužna-Erj. (Torb.); — 2) grunzen, Gor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

bȗkati se, -kam, -čem se, vb. impf. 1) brunften (o svinjah); svinje se bukajo, bučejo; — 2) b. se = kujati se, Jan.; dans se ti buče = delo ti ne gre uspešno od rok, Gor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

bukniti -em dovršni glagol

1. kdo; s prisl. določilom kraja navadno nepričakovano in silovito, s sovražnim namenom planiti kam; SODOBNA USTREZNICA: vdreti

1.1 kdo; nad koga/kaj navadno nepričakovano in silovito, s sovražnim namenom planiti na koga/kaj; SODOBNA USTREZNICA: napasti

FREKVENCA: 7 pojavitev v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

burjáti -ám nedov. (á ȃ)
ekspr. hitro, vihravo iti, hoditi: planil je pokonci in burjal k sosedu; kam burjaš?

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

burjáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt; burjánje; (-àt) (á ȃ) poud. Kam ~aš |hitiš|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

bútati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

kdo/kaj sunkovito zadevati koga/kaj / ob/v/na koga/kaj / o kom/čem / kam / kod
Butala ga je po glavi.

1.1.

kdo/kaj dregati koga/kaj / ob/v/na koga/kaj / o kom/čem / kam / kod
Butal ga je /s komolcem pod rebra/.

čustvenostno kdo/kaj dajati močne, zamolkle glasove
(V hribih, nedaleč) butajo topovi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024

bútati se -am se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem, čustvenostno

kdo/kaj s hitrim gibom usmeriti se v/na/ob koga/kaj / po kom/čem / kam / kod
Butal se je /v glavo/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024

bútniti -em dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem, čustvenostno

GLEJ: bútati 1

kdo/kaj zelo hitro priti v/na koga/kaj / kam
Butnil je v sobo.

kdo/kaj nenadoma silovito priti iz/z/s/od česa / od kod
Učenci so butnili iz razreda.

knjižno pogovorno kdo/kaj s silo dati kaj ob/v/na koga/kaj / po/na/v/ob/pri kom/čem / kam / kod
Ko pride iz šole, butne torbo v kot.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024

bzíkati 1., -kam, -čem, vb. impf. eine Flüssigkeit durch eine kleine Oeffnung mit Gewalt pressen, spritzen, Mur., SlGor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

bzíkati 2., -kam, -čem, vb. impf. biesen (o goveji živini): živina bziče, Mik., Valj. (Rad); — prim. bezgati, bezljati.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

c1 črka

tretja črka abecede; SODOBNA USTREZNICA: c

FREKVENCA: 28 pojavitev v 11 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

cafelc -a samostalnik moškega spola

želodu podoben predmet, ki se kam zatakne

FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

cagovanje -a (cagovanje, cagovane, cagovajnje) samostalnik srednjega spola

1. močno čustvo človeka, ki ne vidi možnosti za rešitev iz težkega položaja; SODOBNA USTREZNICA: obup

1.1 stanje, ki je posledica tega čustva; SODOBNA USTREZNICA: obup

2. pomanjkanje poguma, odločnosti; SODOBNA USTREZNICA: strahopetnost, neodločnost

FREKVENCA: 40 pojavitev v 17 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

CAM-fótosintéza -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

CAM-metabolízem -zma m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

CAM-presnôva -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

CAM-rastlína -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

CCD -- m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

cedíti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja

kdo/kaj dajati kaj
Mleko je cedila (skozi posebno sito).

kdo/kaj izdajati kaj
Mokra drva cedijo sok (na ognjišče).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024

cedíti jo -ím jo nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem, čustvenostno

kaj teči iz česa / od kod / v/na/za kaj / po/na čem / kam /kod
Cedi jo po cesti /za njimi/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024

cedíti se -ím se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

kaj teči
Gnoj se (mu) cedi (iz rane).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024

cəfedráti, -ȃm, vb. impf. 1) zerzupfen, zerfasern, C.; — 2) c. koga kam, jemanden mit Gewalt irgendwohin zerren, BlKr.; prim. cefrati; — 3) kleinschrittig gehen (kakor otroci), BlKr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

cefedrati [cǝfedráti cǝfedrȃm] nedovršni glagol

vleči, tj. spravljati koga kam brez njegove privolitve

PRIMERJAJ: cefrati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

cəfráti, -ȃm, vb. impf. 1) zerfasern, zerzupfen, Cig., Jan.; gosje perje c., BlKr.; volno c., ("cufrati"), Dict.; — c. se, sich fädeln, sich fasern, Cig., Jan.; — 2) c. koga kam, jemanden irgendwohin schleppen, C.; zerren, Kr.; brez besedi so ga pred seboj cefrali in pehali, Glas.; — prim. cufrati in nem. zupfen (?).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

cefrati [cǝfráti cǝfrȃm] nedovršni glagol

vleči, tj. spravljati koga kam brez njegove privolitve

PRIMERJAJ: cefedrati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

centralizírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja

kdo/kaj dati koga/kaj skupaj v/na kaj / v/pri/na/ob čem , v navezo s kom/čim / kam / kje / kod
Državno upravo so /prostorsko/ centralizirali v novi stavbi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024

centrírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

iz tehnike kdo/kaj naravnati kaj na/v skupno središčno os
/Pred servisom/ si je centriral kolo.

iz športa, v posplošenem pomenu kdo/kaj centralno usmeriti kaj proti komu/čemu / v/na/skozi kaj / na/v/po čem / kam / kod
Igralec je /idealno/ centriral v desni spodnji kot gola.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024

cépec -pca m (ẹ́)
1. preprosto orodje za ročno mlačev: mlatiti s cepci; pokanje cepcev na skednjih
// del cepca, s katerim se udarja; cep1: cepec z grčasto bunko
2. zastar. debela palica, gorjača: opiral se je na okovan cepec
3. ekspr. neolikan ali omejen človek: pa si res pravi cepec; vede se kot teleban in cepec / in jaz, cepec, sem mu verjel / kot psovka: kam pa rineš, cepec; cepec neumni
● ekspr. končati prepir s cepcem surovo, neotesano

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

cerkveni -a -o (cerkveni, crikveni) pridevnik

1. ki se nanaša na cerkva; SODOBNA USTREZNICA: svetiščni

2. navadno v zvezah s služabnik, služba ki se nanaša na cerkva; SODOBNA USTREZNICA: cerkveni

FREKVENCA: 20 pojavitev v 7 delih

TERMINOLOGIJA: cerkveni tat

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

césta -e ž, mn. stil. cesté (ẹ́)
1. širša, načrtno speljana pot, zlasti za promet z vozili: ceste se križajo, vzpenjajo; kam drži, pelje ta cesta; prečkati cesto; zapeljati s ceste; priti na cesto; stati na cesti; vas leži ob cesti; iti, voziti se po cesti; dolga, ravna, široka cesta; blatna, poledenela cesta; asfaltirana, makadamska cesta; cesta Ljubljana–Zagreb / pesn. bela cesta / dela pri cesti pri gradnji ali vzdrževanju ceste / avtomobilska cesta namenjena za motorni promet; dovozna, enosmerna, glavna, gozdna, hitra, javna, obvozna, slepa cesta; cesta prvega reda ki povezuje države ali gospodarsko in turistično pomembna središča / panoramska cesta ki je speljana po pobočju, slemenu in s katere je lep razgled / pesn. Morja široka cesta peljala me je v mesta (F. Prešeren)
2. s prilastkom razdalja, ki jo je treba preiti do namembnega kraja; pot4: cesta do tja je še dolga; izbral si je najkrajšo cesto; pren. njegova življenjska cesta je bila kratka
3. možnost za premikanje iz enega kraja v drugega; pot4: tu ni več nobene ceste / tu ni ceste ni dovoljen prehod; pren. ljudje so postavili medse pregrade, zapravili vest in zapravili ceste (M. Klopčič)
4. način, sredstvo za dosego česa; pot4: do učenosti ne drži gladka cesta
● slabš. otroka je vzgajala cesta prepuščen je bil slabim vplivom pouličnega življenja; ekspr. kar dobro je meril cesto pijan se je opotekal po njej; policist odpira in zapira cesto dovoljuje in prepoveduje prehod; ekspr. čudna poroka, kar s ceste jo je pobral ni dosti vedel o njej, o njeni družini in življenju; ekspr. pognati, postaviti, vreči koga na cesto dati koga iz službe ali iz stanovanja; ekspr. biti na cesti biti brez službe ali brez stanovanja; na cesti je bil že mrak zunaj je bilo že temno; ekspr. zmeraj je na cesti vedno hodi okrog, nikoli ga ni doma; ekspr. misliš, da denar na cesti pobiram! da ga na lahek način zaslužim; zastar. železna cesta železnica, vlak
♦ astron. Rimska cesta medlo se svetlikajoči pas na nebu, ki ga sestavljajo številne, zelo oddaljene zvezde; avt. hitra cesta rezervirana za promet motornih vozil; odprta cesta na kateri ni omejitve hitrosti; prednostna cesta na kateri imajo vozila prednost pred vozili z drugih cest; urb. dvopasovna cesta; vpadna cesta ali cesta vpadnica ki povezuje središče mesta z zunanjimi četrtmi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

césta -e ž

širša, načrtno speljana pot, zlasti za promet z vozili

SINONIMI:

pesn. bela cesta, ekspr. cestica

GLEJ ŠE SINONIM: cestišče, pot4
GLEJ ŠE: avtocesta, avtocesta, cestišče, cestišče, izpadnica, izvoz, obvoznica, priključek, vpadnica, železnica, odpustiti, odpustiti, odpustiti, odpustiti, uprava, uprava, zaposlitev

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024

césta Frazemi s sestavino césta:
bíti na césti, bíti na césti kot kónjska fíga, mériti césto, ostáti na césti, pognáti kóga na césto, postáviti kóga na césto, premériti césto, vréči kóga na césto, znájti se na césti

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

cijáziti se -im se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem, čustvenostno

kdo/kaj počasi premikati se v določeni smeri do koga/česa / proti/k/h komu/čemu / na/v kaj / kam / po kom/čem / kje / kod
Ribič se je /v trhli ladjici/ cijazil po vodi.

1.1.

kdo/kaj počasi premikati se v prostoru sploh
/Brezciljno/ se cijazi.

slabšalno kdo/kaj potepati se
Cijazi se (okoli) /kot zadnji klošar/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024

cíkanje -a s (ī)
glagolnik od cikati: vedel je, kam leti cikanje; hudobno cikanje in namigovanje / cikanje sadnega vina

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

cíkati -am nedov. (ī ȋ)
1. nav. ekspr. prikrito omenjati kaj, namigovati: na kaj pravzaprav cikate? ne vem, kam cikaš / njegove besede so cikale name
// na tihem želeti: vedno hodi k sosedu, menda cika na mlajšo hčer
2. biti nekoliko podoben čemu, vleči na kaj: barva obleke je modra, a malo cika na zeleno
3. nepreh. zaradi kvarjenja postajati, biti kisel: vino cika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

cíkati 2., cȋkam, vb. impf. 1) einen fremden Beigeschmack haben: c. po čem, Cig., Jan.; c. na kaj, C.; vino na jesih cika, Dict.; vino cika, der Wein hat einen essigsauren Beigeschmack, Cig., Štrek., Dol., Št.; ta beseda po nemščini cika, scheint deutschen Ursprungs zu sein, M.; — zielen, anspielen, Cig., Jan.; kam to cika? to na-me cika, Z., SlGor.; — prim. švic., bav. zicken, istega pomena.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

cíklus cíklusa; in cíkel samostalnik moškega spola [cíklus]

zaključena celota pojavov, procesov iz več predvidljivo spreminjajočih se oblik, faz, ki se navadno redno ponavlja

umetniško delo iz več dopolnjujočih se delov, ki tvorijo zaključeno celoto

2.1.

STALNE ZVEZE: celični ciklus, gorivni ciklus, kombinirani ciklus, Krebsov ciklus, lunin ciklus, Lunin ciklus, menstruacijski ciklus, menstrualni ciklus, mesečni ciklus, mešani ciklus, ogljikov ciklus, pojatveni ciklus, sončni ciklus, spolni ciklus
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Zyklus in lat. cyclus iz gr. kýklos ‛kolo, krog’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

cíljati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja

kdo/kaj usmerjati se proti/k/h komu/čemu v/na/med/nad/pod koga/kaj / kam
V drevo je /živčno/ ciljal (s kamnom).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024

Citatna imena skandinavskih ulic

Kako v besedilu ravnamo z imeni ulic, npr. iz skandinavskih jezikov (Vendevägen, Myrerskogveien ...) spol in sklonljivost v slovenščini?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

come back ~ -a [kám bek] m (ȃ) publ. njegov baletni ~ ~ vrnitev

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

cŕka -e ž (r̄) pog.
1. poginula žival: kam naj zakopljem to crko?
// onemogla, zanemarjena žival: moj konjiček je proti tvojemu prava crka; krmežljava crka
2. nizko slaboten, šibek, onemogel človek: si pa tudi crka, če tega ne moreš narediti / kot psovka molči, ti crka stara

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

cvetáča cvetáče samostalnik ženskega spola [cvetáča]

kulturna rastlina z omesenelim socvetjem navadno bele barve; primerjaj lat. Brassica oleracea

1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑cvet - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

cvilíkati, -kam, -čem, vb. impf. quieksen: komarjev roj cvilika, Zora.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

cvréti jo -cvrèm jo nedovršni glagol, glagol premikanja

neknjižno pogovorno, čustvenostno kdo/kaj hitro premikati se v/na/skozi/čez koga/kaj / za/po kom/čem / kam / kod
Cvrli so jo počez čez travnik.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024

čečkáti -ám nedovršni glagol, glagol ravnanja, slabšalno

kdo nerazločno, grdo pisati brez pravega namena
Otroci radi /veliko/ čečkajo (po zidovih).

kdo nerazločno, nezainteresirano pisati kaj / o čem
Nekaj si /prizadevno in z neverjetno voljo/ čečka (v notes).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024

čêsen čêsna samostalnik moškega spola [čêsən]

začimbna rastlina z razvejanim steblom in podzemno čebulico s stroki belkaste barve; primerjaj lat. Allium sativum

1.1.

STALNE ZVEZE: divji česen, medvedji česen
ETIMOLOGIJA: = hrv. kajk. čèsen, knjiž. čèsan, bolg. čésъn < pslov. *česnъ, iz *česnǫti ‛razčesniti, razklati’ - več ...

čezdajati -dajem nedovršni glagol

1. kdo; komu, kaj delati, da kaj prehaja k drugemu, navadno v last ali/in upravljanje; SODOBNA USTREZNICA: dajati, izročati

2. kdo; koga_tož., s prisl. določilom kraja delati, da kdo pride kam z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: izročati

FREKVENCA: 6 pojavitev v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

čezizdati -dam dovršni glagol

kdo; koga narediti, da kdo pride kam z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: izročiti

FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

čiga (čiga, čega) nesklonljivo, zaimek

1. vpraš. zaim. izraža vprašanje po pripadnosti ali izvoru; SODOBNA USTREZNICA: čigav

1.1 v vezniški rabi, v vprašalnih odvisnih stavkih

1.2 za uvajanje naslovov, povzemalnih robnih opomb

2. poljubn. zaim. izraža svojino, pripadnost nedoločni, poljubni osebi; SODOBNA USTREZNICA: čigav

FREKVENCA: 79 pojavitev v 15 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

čísti Frazemi s sestavino čísti:
ne bíti pri čísti, ne bíti [si] na čístem s kóm/čím, ne iméti tréh čístih, ne iméti trí číste, príti [si] na čísto s kóm/čím

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

čȋvkati, -kam, -čem, vb. impf. piepen, zwitschern; piščeta, vrabci čivkajo.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

čolnáriti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

kdo/kaj navadno premikati se s čolnom
/Navadno/ čolnari (s sinom).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024

čŕpati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

v posplošenem pomenu kdo/kaj s črpalko dobivati kaj od/iz/z/mimo koga/česa / od kod / k/h/proti komu/čemu na/v/med/pod/nad/skozi koga/kaj / kam
Nafto so črpali iz različnih vrelcev.

neobčevalno knjižno kdo/kaj dobivati kaj iz koga/česa / od kod
Podatke (jim) je /brez omejitev/ črpal iz statističnega urada.

čustvenostno kdo/kaj prizadevati koga/kaj
Vročina (mu) /intenzivno/ črpa telo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024

čudovati se -ujem se nedovršni glagol

kdo; čemu čutiti in izražati presenečenje, začudenje; SODOBNA USTREZNICA: čuditi se

FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

čúj čújte medmet [čúj]

neformalno, štajersko uporablja se, ko govorec želi pritegniti pozornost, koga nagovoriti, pozvati k čemu

kot členek, neformalno, štajersko uporablja se, ko govorec poudarja svojo izjavo

kot samostalnik izraz za pritegovanje pozornosti, poudarjanje izrečenega, značilen za govorce štajerskih narečij

FRAZEOLOGIJA: Čuj ti!
ETIMOLOGIJA: iz velelnika glagola ↑čuti v pomenu ‛biti pozoren, bedeti’

čuvíkati, -čem, -kam, vb. impf. schreien wie die Eule, Cig., C.; — prim. čovinkati.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

da2 vez.
1. v pripovednih odvisnih stavkih za uvajanje stavka, ki dopolnjuje nadrednega
a) glede na osebek: prav je, da si prišel; škoda, da zapraviš toliko časa
b) glede na prilastek: nima navade, da bi se pritoževal; ni dvoma, da imaš prav; rada ga ima ne glede na to, da je včasih poreden / publ. dejstvo, da je proizvodnja padla, kaže na resen položaj v tovarni
c) glede na predmet: bojim se, da je prepozno; omogočila mu je, da je končal študij; že vidim, da nimam sreče; pravim, da ga sploh ne poznam / z velelnim ali želelnim naklonom: saj sem ti rekel, da rajši počakaj; prosi, (da) naj mu dajo mir / star., v vprašalnih odvisnih stavkih vsakega je vprašal, kaj da je in kam da gre
// navadno z veznikom ali prislovom za uvajanje subjektivno podanega govora ali misli: odsvetoval je pot skozi gozd, češ da ni varno; posojilo da vrne v kratkem, pravi, zdaj pa da še ne more, ker da premalo zasluži; napadli so tudi radio, ki da oddaja dekadentno glasbo
2. v vzročnih odvisnih stavkih, za glagoli čustvovanja za izražanje dejstva, da je vsebina odvisnega stavka vzrok dogajanju v nadrednem: kesa se, da je tako ravnal; žal mu je, da se je spozabil
3. v namernih odvisnih stavkih, včasih v zvezi z zato za izražanje namena, ki ga ima dejanje nadrednega stavka: dala je otroku igračo, da bi ne jokal; sedel je, (zato) da bi se odpočil; prišel sem, da se pritožim; povedal sem ti zato, da se boš vedel ravnati
// s preteklim ali nedovršnim sedanjim časom za izražanje doseženega namena: ima delavce, da mu kopljejo temelje; najel je domačine, da so mu nosili živila
4. v načinovnih odvisnih stavkih, navadno z nikalnico za izražanje načina, kako poteka dejanje nadrednega stavka: nihče ga ne omeni, da se ne bi zraven nasmehnil; planeš v sobo, ne da bi potrkal / pomagaj rajši, namesto da gledaš; pol ure jima je minilo, da nista vedela kdaj
5. v primerjalnih odvisnih stavkih, v zvezi s kakor, kot, ko za izražanje primerjave z dejanjem v nadrednem stavku: smeje se, kakor da se ni nič zgodilo / prime za kljuko, kot (da) bi hotel iti; noge ko da niso njegove
6. v posledičnih odvisnih stavkih, včasih v zvezi s tako, toliko za izražanje posledice, ki jo ima dejanje nadrednega stavka: menda sem se ti kaj zameril, da greš brez pozdrava mimo; zavriskal je, da je odmevalo od bregov; tako ga je udaril, da se je kar opotekel; toliko se je učil, da je zbolel / ekspr.: opekel se boš, da bo joj; v hribih je snega, da je kaj
7. knjiž., v pogojnih odvisnih stavkih za izražanje pogoja, s katerim se uresniči dejanje nadrednega stavka; če bi: vse bi bilo lahko drugače, da nisem bila tako lahkomiselna / star., s pogojnim naklonom vse bi zapravil, da mu ne bi branila žena
8. knjiž., v dopustnih odvisnih stavkih, včasih okrepljen za izražanje dejstva, kljub kateremu se dejanje nadrednega stavka uresniči; čeprav: trepeče, da sam ne ve zakaj
9. star., v časovnih odvisnih stavkih za izražanje, v kakšnem časovnem zaporedju sta dejanji nadrednega in odvisnega stavka: počakal sem, da se je odkašljal; gledala je za njim, da je izginil med drevjem dokler ni izginil / minila so leta, da nisem bil doma (od)kar / ne bo dolgo, da bomo pod svojo streho ko bomo
10. v členkovni rabi za izražanje
a) ukaza, želje: da mi pri priči izgineš; da ste mi zdravi / da bi te strela
b) ugibanja, domneve: pa ne, da si bolan; fant, čigav si? Da nisi Jerajev
c) začudenja, ogorčenja: da te vendar, kako si nališpana; pa ta da bi nas učil; da te ni sram; pa ti da greš in me pustiš na cedilu
č) poudarjanja, pojasnjevanja: ne maram zanj, da boš vedel; da smo si na jasnem: tega ne trpim več; da ne pozabim, pošta je zate
d) stopnjevanja z dodatno trditvijo: živela sta zadovoljno, da ne rečem srečno; nad tem so se zgražali celo prijatelji, da ne govorim o sovražnikih
11. v členkovni rabi, v zvezi z le, samo za omejevanje prej povedanega: tudi v naših tovarnah imamo iznajditelje, le da premalo; takoj pridem, samo da se oblečem
12. v členkovni rabi za poudarjanje: baje da pride; odzdravlja milostno, komaj da skloni glavo; nemara da ga ne bo
● kako da si to naredil? zakaj; zastar. »kaj meniš, da je hudobija v krvi?« »To je da!« vpije Krjavelj (J. Jurčič) seveda; pog. če mi je všeč? Pa ja da seveda; ekspr. si zadovoljen? Kako da ne da, seveda; pog. če se je vrnil? Ne da bi jaz vedel mogoče, ne vem; ekspr. o tem ni da bi govoril ni potrebno, ni vredno govoriti; star. žanjejo ves dan, dokler da zaide sonce dokler ne; elipt. predsednik težko da pride na sejo verjetno ne pride; pog. vino je toliko da ne zastonj skoraj zastonj; pog. toliko da je spregovoril, že so udarili po njem komaj je spregovoril; pog. pri nas je ostal vem da dve uri gotovo; vsaj

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

da1 (de, da) veznik

1. v osebkovih odvisnih stavkih za uvajanje stavka, ki dopolnjuje nadrednega glede na osebek; SODOBNA USTREZNICA: da

1.1 s povednim naklonom

1.2 s pogojnim naklonom

2. v prilastkovih odvisnih stavkih za uvajanje stavka, ki dopolnjuje nadrednega glede na prilastek; SODOBNA USTREZNICA: da

2.1 s povednim naklonom

2.2 s pogojnim naklonom

3. v predmetnih odvisnih stavkih za uvajanje stavka, ki dopolnjuje nadrednega glede na predmet; SODOBNA USTREZNICA: da

3.1 s povednim naklonom

3.2 s pogojnim naklonom

4. v povedkovih odvisnih stavkih, redko za uvajanje stavka, ki dopolnjuje nadrednega glede na povedek; SODOBNA USTREZNICA: da

5. v namernih odvisnih stavkih, pogosto v zvezah z za (tega) voljo, zato, obto, tako za izražanje namena, ki ga ima dejanje nadrednega stavka; SODOBNA USTREZNICA: da

5.1 s povednim naklonom

5.1.1 v zvezi z le za blago poudarjanje vsebine namena

5.2 s pogojnim naklonom

5.2.1 v zvezi z le za blago poudarjanje vsebine namena

6. v posledičnih odvisnih stavkih, pogosto v zvezi s tako za izražanje posledice, ki jo ima dejanje, stanje nadrednega stavka; SODOBNA USTREZNICA: da

6.1 s povednim naklonom

6.2 s pogojnim naklonom, navadno z zanikanim, pogojnim ali vprašalnim nadrednim stavkom

7. v dopustnih odvisnih stavkih za izražanje možnosti, kljub kateri se dejanje nadrednega stavka lahko uresniči; SODOBNA USTREZNICA: čeprav

7.1 s pogojnim naklonom, navadno v kalkiranih zvezah da si lih / da lih/glih, pogosto v zvezi s tako

7.2 redko, v še neustaljeni zvezi da si

8. v časovnih odvisnih stavkih, v zvezah noter da / tako dolgo da / dokler da za izražanje, da traja dejanje, stanje nadrednega stavka do nastopa dejanja v odvisnem; SODOBNA USTREZNICA: dokler (ne); danes običajno z zanikanim glagolom

9. v vzročnih odvisnih stavkih, navadno za glagoli čustvovanja za izražanje dejstva, da je vsebina odvisnega stavka vzrok dogajanja v nadrednem; SODOBNA USTREZNICA: ker

9.1 s povednim naklonom

9.2 s pogojnim naklonom, redko

10. v pogojnih odvisnih stavkih, tudi v zvezi da – tako za izražanje pogoja, s katerim se uresniči dejanje nadrednega stavka; SODOBNA USTREZNICA: če

10.1 s povednim naklonom, redko, v zvezi z le

10.2 s pogojnim naklonom

11. v primerjalnih odvisnih stavkih, s pogojnim naklonom, v zvezi kakor da za izražanje primerjave z dejanjem v nadrednem stavku; SODOBNA USTREZNICA: kakor da

12. v načinovnih odvisnih stavkih, navadno z nikalnico za izražanje načina, kako poteka dejanje nadrednega stavka; SODOBNA USTREZNICA: da

12.1 s povednim naklonom

12.2 s pogojnim naklonom

13. v izvzemalnih odvisnih stavkih, redko, v zvezi samuč da za izražanje izvzemanja glede na dejanje ali stanje v nadrednem stavku

FREKVENCA: skupni pojavitveni sklop ↓

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

dahníti in dáhniti -em dovršni glagol, glagol ravnanja, elementarni (tvorni/netvorni) glagol/glagol naravnih pojavov

kdo/kaj z odprtimi usti iztisniti zrak proti komu/čemu / v/na/skozi/čez kaj / na/v/po čem / kam / kod
/Na ukaz/ je dahnil proti njemu.

čustvenostno kdo zelo tiho izgovoriti kaj / koliko česa
/Komaj slišno/ je dahnil pozdrav.

čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj dati komu/čemu kaj
Pisatelj je gradivu dahnil življenje.

3.1.

kdo/kaj dati komu/čemu kaj ‘poljub’
Dahnil ji je poljub /na lice/.

čustvenostno kdo/kaj priti iz/z/s koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v koga/kaj / kam / po kom/čem / kod / od/do kod
Prijeten hlad je dahnil iz gozda.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024

dajáti dájem, tudi dájati in dajáti -em, stil. dajáti -èm nedov., dajàj dajájte tudi dájaj dájajte; dajál tudi dájal (á á; á á á; á ȅ)
1. delati, da prehaja kaj k drugemu: denar za kino mu je dajal oče / dajati jesti, piti / dekla je dajala svinjam krmila svinje / dajal mu je nove in nove naloge / dajati na kredit, star. na kredo prodajati; dajati na upanje; hišo dajejo v najem / pog. zakaj mi to daješ nazaj vračaš
// podarjati, poklanjati: dajati za spomin / dajati darove, miloščino
// delati, da prehaja kaj drugemu v uporabo: ne dajaj knjig, peresa drugim
// delati, da lahko kdo kaj dela, s čim razpolaga: dajejo jim na izbiro / otrokom dajejo čudna imena
2. delati, da česa, kar je kdo prej imel, nima več: vse življenje moram samo dajati; krvodajalci dajejo kri
3. delati, ustvarjati čemu kako lastnost: obleka ji daje gosposkost / delo daje zadovoljstvo
4. s širokim pomenskim obsegom delati, da prihaja kaj kam z določenim namenom
a) s prislovnim določilom: otroke so dajali v šole / založba daje na trg cenene knjige / ker so bili revni, so dajali otroke za pastirje in dekle
b) z namenilnikom: obleke je dajala delat boljšim šiviljam; otroke so dajali študirat pošiljali
// z nedoločnikom delati, povzročati, da se s čim kaj dogaja: to mi daje misliti / na nastopih se je dajal slaviti
5. pog. plačevati: dajal je za pijačo, za vino / koliko ti je kupec dajal za avto? je bil pripravljen plačati, je ponujal
6. ustvarjati kaj kot rezultat svoje sposobnosti, dejavnosti: krave mu dajejo malo mleka; plantažni nasad bo dajal sto vagonov jabolk; ovca daje volno / drevo daje vrtu senco; zvezde so dajale bledo svetlobo / pog. kinematograf daje štiri predstave na dan; kaj dajejo danes v gledališču / pog. preživlja se s tem, da daje ure iz matematike poučuje izven šole, inštruira / pohištvo daje sobi poseben pečat, ton; dajati povod, upanje, videz, vtis, zgled
// povzročati, da kdo kaj dobi, ima: dajati potuho, pravico, priložnost; šola daje izobrazbo izobražuje
7. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: dajati bolnikom injekcije; dajati nauke, odgovore; dajati pohujšanje pohujševati; dajati pomoč pomagati; dajati ukaze ukazovati; star. dajati hvalo
8. delati, da prihaja kaj na določeno mesto: dajati obleke v omaro; ves čas je dajal drva na ogenj
9. navadno z nikalnico delati, da se kaj lahko godi: skrbi mu ne dajejo spati; tega mi duša, srce, vest ne daje
10. ekspr., v zvezi z na prisojati komu vrednote; ceniti1: vsak, kdor kaj daje nase, bo prišel
11. nav. 3. os., pog., ekspr. povzročati bolečine; boleti: želodec ga daje / mrzlica, naduha, revmatizem jo daje; hoja v hrib me je dajala / brezoseb.: v križu me daje; spet me daje, je zastokal / bolečine so ga dajale / lakota jih daje
● ekspr. v pesmih daje duška svoji žalosti sproščeno izraža svojo žalost; daje se samo tistemu, ki ji je všeč ima ljubezenske, spolne odnose z njim; daje prednost udobni obleki pred lepo obleko raje se odloča za udobno obleko kot za lepo obleko; to nerad dajem iz rok prepuščam v last drugemu, v vodstvo drugemu; pog. delavci dajejo vse od sebe, da bi delo končali do skrajnosti se trudijo; pog. v nič dajati omalovaževati, podcenjevati; pog. sosedom se v zobe daje povzroča, omogoča, da ga opravljajo; ekspr. z obema rokama daje je radodaren, velikodušen; ekspr. dajati si opraviti, opravka z vrtom ukvarjati se

dajáti se

tudi dájati se ekspr.

bojevati se, tepsti se:

onstran meje se že dajejo

vojaki se dajejo s sovražnikom

z noži sta se dajala

●

šalj. dajal se je s pečenko in jo pridno zalival z vinom jo jedel

v zvezi s s, z s težavo upirati se čemu: neusmiljeno se je dajal z zaspanostjo

prepirati se: sinova se dajeta za dediščino

dajajóč

-a -e:

pel je, dajajoč si z roko takt pri vsaki besedi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

dajati dajem nedovršni glagol

1. kdo/kaj; komu/čemu, (k čemu), kaj, na čem delati

1.1 s prisl. določilom kraja da kaj preide/prehaja k drugemu s pomočjo rok; SODOBNA USTREZNICA: izročati

1.2 da kdo/kaj dobi koga/kaj; SODOBNA USTREZNICA: dajati

1.2.1 kdo/kaj; komu, kaj delati, omogočati, da kdo kaj dobi, uporablja; SODOBNA USTREZNICA: nuditi, ponujati

1.2.2 kdo/kaj; komu, kaj delati, da kdo/kaj dobi kaj, je deležen česa, navadno na slovesen način; SODOBNA USTREZNICA: deliti, podeljevati

1.2.3 delati, omogočati, da kdo lahko kaj uporablja ali s čim razpolaga; SODOBNA USTREZNICA: dajati, določati

2. kdo/kaj; komu/čemu, kaj delati, da kdo dobi kakšno lastnost, značilnost, da postane deležen česa; SODOBNA USTREZNICA: dajati

3. kdo; komu/čemu, (k čemu), koga/kaj, (s čim) delati, da kdo/kaj dobi koga/kaj v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: darovati

3.1 v zvezah z almožen, almožna, bogajme, kdo; komu, kaj delati, da kdo dobi kaj zastonj, iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: darovati

4. kdo/kaj; komu/čemu, koga/kaj darovati, podeljevati, dodeljevati komu/čemu kaj; SODOBNA USTREZNICA: dajati

4.1 iz lastne (božje) moči, vsemogočnosti, vsevednosti, previdnosti

4.2 iz nadnaravne moči, oblasti

4.3 iz moči, oblasti, vezane na položaj ali funkcijo

5. kdo/kaj; komu, (k čemu), kaj, (po čem) delati, da kdo dobi, kar mu pripada za opravljeno delo, storitev, navadno denar; SODOBNA USTREZNICA: plačevati

6. kdo/kaj; komu, kaj, (s čim) delati, da kaj preide h komu kot obvezna, predpisana dajatev; SODOBNA USTREZNICA: dajati, plačevati

6.1 kdo; komu, kaj, (s čim) s svojim delovanjem omogočati, povzročati, da kdo kaj dobi; SODOBNA USTREZNICA: dajati

7. kdo; kaj, (za kaj, v čem) delati, da kdo dobi kaj v last za plačilo dogovorjene cene; SODOBNA USTREZNICA: prodajati

7.1 v zvezi dajati na posodo delati, da kdo dobi denar v začasno uporabo z obveznostjo, da ga vrne; SODOBNA USTREZNICA: posojati

7.2 v zvezi dajati na buher/žuh delati, da kdo dobi denar v začasno uporabo za visoko, oderuško denarno protivrednost; SODOBNA USTREZNICA: posojati

7.3 kdo; koga/kaj, za kaj delati, da kdo/kaj preide k drugemu v zameno za kaj, navadno neenakovrednega; SODOBNA USTREZNICA: dajati, menjavati

8. kdo; komu, h komu, (k čemu), koga omogočati, da kdo dobi ženo kot zakonsko, življenjsko partnerico; SODOBNA USTREZNICA: dajati

9. kdo; komu, koga/kaj delati, da kdo/kaj pride kam z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: dajati

9.1 z nedoločnikom, kaj; komu, kaj delati, povzročati, da je kaj mogoče; SODOBNA USTREZNICA: omogočati

9.2 delati, povzročati, da se s kom/čim kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dajati

10. pogosto v zvezah z eksempel, prigliha, kdo; komu, kaj, (s čim) delati, da s pomočjo česa kaj postane jasno, vidno, razumljivo; SODOBNA USTREZNICA: ponazarjati

11. kdo; komu, kaj delati, da kdo dobi kaj ubesedenega, zapisanega, pogosto pravno veljavnega; SODOBNA USTREZNICA: izročati

11.1 kdo; kaj oblikovati, predpisovati zakone, določila s pravno veljavno močjo

11.2 kdo; komu, kaj določati, predpisovati, postavljati komu kaj

12. kdo; kaj pripovedovati, pisati kaj z namenom, da se potrdi obstoj česa oz. kaj pojasni; SODOBNA USTREZNICA: navajati

13. kdo; komu, kaj izražati, posredovati kaj z besedami; SODOBNA USTREZNICA: izrekati

13.1 kdo/kaj; komu/čemu, kaj izražati, imeti mnenje, da je kdo/kaj nosilec kake lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: prisojati, pripisovati

14. kdo/kaj; komu/čemu, kaj ustvarjati kaj kot rezultat svoje sposobnosti, dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: dajati

14.1 kdo; kaj označevati, opozarjati, da se kaj začenja; SODOBNA USTREZNICA: naznanjati

14.2 kdo/kaj; kaj delati, povzročati, da kaj nastane, se zgodi; SODOBNA USTREZNICA: ustvarjati

14.3 kaj; kaj delati, omogočati, da kdo postane deležen česa pozitivnega; SODOBNA USTREZNICA: koristiti

14.4 negotovo, kdo; zoper kaj biti, nastopati proti čemu; SODOBNA USTREZNICA: nasprotovati

15. s samostalnikom, navadno izglagolskim, z oslabljenim pomenom, kdo/kaj; česa, (od česa), komu/čemu, (k čemu), kaj, (skozi koga, za koga/kaj, s čim) izraža dejanje, kot ga določa samostalnik

16. kdo; komu, kaj, s prisl. določilom kraja delati, povzročati, da kdo/kaj pride na določeno mesto; SODOBNA USTREZNICA: dajati

17. z nedoločnikom, kdo; komu, kaj, (s čim) delati, da se more kaj zgoditi; SODOBNA USTREZNICA: omogočati, pustiti

18. z nedoločnikom, kdo; komu, kaj izražati hotenje, da kdo kaj naredi; SODOBNA USTREZNICA: zahtevati

FREKVENCA: približno 1800 pojavitev v 43 delih

FRAZEOLOGIJA: dajati kaj na dan, dajati kaj na spomnjenje, dajati koga v smrt, dajati komu besedo v usta, dajati komu/čemu dolg, dajati komu/čemu prav, dajati (komu) dobre/lepe/prijaznive/sladke besede, dajati komu (dobro) srce, dajati (komu) kaj v srce, dajati komu krivo, dajati komu sramotne besede, dajati na znanje, dajati rajtingo

TERMINOLOGIJA: dajati zakrament v eni štalti

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

dan2 [dán] pridevnik

dan, predan

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

dan2 -a -o deležnik

1. (od koga), komu/čemu, (k čemu) ki preide k drugemu

1.1 s pomočjo rok; SODOBNA USTREZNICA: izročen

1.2 v uporabo, obravnavo ali last; SODOBNA USTREZNICA: dan

1.2.1 čemu ki preide pod oblast koga drugega; SODOBNA USTREZNICA: predan, izročen

1.2.2 v zvezi s spet/zopet nazaj, komu ki znova preide h komu; SODOBNA USTREZNICA: vrnjen

1.2.3 (od koga), komu, (k čemu) ki preide h komu z določenim namenom, z možnostjo uporabe; SODOBNA USTREZNICA: dan

2. komu, (na koga) ki preide h komu kot lastnost, značilnost; SODOBNA USTREZNICA: dan, dodeljen

3. (od koga, iz česa), komu/čemu, (skozi koga/kaj, s čim) ki preide h komu/k čemu od Boga, po božji volji; SODOBNA USTREZNICA: podarjen, dodeljen

3.1 v zvezi dan v last/za last/za lastno, komu ki preide h komu hkrati s pravico do koristi, vezanih na dobljeno

4. komu, (k čemu), za koga ki je ponujen, podarjen (navadno) božanstvu v čast za pridobitev njegove naklonjenosti; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovan

4.1 za koga ki je deležen česa negativnega za kaj, kar se ima za pomembno, vredno; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovan

5. v zvezah z lon, plačilo, komu ki preide h komu kot plačilo za opravljeno delo, storitev; SODOBNA USTREZNICA: dan, plačan

6. komu ki preide h komu kot obvezna, predpisana dajatev; SODOBNA USTREZNICA: dan

7. komu, h komu izraža dodeljenost, pridruženost ženske moškemu v vlogi zakonske, življenjske partnerice; SODOBNA USTREZNICA: dan

8. komu, (k čemu, v kaj) ki pride kam z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: dan

9. v zvezah z eksempel, nauk, komu ki preide h komu s pojasnjevalnim, ponazarjalnim namenom; SODOBNA USTREZNICA: dan

10. (od koga), komu, (skozi koga, v čem) ki preide h komu v možno uporabo v ubesedeni, zapisani obliki; SODOBNA USTREZNICA: izročen, dan

10.1 pri datiranju zapisan, objavljen

11. (od koga), komu, h komu, (k čemu) ki je ustvarjen, postavljen, določen ali poslan za opravljanje, uresničevanje česa; SODOBNA USTREZNICA: dan

11.1 (od česa) ki ima začetek v čem, izvira iz česa; SODOBNA USTREZNICA: rojen

12. s samostalnikom, navadno izglagolskim, (od česa, zavoljo česa), komu/čemu, (k čemu), kaj, (za kaj) izraža dejanje/lastnost, kot ga/jo določa samostalnik

12.1 navadno v zvezah s hvala, čast, kot del zahvalne oz. slavilne formule, pogosto tudi kot ustaljenega zaključka besedila, komu, za kaj izraža hvaležnost, spoštovanje; SODOBNA USTREZNICA: hvala bogu

13. komu/čemu, (k čemu), s prisl. določilom kraja ki pride na določeno mesto; SODOBNA USTREZNICA: dan

14. komu, (skozi koga) ki preide h komu kot božje sporočilo; SODOBNA USTREZNICA: sporočen, narekovan

FREKVENCA: približno 1100 pojavitev v 43 delih

FRAZEOLOGIJA: (biti) dan na dan, (biti) dan na/v znanje, (biti) dan na vest, (biti) dan rabeljnu na štrik, (biti) dan v roko/roke, (biti) dan v smrt, (čast ino) hvala bodi Bogu dana, dan pod roke, dan v srce

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

danȃjkati, -kam, -čem, vb. impf. lustige Lieder singen, ogr.-C., Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

dáti dám dov., 2. mn. dáste, 3. mn. stil. dadó, dadé; dál (á)
1. napraviti, da preide kaj k drugemu: dati komu knjigo, kos kruha, rožo; dati sinu denar za kino; daj sem tisto knjigo / dati komu kosilo, jesti, piti / dati posestvo sinu / dati komu kaj na posodo, v dar, v last, v najem, v zakup; dati za doto; zastonj dati / višji organi so dali nižjim navodila za delo / pog.: za koliko daš fotografski aparat? dajte mi tri kile fižola prodajte / pog. nazaj dati vrniti
// podariti, pokloniti: tega ni treba plačati, ampak ti kar dam; dati za rojstni dan, za spomin; ekspr. dela se revnega, da bi mu človek dinar dal dela se zelo revnega / narava mu je dala telesno moč / dati vbogajme
// napraviti, da preide kaj drugemu v uporabo: dati komu stanovanje za nekaj mesecev; dati popotniku zavetje / daj svinčnik, da se podpišem
// napraviti, da lahko kdo kaj dela, s čim razpolaga: predsednik je dal besedo diskutantu; dati komu čas za premislek / dati na izbiro, na razpolago; dati na vpogled / dati komu časten naslov; dati otroku ime / pog. dajte mi potrdilo, da sem vam plačal izdajte, sestavite / kakšno zdravilo ti je dal zdravnik? predpisal
2. napraviti, da česa, kar je kdo prej imel, nima več: kar smo imeli, smo dali; dati svoj delež za kaj; mnogo krvodajalcev je dalo kri / ekspr. dati glavo, življenje / kot podkrepitev glavo dam, da je tako / krava ne da mleka zadržuje mleko pri molži
3. narediti, ustvariti čemu kako lastnost: dati besedi nov pomen; dati čemu dokončno, ustaljeno obliko, ustrezne razsežnosti / uspeh mu je dal novega poguma
4. s širokim pomenskim obsegom napraviti, da pride kaj kam z določenim namenom
a) s prislovnim določilom: dati predlog na glasovanje; dati čevlje v popravilo; dati kaj v promet; dati osnutek zakona v javno razpravo; dati otroka v rejo; dal je sina v šolo / dati pismo na pošto; podjetje je dalo na trg nov izdelek; dati denar v banko, pog. na knjižico; dati oglas v časopis; malo pšenice je dal v mlin / pog. na sodnijo ga bom dal vložil bom tožbo proti njemu
b) z namenilnikom: dati delat obleko; dati meso prekajevat; dati sina učit poslati
// z nedoločnikom napraviti, povzročiti, da se s kom kaj zgodi: dati otroka ostriči; dati si napraviti obleko / dati se fotografirati, operirati, ostriči
5. pog. plačati: koliko si dal za avto? dati za mašo; dati na račun / dati komu denar na roko neposredno izplačati / kot klic pri dražbi kdo da več?
6. ustvariti kaj kot rezultat svoje sposobnosti, dejavnosti: nekatere rude dajo velik odstotek železa; polje je dalo obilen pridelek; konferenca je dala važne rezultate; mastna hrana da veliko kalorij / pog. gledališče je dalo dobro predstavo / dati odsekan, tleskajoč, zamolkel glas / dati dober, slab zgled; dati povod
// povzročiti, da kdo kaj dobi, ima: boljšega zaslužka mi ne dajo / dati možnost, pravico, priliko, priložnost / ekspr. letos je bog dal dobro letino / knjiž. usoda ne daj, da bi tako zgodaj umrl
// z združitvijo postati nova celota: ti podatki dajo visoko številko; račun da rezultat; pog. koliko dá to? znese / zadnje vrstice posameznih kitic glose dajo zaključno misel
7. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: dati brco, klofuto; dati garancijo, kazen, pobudo, pomoč, poudarek, prisego, priznanje, slabo oceno, slovo, soglasje, zagotovilo; dati svoj glas za odbornika; dati bolniku injekcijo; dati izjavo izjaviti; dati obljubo obljubiti; dati odgovor odgovoriti; dati odpoved odpovedati službo; dati komu poljub; dati transfuzijo krvi; dati znak, znamenje; dati komu dobro vzgojo; dati na posodo posoditi / dati gol / ta vas je dala mnogo žrtev; publ. v delo so dali mnogo truda vložili / ekspr. dati častno besedo zagotoviti, da je rečeno res; obljubiti, da bo obljubljeno storjeno
8. napraviti, da pride kaj na določeno mesto: dati knjigo na mizo, obleko v omaro, robček na usta, roko okrog vratu; grižljaj se da naenkrat v usta / daj to proč / dati na seznam, v zapisnik; dati v oklepaj / pog. dati psa na verigo prikleniti / pog. dati stroj narazen razstaviti ga (na dele) / pog. prosim, dajte mi gospoda XY (k telefonu) pokličite ga k telefonu; uredite, omogočite, da bom telefonično govoril z njim
9. navadno z nikalnico napraviti, da se kaj lahko godi: ozke razmere mu ne dajo delovati; delo mu ne da počitka; skrbi mu ne dajo spati; zvedavost ji ni dala, da ne bi vprašala; tega si ne dam reči; ne da si dopovedati
10. nedov., ekspr., v zvezi z na prisojati komu vrednote; ceniti1: sosed da veliko name, nase / veliko da na poštenost, prijateljstvo; jezi ga, da ne dajo na njegovo besedo / na to nič ne dam
11. z nedoločnikom ukazati, naročiti: dal je poklicati k sebi služabnike, prinesti jedi na mizo; župan je dal zapreti pretepače
// pog., v medmetni rabi, z nedoločnikom izraža omiljen ukaz, željo, spodbujanje: dajva kupiti liter vina; dajmo si ogledati še to oglejmo si; pog. dajte se pomakniti naprej pomaknite se / kot poziv pri pitju dajmo ga!
12. v medmetni rabi, z oslabljenim pomenom, v zvezi z bog izraža
a) nejevoljo, nestrpnost: zakaj molčiš, bog te je dal
b) upanje: če bog da, se bomo kmalu videli
c) svarilo, prepoved: bog ne daj, da bi storil kaj takega
č) najboljšo željo: bog daj srečo, zdravje; bog daj, da bi bilo res
d) zlasti v kmečkem okolju pozdrav: dober dan, dober večer bog daj
● beseda je dala besedo razvil se je pogovor; nikomur ne da blizu je nedostopen; nikomur ne da dobre, lepe, prijazne besede je osoren; z nikomer ne govori; ekspr. dati duška svoji jezi, veselju sproščeno izraziti svojo jezo, veselje; ekspr. zanj ne dam roke v ogenj nisem prepričan, da je pošten, sposoben; knjiž. dala je življenje otroku rodila ga je; pog., ekspr. dali smo jim (jih) po grbi natepli smo jih; premagali smo jih; ekspr. ne dam se jim v roke ne pustim, da bi me ujeli, da bi o meni odločali; pog. dal se je ljudem v zobe povzročil, omogočil, da ga opravljajo; pog. dal mi je čutiti, razumeti, vedeti, da me ne mara očitno, v neprimerni obliki mi je to pokazal; pog., ekspr. daj mu eno okrog ušes, za uho, po nosu udari ga; ekspr. ne da si dvakrat reči napravi brez obotavljanja; pog., ekspr. ženske so si dale opraviti okoli dojenčka so se ukvarjale z njim; ekspr. ti bom že dal! kaznoval te bom; tepen boš; ekspr. (jaz) ti bom dal popra, vetra nabil te bom; napravil ti bom kaj neprijetnega; ekspr. dušo bi dala zanj vse bi žrtvovala za njegove koristi; na vsak način si ga želi pridobiti; dal je sosedu hčer (v zakon, za ženo) privolil je, da se hči poroči s sosedom; pog. dati glavico odbiti, zbiti žogo z glavo; pog. dati komu košarico prekiniti (ljubezensko) razmerje; zavrniti ponudbo; zavrniti njegovo ponudbo za ples; ekspr. daj mi mir ne moti me, ne nadleguj me; dal je prednost karieri pred znanstvenim delom raje se je odločil za kariero kot za znanstveno delo; knjiž. dal ji je prstan zaročil se je z njo; dal mi je proste roke dovolil mi je, da ravnam po svojem preudarku; dati komu roko prijeti koga za dlan desnice, zlasti v znamenje pozdrava, prijateljskega odnosa; ekspr. dati komu srce čustveno, zlasti ljubezensko se navezati na koga; pog. dajte, da si vas ogledam dovolite; pog. dati čez izbruhati, izbruhniti; pog. sinu posestvo čez dati izročiti, prepisati; ni mi dal do besede ni mi pustil govoriti; ekspr. dati vajeti iz rok nehati opravljati vodilno delo; pog. dati vse iz sebe, od sebe do skrajnosti se potruditi; pog., ekspr. niti besede ni dal od sebe prav ničesar ni rekel; ekspr. ni dal glasu od sebe ni spregovoril; se ni javil, ni pisal; pog. ta pa ne da do sebe, k sebi vztraja pri svojem; je nedostopen; ekspr. veliko da na obleko posveča veliko pozornost in skrb oblačenju; pripisuje veliko pomembnost oblačenju; pog. dal je nov sod na pipo začel je točiti pijačo iz novega soda; pog. od plače lahko še kaj na stran da prihrani; star. knjigo na svetlo dati izdati, objaviti; dati na znanje sporočiti, pojasniti; pog., ekspr. dali smo ga na zob pili smo alkoholno pijačo; ekspr. tatove so dali pod ključ zaprli so jih v ječo; pog., ekspr. dati (jih) komu pod nos zavrniti koga, spraviti ga v zadrego zaradi njegove napake; pog. dali so ga v časopis pisali so o njem v časopisu; ekspr. v koš te dam, kadar hočem premagam te, boljši sem kot ti; pog. dati komu posestvo v roke prepustiti mu ga v upravljanje; ekspr. nima kaj v usta dati reven je; strada; pog. dati za liter, za pijačo plačati pijačo v kaki druščini; pog. gledala ga je, a ni vedela, kam bi ga dala ni se mogla spomniti, kdo je; ekspr. ne ve, kam bi se dal od dolgega časa kaj bi počel; ne vem, koliko (let) bi ti dal po tvojem videzu ne morem sklepati, koliko si star; pog. prav ti dam soglašam s teboj; nižje pog. med vojno je veliko skozi dal pretrpel; pel je, kar mu je duša dala z vsemi močmi; teci, kar ti noge dajo kolikor hitro moreš; obljubiti in dati je dvoje obljubiti je lahko, obljubo izpolniti težje; preg. čič ne da nič, stalo pa malo počivanje, brezdelje ne prinaša koristi, premoženja; preg. dvakrat da, kdor hitro da hitra pomoč je največ vredna
♦ rel. dati odvezo; šah. dati mat

dáti se

z nedoločnikom

izraža

osebkovo dopustitev, dovolitev, da se z njim kaj zgodi:

dati se motiti, odpraviti, potolažiti, pregovoriti, preprositi

daj se prepričati

/ pog. daj se kaj videti pridi (na obisk)

/ ekspr. ni se jim dal kar tako; ekspr. ne dajte se

možnost, da se z osebkom kaj zgodi:

to se ne da brati

snov se da cediti

stvar bi se dala bolje urediti, s pridom uporabiti

vrata se ne dajo zapreti

/ brezoseb.: ne da se povedati z besedami; nič se ne da opraviti, spremeniti; z njo se ne da živeti; ekspr. o tem bi se dalo (še) govoriti ni še vse razčiščeno; ne mislijo vsi tako; ne da se mu pomagati ni mu mogoče

s smiselnim osebkom v dajalniku

izraža pripravljenost koga za kako dejanje:

ne da se mu delati

pridi, če se ti da

/ elipt. ne da se mi v kino

v prislovni rabi,

v zvezi kar se da

izraža zelo visoko stopnjo:

kar se da srečni smo

kar se le da natančno poglej

teci, kar se le (najbolj) da kolikor moreš

kar se da hitro, lep karseda

dán

-a -o:

ne jemlji nazaj dane stvari

to ni bilo dano iz prijaznosti

to je bilo dano vam v varstvo

na dano znamenje so začeli teči

/ knjiž.: tolikšna sreča mi ni bila dana; ni mi bilo dano, da bi ga spoznal; ni mi bilo dano tako lepo peti ne morem, ne znam; vsakomur je dano na voljo, kam pojde

/ star., pri datiranju dano v Ljubljani, dne 23. novembra 1866;

prim. daj, dan2

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

dáti dám dov.

komu kaj narediti, povzročiti, da preide kaj k drugemu, da kdo kaj dobi

SINONIMI:

knj.izroč. dati v last komu, knj.izroč. izročiti, star. podati, knj.izroč. predati

komu kaj narediti, da lahko kdo s čim razpolaga

SINONIMI:

star. dodeliti, knj.izroč. izročiti, knj.izroč. podeliti

kaj narediti, povzročiti, da se pojavi kaka lastnost, stanje

SINONIMI:

ekspr. dahniti, ekspr. dihniti, knj.izroč. podeliti, ekspr. vdahniti, ekspr. vdihati1, ekspr. vdihniti

kaj narediti, da pride kaj kam z določenim namenom

SINONIMI:

knj.izroč. izročiti, knj.izroč. oddati, zastar. zdevati1

kaj narediti, da pride kaj na določeno mesto

SINONIMI:

deti1, star. dejati2

v velelniku izraža ukaz, spodbudo

SINONIMI:

ala, alo, halo3, star. nuj

GLEJ ŠE SINONIM: ceniti1, oddati, oddati, plačati, podariti, podariti, položiti, predložiti, prepustiti, ukazati
GLEJ ŠE: dotirati2, izbruhati, izdati1, izjaviti, izposoditi, kontrirati, narkotizirati, natepsti, oddati, oddati, odgovoriti, odreti, podariti, posoditi, potruditi se, potruditi se, premagati, prenočiti, prepisati, prepisati, prepustiti, preskrbeti, pretresti, razpoloviti, razpoloviti, roditi, sleči, svetovati, svetovati, umreti, vrniti

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024

dáti dám dovršni glagol, glagol ravnanja

v posplošenem pomenu kdo/kaj usmeriti koga/kaj k/h komu/čemu drugemu
Dal jim je svojo knjigo.

kdo/kaj napraviti določiti koga/kaj
Dal je svoj delež (za posodobitve).

v oslabljenem pomenu kdo/kaj narediti/ustvariti komu/čemu kako lastnost
Besedi je dal nov pomen.

v posplošenem pomenu kdo/kaj namensko premakniti koga/kaj v/na kaj / kam
Predlog so dali na glasovanje.

knjižno pogovorno kdo/kaj plačati za/na kaj
Koliko je dal za avto?

kdo/kaj ustvariti kaj kot rezultat
Nekatere rude dajo velik odstotek železa.

6.1.

kdo/kaj povzročiti kaj
Obiski bodo dali boljši zaslužek.

6.2.

kdo/kaj oblikovati kaj
Podatki dajo visoko številko.

v pomožniški vlogi, kot vez kdo/kaj določiti, izraziti lastnost, dejavnost
Dal (mu) je brco/klofuto.

v posplošenem pomenu kdo/kaj postaviti/pritrditi/vložiti/poklicati koga/kaj na/v kaj / kam
Knjigo je dala na mizo.

navadno z nikalnico kdo/kaj ne dovoliti komu/čemu koga/česa
Razmere mu ne dajo delovati.

10.

kdo/kaj ukazati/naročiti kaj
Dal je poklicati k sebi služabnike.

10.1.

kdo/kaj želeti/prositi kaj
Dajta kupiti liter vina.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024

dati dam dovršni glagol

1. kdo/kaj; česa, (od česa), komu/čemu, (k čemu), koga/kaj narediti

1.1 da kaj preide k drugemu s pomočjo rok; SODOBNA USTREZNICA: izročiti

1.2 v velelniku, v zvezah s sem, semkaj da govoreči kaj dobi ali da kaj pride v njegovo bližino; SODOBNA USTREZNICA: dati, izročiti

1.3 da kdo/kaj dobi kaj; SODOBNA USTREZNICA: dati

1.3.1 v zvezi dati erbščino/k erbščini, kdo; komu, (k čemu), kaj narediti, da kdo dobi kaj, do česar ima (pravno priznano) pravico; SODOBNA USTREZNICA: dati

1.3.2 v zvezi dati k lastini/v last/za last/za lastino, kdo; komu, (k čemu), koga/kaj narediti, da kdo dobi (pravno priznano) pravico do koga/česa in koristi, ki jih to prinaša; SODOBNA USTREZNICA: dati

1.3.3 kdo; kaj za kaj narediti, da kdo namesto pričakovanega dobi kaj drugega; SODOBNA USTREZNICA: dati

1.3.4 kdo; komu, koga narediti, da kdo preide k drugemu z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: izročiti, prepustiti

1.3.5 kdo; komu, koga (h komu) narediti, da je kdo komu na razpolago, navadno v določeni funkciji; SODOBNA USTREZNICA: dati

1.3.6 v zvezah s spet/zopet nazaj, kdo; komu, koga/kaj narediti, da kdo ponovno dobi koga/kaj, ki mu pripada; SODOBNA USTREZNICA: vrniti

1.3.7 kdo; komu, kaj narediti, da kdo dobi kaj, je deležen česa, navadno na slovesen način; SODOBNA USTREZNICA: podeliti

1.3.8 kdo; komu/čemu, kaj narediti, omogočiti, da kdo lahko kaj uporablja ali s čim razpolaga; SODOBNA USTREZNICA: dati, nameniti

1.3.9 v zvezah z mesto, plac, prostor, kdo; komu, kaj premakniti se, oditi z določenega mesta, položaja, da lahko kdo drug pride nanj; SODOBNA USTREZNICA: umakniti se

2. kdo/kaj; komu/čemu, kaj narediti, da kdo dobi kakšno lastnost, značilnost, postane deležen česa; SODOBNA USTREZNICA: dati

3. kdo; komu/čemu, (k čemu), koga/kaj narediti, da kdo/kaj dobi koga/kaj v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: podariti

3.1 kdo; komu, kaj narediti, da kdo dobi kaj zastonj, iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: darovati

3.2 kdo; komu, kaj nameniti, posvetiti komu kaj

4. kdo/kaj; komu/čemu, (k čemu), koga/kaj podariti, podeliti, dodeliti komu/čemu kaj

4.1 iz lastne (božje) moči, vsemogočnosti, vsevednosti, previdnosti

4.1.1 v velelniku, pogosto v (molitveni) prošnji, tudi kot delu (ustaljenega) zaključka besedila, kdo; komu, kaj izraža prošnjo, da bi kdo dobil kaj, postal deležen česa ali da se kaj uresniči

4.2 iz drugih nadnaravnih moči

4.3 iz moči, oblasti, vezane na položaj ali funkcijo

5. kdo; komu, (h komu/k čemu), koga/kaj, za kaj ponuditi, podariti koga/kaj komu (navadno božanstvu) v čast za pridobitev ali ohranjanje njegove naklonjenosti; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovati

5.1 kdo; (k čemu), koga/kaj, za koga/kaj dopustiti, povzročiti, da kdo umre, je deležen česa negativnega za kaj, kar se ima za pomembno, vredno; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovati

6. kdo; komu, (k čemu), kaj, za kaj, (po čem), s kom narediti, da kdo dobi, kar mu pripada za opravljeno delo, storitev, navadno denar; SODOBNA USTREZNICA: dati, plačati

6.1 kdo; česa, komu, kaj za kaj narediti, da kdo dobi kaj, navadno denar, v zameno za kaj; SODOBNA USTREZNICA: dati, plačati

6.2 v zvezi dati brodovino/mornarino plačati ceno prevoza s plovilom

6.3 v zvezi dati šacingo plačati cenilno vrednost

7. kdo; komu, kaj narediti, da kaj preide h komu kot obvezna, predpisana dajatev; SODOBNA USTREZNICA: dati, plačati

7.1 v zvezi dati jutrinjo plačati odkupnino za nevesto ali devištvo, navadno po poročni ali skupaj preživeti noči

8. kdo; komu, kaj, (za kaj) narediti, da kdo dobi kaj v last za plačilo dogovorjene cene; SODOBNA USTREZNICA: prodati

8.1 prepustiti komu kaj v začasno uporabo, navadno za plačilo; SODOBNA USTREZNICA: izročiti, dati (v najem)

8.2 v zvezi dati na/v činž določiti plačilno obveznost ob sklenitvi najemninskega razmerja; SODOBNA USTREZNICA: dati (koga/kaj) v najem

8.3 v zvezi dati na upanje narediti, da kdo kaj dobi brez takojšnjega plačila ali jamstva za plačilo; SODOBNA USTREZNICA: dati na upanje

8.4 v zvezi dati (denar/denarje) na buher/obrest/ožuro ipd. narediti, da kdo dobi denar v začasno uporabo za visoko, oderuško denarno protivrednost; SODOBNA USTREZNICA: posoditi

9. kdo; komu, h komu, (k čemu), koga omogočiti, da kdo dobi ženo kot zakonsko, življenjsko partnerico; SODOBNA USTREZNICA: dati

9.1 nedov., v trpniku, kdo; (pred kom) narediti, da kdo hčere zaradi poroke nima več pri sebi; SODOBNA USTREZNICA: oddati

10. kdo; komu, koga/kaj narediti, da kdo nima več česa, kar je imel; SODOBNA USTREZNICA: dati

10.1 narediti, da kdo dobi kaj, do česar ima določeno pravico osebek; SODOBNA USTREZNICA: prepustiti

11. kdo; komu, koga/kaj narediti, da kdo/kaj pride kam z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: dati

11.1 s prisl. določilom

11.2 z nedoločnikom

11.2.1 s prisl. določilom, kdo; koga_tož, (v kaj) narediti, povzročiti, da kdo pride v določeno stanje; SODOBNA USTREZNICA: dati

11.2.2 z nedoločnikom, kdo; čemu, koga narediti, povzročiti, da se s kom kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dati

11.2.3 kdo; k čemu, kaj narediti, da se zraven česa pojavi še kaj; SODOBNA USTREZNICA: dodati

12. pogosto v zvezah z eksempel, prigliha, kdo; komu, (k čemu), koga/kaj, (s čim) pokazati na podobnost stvari, pojavov po kaki lastnosti in jih s tem pojasniti; SODOBNA USTREZNICA: ponazoriti, pojasniti

12.1 v zvezi dati znamenje, kdo; komu kaj opraviti dejanje, gib z namenom, da bi kaj postalo vidno, očitno; SODOBNA USTREZNICA: opozoriti

13. pogosto v zvezi z list, kdo; komu, kaj narediti, da kdo dobi kaj ubesedenega, zapisanega, pogosto pravno veljavnega; SODOBNA USTREZNICA: izročiti

13.1 kdo; komu, kaj, (skozi koga) narediti, da kdo dobi v uporabo ubesedeno določilo o posamezni stvari, zadevi; SODOBNA USTREZNICA: dati

13.2 kdo/kaj; komu, s prisl. določilom načina zapisati in/ali povedati, sporočiti/sporočati komu kaj

13.3 v zvezi dati razloček/razlotek/razločenje, kdo/kaj; kaj pokazati, opozoriti na različnost

14. kdo; komu, kaj izraziti kaj z besedami; SODOBNA USTREZNICA: izreči

14.1 kdo; kaj izraziti, imeti mnenje, da je kaj nosilec kake lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: prisoditi, pripisati

15. kdo/kaj; kaj ustvariti kaj kot rezultat svoje sposobnosti, dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: dati

15.1 nedov., kdo/kaj; kaj izraža, da kaj je, obstaja; SODOBNA USTREZNICA: predstavljati

15.2 kaj; kaj z združitvijo postati nova celota; SODOBNA USTREZNICA: dati

15.3 kdo/kaj; kaj narediti, povzročiti, da kaj nastane, se zgodi; SODOBNA USTREZNICA: ustvariti

15.4 nedov., kaj; kaj delati, omogočati, da kdo postane deležen česa pozitivnega; SODOBNA USTREZNICA: koristiti

15.5 kdo; (h komu), koga, za koga določiti, izbrati, postaviti koga za določeno delo, funkcijo; SODOBNA USTREZNICA: postaviti

15.6 kdo; kaj narediti vse potrebno, da se kak dogodek uresniči; SODOBNA USTREZNICA: prirediti

15.7 nedov., v zvezah s tragedija, komedija, kdo; kaj s prikazom stvarnosti, zlasti usod in dogajanja, ustvarjati posnemanja vreden zgled za dramsko delo, igro; SODOBNA USTREZNICA: predstavljati, ponazarjati

16. s samostalnikom, navadno izglagolskim, ali pridevnikom, z oslabljenim pomenom, kdo/kaj; česa, (od česa, zavoljo česa), komu/čemu, k čemu, kaj, za kaj, (s čim) izraža dejanje, kot ga določa samostalnik ali pridevnik

17. kdo/kaj; komu, kaj, s prisl. določilom kraja narediti, povzročiti, da kdo/kaj pride

17.1 na določeno mesto; SODOBNA USTREZNICA: dati, položiti

17.2 v določen položaj; SODOBNA USTREZNICA: položiti

18. v velelniku, z nikalnico, kdo/kaj; komu, kaj narediti, da se more kaj zgoditi; SODOBNA USTREZNICA: pustiti, dopustiti

18.1 pogosto z nedoločnikom, kdo; komu, koga/kaj omogočiti, da kdo dobi kaj ali da se kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dati

19. nedov., z nikalnico, v zvezi z za, kdo; za koga/kaj imeti, kazati željo, pripravljenost spoznati koga/kaj, ukvarjati se s kom/čim; SODOBNA USTREZNICA: meniti se

19.1 z nikalnico, kdo; za kaj biti do česa v takem odnosu, da vpliva na ravnanje; SODOBNA USTREZNICA: meniti se

19.2 z nikalnico, kdo; za koga imeti, kazati do koga zelo negativen odnos, izvirajoč iz prepričanja o njegovi ničvrednosti; SODOBNA USTREZNICA: prezirati, zaničevati

20. navadno z nedoločnikom, kdo/kaj; komu, kaj izraziti voljo, da kdo opravi kako dejanje; SODOBNA USTREZNICA: ukazati, naročiti

20.1 narediti, da je kdo dolžen opraviti kaj; SODOBNA USTREZNICA: naložiti

FREKVENCA: približno 7000 pojavitev v 51 delih

FRAZEOLOGIJA: Bog daj, Bog daj dobro jutro/dober dan/dober večer, Bog ne daj, dati antvert/odgovor od česa, za koga / dati račun/rajtingo od česa, dati besedo, dati (k čemu) tek, dati kaj na dan, dati kaj na pomnjenje, dati kaj na svetlobo, dati kaj od koga, dati koga/kaj pred kom, dati koga pod meč, dati koga pod noge/podplate (koga), dati komu/čemu dolg (česa), dati komu/čemu krivo , dati komu/čemu mesto/plac/prostor, dati komu/čemu prav, dati komu/čemu slovo, dati komu dobre/lepe besede, dati komu hude/trde besede, dati komu kaj k službi, dati komu kaj na del, dati komu kaj v misel, dati (komu) kaj v srce, dati komu kaj v usta, dati komu koga/kaj v roko/v roke/pod roke, dati komu roko/roke/desnico, dati komu srce , dati na vest, dati na znanje, dati odlog života, dati v smrt, dati voljo k čemu, kakor Bog da, kamer Bog da, ne dati ene škufice/obeno škufico za kaj, ne dati komu pokoja/miru

TERMINOLOGIJA: dati (deželo) na rešitvo, dati falš pričo

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

dati ► ˈdat ˈdaːn dov., 2. os. mn. ˈdaːšte

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

deh medm. za izražanje nejevolje uh, no: Deh kam ſim jeſt prishla! (II, 250)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

dejan1 -a -o (djan) deležnik

1. s prisl. določilom kraja ki s premikom kam pride; SODOBNA USTREZNICA: dan

1.1 s prisl. določilom kraja ki prisilno kam pride; SODOBNA USTREZNICA: dan

2. s prisl. določilom kraja ki s premikom ali z namensko dejavnostjo koga preneha biti na določenem mestu; SODOBNA USTREZNICA: odstranjen

3. (od česa) ki je deležen prehoda v novo, negativno stanje; SODOBNA USTREZNICA: dan

4. z oslabljenim pomenom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik

FREKVENCA: 26 pojavitev v 10 delih

FRAZEOLOGIJA: (biti) dejan od života , (biti) dejan v pan, dejan na ketine, dejan od koga, dejan pod postavo

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

dejáti2 dêjem dov., tudi dém; 2. mn. dêjete tudi déste, 3. mn. tudi dejó; dêj in dèj; dejál (á ȇ)
star., navadno kot deležnik na -l napraviti, da pride kaj na določeno mesto; dati, deti2: očeta so dejali na mrtvaški oder; dejala je otroka v posteljo / vola so dejali na raženj / kam se bodo vsi ti ljudje dejali; kam neki so se dejali? kam so šli; kje so
● dejati prašiča iz kože odstraniti zaklanemu prašiču kožo; ekspr. saj te ne bodo iz kože dejali nič hudega se ti ne bo zgodilo; star. dejali so ga ob glavo obglavili so ga; star. dejali so ga pod ključ zaprli so ga v ječo; ekspr. v koš sem ga dejal premagal sem ga, bil sem boljši kot on; star. nima kaj v usta dejati reven je; strada; sončni žarki dobro dejo prijajo, koristijo; dobro mu de, če ga hvalijo ugaja mu; star. dobro mu je dejalo, da so ga hvalili ugajalo mu je; pog. gledala ga je, a ni vedela, kam bi ga dejala ni se mogla spomniti, kdo je; nič ne dé nič hudega; vseeno je; ekspr. od zadrege ni vedela, kam bi se dejala kaj bi počela, kako bi se vedla
♦ rel. dejati v sveto olje podeliti zakrament maziljenja

deján

-a -o star.:

ob premoženje je bil dejan in izgnan iz dežele

truplo je bilo v grob dejano

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

dẹjáti,* I. dẹ̑jem, vb. impf. 1) thun: uči ti mene dejati po tvoji volji, Trub.; po njih volji deješ, Dalm.; — nikar tudi tega kaj komu drugemu dejati ne dopustite, Gorne bukve-Let. 1889. 190.; tiho dejem, ich schweige; C.; — 2) sagen: ona deje, LjZv.; — II. dẹ̑m, vb. impf. (tudi včasi pf.) 1) setzen: Ne ve, kam se čez ure dejo, Preš.; — 2) thun: prav demo, Dalm.; nobenega zla ne demo, Trub.; jaz to dem Bogu k časti, Dalm.; dejte pokoro, Trub.; — hudo mi de tobak, der Tabak bekommt mir übel, Polj.; to mi dobro de, Cig.; dobro de jed in pijača človeku, Ravn.; težko mi de, es fällt mir schwer, Cig., Notr.; to nič ne de, das verschlägt nichts, Cig.; Ako spava, Naj bo zdrava, Ak' me skuša Nič ne de, Preš.; kaj ti de pri meni? was fehlt dir bei mir? M.; — dej, z infinitivom: dej ga vzdigniti, hebe ihn, Mik.; dej napraviti sobo, Jurč.; prim. dati (na koncu); — 3) sagen, Alas., Boh., Krelj, M.; dem jaz, sage ich, Dict.; čudo je, dem jaz, Dalm.; kaj deš? = kaj praviš? was sagst du dazu? Cig.; Kaj dem, mati moja vi! Npes.-K.; dejal sem, dejala je, sagte ich, sagte sie, Dol., Gor., Goriš.; — III. dẹ́nem, vb. pf. 1) legen, stellen: puško z rame d., das Gewehr von der Schulter nehmen; d. na mrtvaški oder, aufbahren; otroka spat d., das Kind zur Ruhe betten; d. na-se, anlegen (oblačilo); pod streho d., unter Dach bringen; na verigo, z verige d. psa, anketten, losketten; d. pod ključ, einsperren; iz kože d., aushäuten; v red d., ordnen; v skupine d., gruppieren, Cig. (T.); d. med oklepaja, einklammern, Cig. (T.); v (pod) prepoved d., mit Beschlag belegen; ob glavo d., enthaupten; ob veljavo d., außer Kraft setzen, Jan.; ob službo d., des Dienstes entheben; v pokoj d., pensionieren; na nič d., zugrunde richten; na laž d., der Lüge zeihen; koga nesrečnega d., jemanden unglücklich machen, C.; v pogovor se dene, er ließ sich in ein Gespräch ein, Goriš.; d. se v dogovor, sich ins Einvernehmen setzen, Levst. (Nauk); — ne vem, kam bi se dejal, ich weiß nicht, wohin ich mich wenden, was ich anfangen soll? kam se je toliko ljudi dejalo? wo sind so viele Menschen hingekommen? Cig.; — denimo, nehmen wir an, Cig.; — 2) thun: težko mi dene, es macht mir das Herz schwer, jvzhŠt.; — verfahren, umgehen: lepo, grdo denem s kom, ogr.-C.; — d. komu, jemanden verhexen, verschreien, ogr.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

dejati1 dejem/dem (djati, gjati) dovršni glagol

1. kdo; komu/čemu, (k čemu), kaj narediti, da kdo dobi kaj, je deležen česa; SODOBNA USTREZNICA: dati

2. kdo; k čemu, kaj dati (k) čemu še kaj; SODOBNA USTREZNICA: dodati

3. kdo; česa, koga/kaj, s prisl. določilom kraja narediti, da kdo/kaj pride

3.1 na določeno mesto; SODOBNA USTREZNICA: dati, položiti

3.2 v določen položaj; SODOBNA USTREZNICA: dati

3.2.1 kdo; koga/kaj, s prisl. določilom kraja narediti, da kdo/kaj (prisilno) kam pride; SODOBNA USTREZNICA: dati

4. kdo; (h komu, k čemu), kaj narediti, povzročiti, da kdo/kaj pride kam z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: dati

5. kdo; kaj, s prisl. določilom kraja narediti, da kdo preneha kaj imeti na sebi, nositi; SODOBNA USTREZNICA: odložiti, sleči

6. kdo; koga/kaj, s prisl. določilom kraja narediti, da kdo preneha biti na določenem mestu, v določeni funkciji; SODOBNA USTREZNICA: odstraniti

7. kdo; koga, s prisl. določilom kraja narediti, da kdo preneha biti, obstajati; SODOBNA USTREZNICA: odstraniti

8. kdo; kaj, s prisl. določilom kraja narediti, povzročiti, da kaka lastnost, stanje preneha biti, obstajati; SODOBNA USTREZNICA: odstraniti, odpraviti

8.1 kdo; koga, s prisl. določilom kraja narediti, da kdo preneha imeti naklonjena, prijateljska čustva do koga; SODOBNA USTREZNICA: odtujiti

9. kdo; kaj (k čemu) narediti, da je kaj sredstvo za izdelavo, pridobivanje česa; SODOBNA USTREZNICA: porabiti

10. s samostalnikom, navadno izglagolskim, z oslabljenim pomenom, kdo; koga izraža dejanje, kot ga določa samostalnik

11. kdo; kaj narediti, da se kaj more zgoditi; SODOBNA USTREZNICA: omogočiti

FREKVENCA: približno 300 pojavitev v 19 delih

FRAZEOLOGIJA: dejati kaj pod roke koga, dejati koga izpred obličja, dejati koga na ketine, dejati koga od života, dejati koga v pan, dejati na znanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

dejati se1 dejem se/dem* se (djati se, dijati se°) dovršni glagol

1. kdo; (pod kaj) izraža, da osebek pride v tak odnos do česa, da mora upoštevati njegovo veljavo; SODOBNA USTREZNICA: podrediti se

2. kdo; s prisl. določilom kraja izraža, da osebek s hojo, premikanjem naredi, da kaj neha ali začne biti na določenem mestu; SODOBNA USTREZNICA: oditi, odpraviti se

3. v zvezah z blizu, bliže, kdo; h komu priti bližje komu; SODOBNA USTREZNICA: približati se

FREKVENCA: 14 pojavitev v 4 delih

FRAZEOLOGIJA: dejati se pod postavo, (ne vedeti,) kam se dejati

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

dejati se kam [dejáti se kȁm dẹ́nem se kȁm] dovršni glagol

obrniti se, postaviti se kam

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

deklìč -íča m (ȉ í)
ekspr. dekle: bila je tak deklič, da se je vsak rad ozrl za njo; neugnan, živahen deklič / kot nagovor no, deklič, kam greš / take ni, kot je moj deklič

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

Deljenje besed

Zanima me, kako pravilno delimo besede:

raznovrstnost, vrednost, večjih, regionalnih, biomasa, proizvedeno, soproizvodnji, kamnih, predalpskih, Ljubljana, prihodnjih in angleško besedo naturally.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

denar -(j)a m denar: en denar im. ed. upije, inu shraja povernime naſaj sakaj tebi neshlishim ǀ kateri imaio fardamani biti ſe poſnaio is tega folsh danaria rod. ed. ǀ vezh lubish en denar tož. ed., kakor pak G: Boga ǀ Vſe ſvoie miſſlj, inu vpajne v'danar tož. ed.; inu v' blagu poſtovit je velik greh ǀ je treba ta dannar tož. ed. naſai povarnet ǀ vſe vpajne ſvoje je bil v'denar tož. ed. poſtovil, inu na dusho pòsabil ǀ ſvoje ſerce je imel per denaru mest. ed. ǀ vezh sta vredna ta dva danara im. dv. ǀ tukaj bote nashli dva denara tož. dv., katera sta veliku vezh vredna, kakor vſi ſalamonavi shazi ǀ kam ſo danary im. mn. prishli ǀ hlapzu deſſet centou denarjou rod. mn. je bil shenkal ǀ kadar mu je bilu denariu rod. mn. premankalu ǀ nemash denarju rod. mn. de bi ſi drugi mogal Kupit ǀ veliku slata, inu danariou rod. mn. potroſsi po poti ǀ mu pade is Kojna ena moshna danarjou rod. mn. ǀ mu shenka eno moſhno danariu rod. mn. ǀ en shakel dænariou rod. mn. je na miso poſtavil ǀ neſsaj mu da ta cent denaru rod. mn. ǀ vezh deneriu rod. mn., Kakor Creſsus ǀ en shakel dænariou rod. mn. je na miso poſtavil ǀ sazhne denarje tož. mn. shteiti ǀ prezej mu ſeshteje danarje tož. mn. gori, ter piſmu ſturita ǀ preſizo vbye, danarie tož. mn. najde ǀ najde try lepe slate denare tož. mn. ǀ ble skarbish de Tatije tuoje denarije tož. mn. ne ukradejo, kakor de hudizhi gnado Boshijo tebi neodusamejo ǀ najdejo ſerce leshati, per denariah mest. mn. ǀ ludje ſò taku lakoumni po slatu, inu danariah mest. mn. ǀ Ludje imaio taku velik apetit, inu lakkoto po blagi, inu denarioh mest. mn. ǀ s'denarjemi or. mn. jo Kupio ǀ shlahtne shene s'danariami or. mn. ǀ Henricus vſak dan je taiſto s'danarjami or. mn. oskerbel ǀ s'denarij or. mn. nihdar ſe nemore tulikajn dosezhi ← it. denaro ‛denar’ < lat. dēnārius ‛srebrnik’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

deponírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja

v posplošenem pomenu kdo/kaj dati kaj
Vrednostne papirje je deponiral v banki.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024

deputácija -e ž (á)
skupina ljudi, izbranih in poslanih kam s posebno nalogo, odposlanstvo: deputacija je sporočila zahteve delavcev; poslati, sprejeti deputacijo; deputacija dijakov je v imenu razreda čestitala profesorju; član deputacije / poklonitvena deputacija ki izraža prostovoljno podreditev kaki oblasti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

deputát1 -a m (ȃ)
kdor je izbran in poslan kam s posebno nalogo, odposlanec: delavski deputat
// v Sovjetski zvezi, od 1917 do 1991 voljen delavski, kmečki ali vojaški zastopnik v sovjetu: sovjet deputatov Leningrada

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

dę́sən, -sna, adj. recht, rechts befindlich: desna roka, die rechte Hand; desna stran, die rechte Seite; desni konj, das rechts gehende Pferd; na desno, rechts (na vprašanje: kam? in kje?) Cig.; — na desni, auf der rechten Seite.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

desni -a -o (desni, destni, desen) pridevnik

1. ki je na nasprotni strani telesa kot srce; SODOBNA USTREZNICA: desni

1.1 ki je v odnosu do človeka na taki strani; SODOBNA USTREZNICA: desni

1.2 biblijsko, v zvezi z roka izraža dejanje, ki ga opravlja desnica

1.3 v krščanstvu in judovstvu, navadno v zvezi z roka izraža veličino, moč Boga, izkazano z dejanji

2. v zvezi desna roka/stran izraža stran, ki je v odnosu do človeka na nasprotni strani kot srce; SODOBNA USTREZNICA: desna, desnica

2.1 v zvezah na desno stran / na desni strani izraža častno mesto, ki kaže moč, pomembnost tistega, ki ga zaseda; SODOBNA USTREZNICA: na desno, na desni

2.2 ekspresivno, v zvezi na desni strani izraža, da kdo komu nudi podporo, pomoč, ga varuje

FREKVENCA: 275 pojavitev v 30 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

déti2 dénem dov., dêni deníte (ẹ́)
1. napraviti, da pride kaj na določeno mesto: lovec dene puško na ramo; dela je roke pod glavo; krčmar dene pipo v usta in potegne; del je roke v žep; kam si del knjigo; dela si je ogrlico okrog vratu / počakaj, še konja denem v hlev / deni to iz rok!
2. star. izraziti z besedami; reči, dejati1: kaj deneš?
3. v členkovni rabi, v velelni obliki za prvo osebo množine ali dvojine izraža predlog, da se sprejme povedano za izhodišče razmišljanja ne glede na resničnost: deniva, da sprejmem vaš predlog; denimo, da bi pogledala v leksikon
// izraža, da je kaka stvar, enota navedena z namenom ponazoriti kak širši, splošnejši pojem: težja fizična dela, denimo selitve; ponekod, denimo na deželi, ta običaj še poznajo
● star. deli so ga ob glavo obglavili so ga; pog. denimo šale na stran začnimo govoriti resno; ekspr. ta nas dene v koš premaga nas, boljši je kot mi; star. deli so ga v okove in vrgli v ječo uklenili; star. nima kaj v usta deti reven je; strada; pijača mu je dobro dela prijala, koristila; dobro mu dene, če ga hvalijo ugaja mu; ekspr. od zadrege ni vedela, kam naj se dene kaj naj počne, kako naj se vede

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

déti1 dénem dov. dêni -íte, dèl/dél déla, dèt/dét, dét -a; (dèt/dét) (ẹ́)
1. dati: kaj ~ puško na ramo; Kam bi del
2. neobč.: Denimo, da je tako recimo, mislimo si; deti komu Pijača mu je dobro dela prijala, koristila; Dobro mu ~e, če ga hvalijo ugaja mu
déti se dénem se (ẹ́) poud. Ne ve, kam naj se ~e |kaj naj dela, kako naj se vede|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

déti dénem dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

v posplošenem pomenu kdo/kaj z določenim namenom/ciljem postaviti, premakniti koga/kaj okrog/okoli/iz/s koga/česa / v/na/nad/pod/med/čez kaj / kam
Lovec navadno dene puško na ramo pa gre.

v posplošenem pomenu kdo/kaj koristiti
Vsakovrstna hvala (mu) /zelo dobro/ dene.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024

dẹ́ti,* I. -dẹ̑m, vb. pf. 1) stellen, legen: kam si del? nimam kam deti, to je bilo sem deveno, Dol.-Levst. (Zb. sp.); — 2) vb. impf. thun: dobro mi je delo, das that mir wohl, Cig.; to mi je težko delo, Dol.-Levst. (Zb. sp.); — 3) sagen, Notr.-Levst. (Zb. sp.); del bi = rekel bi, Jurč.; prim. dejati; — II. denem, vb. pf. legen, stellen, thun, Cig., Jan., Mik., Dol.; v žep deti, in den Sack stecken, Cig.; mater so v zemljo deli, C.; pod ključ d., einsperren, Cig.; ob službo d., cassieren, Cig.; kam se hočem deti? wohin soll ich mich wenden? Pohl. (Km.); kam se deti? wohin sich wenden? Vrt.; d. se v jok, zu weinen anfangen, Koborid-Erj. (Torb.); — po zlu d., zu grunde richten, Habd., Mik.; v nič d., herabwürdigen, Jan.; na laž d., der Lüge beschuldigen, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

dẹ́vati, -vam, -vljem, vb. impf. ad dejati, deti; setzen, legen, stellen: na stran d., beiseite legen; na zrak d., der Luft aussetzen; vmes d.; einschalten; pšenico v stavke d., den Weizen mandeln; d. kaj pod uradni zaklep, den amtlichen Verschluss anlegen, Cig.; iz kože d. vola, dem Ochsen die Haut abziehen; v sveto olje d. koga, jemandem die letzte Oelung reichen; v red d., in Ordnung bringen, regeln; v nič d., herabwürdigen, Jan., Cig. (T.); tudi: na nič d., Cig., Navr. (Let.); — d. se, langsam steigen (šaljivo): kam se devaš? Št.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

díhati -am nedovršni glagol, stanjski (telesni) glagol, elementarni (tvorni/netvorni) glagol/glagol naravnih pojavov

kdo/kaj zajemati zrak v pljuča in ga iz njih iztiskati
/Težko/ diha /kot kovaški meh/.

kdo/kaj z odprtimi usti rahlo iztiskati zrak proti komu/čemu / v/na/skozi/čez kaj / na/v/po čem / kam / kod
Dihala si je v roke.

čustvenostno kdo vdihavati kaj / koliko česa
/Hlastno in z navdušenjem/ je dihala gorski zrak.

čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj živeti, bivati
Vse, kar diha, se veseli pomladi.

4.1.

kdo/kaj živeti, bivati za koga/kaj
Diha le še za svoje delo in za svoje otroke.

čustvenostno kaj prihajati iz/z/s koga/česa / od kod
Iz fanta je dihalo zadovoljstvo.

čustvenostno kaj prinašati kaj proti komu/čemu / v/na/skozi/čez kaj / na/v/po čem / kam / kod
Gozd diha prijeten hlad po bližnjih pašnikih.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024

dihati diham/dišem nedovršni glagol

1. kdo zajemati zrak v pljuča in ga iz njih iztiskati; SODOBNA USTREZNICA: dihati

1.1 kot slovarski zgled težko, glasno dihati; SODOBNA USTREZNICA: sopsti

2. kdo; v kaj z odprtimi usti rahlo iztiskati zrak; SODOBNA USTREZNICA: dihati

3. ekspresivno, kdo/kaj biti navzoč v stvarnosti kot živo bitje; SODOBNA USTREZNICA: živeti

4. kaj; s prisl. določilom kraja biti, zadrževati se kje; SODOBNA USTREZNICA: gibati se

FREKVENCA: 16 pojavitev v 9 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

dínar dínarja samostalnik moškega spola [dínar]

denarna enota Srbije in nekaterih drugih držav

1.1.

denarna enota nekdanje Jugoslavije in nekdanja denarna enota Hrvaške in Bosne in Hercegovine

ekspresivno denar

FRAZEOLOGIJA: gledati na vsak dinar, ne imeti niti dinarja
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek hrv., srb. dȉnār in srgr. iz lat. dēnārius ‛srebrnik’, prvotno ‛novec za deset enot’, iz dēnī ‛po deset’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

divjáti -ám nedov. (á ȃ)
1. divje, razposajeno tekati sem ter tja: ne divjaj, saj si že ves poten; otroci divjajo po sobi, za žogo; divjati gor in dol / krava divja po travniku / ekspr. pri delu kar divja zelo hitro dela
// ekspr. zelo hitro se premikati: mudilo se mu je, da je kar divjal v mesto; kam divjaš? / divjati na konju; tako divja z motorjem, da se bo še ubil
2. nastopati, pojavljati se z veliko silo, intenzivnostjo: burja silovito divja; morje divja in veter dviga valove čez krov ladje; na Dolenjskem je zjutraj divjalo neurje s točo; vihar divja že nekaj dni / v dolini so prav takrat divjali najhujši boji; v deželi že več let divja vojna; pren. v njem divja vihar strasti; v srcu mu je divjala jeza; brezoseb. strašno je divjalo v njem
3. v dejanju kazati svojo jezo, togoto: pijan je divjal nad otroki; divja kot obseden
4. ekspr. divje, nepravilno rasti: korenje divja, namesto da bi delalo koren; pren. zadnje čase cene kar divjajo

divjajóč

-a -e:

divjajoč hudournik

divjajoča nevihta

divjajoča žival

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

dlán Frazemi s sestavino dlán:
bíti kot na dláni, bíti na dláni, dlaní srbíjo kóga, dlaní zasrbíjo kóga, iméti srcé na dláni, kàj je kot na dláni, nosíti srcé na dláni, vêlik kot dlán, vêlik za dlán

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

dnò Frazemi s sestavino dnò:
bíti na dnù, íti čému do dnà, izbíti sódu dnò, (kàkor) sód brez dnà, metáti kàj v sód brez dnà, natákati v sód brez dnà, polníti sód(e) brez dnà, poznáti kóga v dnò dúše, príti čému do dnà, v dnò dúše, vídeti kóga v dnò dúše

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

dò,* I. praep. c. gen. 1) bis zu, a) o prostoru: do konca sveta, bis ans Ende der Welt; do hriba se peljati; brada mu sega do tal; od hiše do hiše; ni moči do njega (priti), man kann nicht bis zu ihm gelangen; z adverbijem: do kod? bis wohin? wie weit? (= do kam, C.); do tod, (do tukaj), bis hieher; do nekam, bis irgendwohin, Cig.; z adverbialnimi izrazi: do sredi sobe, bis zur Mitte des Zimmers; do pod klancem, bis zum Fuße des Hügels; — pren. do živega priti komu, jemanden empfindlich treffen, jemandem beikommen; — = pri: ni drugega videti nego luč do luči, LjZv.; bila je hiša tako natlačena, da ni mogel nihče sesti, ampak stal je mož do moža vso noč, Jurč.; glava do glave se je videla, Erj. (Izb. sp.); b) o stopnji, (bis zu einem gewissen Grade): do smrti ranjen, tödtlich verwundet; do krvi, do krvavega so se stepli, bis aufs Blut; do nazega sleči koga; do sitega se najesti, sich satt essen, (do sita, Jan., Mik.); do presita, bis zur Uebersättigung, C.; do čistega (do čista, Mur., Jan., C., Mik.), vollends, total; do celega (do cela, Jan., BlKr.-M.), gänzlich; do dobrega, (do dobra, Mik., Jan.), gehörig, recht; ko se dan stori do dobrega, Ravn.-Mik.; do tancega vse izpolniti, alles genau erfüllen, Burg.; do malega, (do mala, Jan., Ben., Mik.), bis auf Weniges; fast, beinahe; do sedem ur hoda, beiläufig sieben Stunden Weges, Levst. (Rok.); do besed, wörtlich, Cig.; do pike, do zobca, accurat, Jan.; do polu, do polovice, zur Hälfte, Cig.; do kraja, vollends: do kraja koga pokončati; nimajo do ostanka kruha (= da bi ga ostajalo), Zv.; krava ima mleka zmeraj dovolj do ostanka, Zv.; — do tretjega gre rado, alle guten Dinge sind drei; — do na tri mesece se more zmanjšati rok, DZ.; — c) o času: spati do belega dne, in den Tag hinein schlafen; do trde noči, spät in die Nacht hinein; do današnjega dne, bis auf den heutigen Tag; tega do smrti ne bom pozabil; do sih dob (mal), bisher; do tistih dob (mal), bis dahin; — z adverbiji: do zdaj, bisher; do takrat, bis dahin; do kar, (= dokler), Levst. (Sl. Spr.); z adverbialnimi izrazi: do popoldne; do blizu božiča, Levst. (Zb. sp.); — 2) kaže kako mer: an; do starišev sem pisal, Met.; do mene poslan, an mich gesendet, Cig.; obrniti se do koga, sich an jemanden wenden; imam prošnjo do vas, Met.; — 3) kaže razmerje: gegen; kaj imaš do mene? Levst. (Rok.); Če se mu kaj do mene zdi, Naj pride k meni le v gosti, Npes.-K.; — meni je do koga (česa), mir ist an jemandem (etwas) gelegen; meni do tega nič ni, Levst. (Rok.); do tega mi je veliko, Svet. (Rok.); ako nam je kaj do zdravja, Vrt.; vsem tem do besede ni bilo mnogo, LjZv.; trd do ubogih, Ravn.-Mik.; laskav do gospode, dober do vseh, Levst. (Rok.); — zu; ljubezen do domovine, do otrok; — 4) außer: izgubil sem ves denar do enega goldinarja, Svet. (Rok.); vsi do enega, katerega bomo še omenili, Andr.; — II. praep. znači: 1) da je dejanje do nekod dospelo: doiti, dokričati, dočakati; dopleti do polu njive, mit dem Jäten bis zur Hälfte des Ackers kommen; do nas je dosmrdelo, der Gestank drang bis zu uns; — 2) da je dejanje do konca dospelo: doslužiti, ausdienen; dogospodaril je, er ist mit seiner Wirtschaft am Ende; doklel je, er hat ausgeflucht (= er wird nicht mehr fluchen); za letos smo dosejali, für dieses Jahr haben wir das Säen beendet; — 3) da je dejanje do zaželenega uspeha dospelo: dopovedati komu kaj, jemandem etwas klar machen; domisliti se, sich erinnern; — 4) znači dodevanje, hinzu: dodati, hinzugeben; to je slaba mera, domerite! füget das Fehlende hinzu! prim. Mik. (V. Gr. IV. 202.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

dobáviti -im dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

v posplošenem pomenu kdo/kaj poslati komu/čemu koga/kaj
Dobavil ji je rože (kar na dom).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024

dobíti -ím dov., tudi dóbil; stil. dobóm (ī í, ọ̑)
1. postati imetnik česa neposredno danega ali poslanega: povsod kaj dobi; dobiti kos kruha, kozarec vina; si že dobil plačo za ta mesec; dobiti brzojavko, pismo / dokumente je dobil nazaj / dobiti vznemirljive novice; dosti so dobili za domačo nalogo / v kateri trgovini si to dobil kupil; pren. dobiti možnost, priložnost za kaj
2. s širokim pomenskim obsegom postati bogatejši
a) za kako stvar: kmetje so dobili zemljo v dar; dobiti svoj delež; za rojstni dan ni dobil ničesar; dobiti na pósodo, za doto; dobiti za denar, za gotovino, zastonj / dobiti otroka, sina / mačka je dobila mlade povrgla, skotila; po starših je dobil kmetijo podedoval
b) za kako lastnost: jed je dobila zaradi dodatkov prijeten okus; njegov obraz je spet dobil barvo; stvar je dobila visoko ceno; zbiralna akcija je dobila širok obseg / dobiti veselje do dela / dobiti sive lase osiveti; dobiti pogum opogumiti se
// postati deležen
c) kakega stanja, navadno neprijetnega: dobiti bolezen, jetiko, vročino; dobiti kašelj, živčni napad; ob eksploziji je dobil hude opekline; pri padcu je dobil pretres možganov; dobiti prehlad prehladiti se
č) kakega pojava, navadno vremenskega: dobili smo dež, sneg; po dolgem času smo dobili lepo vreme
3. sprejeti denar kot nadomestilo za kaj prodanega ali storjenega: koliko si dobil za avto, delo, garanje; za hišo je dobil premalo / za to nisem dobil ničesar / samo posmeh je dobil za zvestobo
4. s širokim pomenskim obsegom biti uspešen v prizadevanju, da bi se doseglo kaj, prišlo do česa: nikjer nisem mogla dobiti solate; delo zaostaja, ker ne dobimo delavcev; dobiti delo v tovarni; še ob pravem času so dobili dokumente; dobiti kredit za zidanje šole, lokacijo za gradnjo hiše; dobiti konju par; dobiti prostor v avtobusu / v zakon je dobil zdravo kmečko dekle; dobila je bogatega moža / dobiti neodvisnost, samostojnost, svobodo / žensko so dobili otrokom za varuha najeli
// najti koga, naleteti na koga: gospodarja ni dobil doma; dobila ga je mrtvega; dobil jih je v živahnem pogovoru / gob je bilo malo, vendar jih je nekaj le dobila / če pohitite, boste vlak še dobili
// z uspehom končati določen proces, v katerem nastopata navadno dve nasprotni strani: dobiti bitko, igro, pravdo, stavo, vojno
5. s širokim pomenskim obsegom priti do koga, biti uspešen v iskanju koga, ki se tega izogiba: če te dobijo, te bodo zaprli; vlomilca so kmalu dobili; ko te dobim, boš tepen / pog.: dež me je dobil; nevihta ga je dobila v gorah; brezoseb. dobilo jih je sredi polja bili so tam, ko je začelo deževati, snežiti
6. napraviti, da kdo kam pride: trudili so se, da bi ga dobili iz ječe; dobiti smet iz očesa; ekspr. komaj so ga dobili iz postelje / dobiti koga na svojo stran; niso ga mogli dobiti v svojo družbo
// knjiž. napraviti, da pride kaj iz česa kot rezultat določenega postopka: če delimo dvajset s štiri, dobimo pet; žveplo, ki ga dobimo iz spojin; podatki, ki jih dobimo v analizi
7. izraža, da je kaj kje na razpolago: delavcev ni mogoče dobiti; vstopnice dobite pri blagajni; v trgovini se dobi tudi tobak / dobiš me lahko vsako popoldne
8. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža, da je kdo deležen dejanja, ki ga določa samostalnik: dobiti odgovor, odlikovanje, opomin, plačilo, pohvalo, pomoč, priznanje, soglasje; dobiti nagrado biti nagrajen; dobiti oceno biti ocenjen / dobiti gol; dobiti obisk / dobiti ime Peter / dobiti dobro, prijazno besedo / dobiti klofuto, udarec; dobiti jih s palico; pog. dobil je eno okrog ušes / dobiti vtis, da so otroci nedisciplinirani; dobiti vpogled v stvar
● trg. žarg. prosim, že dobite? vam že strežejo; pog. med njimi se dobijo tudi pošteni ljudje med njimi je tudi nekaj poštenih ljudi; pog. dobiti košarico biti zavrnjen; biti zavrnjen ob ponudbi za ples; ekspr. dobiti kroglo v glavo biti ustreljen; biti ranjen v glavo; pog., ekspr. tu dobi vsaka stvar noge vsaka stvar se tu izgubi, izgine; pog. dobiti pet let, mesecev (zapora) biti obsojen na pet let, mesecev (zapora); pog. končno je nesramnež dobil svoje bil je ostro zavrnjen, kaznovan; pog. prosim, bi lahko dobil tajnika bi lahko govoril z njim; ekspr. pošteno jih je dobil pod nos zavrnili so ga, spravili so ga v zadrego zaradi njegove napake; ekspr. pazi se, če te dobim pred oči če prideš v bližino; pog. precej ga je dobil v glavo precej je vinjen; ta ženska ga je popolnoma dobila v svojo oblast popolnoma se podreja njeni volji, njenim zahtevam; pog. dobiti koga v pest, v roke ujeti in kaznovati ga; pog. v vas smo dobili vojake v našo vas so prišli vojaki; pog. dobiti kaj toplega v želodec pojesti kako toplo jed; pog., ekspr. rad bi dobil kaj za pod zob rad bi kaj pojedel; ekspr. če še toliko govoriš, ga ne boš dobil za stvar ga ne boš pregovoril, pridobil; pog. dobiti koga na laži ugotoviti, da se je kdo zlagal; pog., ekspr. dobiti jih po glavi biti ostro grajan; biti tepen; biti premagan; pog., ekspr. dobiti jih po grbi biti tepen; biti premagan; ekspr. dobiti po nosu biti deležen zbadljivega, odklonilnega ravnanja; brezoseb., pog. v rudniku ga je dobilo se je ponesrečil; kar je iskal, to je dobil zaradi nepremišljenega, neprevidnega ravnanja je doživel kaj neprijetnega; preg. kdor dolgo izbira, izbirek dobi
♦ navt. dobiti veter v jadra; rel. dobiti odvezo; šport. dobiti točko zmagati

dobíti se

pog.

sestati se, sniti se:

dobimo se pred odhodom vlaka, ob desetih

dobiti se s kom

dobívši

zastar.:

dobivši pismo od prijatelja, je takoj odpotoval

dobljèn

-êna -o:

pripraviti načrt na osnovi dobljenih podatkov

preveriti dobljene rezultate

ta denar ni po pravici dobljen

z destilacijo dobljena snov

zmaga je dobljena

●

preg. kakor dobljeno, tako izgubljeno

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

dobíti -ím dovršni glagol, glagol ravnanja

v posplošenem pomenu kdo/kaj začeti imeti kaj / koliko česa
Povsod kaj dobi.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj začeti imeti kaj 'stanje/lastnost/pojav'
Dobil je bolezen.

kdo/kaj sprejeti kaj / koliko za kaj
Koliko si dobil za avto, delo.

v posplošenem pomenu kdo/kaj biti uspešen v prizadevanju doseči koga/kaj kakšnega/kakšno /za koga/kaj / v/na/po čem / kje / kdaj
Dobil je delo v tovarni.

v posplošenem pomenu kdo/kaj uspešno najti, ujeti koga/kaj
Vlomilca so kmalu dobili.

v posplošenem pomenu kdo/kaj napraviti koga/kaj iz/od česa / v/na kaj / v/na/po/ob čem / od kod / kam / kje
Dobili so ga iz ječe.

6.1.

kdo/kaj napraviti koga/kaj kot rezultat iz/od česa / v/na/po/ob/pri čem /od/iz kod / kje
Po delitvi dobijo pet.

v posplošenem pomenu kdo/kaj imeti koga/kaj na razpolago v/pri/ob/po/na kom/čem kje / kdaj
Vstopnice so dobili pri blagajni.

v pomožniški vlogi kdo/kaj označevati koga/kaj
Dobil je odgovor/plačilo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024

dočákati, -čȃkam, vb. pf. den Zweck des Wartens erreichen: tako dolgo sem čakal, da sem ga dočakal, ich wartete so lange, bis er kam; — erleben: kaj sem dočakal na svoje stare dni! visoke starosti dočakati; — dočakati se česa, erleben, Raič (Let.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

dohȃjati,* -am, vb. impf. ad doiti; 1) einlangen; pisma, poročila dohajajo; — 2) nachkommen, einholen; ne hodi tako hitro, ne morem te dohajati; — erreichen: skrite se, ker ("ar") vas poguba ("pogübel") dohaja, ogr.-Valj. (Rad); — überkommen: žalost me dohaja, C.; = angehen: to mene dohaja, C.; — 3) gehören: d. komu, C.; d. kam, irgendwohin zuständig sein, C.; — d. se komu, sich für jemanden schicken, ziemen, Mur., Danj.-Mik., vzhŠt.-C.; rabil je odbrano besedo, kakor se dohaja božanskemu nauku, Raič (Let.); — 4) dohaja mi s čim, ich komme mit einer Sache aus, vzhŠt.-C.; — 5) zuende gehen: hiša dohaja, das Haus wird schlecht, V.-Cig.; živina dohaja, das Vieh geht zugrunde, Cig., C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

dojádrati -am dov. (ȃ)
z jadranjem priti kam: dojadrati do otoka / dojadrali smo končali smo jadranje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

dọ̑kaj prisl., tudi dokȁj,

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

do kam [do kám] zaimenska zveza

do kod?, do kam?

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

do kje [do kjẹ́

] zaimenska zveza

do kod?, do kam?

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

doklej [doklẹ̑j] zaimek

do kod?, do kam?

PRIMERJAJ: odklej

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

dokopáti -kópljem tudi -ám dov., dokôplji dokopljíte, tudi dokôpaj dokopájte; dokôpal (á ọ́, ȃ)
1. končati kopanje: dokopali smo; dokopati temelje
2. kopati do določene meje: dokopali so do polovice vinograda; dokopal je do skale
3. dodatno, zraven kopati: dokopal je še del jarka

dokopáti se

s kopanjem priti kam:

komaj se je dokopal skozi sneg v zavetišče

ekspr. s prizadevanjem, trudom priti do česa: dokopati se do premoženja, do stanovanja; dokopati se do časti, oblasti; dokopati se do resnice; dolgo je trajalo, preden sem se dokopal do tega spoznanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

dólgčas Frazemi s sestavino dólgčas:
pásti dólgčas, pregánjati dólgčas, pregnáti dólgčas, prodájati dólgčas

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

dòli sǘnoti ~ -em dov. suniti, s sunkom spraviti kam: I potom sze z-rümom sümom doliszühne z-rêberja KAJ 1870, 86; ino je doli szühni, o Goszpodne TA 1848, 47; na vrih brigá, da bi ga doli ſzünoli KŠ 1771, 177

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

dolíti -líjem dovršni glagol, glagol ravnanja

kdo/kaj dajati kaj v kaj / kam
V steklenice so /skrbno in z velikim užitkom/ dolili vino.

kdo/kaj povzročiti kaj polno
Dolil si je kozarec in pripovedoval naprej.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024

dolivreči -vržem (dolivreči, dolivrejči) dovršni glagol

1. kdo; koga/kaj s silo spraviti koga/kaj na tla, v ležeči položaj; SODOBNA USTREZNICA: vreči

2. kdo/kaj; kaj narediti, povzročiti, da je kdo v zelo neprijetnem, težavnem položaju; SODOBNA USTREZNICA: zatreti

3. kdo/kaj; koga_tož. doseči, da nasprotnik v boju odneha, se ne bojuje več; SODOBNA USTREZNICA: premagati

4. kdo/kaj; kaj narediti, povzročiti, da kaj preneha obstajati, veljati; SODOBNA USTREZNICA: odpraviti

FREKVENCA: 34 pojavitev v 13 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

določíti in dolóčiti -im dovršni glagol, glagol ravnanja

kdo/kaj ciljno/namensko narediti kaj
(Kar s kredo) je /spretno/ določil zgornjo mejo obrobe.

kdo/kaj nameniti koga/kaj v kaj / kam
Komisija je /z nekaj posvetovanji/ določila kandidate v državne organe.

kdo/kaj opredeliti komu/čemu kaj / čim / kako /
(Z zakonom) so domačemu trgu /na hitro/ določili novo ceno proizvodov.

iz biologije, iz mineralogije kdo/kaj ugotoviti kaj 'pripadnost česa '
Določili so mineral, rastlino, žival.

iz navtike kdo/kaj ugotoviti kaj 'zemljepisno dolžino in širino česa '
Določili so položaj ladje.

iz numizmatike kdo/kaj ugotoviti kaj 'vladarja in kovnico'
Določili so denar.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024

domišljija je sestavina izrazov

Kam pa pridemo brez domišljija

Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov, prva izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

domov (domov, domuv, domu, damov) prislov

1. izraža usmerjenost gibanja proti domači hiši; SODOBNA USTREZNICA: domov

1.1 izraža usmerjenost gibanja proti bivališču; SODOBNA USTREZNICA: domov

2. izraža usmerjenost gibanja proti domači deželi, domačemu kraju; SODOBNA USTREZNICA: domov

FREKVENCA: 220 pojavitev v 26 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

dopisováti -újem nedovršni glagol, glagol ravnanja

kdo pisno dodajati kaj
(V članek) je dopisovala primere /v slovenščini/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024

doplávati -am dov. (ȃ)
plavajoč priti kam: doplavati do brega

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

dopláviti -im tudi doplavíti -ím dov., doplávil (ā ȃ; ī í)
s tokom prinesti, spraviti kam: doplaviti les do jeza / kri doplavi bakterije

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

doplésati in doplesáti -pléšem dov. (ẹ́ á ẹ́)
1. končati plesanje: ko je doplesala, so ji vsi ploskali; doplesati ples; komaj je doplesala do konca
2. s plesanjem priti kam: doplesala sta do mize; pren. daleč smo doplesali

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

doplúti -plôvem in -plújem dov., tudi doplovíte (ú ó, ú)
s plutjem priti kam: ladja je doplula do brega

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

dopotováti -újem tudi dopótovati -ujem dov. (á ȗ; ọ̑)
potujoč priti kam: gostje so pravkar dopotovali; dopotovati v mesto; dopotovati z vlakom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

doprášati tudi doprašáti -am dov., tudi doprášala (á á á)
nar. končati vpraševanje: šele ko je doprašal, kaj je bilo medtem doma novega, je sedel

doprášati se

tudi doprašáti se

z vpraševanjem priti kam:

iskal je, spraševal in se končno doprašal do hiše

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

doprẹ́miti, -im, vb. pf. hinschaffen: d. koga, blago kam d., C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

dopúst -a m (ȗ)
dovoljena začasna prekinitev dela, službe: dati, dobiti, imeti dopust; nastopiti, vzeti dopust; prositi za dopust; biti na dopustu / bolezenski, bolniški, brezplačni, izredni, porodniški, študijski dopust; letni dopust določeno število plačanih, dela prostih dni, ki je z zakonom zagotovljeno vsakemu uslužbencu; očetovski dopust ki ga v trajanju 90 dni dobi oče za svojega otroka do tretjega leta otrokove starosti; starševski dopust ki ga dobi eden od staršev ob rojstvu, posvojitvi otroka za nego in varstvo / od vojakov je prišel na dopust
// pog. letni dopust: letos smo preživeli dopust na morju; dopust bo vzel avgusta / kam greste na dopust?

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

doséči -séžem dov., dosézi dosézite; doségel doségla; nam. doséč in dosèč (ẹ́)
1. z iztegnjeno roko ali s kakim predmetom priti do česa: copate so bile tako daleč pod posteljo, da jih je komaj dosegel; ne dosežem dna; otrok komaj doseže do kljuke; ne morem doseči na omaro; daj mi palico, ne dosežem z roko / vrv je prekratka, da bi dosegla do dna segla; pren. s pogledom doseči kaj; hiše z očesom ni mogel doseči
2. zvečati se do določene mere, navadno v višino: reka je dosegla kritično točko; drevo je doseglo pet metrov; v tistem času je dosegel imperij največji obseg / industrija je dosegla stopnjo, ko brez modernizacije ne bo mogla povečati storilnosti; razposajenost je dosegla vrhunec
3. s premikanjem priti kam, do česa: dekle je v hrbtnem plavanju doseglo nasprotni breg; kmalu so dosegli gozd in se skrili v njem / vlak je dosegel prve mestne hiše / zasledovalci ga bodo kmalu dosegli dohiteli in ujeli; pren. njegov glas me ni dosegel
4. s prizadevanjem, dejavnostjo priti do česa: doseči zaželeni cilj, svoj namen; dosegel je doktorski naslov; doseči visoko izobrazbo; na tekmovanju so dosegli drugo mesto; z vztrajnostjo se vse doseže; če bi bili enotni, bi lahko kaj dosegli; dosegel je, da so ga sprejeli na delo / kakšen učinek je dosegel s tem / doseči veliko hitrost
// z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dovršitev dejanja, ki ga določa samostalnik: doseči napredek, porast, priznanje, sporazum, uspeh; doseči soglasje z dogovorom; doseči zmago zmagati / doseči gol dati gol
// priti do česa, dočakati, doživeti: dosegel je izredno čast; doseči umetniški višek, vrhunec slave / doseči visoko starost
5. v celoti opraviti, izpolniti: upamo, da bomo predvideni izvoz dosegli; doseči normo
● publ. listi dosežejo velikost dlani zrastejo do velikosti dlani; pogorje doseže višino dva tisoč metrov je visoko do dva tisoč metrov; v znanju ga ni nihče dosegel mu ni bil enak; z dobroto pri njem vse dosežeš če si z njim dober, naredi vse, kar želiš
♦ šport. dosegel je dober, rekorden čas rezultat pri hitrostnem športu; doseči pravico za vstop v finale

doséžen

-a -o:

cilj je dosežen

dohodki, doseženi v lanskem letu

doseženi rezultati

razveljaviti doseženi sporazum

vesel je doseženega uspeha

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

doséči -séžem dov.

kaj s premikanjem priti kam, do česa

SINONIMI:

zastar. zaseči

kaj s prizadevanjem, dejavnostjo priti do česa

SINONIMI:

publ. izkazati, publ. ostvariti, ekspr. preriniti se, ekspr. prislužiti si, pog. priti, publ. realizirati, zastar. steči2, publ. ustvariti

GLEJ ŠE SINONIM: dopolniti, doživeti2, seči1, zasesti
GLEJ ŠE: priti, dogovoriti se, doktorirati, doktorirati, doktorirati, doktorirati, očistiti se, očistiti se, sporazumeti se, magistrirati, magistrirati, magistrirati

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024

doseči -sežem (doseči, deseči) dovršni glagol

1. nedov., kaj; s prisl. določilom kraja biti, nahajati se v prostoru do kod; SODOBNA USTREZNICA: segati

2. kaj; s prisl. določilom kraja s premikanjem priti kam; SODOBNA USTREZNICA: doseči, seči

3. kdo; kaj z iztegnjeno roko priti do česa; SODOBNA USTREZNICA: doseči

4. kdo; s prisl. določilom časa biti, obstajati do časa, kot ga izraža določilo; SODOBNA USTREZNICA: doseči, seči

5. kdo; kaj ostati živ do konca trajanja česa; SODOBNA USTREZNICA: preživeti, doživeti

6. kdo; s prisl. določilom kraja, s prisl. določilom časa s premikanjem priti kam do določenega časa; SODOBNA USTREZNICA: dospeti

7. kdo/kaj; koga/kaj, do koga, s prisl. določilom načina z dejavnostjo, prizadevanjem priti do koga/česa; SODOBNA USTREZNICA: doseči

8. kdo/kaj; kaj, (s čim) popolnoma, do konca razumeti, spoznati; SODOBNA USTREZNICA: doumeti

9. z oslabljenim pomenom, kdo; kaj izraža uresničenje dejanja ali udeleženost pri dejanju, kot ga določa samostalnik

FREKVENCA: 154 pojavitev v 27 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

doseljeváti se -újem se nedovršni glagol, glagol (procesnega) premikanja

kdo/kaj z določenim namenom premakniti se iz/z/s/od koga/česa / k/h komu/čemu / na/v/po/pod/nad kaj / od kod / kam
/Redno/ se doseljujejo s podeželja v mesto.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024

doskákati, -kam, -čem, vb. pf. 1) springend gelangen, erreichen; — 2) das Springen beendigen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

dospéti -spèm dovršni glagol, glagol (ciljnega/dogodkovnega) premikanja

v posplošenem pomenu kdo/kaj priti do/mimo koga/česa / proti komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam / do kod / kdaj / do kdaj /
Do vznožja gore so dospeli /z avtom/.

iz ekonomije, iz finančništva kaj zapasti do/sredi česa / proti čemu / v/na/za/skozi/čez kaj / čez koliko časa / kdaj /do kdaj
Dajatve oz. vsi računi dospejo do desetega v mesecu.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024

dostáviti -im dovršni glagol, glagol ravnanja (govorjenja)

v posplošenem pomenu kdo/kaj poslati komu/čemu koga/kaj
Kupljeno blago jim /po želji/ dostavimo (na dom).

kdo/kaj dodatno povedati kaj
(Besedilu) je dostavil še nekaj nujno potrebnih besed.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024

dostòp -ópa m (ȍ ọ́)
1. kraj, prostor, po katerem se da kam priti: turistično društvo je uredilo dostop do slapa; tam je zelo pripraven dostop do morja; dostopi na perone so funkcionalno postavljeni
2. možnost priti, vstopiti kam: obzidje je zapiralo dostop v mesto; z žičnico je dostop na vrh zelo olajšan
// dovoljenje, pravica priti, vstopiti kam: vsak nima dostopa v pisarno; občinstvo ima prost dostop v sodno dvorano / učenci imajo v svoji knjižnici dostop do vseh knjig jih lahko dobijo, si jih izposodijo; pren. široko okno omogoča soncu in zraku dostop v sobo
3. možnost, pravica uporabe česa: dostop do interneta; dostop do podatkov / klicni dostop vzpostavitev povezave do interneta prek telefonskega omrežja na zahtevo uporabnika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

dostòp -ópa m

kraj, prostor, po katerem se da kam priti

SINONIMI:

dohod, pristop

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024

dostòp -ópa m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

dosúkati, -kam, -čem, vb. pf. zuende drehen, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

dotegniti -em dovršni glagol

kdo; kaj s premikanjem priti kam; SODOBNA USTREZNICA: doseči

FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

dotékati -am nedov. (ẹ̑)
tekoč prihajati kam: kri doteka v srce; voda doteka s pobočij v dolino / ob vzhodnih vetrovih dotekajo nad naše kraje hladne zračne gmote; pren. na univerze doteka čedalje več maturantov; sredstva v sklad dotekajo počasi

dotekajóč

-a -e:

dotekajoča voda

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

dotikati -kam/-čem nedovršni glagol

kdo/kaj; kaj, (s čim) biti, prihajati tako blizu česa, da prihaja do (bežnega) stika; SODOBNA USTREZNICA: dotikati se

FREKVENCA: 3 pojavitve v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

dotikati se -kam se/-čem se nedovršni glagol

1. kdo/kaj; koga/česa biti, prihajati tako blizu, da prihaja do (bežnega) stika; SODOBNA USTREZNICA: dotikati se

2. kaj; koga_rod. povzročati škodo; SODOBNA USTREZNICA: prizadevati

3. kaj; česa biti, nahajati se v prostoru do kod; SODOBNA USTREZNICA: segati

4. kdo; česa delati kaj za svoje, zlasti neupravičeno; SODOBNA USTREZNICA: prisvajati si

FREKVENCA: 29 pojavitev v 6 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

dotípati -am in -ljem dov. (ī ȋ)
s tipanjem seči do česa, najti kaj: dotipal je njeno roko; segel je v žep in dotipal zavojček; v temi sta dotipala vrata / dotipala se je do vžigalic

dotípati se

s tipanjem priti kam:

v temi se je dotipal do vrat

v snežnem metežu so se dotipali do zavetja

s težavo se dotiplje k oknu

komaj se je dotipala v kuhinjo

ni se mogel dotipati vrat

knjiž. z razmišljanjem priti do česa: dotipali smo se do umetniških potez pesnikove osebnosti; dotipati se do osnovnih tez referata / ne more se dotipati do jasnosti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

dotipati se ► dȯˈtiːpat se -pl’en se dov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

dotipávati se -am se nedov. (ȃ)
s tipanjem prihajati kam: slepec se s palico dotipava do izhoda

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

dovlačílen -lna -o prid. (ȋ)
ki se uporablja za vlačenje do kam: dovlačilna steza

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

dovléči -vléčem dov., dovléci dovlécite in dovlecíte; dovlékel dovlékla (ẹ́)
privleči: dovlekel je veliko vejo / dovlekli so najemnike na kontinent

dovléči se

ekspr.

s trudom, naporom priti kam:

komaj se je dovlekel do bližnjega drevesa

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

dovprášati tudi dovprašáti -am dov., tudi dovprášala (á á á)
star. končati vpraševanje: veliko stvari ga je zanimalo, končno je le dovprašal

dovprášati se

tudi dovprašáti se

z vpraševanjem priti kam:

končno se je le dovprašal do prave poti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

dráma dráme samostalnik ženskega spola [dráma]

literarno delo v obliki dialogov ali uprizoritev tega dela

1.1.

film z resno vsebino

ekspresivno zelo napeto, razburljivo dogajanje, dogodek; SINONIMI: ekspresivno dramatika, ekspresivno dramolet

ekspresivno dogajanje, dogodek, ki vzbuja močne občutke strahu, tesnobe, negotovosti

STALNE ZVEZE: absurdna drama, drama absurda, glasbena drama, poetična drama
FRAZEOLOGIJA: cela drama, delati dramo (iz česa), drama absurda, kraljica drame, uprizoriti pravo dramo
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Drama in poznolat. drāma iz gr. drãma ‛gledališka igra’, prvotneje ‛delo, dejanje’, iz drā́ō ‛delam, delujem, učinkujem’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

dráščiti -im nedov. dražiti, razvnemati: da more kam Czaszara kam Pápo dráscsiti KOJ 1845, 62; eden drügomi nacsiso voro v-oucsi metsajo, 'snyouv sze dráscsijo KOJ 1845, 82; Nikoga niti nedráscsi ovim za szmej KOJ 1845, 32; Plebanuse je sz tem dráscso, da je KOJ (1914), 114; Vougri szo ga pa z-tém dráscsili KOJ 1848, 85; Pápince szo dráscsili v vszako dob KOJ (1914), 134

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

drégati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

kdo/kaj narahlo udarjati koga/kaj / ob/v/na koga/kaj / o kom/čem / kam / kod
(Z vejico) ga je dregal /v glavo/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024

dréti1 dêrem tudi drèm nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja

kdo/kaj hitro teči iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / od kod / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob kom/čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kod/ kje
Hudournik /siloma/ dere po skalovju.

navadno čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj zelo hitro množično in neurejeno premikati se iz česa / od kod / v/na/za kaj / po/na/pri/ob kom/čem / med/nad/za kom/čim / kam /kod
Ljudje so /trumoma/ drli iz stadiona.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024

dȓkati, -kam, -čem, vb. impf. 1) gleiten, glitschen, Cig., C.; d. se, auf dem Eise schleifen, Jan., Poljane-Štrek. (LjZv.), Št.; — 2) rennen, herumrennen, Mur., BlKr.-M., SlGor.-C., ogr.-Valj. (Rad), Dol.; Letos sem s fanti drkala, Npes.-K.; — za svetskim blagom d., C.; im Trab laufen, Štrek.; — 3) d. les, Holz auf einer Riese hinabgleiten lassen, Podgorjane-Štrek. (LjZv.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

drobíti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja

kdo/kaj deliti koga/kaj
Mati (jim) je žgance drobila (v kavo).

kdo/kaj hoditi s kratkimi, hitrimi koraki premikati se s korakanjem
Otrok je drobil /zraven matere/ (proti hiši).

čustvenostno kdo/kaj z živahnim govorjenjem, oglašanjem lahkotno izražati kaj / o čem
Kar naprej je /brez razmisleka/ nekaj drobila.

čustvenostno kdo/kaj po malem, počasi jesti kaj
/Počasi in z užitkom/ je drobil velik kos kruha.

čustvenostno kaj ena kom erno kratko, hitro udarjati v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob/na čem / pred/med/za/med kom/čim / kod / kam / kje
Dež je drobil na pločevinaste strehe.

iz lovstva kaj peti začetni del speva
Divji petelin drobi.

iz matematike kdo pretvarjati višje merske enote v nižje pri/po/ob čem / pred/med/za čim / kje / kdaj
Pri računanju enačb drobi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024

drséti -ím nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja

v posplošenem pomenu kdo/kaj s tesnim dotikanjem premikati se, teči iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / od kod /kod/ kam
Iz nosu (mu) je drsela svečka.

brezosebnobiti nevarno spolzko komu/čemu pri/po/ob/v kom/čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / od kod /kod/ kam
V teh čevljih mu /zelo/ drsi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024

drsíkati se, -kam, -čem se, vb. impf. = drsati se (po ledu), Mik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

drugàm prisl. (ȁ)
izraža drug kraj pri premikanju v kako smer: iti, odpeljati se drugam / omožiti se drugam; spravi v omaro ali kam drugam; gleda v tla in nikamor drugam / obrniti pogovor drugam

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

drugàm drug. smer. prostor. prisl. zaim. (ȁ) Tu mi ni všeč, šla bom kam ~; Nikamor ~ noče, samo domov si želi; obrniti pogovor ~ |na druge stvari|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

drugam [drugȁm] prislov

drugam

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

drugam prisl., F10, I. alieno, -are, v'ptuje rokè perpraviti, oddati, dergam dati; aliò, drugam; aliorsum, kam drugam; aliubi, kam drugam; amando, -are, prózh poſlati, drugam poſlati, odlozhiti; conferre se alió, ſe drugam podati; derivare, pelati, napelati, vodo drugom obrazhati; permittere, perpuſtiti, puſtiti, drugam poſlati, na dle poſlati; transmigrare, ſe drugam preſſeliti; II. ablepsia, ſlavu dajanîe, prózh poſtavlenĵe, drugam poſtavlenĵe

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

drugam (drugom, drugam) prislov

1. izraža drug kraj pri premikanju v kako smer; SODOBNA USTREZNICA: drugam

2. izraža drug cilj, usmeritev pri dejanju, delovanju; SODOBNA USTREZNICA: drugam

2.1 z nikalnico izraža omejenost na določeno, navedeno; SODOBNA USTREZNICA: drugam

FREKVENCA: 25 pojavitev v 13 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

drugdam prisl. drugam: nej ſmel dergdam gledat (I/1, 228) ǀ de bi doma oſtala, ali pak kam dargdam shla shlushiti (I/2, 195) ǀ je bil ſapovedal, de ſe imaio dergdom oberniti (II, 282) Pristop glasu -d- je verjetno zaradi vpliva prisl. → drugde; → drugam.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

družíti in drúžiti -im, tudi drúžiti -im nedov. (ī ú ū; ū ȗ)
1. notranje, čustveno povezovati: skupni napori jih trdno družijo; druži jih iskreno prijateljstvo
// povzročati, da si je kaj kakorkoli podobno, sorodno: vse te obraze družijo neke skupne poteze
2. sestavljati, združevati: sestavine otrokove prehrane družimo po zdravnikovem navodilu / oba vidika se organsko družita v eno; cesarska krona je družila mnoge samostojne pokrajine povezovala v celoto
3. knjiž. imeti, vsebovati obenem; združevati: kritika mora družiti pravičnost in ostrino; to dekle druži dobroto z izobraženostjo; v njegovem značaju se je družila nežnost z resnobo

družíti se

in drúžiti se, tudi drúžiti se

biti rad in večkrat skupaj s kom:

zanima ga, kam hodiš in s kom se družiš

branila mu je družiti se s komerkoli

/ naši sosedje se ne družijo radi niso družabni

●

preg. enako se z enakim druži ljudje podobnih ali enakih lastnosti, nazorov so radi skupaj, se dobro razumejo

ujemati se, skladati se:

ti dve barvi se lepo družita

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

drvéti -ím nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja, navadno čustvenostno

kdo/kaj hitro teči iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim kam / kod
Ljudje so /trumoma/ drveli iz stadiona.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024

dŕzniti se -em si in dŕzniti si -em se dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) (naklonski) glagol, v pomožniški vlogi

kdo/kaj izraziti odločnost za kako dejanje zaradi okoliščin, potrebe/dolžnosti, zahtev zaradi česa / o kom/čem / pred kom/čim / kdaj / kam
Na starost si je drznil beračiti.

1.1.

Drznil si je od doma.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024

držáti -ím nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

kdo/kaj imeti z ro kam i oprijeto za kaj
Ves čas je držal za kozarec.

kdo/kaj povezovati koga/kaj
Led drži kamenje /skupaj/.

v posplošenem pomenu kdo/kaj kljub delovanju nasprotne sile imeti kaj v/na/pri/ob čem / pod/nad/med/pred čim / kje / kdaj
/Komaj/ je držal tram pokonci.

v posplošenem pomenu kdo/kaj kljub delovanju nasprotne sile lastnostno določati kaj skozi/v kaj / v/na/pri/ob čem / pod/nad/med/pred čim / kdaj / kje / kod
Potrošnjo držijo v mejah realnih možnosti.

žargonsko, v posplošenem pomenu kdo/kaj zaradi kakega namena ohranjati kaj
Poleg goveje živine drži še ovce in koze.

knjižno pogovorno kdo/kaj trajati
Deževje je držalo (tri tedne).

kdo/kaj ne dajati možnosti prehoda
Bazen /dobro/ drži.

kdo/kaj imeti zmožnost za kaj / koliko česa / koliko
Posoda drži malo manj kot pet litrov.

kaj biti v skladu z resničnostjo
Vabilo še /vedno/ drži.

10.

nav. v zvezi z beseda, obljuba kdo/kaj dati besedo, obljubo
Držijo besedo.

11.

knjižno pogovorno kaj biti speljan od—do/iz/mimo koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Cesta drži mimo šole.

12.

neknjižno pogovorno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj opravljati, upravljati, organizirati koga/kaj v/na čem /s/pod/nad/med/pred/za čim
Stroj drži v popravilu.

13.

iz lovstva kdo/kaj dajati možnost za odstrel
Divjad /dobro/ drži.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024

držáti,* -ím, vb. impf. 1) halten; klobuk v rokah d.; d. otroka v naročju; koga za roko d., jemand an der Hand halten; za drevo d., Pflughalter sein, Cig.; konja za brzdo, moža za besedo držijo, das Pferd nimmt man beim Zaum, den Mann beim Wort, Z.; d. kaj kvišku, proč, k očem, pod nos, etwas in die Höhe, weg, vor das Gesicht, vor die Nase halten; ne d. križem rok, nicht müßig sein; svečo d. umirajočemu, dem Sterbenden das Licht halten; d. komu roko, jemandem die Stange halten, Cig.; v dobrem stanu d. kaj, in gutem Zustande erhalten, nk.; vino v pivnicah d., ogr.-Valj. (Rad); živino pregorko d.; v časti d. in spoštovati koga, Jap.; — abhalten: skupščino d., Valj. (Glas.); svet, sodbo d., Lašče-Levst. (Rok.); tožbo d., über eine Klage verhandeln, Svet. (Rok.); — führen: dnevnik, zemljiščne knjige d., DZ.; — 2) fest halten (durch Kraftanstrengung, Zwang u. dgl.); držite ga! haltet ihn fest! bolje "drži ga" ko "lovi ga", = besser ein Sperling in der Hand, als eine Taube auf dem Dache; sapo držati, den Athem an sich halten; jeza me v srcu drži, Zorn erfüllt mein Herz, C.; bolezen ga drži v postelji, die Krankheit fesselt ihn ans Bett, Cig.; krč me drži, ich habe den Krampf, Z.; drži me v rami, es zieht mich im Arm, Cig.; — V mladosti vender trdnejše so mrežé, Ki v njih drži nas upa moč golj'fiva, Preš.; v zaporu koga d., im Arrest anhalten, LjZv.; trdo, ostro, na tesnem koga d., jemanden strenge, kurz, in guter Zucht halten; v trdem d., streng halten, Šol.; jezik za zobmi d., die Zunge im Zaume (das Maul) halten; držan, verpflichtet, C.; — parteiisch, interessiert, C.; — 3) aufrecht halten; pijan je, da ga noge ne držé; drži me tvoja desnica, Ravn.; d. red po občini, die Gemeindepolizei handhaben, Levst. (Nauk); d. zapovedi, die Gebote halten (tudi stsl.); d. besedo, das Wort halten (tudi rus.); oni ne drže pravde (= pravice), Dalm.; — 4) halten (= nicht lassen); mora vodo d., es muss wasserdicht sein; papir črnila ne drži, das Papier schlägt durch, fließt, Cig.; d. barvo, die Farbe behalten, Cig.; d. glas, den Ton halten, aushalten, Cig., Šol.; led, sren drži, das Eis, die Schneedecke hält, Cig.; maček ne drži, der Anker ist los, Cig.; posoda ne drži, = pušča; sod drži kakor jajce, Z.; zdaj bo držalo, jetzt wird es halten (= zdaj je dosti trdno pribito, privezano itd.); vzroki niso držali, die Begründung war nicht stichhältig, Cig.; — mraz, jug drži, die Kälte, der Südwind hält an, Cig.; to vreme bo držalo ves mesec, Tolm.-Štrek. (Let.); — halten, fassen; sod drži deset veder; — 5) die Richtung haben, führen: kam drži pot, cesta, steza? dveri drže na vrt, Cig.; d. v kako mer, streichen (vom Erzgange), Cig. (T.); ruda drži naprej, das Erz setzt an, Cig.; laufen (o črtah), Cig. (T.); — sich erstrecken: moja njiva drži do —, Svet. (Rok.); — 6) d. se za kaj, sich an etwas anhalten; d. se za vejo; — d. se česa (koga), an etwas (jemandem) haften, kleben, hangen: smola se drži obleke; — še se ga drži moč, er ist noch bei Kräften, Cig.; ta napaka se ga bo držala, dokler bo živ, dieser Fehler wird ihm sein Lebenlang anhaften, Cig.; berača se palica drži, der Bettler legt den Bettelstab nicht ab, Z.; cerkvenega imenja se dolžnosti drže, Verpflichtungen haften auf dem kirchlichen Vermögen, DZ.; — d. se koga, sich an jemanden anhängen: drži se ga kakor smola, kakor klop; d. se česa kakor pijanec plota, = an einer Sache fest hangen, Cig.; — an etwas festhalten; d. se starih navad, starega kopita; bei etwas bleiben, verharren: vina, dela d. se; — sich an etwas halten, sich nach etwas richten; d. se steze, Bahn halten, Cig.; d. se sledu, der Spur nachgehen; d. se ukazov, die Verordnungen befolgen; človeku gre, da se postav drži, katere mu piše Bog, Ravn.; d. se resnice, der Wahrheit treu bleiben; d. se svojih besedi, Levst. (Zb. sp.); držeč se ukaza, kraft der Verordnung, Cig.; — sich behaupten, standhalten: trdnjava se drži; — sich halten: to sadje se dolgo drži; držeč, haltbar, Cig., Jan.; res je bolj rezno (vino), pa bo tudi bolj držeče, Levst. (Zb. sp.); — 7) d. se, eine Haltung beobachten: d. se po koncu, sich aufrecht halten; — eine Miene machen; kislo se d., ein saures Gesicht machen; na smeh, na jok se d., eine weinerliche, lächelnde Miene machen; drži se, kakor da ne bi znal pet šteti; — sich benehmen, sich verhalten; junaško, moško se d., sich heldenmüthig, männlich benehmen; krotko in pohlevno se d., Kast.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

držati se -im se nedovršni glagol

1. kdo/kaj; česa biti v prostorsko neposrednem stiku s čim; SODOBNA USTREZNICA: dotikati se

1.1 kaj; česa biti v takem položaju, da se z dotikajočim se delom teža prenaša na kaj; SODOBNA USTREZNICA: naslanjati se

1.2 kaj; koga/česa biti pritrjen, prilepljen na čem; SODOBNA USTREZNICA: držati se

2. kdo; s prisl. določilom kraja gibati se v določeni smeri; SODOBNA USTREZNICA: usmerjati se

3. kdo/kaj; proti komu/čemu, nad kom, s kom/čim, s prisl. določilom načina izražati, kazati svoje razpoloženje, svoj odnos do ljudi, okolja; SODOBNA USTREZNICA: obnašati se, vesti se

3.1 s samostalnikom, pridevnikom ali prislovom, z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik, pridevnik ali prislov

4. kdo/kaj; koga/česa, na kaj, po čem, (s čim), s prisl. določilom kraja pri delovanju, ravnanju upoštevati kaj

4.1 kdo; koga, h komu/k čemu, na koga, po kom biti prepričan, da kdo dela, uči tako, kakor je za osebek najbolje, najbolj primerno, in ravnati v skladu s tem; SODOBNA USTREZNICA: zanašati se, slediti komu

4.2 kdo; po kom pri svojem ravnanju posnemati koga; SODOBNA USTREZNICA: zgledovati se

5. kdo/kaj; koga, h komu/k čemu biti rad in večkrat s kom; SODOBNA USTREZNICA: družiti se

5.1 kdo; koga, h komu biti čustveno povezan s kom; SODOBNA USTREZNICA: družiti se

6. kdo; od koga delati, da ne prihaja do srečanj, stikov; SODOBNA USTREZNICA: izogibati se

6.1 kdo; od česa delati, da osebek ni deležen česa nezaželenega; SODOBNA USTREZNICA: izogibati se

FREKVENCA: približno 1800 pojavitev v 43 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

držínče -ta s služabnik, hlapec ali dekla: Nikse dr'zincse nemre dvöma goſzpoudoma ſzlü'ziti KŠ 1771, 225; Drsincse more vszelé vöszprosziti, gda kam scsé KOJ 1845, 52; ka ſzoudis drügoga dr'zincse KŠ 1771, 479; Vö je poszlo goszpôd edno dr'zincse KAJ 1870, 55

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

dúh2 -a in -á m (ȗ)
1. značilnost, ki se zaznava z vohom: v prostorih je bil neprijeten duh; navzeti se duha po dimu; jed ima zoprn duh; hlevski duh; mrtvaški duh po mrliču, svečah in rožah; duh svežega sena; opojni duh vrtnic / ekspr. iz kuhinje so se širili vabljivi duhovi
● izginili so brez dúha in sluha neznano kam, brez sledu
// neprijeten vonj: mleko ima duh / meso že dobiva duh začenja zaudarjati, smrdeti
2. zastar. zmožnost zaznavati vonj; voh: nekatere živali nimajo duha

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

dúh2 -a in dúh -á m, druga oblika dalje -u -- -u -om pojm. (ȗ; ȗ ȃ) ~ svežega sena; ~ po dimu; poud. izginiti brez ~a in sluha |neznano kam, brez sledu|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

dúh Frazemi s sestavino dúh:
dúh čása, dúh je volján, a mesó je slábo, izgíniti brez dúha in slúha, ne dúha ne slúha, ubóg na dúhu

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

duh1 -a/-u samostalnik moškega spola

1. iz pljuč iztisnjeni zrak; SODOBNA USTREZNICA: dih, dah

1.1 navadno v Stari zavezi, v zvezah živ/živi duh / duh lebna prisotnost življenjske sile; SODOBNA USTREZNICA: dih življenja

2. veter, zlasti šibkejši; SODOBNA USTREZNICA: sapa, vetrič

3. nesnovni del človeka v čustvenem, moralnem in spoznavnem smislu; SODOBNA USTREZNICA: duša, duh

4. v monoteističnih religijah neumrljivo in neuničljivo nesnovno bistvo človeka; SODOBNA USTREZNICA: duša

5. miselne, nazorske značilnosti, sposobnosti; SODOBNA USTREZNICA: duh

5.1 s prilastkom izraža, da je samostalnik deležen značilnosti, sposobnosti, kot jo določa prilastek

6. s prilastkom, ekspresivno človek glede na svoje lastnosti, značilnosti; SODOBNA USTREZNICA: duh

7. navadno v zvezah gospodni/Kristusov duh / duh Boga/Gospoda/Kristusa/Očeta zavedanje, doživljanje božje, Kristusove navzočnosti v človekovi notranjosti; SODOBNA USTREZNICA: božji, Kristusov duh

8. bitje netvarne narave; SODOBNA USTREZNICA: duh

8.1 ustvarjeno bitje netvarne narave; SODOBNA USTREZNICA: duh

8.2 navadno v zvezah z nečisti, hudi, falš ipd. človeku sovražno ustvarjeno bitje netvarne narave, ki pooseblja zlo; SODOBNA USTREZNICA: hudič, hudi duh

FREKVENCA: približno 5000 pojavitev v 47 delih

FRAZEOLOGIJA: v duhu/z duhom

TERMINOLOGIJA: bog/vbog na/v duhu, dar/darovi (Svetega) duha, delo Duha, sad/sadovi (Svetega) duha, (Sveti) Duh / božji duh

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

dukati, -kam, -čem, vb. impf. springen, C.; selski učenci ves dan skačejo in dučejo, SlN.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

dvígniti -em dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

kdo/kaj višje premakniti koga/kaj
Otroka je /z lahkoto/ dvignil (iz zibelke v naročje).

v posplošenem pomenu kdo/kaj napraviti koga/kaj višj-ega/-e
Hišo so dvignili /za dve nadstropnji/.

v posplošenem pomenu kdo/kaj premakniti koga/kaj v pokončni, sedeči položaj
(S ceste) so dvignili podrt drog.

v posplošenem pomenu kdo/kaj glede na količino, intenzivnost spraviti koga/kaj na višjo stopnjo
Dvignili so proizvodnjo, vendar tudi cene.

kdo/kaj dobiti kaj
(V banki oz. iz banke) je dvignil denar.

kdo/kaj pripraviti koga/kaj k/h/proti komu/čemu na/v/za/med/pod/nad/skozi koga/kaj / kam
Dvignil je ljudstvo proti okupatorju.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj glede na količino, intenzivnost povzročiti, spraviti kaj na višjo stopnjo
/Zaradi nekaj malenkosti/ so (proti njemu) dvignili pravo gonjo.

iz lovstva kdo/kaj spoditi, prepoditi kaj
Streli so dvignili divjad.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024

dvígniti se -em se dovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja

v posplošenem pomenu kdo/kaj premakniti se navzor, kvišku
(Iz vinograda) se je dvignila jata škorcev.

v oslabljenem pomenu kaj začeti biti, obstajati
(V želodcu) se (mu) je dvignila slabost.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024

dvókolésnik -a m

lahki odprti voz na dveh kolesih

SINONIMI:

zastar. dvokolica, zastar. dvokolnica

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024

ednáko prisl.
1. enako: Radoſzt i 'zaloſzt ednáko trpeti KŠ 1754, 133; Tej ſzo vſzi bili ſztálni ednáko vmolitvaj i vproſnyaj KŠ 1771, 342; ár vſze ednáko lübis KM 1783, 18; ino bi ednáko dvorili Grkom i 'Sidovom KM 1796, 121; bogate kam nevolne ednáko kraj jemlé SŠ 1796, 52; teskoucso ednáko vkup trpeti SIZ 1807, 24; na hüdo i dobro ednáko brecsijo KOJ 1833, V
2. prav: gúcsao je ednáko KŠ 1771, 125; známo, kaj ednáko gucsis i vcsis KŠ 1771, 239
3. naravnost: Paveo pa ednáko na tanács glédajoucsi ercsé KŠ 1771, 413; ednáko bej'zajoucsi prisli ſzmo vu Kous KŠ 1771, 407; Piroska je pa ednáko k-materi szvojoj bê'zala KAJ 1870, 62

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

eksponírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja

kdo/kaj dati, postaviti na ogled kaj na/v/po čem / kje / kam
V galeriji so eksponirali najnovejše primerke redkih znamk.

kdo/kaj poudariti kaj
(V partituri) je /s podčrtavanjem/ eksponiral nekatera mesta.

neobčevalno knjižno kdo/kaj začetno razvojno začrtati kaj
(V obravnavanem romanu) je avtor zgodbo eksponiral /pretenciozno/.

iz fotografije kdo/kaj namensko osvetliti kaj
Film so /še dopustno/ eksponirali.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024

evakuírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

kdo/kaj načrtno premakniti koga/kaj iz/z/ od/do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam / kdaj / od—do kdaj
/Zaradi nevarnosti/ so ponesrečence evakuirali na varno, v zaklonišča.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024

fakultatívna CAM-rastlína -e -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

fantìč -íča stil. fántič -a m (ȉ í; ȃ)
1. deček, zlasti predšolski: skupina vaških fantičev se je igrala na poti; nagajiv, poreden fantič; petleten fantič / kot nagovor fantič, kam pa bežiš / ekspr. rodil se jima je lep fantič sin
2. ekspr. fant: fantiči in dekliči so se zbirali na trgu pred cerkvijo; sentimentalen je kot zaljubljen fantič / čakala je svojega fantiča

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

farba -e ž barva: erdezha farba im. ed. bleda rata, glatka kosha garbaſta poſtane ǀ s' tem gvantam pepelnaſte farbe rod. ed. ſe bò pokrila ǀ kaj s'ene farbe rod. ed. je liurea krajla Nebeſkiga ǀ Cameleontes, Kateri sledno farbo tož. ed. naſe vſame ǀ penſelz vſame, v'farbi mest. ed. omozhi ǀ s' to pohleuno pepelnoſto farbo or. ed. ſo bò ogvantala ǀ s' farbo or. ed. te huale taku lepu je bil pershono Epheſtianovo smalal ǀ vſe farbe im. mn. zherne rataio, te tize mutaſte rataio pod farbo pod krinko: pod farbo te andohti gre kam jo nje hude shelje pelleio ← srvnem. varwe ‛barva’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

fiksírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

kdo/kaj namestiti kaj na kaj / kam
Na streho so (z vijaki) fiksirali anteno.

čustvenostno kdo/kaj določiti kaj
/Končno/ si uspeli fiksirati datum ekskurzije.

iz biologije, iz kemije kdo/kaj obdelati, obravnavati kaj
Snov so fiksirali (s formalinom).

iz gledališča kdo/kaj obdelati, obravnavati kaj
Nekaj mesecev pred uprizoritvijo so fiksirali besedilo.

iz medicine kdo/kaj namestiti kaj
Zlomljeni ud so fiksirali (z ustreznimi opornicami).

iz šaha kdo/kaj namestiti kaj
Fiksiral je kmeta.

iz tekstilstva kdo/kaj obdelati kaj
Tkanino so fiksirali /s toplotnim in kemičnim postopkom/.

iz umetnosti kdo/kaj obdelati kaj
Barvo je fiksiral (z zaščitnim premazom).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024

Filozofska, biološka, kulturna in zgodovinska umestitev slovenščine

Kako slovensko govoreči posameznik razmišlja napram ostalim narodom? Kaj so posebnosti, odlike in slabosti slovenščine? Kako star je naš jezik? Iz katerih jezikov se je rodil in pobiral svoje prvine?

Predel možganov, ki je aktiven pri imaginarnem rotiranju 3D objekotv je aktiven tudi pri reševanju matematičnih operacij. Igranje 3D tetrisa do neke mere okrepi določen del možganov in posledično nam je "računanje" malo lažje. Dvojina - Predšolski otroci, ki uporabljajo jezik z dvojino, rahlo bolje rešujejo preproste matematične probleme kot njihovi vrstniki iz dvojinsko negovorečih okolij, saj prej razvijejo določene predele možganov. Imamo tudi dvojno zanikanje in šumnike. Kaj še? Iz kje to izhaja? Kaj nam to pove o našem razmišljanju, razvoju in specializaciji možganov?
Eskimi izhajajo iz okolja, ki je dosti drugačno od našega in imajo več besed za razne manifestacije snega. Kaj nam slovenščina pove o okolju iz katerega izhajamo?
Slišal sem: "Poznavanje in zanimanje za neko temo se odraža v jeziku. Če se dva laika pogovarjata o računalnikih je njun besedni nabor, omejen na par splošnih besed: kišta, ekran, tipkovnica, miška. Dva računalniška rekreativca že uporabljata večji nabor: procesor, RAM, grafična kartica, omrežje,... Besedni nabor strokovnjakov pa je že tako širok da se laik izgubi v njem. Slovenščina naj bi imela samo par besed za "ljubezen". Stara grščina kakšnih 5-10. Sanskrt naj bi imel v svojem naboru več kot 100 besed za vse odtenke in nianse ljubezni." Podobna jezikovna specializacija kot pri eskimih. Le da ta odraža doživljanje notranjega sveta. Za kaj je slovenščina specializirana?
Katere besede skovanke imamo katerih bi se lahko bolje zavedali in bili na njih ponosni. Kot naprimer: raz-um, po-men,
Bral sem, da naj bi ugotavljali kako učinkovit je nek jezik v podajanju pomena. Za to, da se prenese isti pomen naj bi nemščina okvirno potrebovala 10-30% več znakov oz. besed. Kako redundantna je slovenščina?
Slišal sem, da naj bi imela slovenščina stare korenine in, da naj bi v svojem nederju skrivala marsikatero modrost.

Tu in tam sem v času razstresene zasledil zgornje primere. Sedaj me pa zavestno zanima kako vse slovenski jezik posredno in neposredno vpliva name. Na posamezna zgornja vprašanja ni potrebno odgovarjati. Najverjetneje se jih da združiti v enega preprostega - etimologija slovenščine? Služijo samo kot primer kam pes taco moli. Vesel bom kakršnegakoli odgovora. Z veseljem bom prebral daljšo obrazložitev s priloženimi citati ali pa odšel v knjižnico po sledi priporočene literature.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

fínta Frazemi s sestavino fínta:
metáti kóga na fínto, nasésti na fínto, pásti na fínto, vréči kóga na fínto

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

firenga ► ˈfėːrėŋga -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

fŕfra -e ž (ȓ)
ekspr. površen, lahkomiseln človek: le kam je gledal, da je vzel to frfro; mož ni videti frfra

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

fȗkati, -kam, -čem, vb. impf. 1) huschen, SlGor.; voda iz škornjic fuka, Blc.-C.; — 2) hauchen, blasen, pfeifen, SlGor.-C., ogr.-Valj. (Rad); prim. hukati; — 3) = jebati.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

fúkniti, fȗknem, vb. pf. 1) huschen, Štrek.; f. kam, irgendwohin entflattern, ogr., Rez.-C.; — 2) einen Pfiff thun, vzhŠt., ogr.-C., Mik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

gȃkati, -kam, -čem, vb. impf. schnattern, krächzen, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

galopírati -am nedov. (ȋ)
zelo hitro teči: po cesti je galopiral konj / galopiral je na iskrem vrancu / ekspr. kam pa galopiraš; pren., publ., ekspr. cene galopirajo navzgor
♦ vet. zelo hitro, skokoma teči

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

galopírati -am nedov. -ajóč; -an -ana; galopíranje (ȋ) Konj ~a; poud. Kam ~aš |tečeš, greš|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

galopírati -am nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja

kdo/kaj zelo hitro teči iz/z/od/do/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kod / kje
Po cesti je galopiral /na iskrem vrancu/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024

glaciálna oblíka -e -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

gláva Frazemi s sestavino gláva:
báti se za svôjo glávo, belíti si glávo [s čím], bíti [bòlj] počásne gláve, bíti brez gláve in répa, bíti brez répa in gláve, bíti ob glávo, brez gláve in répa, brez répa in gláve, čez glávo je kjé čésa, čez glávo zrásti kómu, délo je zráslo kómu čez glávo, dobíti jíh po glávi, dobíti króglo v glávo, [êno] kolésce [v glávi] mánjka kómu, gláva [kóga] je kot sód, gláve bódo letéle, glávo za glávo, iméti čésa čez glávo, iméti čésa prek gláve, iméti glávo in rèp, iméti glávo kot čebèr, iméti glávo kot sód, iméti glávo na právem kôncu, iméti glávo na právem méstu, iméti glávo za kàj, iméti kàj na glávi, iméti kàj [vèč] solí v glávi, iméti máslo na glávi, iméti pólno glávo čésa, iméti prázno glávo, iméti rèp in glávo, iméti slámo v glávi, iméti sršéne v glávi, in če se [vsì] na glávo postávijo, íti z glávo skozi zíd, izgubíti glávo, kàj je ráslo kómu čez glávo, kàj je zráslo kómu čez glávo, kàj (vsè) je obŕnjeno na glávo, kàj (vsè) je postávljeno na glávo, kákšen koléšček [v glávi] mánjka kómu, kómu se je posvetílo v glávi, kot kúra brez gláve, krí je búhnila kómu v glávo, krí je gnálo kómu v glávo, krí je pognálo kómu v glávo, krí je sílila kómu v glávo, krí je šínila kómu v glávo, krí je šlà kómu v glávo, krí je udárila kómu v glávo, króna ne bo pádla kómu z gláve, krónana gláva, mísliti bòlj s sŕcem kot z glávo, nakopáti kómu kàj na glávo, nakopáti kómu [právega] vrága na glávo, nakopáti si kàj na glávo, ne belíti si gláve [s čím], ne iméti [dovòlj, niti tróhice] solí v glávi, ne iméti ne gláve ne répa, ne iméti ne répa ne gláve, ne razbíjati si gláve [s čím], ne védeti, kjé se drží gláva kóga, [nójevsko] skrívanje gláve v pések, [nójevsko] skrívati glávo v pések, [nójevsko] tiščánje gláve v pések, [nójevsko] tiščáti glávo v pések, nosíti glávo napródaj, nosíti glávo v tórbi, nosíti kàj na glávi, obŕzdati vróče gláve, od gláve do nôg, od gláve do pêt, od pêt do gláve, odnêsti célo glávo, ohladíti vróče gláve, opráti kómu glávo, pámetna gláva, plačáti z glávo, pognáti kómu króglo v glávo, pognáti si króglo v glávo, pomáhana gláva, posípati si glávo s pepélom, postáviti kàj na glávo, postáviti se na glávo, postáviti vsè na glávo, potrésti si glávo s pepélom, prázna gláva, rásti kómu čez glávo, razbíjati si glávo [s čím], ríniti z glávo skozi zíd, rínjenje z glávo skozi zíd, sedéti kómu na glávi, síliti z glávo skozi zíd, skríti glávo v pések kot nój, tiščáti glávo v pések kot nój, vróča gláva, vsè je na glávi, z glávo skozi zíd, zahtévati glávo kóga, zméšati kómu glávo, zrásti kómu čez glávo

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

glavnik -a samostalnik moškega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

glédati -am nedov., glêj in glèj glêjte, stil. glédi glédite (ẹ́ ẹ̑)
1. upirati, usmerjati pogled kam: stala je in gledala; gledal je proti planinam; gledati na vse strani; gledati skozi okno; težko gledam v tako močno svetlobo; molčal je in gledal v tla; obrnila se je in gledala za njim; gledati navzgor, okoli, stran; pog. gleda kakor bik, tele v nova vrata zelo neumno ali začudeno; gleda kakor miš iz moke zaradi zaspanosti ima priprte oči; pog. gleda ko zaboden vol zelo neumno ali začudeno / križem gledati škiliti / kot vzklik mandi te gleda
// imeti odprte oči: glej, nikar ne miži; gleda, pa nič ne vidi; brez sončnih očal ne morem gledati / poglej, ali otrok gleda ali spi je buden / mladiči že gledajo
// preh. z gledanjem dojemati, zaznavati vsebino česa: gledati film, televizijo; pojdimo gledat, kaj se dogaja; gledati kipe in slike ogledovati; gledati se v ogledalu ogledovati se
2. s prislovom s pogledom izražati kaj: bistro, grdo, lepo, milo, prijazno, srdito, srepo gledati; zamišljeno, žalostno gleda predse; zaljubljeno se gledata / zakaj jo tako čudno gledaš
3. biti obrnjen, usmerjen kam: soba gleda proti soncu; okno gleda na ulico / vanj je gledala cev velike pištole
4. izstopati, biti potisnjen iz svoje okolice: samo glava mu je gledala iz kožuha; krilo ji je gledalo izpod plašča / palec gleda iz čevlja; steklenica mu gleda iz žepa moli, štrli; pren. strah mu je gledal iz oči
5. s prislovnim določilom imeti določen odnos do česa: gledati z določenega stališča; sedaj je čisto drugače gledal na svet; kako gledaš na svoje delo; kritično gledati na sodobno življenje; na vse je gledal zelo osebno
6. ekspr., v zvezi z na prisojati čemu pomembnost: pri ženitvi ni gledal na bogastvo; če je šlo za sina, ni gledal na stroške; gleda bolj na zabavo kot na korist / samo na svoj dobiček gledajo; gledati na vsako malenkost
7. delati, ukrepati, da se zgodi zaželeno: gleda le na to, da bi kaj zaslužil; sama naj gleda, da ne bo imela težav; gledal bom, da se bo vse dobro končalo / jaz ti ne bom več pomagal. Sam glej / glej, da prideš; glejte, da ne pozabite
8. pog., s predlogom kazati zanimanje za osebo drugega spola: je že začela gledati po fantih; njen mož gleda za drugimi; samo za ženskami je gledal
● vznes. gledal bom lepše dni doživel bom čas, ko bom srečnejši; ekspr. takega početja ne bom več gledala prenašala, trpela; v njem so gledali velikega pesnika prepričani so bili, da je velik pesnik; gleda ga izpod čela grdo, jezno; ekspr. gleda na vsak dinar je varčen; je skop; ekspr. nikoli ni gledal ne na levo ne na desno delal je po svoje, ni upošteval mnenja, nasvetov drugih; ekspr. zelo gleda na obleko posveča veliko pozornost in skrb oblačenju; pazi na obleko, jo varuje; pog. glej ta čas na otroke pazi nanje; ekspr. gledati komu na prste nezaupljivo nadzorovati koga pri kakem delu, opravku; ekspr. ti le nase glej skrbi zase; ne govori o napakah drugih ljudi, saj sam nisi brez njih; pog., ekspr. v mesto sem prišel samo na uro gledat nisem opravil, kar sem se bil namenil; ekspr. povsod mu je gledala skozi prste bila je prizanesljiva do njegovih napak; ekspr. gledati smrti v obraz biti v smrtni nevarnosti; sedaj gledam na to z drugimi očmi imam do tega drugačen odnos; ekspr. le kam je gledal, ko se je oženil z njo kako da ni videl njenih napak; ekspr. črno gledati biti jezen; biti pesimistično razpoložen; črno gleda na razvoj dogodkov pričakuje neugoden razvoj dogodkov; ekspr. debelo gledati zelo začudeno; ekspr. pisano jo je gledal jezno, srepo; ekspr. sosedje me postrani gledajo ne marajo me; ekspr. nikar tako zabodeno ne glej zelo neumno ali začudeno; zmeraj na vse zviška gleda čuti se več vrednega, je domišljav; ekspr. veselje ga je bilo gledati vzbujal je občudovanje zaradi lepote, zdravega videza, spretnosti pri delu; ekspr. pojdi, ne morem te več gledati nočem, da si v moji bližini; ekspr. gledala sta se iz oči v oči stala sta si nasproti; pog. rada se gledata zaljubljena sta drug v drugega; tadva se gledata kakor pes in mačka sovražita se; podarjenemu konju se ne gleda na zobe pri podarjeni stvari se ne smejo iskati napake

gledáje

star.:

sedel je, ves čas gledaje proti vratom

mahala je, otožno gledaje za njim

gledajóč

-a -e:

govoril je, gledajoč zdaj enega zdaj drugega

napeto gledajoče občinstvo

sam.: število gledajočih je bilo razmeroma veliko

glédan

-a -o:

slika prikazuje bacile, gledane skozi mikroskop

življenje, gledano z očmi otroka

to vprašanje je gledano samo ekonomsko obravnavano

glédano v brezosebno-prislovni rabi za izražanje izhodišča gledanja, opazovanja:hiša je na levi strani ulice, gledano od postaje

gledano v smeri vožnje

pren., publ. strogo gledano, je bil ta ukrep nepotreben

akcija je, gledano v celoti, povsem uspela

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

glédati -am nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol

v posplošenem pomenu kdo/kaj usmerjati pogled proti komu/čemu / v/na/skozi kaj / na/v/po kom/čem / za kom/čim / kam / kod
Celo poletje so gledali proti planinam.

v posplošenem pomenu kdo/kaj imeti odprte oči
Gleda /kakor miš iz moke/.

kdo/kaj z gledanjem dojemati kaj
Rad gleda filme in tudi televizijo.

kdo/kaj z gledanjem izražati stanje, lastnost
/Zaljubljeno/ gleda /kot kakšen mladenič/.

kaj biti usmerjeno proti komu/čemu / v/na/skozi kaj / kam
Soba gleda na dvorišče.

kdo/kaj ukrepati kaj 'želeno'
Gleda le na to, da bi kaj zaslužil.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024

glę́dati, I. glę̑dam, imprt. glę̑daj, glę̑j, vb. impf. 1) schauen: z očmi gledamo; glej! schau! sieh da! glej, glej! ei, ei! glej ga, norca! da seht mir den Narren an! in glej, zgodilo se je, und sieh da, es geschah, Cig.; glej ljubezni! das heißt Liebe! Cig.; — die Augen offen halten: zajec gleda, kadar spi; — ansehen; g. koga, kaj; tudi z gen.: gleda svojih dveh hčeri, Npes.-Mik.; kaj gledaš trohe v oku (očesu) tvojega brata? Krelj; vesel je gleda, Levst. (Zb. sp.); poprek, po strani, od strani, pisano koga g., jemanden scheel ansehen, Cig.; osinasto, hudo, izpod čela koga g., zornig ansehen, Cig.; gledata se, kakor pes in mačka, sie vertragen sich wie Hund und Katze; pisano, grdo se gledata, sie sind mit einander gespannt; če se bova lepo gledala, wenn wir uns vertragen werden, Jurč.; g. kam, den Blick irgendwohin gerichtet haben; v tla g, den Blick auf den Boden heften; — krivo g., schielen, Cig.; strmo g., starr blicken; prijazno g., ein freundliches Gesicht machen: grdo g., eine unfreundliche, finstere Miene machen; debelo g., große Augen machen; — gleda, kakor tele nova vrata (novih vrat), wie die Kuh das neue Thor, Cig.; gleda, kakor zaboden vol, kakor riba na suhem, gleda, da bi oči izkapale, er sperrt die Augen auf, sieht verdutzt darein, Cig.; g. kakor hudo vreme, finster blicken, Cig.; — v zrcalu se g., sich im Spiegel besehen; — g. za kom, jemandem nachschauen; vse je za njimi gledalo; — g. na koga (kaj), seine Blicke auf jemanden (etwas) richten; vse je nanj gledalo; — 2) hervorblicken, hervorragen; prst mu iz črevlja gleda; — potepuh iz njega gleda, man sieht ihm den Vagabunden an, Cig.; ves oče iz njega gleda, er sieht dem Vater ganz gleich, Cig.; — 3) Rücksicht nehmen; na ljudi g.; po ljudeh g., parteiisch sein, Cig.; na to se ne gleda, das kommt nicht in Betracht; na kaka dva goldinarja ne bom gledal, auf ein Paar Gulden soll es mir nicht ankommen; na svoj dobiček g., sein Interesse, seinen Vortheil im Auge haben; — Acht geben; na otroke g.; na obleko g., die Kleider schonen; nič ne gleda na se, er hält nichts auf sich, er vernachlässigt sich; na svojo službo g., seines Amtes walten, Cig.; g. svojega opravila, Dalm.; — zusehen, trachten; le glej, da boš o pravem času prišel; vedno gleda, kako bi koga oškodoval; naj občina gleda napraviti detinji vrt, Levst. (Nauk); g. po čem, nach etwas trachten, Cig.; g. po svojem dobičku, Ravn.; = g. si za kaj, C.; — sich mit etwas beschäftigen, abgeben: samo otroka, njivo gleda, C.; — II. gledím, (imprt. glę́di) = gledam, Mur., Mik., vzhŠt., kajk.-Valj. (Rad); Se k robu primakne, V globino gledi, Zora; — odtod: gledę́, mit Rücksicht auf, hinsichtlich: glede na to, in Anbetracht dessen, ne glede na troške, ohne Rücksicht auf die Auslagen, Cig., Jan., nk.; — praep. c. gen. hinsichtlich, nk.; glede pašnikov, Jan. (Slovn.), Mik.; — gledę́če, -ega, die Pupille, Fr.-C.; (tudi: gledeče, gen. -ča, gledečje, gen. -čja, Ščav.-C., Mursko polje); — glę́dešče, vzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

glédati -am nedov.
1. gledati, usmerjati pogled kam: i veli nyemi gori glédati KŠ 1771, 127; nej v-krcsmi plész glédati KOJ 1845, 10; Nezáj glédati nej vüpo AI 1875, kaz. br.; glédati AIN 1876, 18; mujo ſzam ſte i tak glédam KŠ 1771, 297; glédam AIN 1876, 18; kai ſztoite, ino glédate vNébo SM 1747, 15; Naj gledoucsi glédajo i ne vidijo KŠ 1771, 112; i pred ſzé je nej glédao, ſzpadno je KM 1790, 20; On pa gda bi vu nébo glédao, vido je KŠ 1771, 363; Gda bi za nyim glédali, Na nébo vucseniczi BKM 1789, 111; pren. I té zláte palacse: Nemrem zdaj glédati KŠ 1754, 262; tvoje ſz. licze na vsze veke glédati KM 1783, 6; Boug Na mé gléda ſzvoimi ocsmi SM 1747, 76; Ocsa tvoj, ki vu ſzkrivno gléda, povrné ti vu ocsiveſznom KŠ 1771, 19; Goszpod gléda na tô, ka je prav TA 1848, 9; zbritkimi ſzkuzami glédamo KŠ 1754, 4a; Vſzeih ſztvári ocſi, na Tebe glédajo Goſzpodne Boſe TF 1715, 47; na tébe glédajo Goszpodne bosie ABC 1725, A6a; Ocsi moie vſzigdár na Goſzpodna glédaio SM 1747, 94; Angyelje glédajo obráz Ocsé mojega KŠ 1771, 58; Goſzpodne glédai tvojega ſzvétoga ſzina moko SM 1747, 61; Ne glédaj na moje grejhe KŠ 1754, 254; glédaimo na Jesussa SM 1747, 2; da Boug nái negléda naſſe vnouge greihe TF 1715, 29; te veſzel bom glédal, Jeſus SM 1747, 69; zGoſzpodnam bodemo Nyega zdüſevnimi i telovnimi ocſmi od licza do licza glédali KŠ 1754, 143; Gde mo te vu szvetloszti glédali KAJ 1848, 10; i ocsih moje bodo nyega glédale SM 1747, 32; i moje ocsi bodo ga glédale KŠ 1754, 139; bi zoucſi voucſi glédao Trojſztvo KŠ 1754, 274
2. ogledovati: prisla je Mária glédat grob KŠ 1771, 97; Margêca sztráhom glédala szêm-tam, AI 1875, kaz. br. 7; Maria pa .. glédale ſzo, gde je polo'zeni KŠ 1771, 154
3. skrbeti, paziti: Steri hodi ktomi ſztoli, Té naj gléda kſzvojmi deli KŠ 1754, 257; Ne glédajte edenvſzáki li ta ſzvoja, nego i ta drügi edenvſzáki glédaj KŠ 1754, 52; glédajte, naj váſz to ne zapela KŠ 1771, 79; pren. glédajte i varte ſze od kvaſzá Farizeuskoga KŠ 1771, 53
4. preiskovati: Ka pa glédas trouho vouki brata tvojega KŠ 1771, 21; ár ne glédas oſzobo lüdi KŠ 1771, 73; Bogátoga ne glédajte BKM 1789, 270; Glédajte na fticze nebeſzke BKM 1789, 20
5. nanašati se: te poſzleidnye pak ſtiri proſnye, na naſſ ſzveczki ſitek glédajo TF 1715, 26
glédati se -am se skrbeti, paziti: Glédajte ſze, naj ne zgibimo, ſtera ſmo delali KŠ 1771, 737
gledajóuči -a -e gledajoč: liki vgledali glédajoucsi vtiſzti obráz KŠ 1771, 534; 'zene vnouge ouzdalecs glédajoucse KŠ 1771, 96; prorokivanya i na naſe blá'zenſztvo glédajoucsa nazcescsávanya KŠ 1771, A7b
gledéči tudi gledóuči -a -e gledajoč: vnynga gledécsa ercsé KŠ 1771, 248; mujo ſze je i priſao je gledécsi KŠ 1771, 296; mo'zjé Galileánſzki, ka ſztojite gledécsi vu nebéſza KŠ 1771, 342; Na ſzvo vrejdnoſzt gledécſi BKM 1789, 108; Ka ſztojite gledécsi, Vu viſzoka nebéſza BKM 1789, 111; Mi tebé, v-szvetloszti gledécs, Zvisávamo KAJ 1848, 11; Gledécs na praviczo, Stera mi vödá nájem moj KAJ 1848, 239; Naj gledoucsi glédajo i ne vidijo KŠ 1771, 112; I okouli gledoucsi, da bi vido, ono, ſtera je tou vcsinila KŠ 1771, 116

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

gledati ► gˈlet gˈlẹːdan nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

gnáti žênem nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

v posplošenem pomenu kdo/kaj navadno hitro premikati koga/kaj
Motor /z vso silo in včasih prek možnosti/ žene črpalko.

1.1.

/Pridno/ je gnal koso.

navadno čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj po potrebi usmerjati koga/kaj od—do koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Celo otroke žene k težkemu delu.

čustvenostno kdo/kaj govoriti, ponavljati kaj
Ženske so /na vso moč/ gnale svoj očenaš.

kaj poganjati
Drevje že žene.

iz medicine nekaj po potrebi usmerjati koga/kaj na kaj
Bolnika /kar prepogosto/ žene na vodo in /premalokrat/ na blato.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024

gnáti se žênem se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem, čustvenostno

v posplošenem pomenu kdo/kaj zelo prizadevati si za koga/kaj / s kom/čim
/Preveč/ se je gnala z učenjem.

v posplošenem pomenu kdo/kaj navadno s težavo premikati se
/Drug drugega sta se /s težavo/ gnala (proti domu).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024

góbar góbarja samostalnik moškega spola [góbar] tudi [gobár]

kdor se ukvarja z nabiranjem in zlasti ljubiteljskim proučevanjem gob

ETIMOLOGIJA: ↑goba

god ► ˈgọːt ˈgọːda m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

golokràk, -kráka, adj. mit entblößten Unterschenkeln: kam če reva golokraka in bosa? BlKr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

gorgúkati, -kam, -čem, vb. impf. = gorgrati, C.; gorgukal sem kakor golob, Dalm.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

gòst1 gôsta m, im. mn. gôstje tudi gôsti (ȍ ó)
1. kdor je kam povabljen in pogoščen: danes boste naš gost; dobiti, imeti goste; pričakovati, sprejemati goste; odličen, prijeten gost; on je pri njih stalen gost / publ. visoki gostje se bodo seznanili z nekaterimi gospodarskimi vprašanji; več dni je bil pri njih kot gost
// kdor pride kam na obisk: gostu je na hitro postregla s črno kavo; dobrodošel, nezaželen gost / on je reden gost naše knjižnice obiskovalec, izposojevalec; pren. revščina je bila pri njih stalen gost
● povabiti koga v goste na pogostitev, navadno ob kakem pomembnem dogodku; priti v goste na obisk; večkrat je pri njih v gostih v gosteh
2. kdor se začasno mudi, stanuje v gostinskem lokalu, hotelu, zdravilišču: gostje so bili večinoma lovci; v kavarni je bilo le nekaj gostov; gostilna je polna gostov / prehodni gostje; za naše stalne goste se bo pa že še našel prostor; zdraviliški gostje / publ. cenjene goste obveščamo, da smo odprli nov lokal
3. kdor javno nastopi izven kraja stalnega udejstvovanja: občinstvo je gosta toplo pozdravilo; naše moštvo je premagalo goste iz sosednjega mesta; kot gost je nastopila znana pevka / seje so se udeležili le kot gostje kot opazovalci, brez pravice glasovanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

gost ► ˈgọst -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

gôstja -e ž (ó)
1. ženska, ki je kam povabljena in pogoščena: danes imamo gostjo v hiši; prijetna gostja / publ. visoko gostjo je predsednik zadržal na kosilu / častna, posebna gostja
// ženska, ki pride kam na obisk: dobrodošla, nezaželena gostja / gospa je znana gostja kavarn obiskovalka
2. ženska, ki javno nastopi izven kraja stalnega udejstvovanja: je redna gostja uglednih festivalov; nastopila bo gostja iz Italije; gostje so vodile s štiri proti ena
3. gostačka: še zdaj se spominja stare gostje iz njihove bajte

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

grabíti in grábiti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

v posplošenem pomenu kdo/kaj spravljati skupaj, navadno z grabljami
Vse življenje je stiskal in grabil.

v posplošenem pomenu kdo/kaj spravljati skupaj kaj , segati po kom/čem / za kom/čim , navadno z grabljami
(Po tleh) je /nervozno/ grabil kos za kosom.

čustvenostno kdo/kaj hoditi, prestopati kaj
/Dobro/ je grabil pot.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024

grákati, -kam, -čem, vb. impf. krächzen, Valj. (Rad); kavke grakajo, kajk.-Valj. (Rad), SlN.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

grêbsti grêbem nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

v posplošenem pomenu kdo/kaj premikati prste, kremplje, kopita
Otrok grebe (po peskovniku).

v posplošenem pomenu kdo/kaj spravljati skupaj kaj , segati za kom/čim
(Po tleh) je /nervozno/ grebel smeti.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024

gredóč prisl. (ọ̄)
1. izraža, da kdo kaj opravi, medtem ko kam gre: ko boš šel domov, se gredoč ustavi še pri stricu; na poti iz tovarne je gredoč obiskal še vse gostilne
2. nar. v trenutku, takoj: tak je: obrne se in gredoč pozabi na žalost; legel je in gredoč zaspal
// z lahkoto, brez težav: ne bojim se ga, gredoč ga premagam
3. nar. na hitro, bežno: samo gredoč ga je ošinila s pogledom
4. star. izraža, da se kaj posebej ne poudarja; mimogrede: toliko (pripomnim) samo gredoč; prim. iti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

gredoč ► gˈredọːč prisl.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

grgúkati, -kam, -čem, vb. impf. girren, C., Glas.; — prim. gorgukati.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

gŕkati, -kam, -čem, vb. impf. 1) girren, Jan., C.; grličica grče, Prip.-Mik.; — 2) kreischen, Mur., C.; — 3) das r mit der Kehle aussprechen, schnarren, ratschen, Cig., Dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

grǫ̑kati, -kam, -čem, vb. impf. krächzen, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

grúkati, -kam, -čem, vb. impf. girren, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

gúgati se -am se nedovršni glagol, glagol (procesnega/dogodkovnega) premikanja

kdo/kaj premeščati se v določeni smeri proti/k/h komu/čemu / na/v kaj / kam / po kom/čem / kje
Neki predmet se je premikal po vodi.

kdo/kaj premeščati se v različnih smereh
Miza se guga, da se ne more pisati na njej.

iz navtike kaj premeščati se okrog prečne osi
Ladja se guga.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024

gȗkati 1., -kam, -čem, vb. impf. girren, Z., Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

gúrati nedovršni glagol

pogovorno

prebijati se skozi kaj, zlasti (vsakdanje) življenje

pogovorno

potiskati, s silo, spodbudo spravljati kam ali premikati, voziti sploh

2.1

v obliki gurati se,

pogovorno

riniti se, s silo se spravljati kam ali premikati, voziti se sploh

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

haladȋkati, -kam, -čem, vb. impf. schnell gehen, stark auftreten, Hal.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

hêj in hèj medm. (ȇ; ȅ)
1. pri nagovoru izraža opozorilo: hej, vidva, stopita sem! hej, prijatelj, kam pa kam?
2. izraža veselje, razigranost: hej, to bo veselje
3. nar., klic volu naprej!: hej, lisec

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

hékati hékam in hêkati hêkam nedovršni glagol [hékati] in [hêkati]

manj formalno vdirati v računalniške sisteme, navadno nepooblaščeno, zlasti z namenom dokazovanja računalniške spretnosti, finančnega okoriščanja

1.1.

manj formalno

1.2.

manj formalno

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. hack, prvotno ‛sekati’

hêndlati nedovršni glagol

pogovorno

rokovati, delati s čim, kom

pogovorno

uspešno se spoprijemati s čim

pogovorno

trgovati, preprodajati

3.1

pogovorno

pogajati se

pogovorno,

ekspresivno

delati, ravnati s čim nepremišljeno, samovoljno, zlasti v svojo korist

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

hihíkati, -kam, -čem, vb. impf. kleinlaut lachen, kichern, C., Nov.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

hȋkati 1., -kam, -čem, vb. impf. schluchzen, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

hȋkati 2., -kam, -čem, vb. impf. mit dem Rufe hi! das Pferd antreiben, SlN.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

hȋnkati, -kam, -čem, vb. impf. schwache Laute von sich geben: krava, tele hinče, bolnik hinče (ächzt), Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

hitéti -ím nedov.

izraža hitro premikanje v določeni smeri

SINONIMI:

hitro iti, ekspr. bezljati, ekspr. bežati, ekspr. brzeti, ekspr. burjati, ekspr. dirjati, pog. dirkati, ekspr. divjati, knj.izroč. drčati, ekspr. drveti, ekspr. dvizati se, ekspr. galopirati, knj.izroč. hitevati, star. nagliti, ekspr. noreti, nar. paščiti se, knj.izroč. pohitevati, star. spešiti, star. speti2, sleng. šibati2, ekspr. teči, ekspr. vihrati, zastar. žuriti se

hitro delati, opravljati kaj

SINONIMI:

ekspr. divjati, ekspr. dvizati se, star. nagliti, ekspr. noreti, star. spešiti, nar. viti1

GLEJ ŠE SINONIM: minevati

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024

hitéti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

kdo/kaj hitro gibati se, premikati se
Hiti že /brez bergel/.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj hitro usmerjati se, ravnati se k/h komu/čemu / na/v kaj / po čem / kam / kod 'dejavnost'
Hiti na delo / na plese / na sestanke / na sprehode / po gobe.

kdo/kaj telesno, duševno hitro delovati
Hitijo (cel dan).

v oslabljenem pomenu kdo/kaj izražati, imeti nujnost uresničiti kaj 'dejanje' zaradi okoliščin, potrebe/dolžnosti, zahtev
Na starost je hitela beračiti.

4.1.

Hitel je na izpit.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024

hladnodôbna oblíka -e -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

hlepéti -ím nedov. (ẹ́ í)
čutiti, imeti strastno željo, pohlep po čem: hlepeti po bogastvu, po slavi; hlepeti po mamilih; hlepeti za priznanjem / hlepi po krvi, po maščevanju / pesn. Kam hlepijo ti misli brez pokoja (O. Župančič)

hlepèč

-éča -e:

po zabavah hlepeča družba

prisl.: otrok je hlepeče ogledoval igračo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

hlíniti, hlȋnem, vb. pf. 1) eine schnelle Bewegung machen, schießen: orel na zemljo hline, C., Npes.-Vraz; sin skozi vrata hline, kam eilends zur Thüre herein, Slom.-C.; — 2) einen Schlag führen, Hal.-C.; — prim. hlipniti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

hodíti hódim nedov., hójen (ī ọ́)
1. premikati se s korakanjem: hodi že brez bergel; ljudje so brezbrižno hodili mimo bogate izložbe; dve dobri uri sem hodil od doma do mesta; hodil je okrog hiše in gledal v razsvetljena okna; hoditi skozi gozd; hoditi ob berglah, ob palici, z berglami, s palico, pog. po berglah; hoditi po blatu, po cesti; si že kdaj hodil po tej poti; hoditi po napeti vrvi; hoditi s hitrimi, s kratkimi, z drobnimi, s težkimi koraki; gosi hodijo druga za drugo; drobno, lepo, nerodno, počasi, ritensko hoditi; jezno, ponosno hoditi; gugaje se hoditi; komaj je hodil, tako je bil slab; hoditi navkreber; hoditi sem ter tja po sobi; hodi kakor po jajcih s previdnim, mehkim stopanjem; hodi ko polž zelo počasi / akrobat hodi po rokah / ekspr. ves dan so mimo hodili koraki / naša mala že hodi zna hoditi / cele dneve brez cilja hodi okrog / hoditi po dveh, po štirih (nogah); hoditi po prstih / brezoseb. po tem delu parka se hodi, zato je brez trave in rož / z notranjim predmetom to pot sem že velikokrat hodil; pren. kod so takrat hodile tvoje misli
// opravljati določeno pot, potovati: koliko časa si hodil do nas; človek, ki hodi po svetu, se marsičesa nauči; danes si pa dolgo hodil iz šole; srečno hodi / hoditi iz kraja v kraj / tod doslej še nisem hodil tu doslej še nisem bil; pren. pismo je hodilo tri dni
2. večkrat opraviti kako pot: pogosto hodi čez mejo; ob nedeljah hodi na izlete; na Krko hodi ribe lovit; skozi vrata hodijo ven in noter; vsako jutro hodi v cerkev; vsako pomlad je hodil po svetu za delom; hoditi z avtobusom, z vlakom, peš v službo; vsak večer mu prinaša hrano, da mu ni treba hoditi domov; nar. hoditi k nogam hoditi peš
// z oslabljenim pomenom izraža, da se osebek ukvarja z delom, dejavnostjo, ki jo nakazuje določilo
a) zlasti z glagolskim samostalnikom: hoditi na sezonsko delo, na plese, na božjo pot, na predavanja, na sestanke, na sprehode, na tlako; redno hodi na zdravniške preglede; hoditi v službo, v šolo; hoditi po plesih, po veselicah / hoditi k ljubici; hoditi na zajce; hoditi v cerkev, v gledališče / nar. hoditi za krompirjem nakupovat krompir; hoditi po gobe, po mleko
b) z namenilnikom: hodi gledat vse filme / hoditi pod lipo se hladit; hoditi kosit, ribe lovit, pomagat obirati hmelj; hoditi pozno spat
3. pog., navadno z orodnikom biti v ljubezenskem odnosu: že tri leta hodi z njo; hodita skupaj / dolgo sta hodila, ne da bi se poročila / že hodi s fanti
4. pog., v zvezi z za prizadevati si pridobiti ljubezensko naklonjenost koga: ona hodi za drugim; že dolgo hodi za njo / že hodi za dekleti
5. ekspr., z oslabljenim pomenom, s predložnim povedkovim določilom izraža, da je osebek oblečen, obut, kot nakazuje določilo: pri nas ni navade, da bi pozimi ženske hodile brez pokrivala; poleti hodi brez srajce; hodi v hlačah, v razcapanih oblekah; hodi lepo oblečen / hoditi v črnem v črni, žalni obleki; hoditi v svili
// ekspr., z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom izraža, da je osebek v stanju, razpoloženju, kot ga nakazuje določilo: hoditi bos, razoglav; hodi zamišljen, žalosten
6. ekspr., v zvezi s pot in prilastkom ravnati, delovati tako, kot nakazuje določilo: hoditi po čudnih, po krivih, po napačnih potih; hoditi po izhojeni, po samostojni, po srednji poti / knjiž., z notranjim predmetom: hoditi nova pota; mož zna hoditi svojo lastno pot; hodi svoja pota ni dovzeten za vplive
7. iti:
a) v zanikanem velelniku: ne hodi blizu psa; v mraku naj otroci ne hodijo sami iz hiše; ne hodi nocoj od doma, z doma, proč / mladost, ne hodi iz srca
b) ekspr., z modalnim izrazom: ne kaže mi hoditi tja; kaj bi hodil tjakaj; kam bosta hodila, saj dežuje kot iz škafa / še na pamet mu ni hodilo kaj takega prišlo
c) nar., kot velelnik: s poti mi hodi; hodimo spat pojdimo; hodi sem pridi
// nar., v medmetni rabi izraža začudenje, zavrnitev: hodi, hodi, neumnež
● pog. vsak mesec mi hodi premalo denarja zmanjkuje mi ga, imam ga premalo; na starost je hodil od hiše do hiše, ekspr. od praga do praga beračil; star. hoditi od Poncija do Pilata poskušati urediti kako stvar v najrazličnejših uradih, pri najrazličnejših odgovornih ljudeh; pog. hoditi okrog dekleta prizadevati si pridobiti njeno naklonjenost; pog. hoditi okrog njega prizadevati si vplivati nanj; prizadevati si dobiti kako korist od njega; pog. k njemu hodimo na posodo pri njem si izposojamo; star. v caker hoditi imeti opravka s kom, s čim; hoditi v vas h komu v kmečkem okolju obiskovati koga, hoditi na obiske h komu; šalj. hoditi mu v zelje dvoriti njegovi ženi ali dekletu; vtikati se v zadeve, kjer ima že on svoje načrte, namene; ekspr. to mi že dolgo hodi po glavi o tem že dolgo premišljam; velikokrat se mi vsiljuje misel na to; ekspr. ne bom dovolil, da bi mi po glavi hodili da bi samovoljno, brezobzirno ravnali z menoj; ekspr. za druge hoditi po kostanj v žerjavico opravljati nevarna dela, od katerih imajo drugi koristi; ekspr. kaj bi hodil po ovinkih, kar naravnost povej ne pripoveduj tako, da se da le sklepati, kaj je glavni namen povedanega, govorjenja; vznes. bratje smo, kar nas po svetu hodi biva, živi; hodili so v gosjem redu, v gosji vrsti drug za drugim; hoditi s časom prilagajati se razmeram; biti napreden; ekspr. hodi s kokošmi spat zelo zgodaj; po svetu hoditi z odprtimi očmi dobro opažati, spoznavati stvari, pojave okrog sebe; star. hoditi za kom posnemati ga, zlasti v literaturi; ekspr. kod pa tako dolgo hodi kje je, kje se mudi, zadržuje; pog. vse mi hodi narobe, navzkriž povzroča težave; umrli hodi nazaj po ljudskem verovanju po smrti se pojavlja kot duh; naši in sosedovi otroci radi hodijo skupaj se družijo; hodi kakor mačka okrog vrele kaše ne upa se lotiti jedra problema; hodi kakor v sanjah je zamišljen, duševno odsoten; je domišljav, ošaben; preg. povej mi, s kom hodiš, in povem ti, kdo si človek je tak kot njegova družba

hodé

zastar.:

hode ni dobro jesti

hodèč

-éča -e:

poslušal ga je, hodeč iz kota v kot

star. videl ga je ob bregu hodečega

pokonci hodeč človek

sam.: črepinje na tleh so nevarnost za hodeče

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

hodíti hódim nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja

kdo/kaj premikati se s korakanjem
Hodi že /brez bergel/.

1.1.

nekdo/nekaj imeti ustaljeno navado premikati se
(Po tem delu mesta) se lahko hodi.

1.2.

kdo/kaj potovati mimo/od—do/iz/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob čem / pred/med/nad/pod/za kom/čim / kod / od/do kod / kje
Ljudje veliko hodijo po svetu.

kdo/kaj ponavlja pot na/v/čez/skozi/med kaj / po čem / k/h komu/čemu / kam / kod
Pogosto hodi čez mejo.

2.1.

kdo/kaj je usmerjen na/v kaj , k/h komu/čemu / po čem / kam / kod
Hodi na delo / na plese / na sestanke / na sprehode / po gobe.

čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj biti kakšen
Hodi bos.

v zvezi s pot, čustvenostno kdo/kaj usmerjati se, ravnati se v kaj / po čem / kod
Hodi po čudnih potih.

z nikalnico kdo/kaj iti iz/od česa / k/h komu/čemu / v/na kaj / kam / od/do kod / kod
Naj ne hodijo iz hiše / od doma.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024

hoditi -im nedov. hoditi: Nej treba tebi hodit nedol. k'Aſtrologam, ali k'Prerokom ǀ ſe prezej v' naſhem ſerzi uname shelje po ſtopinah taiſte pershone hoditi nedol. ǀ Jeſt po goſtem hodim 1. ed. v' Zerku molit ǀ ſe je meni ſainalu, de hodem 1. ed. po plazi ǀ sa drugimi nehodim +1. ed. ǀ kodar hodish 2. ed., ali kir leshish vſe skuſi pred ozhmy imash oblizhe taiſte pershone ǀ Sa drugimi shenami hodesh 2. ed., inu shelish ǀ nej ſi uredna de po semli hodis 2. ed. ǀ kam hodi 3. ed. tvoj Syn po nozhi ǀ K'tebi v'vaſs nehodi +3. ed. s'dobro mislio ǀ lahku po zerkvah kodi 3. ed., lahku moli ǀ boſy, inu polnagi po simi hodimo 1. mn. ǀ kokar en drugi Iodosh Ishkariot okuli hodite 2. mn. ǀ k'pridigi ne hodio 3. mn. ǀ piſhe Plinius od Taprabonarjou, namrezh, de taiſti folk nemore vidit to ſvesdo Polaris sa katero hodyo 3. mn. ǀ nehodio +3. mn. Pridige poshlushat ǀ Maria Diviza ſe perkashe, inu pravi: hodi vel. 2. ed. samanò jest hozhem tebi poKsat tuojo ſestrizhno ǀ Spovednik y pravio nehodi +vel. 2. ed. bosh padla ǀ nehodimi +2. ed.+ vezh v'hisho, oku hozhesh ſdrava biti ǀ Hodita vel. 2. dv. sa mano, ter nebota vezh ribe, ampak ludy lovila ǀ hodite vel. 2. mn. ſamkaj molit ta S. Roshenkranz, ter rezite k' MARII ǀ nehodite +vel. 2. mn. od matere, tishiteſe matere, inu per ny oſtanite doma ǀ ti uno nedolshno karshenzo taku dolgu ſi motil, inu sa nio hodil del. ed. m, dokler v'greh ſi njo perpravil ǀ po cellem ſvejtu je hodel del. ed. m noter do noviga Svejta ǀ Actæon firbizhnu je hodu del. ed. m shpegat ſa to Bogino Djano ǀ Taisto semlo, po kateri je hodilſhe del. ed. m+ danaſhni dan Rumarij s'jesikam taisto lishejo ǀ ti ſi sa fantamy hodila del. ed. ž ǀ teshku bo hodilu del. ed. s letu raitingo unkaj ſpelati ǀ ſo po Boshyh potoh hodili del. mn. m ǀ de bi ludje po njemu nehodili +del. mn. m ǀ sgublene ouzhize bodo hodile del. mn. ž sa tem pravim Paſterjom ǀ de bi vashe kupzhije ſrezhnu hodile del. mn. ž ǀ tamkaj bliſi pishata ſo hodile del. mn. ž hudo hoditi škodovati: Pater jest n'hozhem poukro odnaſhat do moje puſledne ure, sakaj jest ozhitnu ſposnam s'tiga, kar ſte vy pravil, de bi hudu ſa mojo dusho hodilu del. ed. s ǀ zhe vy pak ſte shleht, taku bo vam enkrat hudu hodilu del. ed. s

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

hója1 -e ž (ọ́)
1. premikanje s korakanjem: hoja ga je utrudila; pospešil je hojo; v hoji mu ni bilo para; med hojo sta se pogovarjala; s hojo se je hotel ugreti; dolga, utrudljiva hoja; počasna, zibajoča se hoja; hoja navkreber; zasopel od hoje / dvonožna, štirinožna hoja po dveh, po štirih nogah / nordijska hoja rekreacijska hoja s posebnimi palicami, pri kateri je aktiven tudi zgornji del telesa, navadno po razgibanem terenu; hoja na smučeh; hoja po vrvi / z izrazom količine, pri označevanju krajevne oddaljenosti do koče je pol ure hitre hoje / spoznal ga je po hoji / pokončna hoja pokončna drža pri hoji / peš hoja pešhoja
● preden je kaj dosegel, je imel veliko hoje je moral urejati stvar v najrazličnejših uradih, pri najrazličnejših ljudeh
♦ šport. (tekmovalna) hoja panoga atletike, pri kateri se tekmuje v hitri hoji na razdalje do sto kilometrov
2. večkratno, navadno redno odhajanje, prihajanje kam s kakim namenom: moral je opustiti hojo k ljubici; hoja na delo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

hǫ́ja 1., f. das Gehen, der Gang; med hojo, während des Gehens, Ravn.-Mik.; trden za hojo biti, gut zu Fuße sein, Cig.; od hoje truden, wegemüde; h. po plemenu, die Brunft, Cig.; h. za Kristusom, die Nachfolge Christi, Cig.; po svojih hojah kam priti, Burg.; naturna hoja, der Gang der Natur, das Naturgesetz, C.; — petelinska h., der Hahnentritt (napačna hoja pri konjih), DZ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

homec1 [hómǝc] samostalnik moškega spola

grič

PRIMERJAJ: humec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

Homec2 [hómǝc] samostalnik moškega spola

vas Homec blizu Kamnika

PRIMERJAJ: homec1

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

hôrùk in horùk medmet

uporablja se, ko govorec pozove koga k sočasnemu dvigu, premiku česa težkega

1.1.

kot samostalnik poziv k sočasnemu dvigu, premiku česa težkega

2.1.

kot samostalnik

kot samostalnik, ekspresivno delovanje, za katero so značilni hitrost, močna volja in navadno nepremišljenost, nezadostne priprave

kot pridevnik, ekspresivno ki ga navadno izvaja več ljudi na hitro in z močno voljo, navadno nepremišljeno, brez zadostnih priprav

kot pridevnik, ekspresivno ki je pridobil premoženje, položaj na hitro, navadno na vprašljiv način

FRAZEOLOGIJA: na horuk
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. hau ruck, ritmičnih zlogov za sinhronizacijo delovanja, od katerih je drugi iz Ruck ‛sunek’ - več ...

hotéti hóčem nedov., hôti hotíte; hôtel hotéla; stil. čèm [tudi čəm] čèš [tudi čəš] čè čêmo čête čêjo, tudi čmò čtè čjò; nikalno nóčem stil. nêčem (ẹ́ ọ́ nọ́čem néčem)
1. izraža voljo, željo osebka
a) z nedoločnikom da sam uresniči dejanje: dokler živim, hočem biti gospodar v hiši; z njim noče imeti nobenega opravka; oče mu noče izročiti posestva; ni me hotel spoznati; on hoče storiti to; otrok se noče učiti / s poskusom so hoteli dognati, če je teorija pravilna; ravnokar vam je hotel telefonirati / že večkrat smo vam hoteli kaj dati; spet bi hotel biti srečen želel / elipt., v glavnem stavku človek marsikaj hoče, a ne more vsega uresničiti; saj veš, zakaj hočem (iti) v tujino; v odvisnem stavku: lahko daš, kar sam hočeš (dati); ne gre, da bi hodil, kadar in kamor bi hotel; ni se mogel upijaniti, četudi je hotel / pa pojdi, če hočeš; udaril sem te, ne da bi hotel; pren. odprl sem knjigo, kjer se je sama hotela; pesn. srce, kam hočeš
b) z odvisnim stavkom da kdo drug uresniči dejanje: hočejo, da bi bil jaz gospodar; po vsej sili so hoteli, da bi jim izdal tovariše; tako bo, kot jaz hočem / ali hočeš, da ga pokličem / elipt.: če hočeš, ti preberem kako pesem; pomagala jim je, dokler so hoteli; ubogati jo boš moral, kadar bo hotela
// ekspr. izraža možnost uresničitve česa, navadno nezaželenega: glej ga, vse mi hoče pojesti; ali res hočeš, da plačava kazen zaradi tvoje lahkomiselnosti
// ekspr., v zvezi z bi izraža omiljeno zapoved, prošnjo: bi mi hotel dati vode; ali bi se hotel malo lepše obnašati
2. imeti voljo, željo, zahtevo po čem: hoče več prostega časa; otrok hoče kruha; hoče novo obleko; ali hočeš večerjati, večerjo / v vljudnostnem vprašanju »Hočete še malo vina?« »Prosim.« / hočejo ga za predsednika; njo hoče za ženo / za to delo hoče preveliko plačilo zahteva; pog. koliko hočeš za hišo koliko jo ceniš; pren. vojna hoče žrtev
// ekspr., z dajalnikom, navadno v zvezi s kaj, nič delati, prizadejati, navadno kaj slabega: kaj se jeziš, kdo ti pa kaj hoče; pustite človeka, če vam nič noče / hoče mu samo dobro prizadeva si za njegovo korist
3. nav. ekspr., navadno v nikalni obliki, z nedoločnikom izraža, da dejanje kljub zaželenosti (razmeroma dolgo časa) ne nastopi: dežja noče biti; te noči noče in noče biti konec; jed se noče ohladiti; otroci se niso in niso hoteli prebuditi; ko bi sonce že hotelo zaiti; brezoseb. noče se zdaniti / mokra drva nočejo goreti; otrok noče rasti
4. ekspr., z nedoločnikom izraža nastopanje dejanja: prestregel sem ga, ko se je hotel zrušiti s konja; elipt. odpravili smo se, ko je sonce že hotelo za goro / obleka se hoče že trgati; čeprav se mu je že hotelo dremati, je pogovor slišal; brezoseb., pog. slabo mi če biti / hoteli so popokati od smeha; od strahu ji je hotela zastati kri v žilah
5. pog., v vprašalnem stavku, z nedoločnikom izraža možnost, negotovost, nujnost: kaj č(e)mo mu pa dati kaj (naj) mu pa damo, kaj bi mu pa dali; ali č(e)mo iti; kako ti čem pomagati; ne vem, če jim čem sporočiti / elipt. molčal sem, kaj sem pa hotel
// ekspr., z vprašalnim prislovom izraža nemožnost, nepotrebnost: kako čem iti, saj nimam čevljev kako naj grem; kaj mi češ denar pošiljati, ko ga še sam nimaš kaj bi mi denar pošiljal; kako ti čem pomagati, če sam nič nimam
6. pog., ekspr., z dajalnikom, v zvezi s kaj pomagati, koristiti: kaj mi če zdaj denar, prej bi ga potreboval; kaj mi (ho)če hiša, če ne morem stanovati v njej; kaj ti če to
7. v zvezi z reči uvaja
a) povzetek bistvene vsebine povedanega: hočem reči, da to ni res; ti torej hočeš reči, da nič ne delamo / kaj hočeš reči s temi besedami
b) natančnejšo določitev, dopolnitev povedanega: bilo je dobro, hočem reči, zelo dobro; ljudje, hočem reči, nekaj znancev, mi pravi Anton
8. v medmetni rabi, v zvezi s kaj izraža sprijaznjenje z danim dejstvom: ukaz je, kaj hočemo; res je, kaj pa hočem, ko je res; kaj se hoče, star sem že; to je žalostno, a kaj se hoče
9. v prislovni rabi, v tretji osebi, z oziralnim zaimkom ali prislovom izraža nedoločnost, poljubnost, posplošenost: kakor pač hoče, naj bo, meni je vseeno; naj stori, kakor hoče kakorkoli; naj se zgodi, kar se hoče; naj stane, kolikor hoče kolikorkoli / piše se tudi brez vejice naj stane kar hoče
● ekspr. nesreča je hotela drugače po nesreči se je zgodilo drugače; ekspr. usoda je hotela, da je tisto noč umrl moralo se je zgoditi; zgodilo se je; ta človek ve, kaj hoče načrtno deluje, da bi dosegel svoj cilj; pog., ekspr. »Vzemi njega za pomoč.« »Kaj če on!« v tej zadevi mi ne more nič pomagati, koristiti; pog., ekspr. spodletelo nam je, kaj č(e)mo zdaj kaj naj ukrenemo, kako naj si pomagamo; ekspr. o tem noče nič slišati o tej stvari se noče pogovarjati; tega ne dopusti, ne dovoli; ekspr. noge ga niso hotele nositi ni mogel hoditi; star. nekateri sosedje so hoteli vedeti, da ni bil vojak so pravili, pripovedovali; ekspr. novica mu ni hotela v glavo ni mogel verjeti, da je resnična; ekspr. hotel je z glavo skozi zid izsiliti, doseči nemogoče; ima denarja, kolikor (ga) hoče zelo veliko; pog., ekspr. če tu nismo varni, pa nič nočem prepričan sem; živim, kot drugi hočejo ne morem uveljavljati svojih želj, svoje volje; zastar. bog hotel, da bi tako ne bilo bog daj; star. še to bi se hotelo, da zapade sneg, pa nam res ni pomoči še tega bi se manjkalo, še tega bi bilo treba; največji slepec je tisti, ki noče videti; čim več človek ima, več hoče človek ni z doseženim nikdar zadovoljen; kdor noče zlepa, mora zgrda na vsak način mora (narediti); če hočete, če hočeš ekspr. to je moj sorodnik ali, če hočete, moj nečak natančneje povedano; ekspr. da, na te stvari gledamo, če hočete, predvsem praktično uvaja dodatno trditev, ki popušča sobesedniku; hočeš nočeš to moraš napraviti hočeš nočeš izraža podkrepitev nujnosti; hočeš nočeš moraš; hotel ne hotel knjiž. hotel (ali) ne hotel, moral se je umakniti

hotéti se

s smiselnim osebkom v dajalniku

izraža voljo, željo osebka, da sam uresniči kako dejanje:

videl sem, da se ji noče govoriti

ni se nam še hotelo iti dalo, ljubilo

/ hotelo se ji je plesa in petja

/ z njim so ravnali, kakor se jim je hotelo

hoté

star.:

pospravljala je svoje reči, hote oditi

hotèč

-éča -e:

pograbila je torbico, hoteč oditi

knjiž. dežela, hoteča se osvoboditi

hotèn

-êna -o:

stavek je kljub hoteni jasnosti meglen

govoril je s hoteno počasnostjo

hoteno dejanje

♦

med. hoteni splav splav, ki ga nosečnica želi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

hotẹ́ti, hǫ́čem, -čèm, z nikalnico: ne hotẹ́ti, nę́čem (nǫ́čem), vb. impf. 1) wollen; kdor hoče jesti, mora delati; inf. (iti, imeti, storiti itd.) je pogostoma izpuščen: kam hočete? otročiči hočejo kruha; kaj čem s teboj? was soll ich mit dir anfangen? ne more, kakor bi hotel, die Hände sind ihm gebunden, Cig.; to mu ni hotelo v glavo, das wollte ihm nicht einleuchten, Cig.; kaj hočete od mene? was wollt (verlangt) ihr von mir? kaj mi pa hoče? was will er denn mit mir? saj ti nihče nič neče, es will dir ja niemand etwas Leides anthun; kdo pa mi kaj hoče? wer wünscht mich denn? C.; naj se zgodi, kar hoče, es mag was immer geschehen; naj bo(de), kakor hoče, dem sei, wie ihm wolle; hoti ali ne hoti, du magst, mochtest, er mag, mochte wollen oder nicht, C.; vsak človek ima trenotja, ko ga, hoti ali ne hoti, obidejo misli, prijetne, neprijetne, to ni v njegovi moči, Str.; hočeš (ali) nočeš, hote (ali) nehote, nolens volens, Cig.; hočeš nočeš, moraš poslušati do konca, Jurč.; hočeš nečeš, moral je iz prodajalnice, Erj. (Izb. sp.); moral je, hotel ali ne hotel, govoriti, Jurč.; hotę́ vorsätzlich, geflissentlich, Cig., Jan., Banjščice (Goriš.)-Erj. (Torb.), BlKr.; z naslednjim: da, wollen, daß ...; — hoče, da bi drugi se po njem ravnali; — Bog hotel! wollte Gott! Cig., Jan., Krelj, Dalm., Kast., Ravn., nk.; Bog hotel, da ... Dalm.; Bog ne hotel, da ... Dalm.; — dobro h. komu, jemandem wohl wollen, freundlich gesinnt sein, Mur., Cig., Jan., nk.; (po nem.); — 2) čèš, in der Meinung, mit dem Gedanken, als wenn; menijo, češ, zdaj je končano, sie meinen, damit sei es abgethan, Met.; varujte se vpričo ljudi delati svojih dobrih del, češ, da bi vas videli, Ravn.; češ, je mislil sam pri sebi, Jezus bo skoraj pozemeljsko kraljestvo postavil, Ravn.; vsi berači k meni hodijo, češ, imam vsega dosti, jvzhŠt.; = anti češ (an češ), Lašče-Levst. (Rok.); — 3) hoče se mi (piti, jesti, spati), es gelüstet mich, Mur., Cig., Jan., C., Met.-Mik.; hotelo se mu je glasno zaječati, Zv.; meni se ne hoče krvi od juncev in jagnet, Dalm.; nič se mi ne hoče, ich hab zu nichts Lust, bin verstimmt, Cig.; ni se mu hotelo, es beliebte ihm nicht, Let.; — 4) hočem z infinitivom za futurum (pri starejših pisateljih, Mik. (V. Gr. IV. 862.)); tedajci mu če križ v gostje priti, Krelj-Mik.; ti nečeš moje duše v peklu pustiti, Dalm.-Mik.; tako tudi v Koboridskem kotu na Goriškem-Erj. (Torb.); — pomni: inf. nav. htẹ́ti; praes. 1. sing. hčem, Mik., nk.; očem, Gor., Rož.; hočo, Trub., Krelj; čo, Trub., Kast.; hočo, hoču, BlKr.-Mik.; Nečo, nečo, Ive dragi, Npes. (BlKr.)-Let.; ščę̑m, nèščem, ogr.-Valj. (Rad); hòču, ču, nèčem (néčem), nèču, kajk.-Valj. (Rad); 3. pl. (poleg: hočejo) hotę́, Trub., Krelj-Mik.; (poleg: nečejo, nočejo) nehte, BlKr.; néte, netę́, Valj. (Rad); — hoč, hoči, nam. hočeš, Krelj, Gor.-Mik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

hrepenéti -ím nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol

kdo/kaj imeti močno željo, hotenje
/Kot še vedno mlad neprestano/ hrepeni (k še nedosegljivim ciljem).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024

hte, adv. = koli: kdo hte, kam hte (kdohte, kamhte), itd. = kdorkoli, kamorkoli, itd., SlGor.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

huhúkati, -kam, -čem, vb. impf. schreien (wie die Eule): sova huhuče, C., Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

hȗkati, -kam, -čem, 1) hauchen, pusten, Cig., Jan., C. (BlKr.); v roke h., Vrt.; sv. Luka v roke huka, Ist.-Erj. (Torb.); na pleča in sluhe mu hučejo s toplo sapo, Pjk. (Črt.); — 2) lärmen, schreien, Rez.-C.; — (o sovi), Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

hvála, f. 1) das Lob; hvalo dajati komu, jemanden preisen, verherrlichen; pojte hvalo Gospodu, lobsinget dem Herrn; hvale vreden, lobenswert; hvale, Lobsprüche, C.; velike hvale dajati, große Lobsprüche ertheilen, Cig.; na hvale kam priti, auf lobende Anempfehlung hin irgend wohin kommen, C.; hvalo šteti komu, eine Lobrede jemandem halten, M.; svoja hvala se po blatu valja, = eigenes Lob stinkt, Npreg.; — 2) der Dank; hvala! ich danke! hvala lepa! (lepo hvalo, Št.-C.); schönen dank! lepa hvala Vam bodi za pisemce, Levst. (Zb. sp.); — hvala (bodi) Bogu! Gott sei Dank! hvalo (hvale) dolžan biti, zu Dank verbunden sein, Cig., nk.; — 3) na hvalo priti (hoditi, biti), zustatten kommen, zugute kommen, Cig., Jan., C., Dol.; morda mi utegne še na hvalo priti, (= "so dass ich Dank dafür wissen werde"), Levst. (Zb. sp.); vse to gospodarju na hvalo pride, Vrtov. (Km. k.); te ugodnosti bodo vsem na hvalo hodile, DZ.; — po hvali mi je = na hvalo mi je, C.; es ist mir erwünscht, Jan.; tudi: v hvalo mi je, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ì5 medm. (ȉ) star.
1. izraža začudenje, nejevoljo: i, o čem drugem pa naj bi govoril / i, kaj pa je? e
2. izraža vdano, ravnodušno prepričanje o povedanem; e3, eh: i, seveda, strah ga je; i no, saj ti zaupam / star. kam naj deneš, vprašaš? – I, kjer si vzel (A. Aškerc)

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

íkati, -kam, -čem, vb. impf. schluchzen, Fr.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

Imena glasbenikov instrumentalistov glede na igrani instrument

Pripravljam predavanje in sem ugotovil, da ne vem dajati pravilnih imen glasbenikom, glede na njihov igrani instrument.

Npr. kdor igra: Kitaro je kitarist-ka Harfo je harfist-ka Citre je citrar-ka Itd.

Ne vem pa kdo je (ime), kdor igra: Sitar (indijsko brenkalo) Bajs (slovensko ljudsko brenkalo) Tamburico (slovensko ljudsko brenkalo) Ukulele (havajsko ljudsko brenkalo) Liro (starogrška lira) Benjo (ameriško folk in jazz brenkalo)

Kam naj za bodoče podobne primere pogledam, oz kje zvem kako? Hvala.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

Imena vinskih okolišev (2)

Zanima me, kako zapišemo ime društva: Društvo vinogradnikov radgonsko-kapelskih goric ali Društvo vinogradnikov Radgonsko-Kapelskih goric. Kako se zapisuje besedna zveza radgonsko-kapelske gorice v drugem kontekstu, npr.: traminec, letnik 2013, radgonsko-kapelske gorice Zanima me tudi zapis zveze:

radgonsko-kapelski vinski okoliš.

Če se piše z veliko začetnico, je vprašanje naslednje:

Kam uvrščamo to poimenovanje – k zemljepisnim ali stvarnim imenom?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

Imena žirovskih ulic s predložnimi sestavinami

Pozdravljeni, učitelji smo v dilemi, kako se v Žireh pišejo imena ulic: POT V SKALE, POD GRIČI, POT NA KOČE.

Gre za pisanje velikih začetnic. Se opravičujem, ampak vsskoletno dilemo pisanja naslovov učencev bi rade razjasnile. Obstoječi zapisi so različni.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

iméti imám nedov., imêj in imèj imêjte; imèl in imél iméla; nikalno nímam (ẹ́ ȃ nȋmam)
1. izraža, da je kaj osebkova svojina, lastnina: imeti avtomobil, hišo; imel je tri konje; imeti veliko knjig; malo, veliko ima; ekspr. nič nima
2. izraža, da je pri osebku kaj, s čimer razpolaga: te knjige nimam več; urednik ima dosti gradiva za objavo; oni imajo boljše igrišče kot mi; imam pero in svinčnik, s čim naj se podpišem; ima pripravo za varjenje; imate čist zrak in dobro hrano / nimate vzrokov za jezo; imeti dokaze za kaj / imeti abonma, transakcijski račun / ženske imajo enake pravice kot moški
// izraža, da je pri osebku kaj za prodajo: v trgovini imajo že prve češnje; pralnega praška imamo dovolj
// izraža obstajanje osebe, ki je z osebkom v določenem odnosu: imeti brata, otroka, prijatelja / imeti ljubico / direktorja že imajo / imeti tekmeca
3. izraža, da je pri osebku kaj, navadno krajši čas in s kakim namenom: imamo goste; danes imam prijatelja na obisku; pog. jutri bomo imeli pri nas zidarje bomo zidali / imam veselo novico, pismo, lepe pozdrave, sporočilo zate
4. izraža, da je pri osebku kaj kot njegova sestavina, del: katere sestavne dele ima celica; človeško telo ima glavo, trup in ude / zakon nima take določbe; voda ima precej kalcija / teden ima sedem dni; kilometer ima tisoč metrov; knjiga ima tristo strani
5. z oslabljenim pomenom izraža
a) lastnost, značilnost osebka, kot jo izraža določilo: ima brado in brke; ta roža ima lepe cvete; imeti močen glas / ima dosti izkušenj, smisel za humor, dober spomin; imeti veliko moč v rokah / dokument ima velik pomen; jeklo ima veliko trdnost
b) stanje osebka, kot ga izraža določilo: bolnik ima visoko temperaturo; imeti skrbi / nima časti, ponosa / ima srečo v zasebnem življenju, ugled, veljavo / kot vljudnostna fraza pri seznanjanju s kom imam čast govoriti? / imeti pomembne funkcije, visoko izobrazbo, ugleden družbeni položaj; imeti diplomatske odnose z drugimi državami; imeti urejene življenjske razmere / stanovanje ima dobro razporeditev prostorov / imeti dobiček, izgubo pri kupčiji; imeti prednost pri nakupu / imeti rojstni dan; imeti nesrečo / imeti obrt biti obrtnik
c) stanje osebka glede na koga: imeti podporo naprednega sveta; ekspr. imam njegove simpatije
č) odnos osebka do dejanja, kot ga izraža določilo: imel je priložnost pobegniti / ima dolžnost to storiti mora; imel je moč, da je to prebolel mogel je; ima pravico do lastne izbire sme sam izbirati
d) s prislovnim določilom velikost, mero: ta ladja ima več tisoč ton nosilnosti; ima osemdeset let je star; krava ima tristo kilogramov tehta
// izraža, da je pri osebku kaj kot oblačilo, oprava: ima copate (na nogah), klobuk (na glavi), siv plašč; otroci imajo slabe čevlje; na zabavi je imela novo obleko; ob boku ima sabljo / pog. ima očala nosi; vlomilec je imel orožje je bil oborožen
// izraža, da se osebku kaj redno daje: imeti nizke, visoke dohodke; imeti podporo, pokojnino; imeti tri tisoč evrov plače; kakšno štipendijo imaš
6. z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom izraža lastnost, značilnost, stanje stvari, ki obstaja pri osebku: lase ima dolge in skodrane; avto ima pokvarjen; stroj imam v popravilu; orodje ima v redu; elipt.: domačo nalogo že ima jo je že napisal; pog. vlomilca že imajo je že prijet, ujet / ima sina zdravnika
// izraža osebkov odnos, razmerje do stvari, kot ga izraža določilo: imeti koga na hrani, stanovanju; imeti kaj v lasti, najemu; imeti deželo pod oblastjo
7. z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom, v zvezi z za izraža omejitev lastnosti, značilnosti na stališče osebka: imeti koga za bogatega, za poštenjaka; to trditev imam za resnično; imajo se za nekaj posebnega / imeti kaj za svoje / to imam za pomembno / publ. imeti za potrebno obsoditi kaj
8. z oslabljenim pomenom, v zvezi z za izraža
a) z glagolskim samostalnikom da je kaj predmet dejavnosti, kot jo določa samostalnik: konja ima za jahanje; to vrv imam za obešanje perila; pog. kaj se imate za učiti kaj imate za učenje / ribe imamo za večerjo / peso imamo za krave za krmljenje krav
b) namembnost, kot jo določa samostalnik: klop ima tudi za ležišče; telečje meso imamo za zrezke
// izraža, da je osebek s kom v takem odnosu, kot ga določa samostalnik: ima jo za ljubico; koga imaš za moža, za profesorja / pog. koga imate za slovenščino kdo vas poučuje slovenščino
9. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: imeti izpit, konferenco, pouk, predavanje, sejo; kosilo bomo imeli v hotelu ob dvanajstih; pog.: imeti govor; zmeraj ima kako pripombo kaj pripomni, ugovarja / to je imelo hude posledice; plavalec ima letos velike uspehe; publ.: dogodek je imel slab izid se je slabo končal; ima pomembno vlogo pri odločanju zelo vpliva na odločitev
10. z oslabljenim pomenom, z nedoločnikom izraža obstajanje česa pri osebku, kar omogoča dejanje, kot ga določa nedoločnik: nima česa, kaj jesti; ima se kam umakniti; nima kdaj to napraviti; ima kje spati; ekspr. ta pa ima s čim plačati ima veliko denarja / imate kaj za popravilo; imate kaj za žejo imate kaj, s čimer bi se mogel odžejati; pog. imeti kaj za nabrusiti
11. nav. ekspr., s prislovnim določilom izraža navzočnost v prostoru in času
a) določenega stanja: že tri dni imamo dež; letos imamo lepo jesen; imamo mir, svobodo; tam imajo zdaj noč; v Sloveniji imamo demokracijo / na svetu imamo dobro in zlo je, obstaja
b) stvari: takrat še ni bilo znano, da imamo v vodi toliko živih bitij; za to bolezen še nimamo zdravila / publ. na desni strani imamo hrib, na levi pa reko
// izraža, da je stvar, ki je z osebkom v kaki zvezi, na določenem mestu: knjige ima na mizi; v naročju je imela otroka; država ima industrijo na severu / pog. starše ima pri sebi stanujejo, živijo pri njem / konj ima belo liso na čelu
12. pog. gojiti, rediti1: pri sosedu imajo čebele, kokoši, prašiče; v Savinjski dolini imajo hmelj
13. v zvezi imeti rad ljubiti: rad ima sosedovo hčer / rad ima mater, očeta / ona ima rada glasbo, rože / vedeli so, da ima rad vino / rastline imajo rade sončno lego
14. dov. postati mati, oče: imela bosta otroka; ne more imeti potomcev / pog. prejšnji mesec je imela otroka rodila; mačka je imela pet mladičev skotila, povrgla
15. evfem. imeti spolni odnos, spolne odnose: jo je že imel / ona ima druge moške
16. pog. morati: njemu se imamo zahvaliti za pomoč / star. zdaj se imaš učiti / star. vlak ima vsak čas odpeljati bo odpeljal
// moči1: imaš (za) posoditi tisoč evrov / nimam ti česa očitati
17. nav. 3. os., pog., ekspr., s tožilnikom mikati, želeti si: ti čevlji me pa res imajo / ima me, da bi jo vprašal
18. pog., v medmetni rabi izraža nezadovoljstvo, razočaranje: zdaj pa imamo, ko smo tako odlašali
// zadovoljstvo, privoščljivost: dolgo je nagajal, zdaj pa ima
● ekspr. nekateri ljudje imajo so premožni, bogati; ekspr. o tem nimam besed od osuplosti nad tem ne morem nič reči; za brata nima lepe besede ni prijazen, dober z njim; pog., ekspr. ta človek nima dna ni mu nikoli dovolj jedi in pijače; ekspr. govoril je nekaj, kar ni imelo ne glave ne repa kar je govoril, je bilo brez logične povezave; ekspr. nima pojma o tem skoraj nič ne ve o tem; ekspr. ta človek nima srca je brezsrčen, neusmiljen; ekspr. besedo ima XY zdaj bo govoril, je na vrsti; imate besedo možnost, pravico do govorjenja; pog. ta dovtip ima že brado je star; pog. imaš kako cigareto ali mi daš cigareto; vsaka stvar ima svoj čas se pojavi ob določenem času; igralec je imel včeraj (dober) dan dobro je igral; ekspr. ta pa ima glas glasno govori; lepo poje; ekspr. ima (dobro) glavo se lahko uči, trdo glavo se težko uči; ekspr. ima ime in bogastvo je ugleden, priznan in bogat; pog., ekspr. zdaj ste tiho, potem boste imeli pa jezike boste kritizirali, opravljali; pog., ekspr. (jo) že imam sem se že domislil; ekspr. tu nimaš več kaj (iskati) pojdi; nisi zaželen; pog., ekspr. ima hranilno knjižico denarne prihranke vlaga v hranilnico; ekspr. ta ima pa debelo kožo neprizadeto prenaša žalitve, namigovanja; je žaljivo nevljuden; ekspr. pri vseh ljudeh ima kredit mu zaupajo, verjamejo; ekspr. načrt ima nekaj v sebi je dober, primeren; pog. ima (dober) nos bistro, pravilno predvideva; ekspr. le kje imaš oči ali nič ne vidiš, čutiš, da tako delaš, ravnaš; ekspr. imeti oči za kaj sposobnost za opazovanje, proučevanje; ekspr. imej pamet izraža opozorilo, opomin, ohrabritev; pog. pod seboj ima pet ljudi so mu podrejeni; evfem. imeti dolge prste krasti; ekspr. srce ima le zanjo ljubi samo njo; ekspr. imeti sušo v žepu biti brez denarja; evfem. bolnik ima vetrove v črevesju mu nastajajo plini; ekspr. to ima dolgo zgodovino se je dolgo razvijalo, pripravljalo; ekspr. imeti zveze biti poznan z ljudmi, ki lahko pri čem pomagajo; pog. kaj imate proti meni zaradi česa mi nasprotujete, zakaj me ne marate; star. delal se je, kakor da ga nima za mar se ne meni zanj; ekspr. niti za sol nimajo zelo so revni; ekspr. povej, kar imaš na duši kar (že dolgo) želiš povedati; pog., ekspr. na hrbtu jih imam že šestdeset star sem že šestdeset let; ekspr. ima že dušo na jeziku je tako slab, da bo kmalu umrl; ekspr. ima srce na jeziku hitro zaupa svoja čustva; ekspr. neprestano ga ima na očeh ga opazuje, nadzoruje; pog., ekspr. imeti koga na vajetih v vsem mu ukazovati; pog., ekspr. na vratu ima tri otroke skrbeti mora za tri otroke; star. otroka ima pri prsih doji ga; očeta imajo v velikih časteh, v časti zelo ga cenijo, spoštujejo; ekspr. imeti kaj v malem prstu dobro znati, poznati kaj; pog., ekspr. tega človeka imam v želodcu zaradi kakega svojega dejanja mi je zoprn, mi vzbuja odpor; ekspr. imata nekaj med seboj prepirata se; se imata rada; ekspr. imeti roko nad kom biti mu zaščitnik, varovati ga; med. žarg. bolnika imajo pod kisikom umetno mu dovajajo kisik; ekspr. imeti veliko pod palcem biti zelo bogat; ekspr. imeti kaj vedno pred očmi upoštevati pri svojem delovanju; ekspr. nič nimam z njim sem brez stikov z njim; nimam z njim ljubezenskih, spolnih odnosov; pog. ima nekaj za bregom, plotom nekaj skriva, taji; nekaj skrivaj pripravlja, namerava storiti; pog. za seboj ima ves kolektiv ves kolektiv se strinja z njim in ga podpira pri delovanju; pog., ekspr. imeti jih za ušesi biti navihan, poreden, zvit; pog. asistent ima statiste čez na skrbi; ekspr. imata me dosti, zadosti naveličala sta se me, odveč sem jima; nižje pog. letos ima drevje veliko gori je drevje dobro, zelo obrodilo; ekspr. povsod ima oči vse vidi, opazi; pog. imeti prav trditi, zastopati pravo mnenje; pog. imajo že precej kilometrov v nogah veliko so prehodili; pog., šalj. en kolešček v glavi ima premalo, preveč je nekoliko čudaški; danes imamo prosto nismo na delu, v šoli; ekspr. kaj imaš ti zraven izraža opozorilo, očitek; preg. kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima spore izkoristijo navadno tisti, ki v njih niso udeleženi; preg. palica ima dva konca sovražno dejanje lahko škoduje tudi tistemu, ki tako dejanje stori; preg. kdor nima v glavi, ima v petah pozabljiv človek se mora večkrat vrniti; kdor nič nima, tudi nič dati ne more; čim več ima, več hoče imeti
♦ lov. pes ima dober apel je poslušen; šol. imeti nadzorstvo skrbeti za red in vedenje učencev, zlasti v odmorih

iméti se

pog., s prislovnim določilom

izraža, da je osebek v stanju, kot ga nakazuje določilo:

dobro, slabo se ima

ima se kot še nikoli

/ ekspr. ta se pa ima zelo dobro živi

/ kot vljudnostna fraza kako se (kaj) imaš, imate; kot pozdrav dobro se imej, imejte

imáje

star.:

nadzorniki so, ne imaje pravega dela, postajali po mestu

imajóč

-a -e star.:

imajoč v rokah album, je sedel pod svetilko

ženske, imajoče več ljubimcev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

iméti imám nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

kdo/kaj lastiti si, posedovati, prisvajati si kaj
Imajo avtomobil, hišo.

1.1.

kdo/kaj gojiti, rediti kaj
Sosed ima čebele.

kdo/kaj urejati, obvladovati, upravljati, nuditi kaj
Urednik ima gradivo.

2.1.

kdo/kaj upoštevati, priznavati, podpirati, vzdrževati koga
Ima brata/ljubico.

knjižno pogovorno kdo/kaj sprejemati, vabiti, naje(ma)ti koga
Danes imamo goste.

kdo/kaj polagati, postaviti, namestiti, držati koga/kaj v/na čem / pri kom / kje
V naročju je imela otroka.

kdo/kaj vsebovati, obsegati kaj
Voda ima precej kalcija.

knjižno pogovorno kdo doživljati, preživljati, videti koga/kaj na/v/pri/ob kom/čem / kje / kdaj
Tri dni / Letos imamo dež.

6.1.

kdo jesti kaj / koliko na/v/pri/ob kom/čem / kje / kdaj
Danes imamo krompir v omaki.

dovršno, knjižno pogovorno kdo/kaj roditi koga/kaj
Prešnji mesec je imela otroka.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj nositi, prenašati, uživati kaj
Mož ima brado/vročino/podporo.

čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj privlačiti koga/kaj
Ti čevlji me imajo.

10.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj opravljati, upravljati, organizirati kaj v/na čem
Ima stroj v popravilu.

11.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj morati, imeti možnost narediti
Ima se zahvaliti za pomoč.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024

ìnam tudi ìnan prisl. drugam: i odiſſao je inam KŠ 1771, 70; idem vö napolé, ali kam inam SIZ 1807, 27; zdaj z-Marka pejnezi inan je odfükno KOJ 1845, 115; Nyihovo pászko inan zavinoti setüje KOJ 1848, 50

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

infiltrácija -e ž (á)
1. knjiž. (prikrito) širjenje česa kam, kjer normalno ne obstaja; vtihotapljanje, vdiranje: infiltracija tujih idej in vplivov / infiltracija tujega kapitala
♦ voj. pošiljanje enot v sovražnikovo zaledje zaradi obveščanja in diverzantskih akcij
2. med. prepajanje s tujimi snovmi, tekočinami, celicami: infiltracija tkiva

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

infiltrírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. knjiž. (prikrito) širiti kaj kam, kjer normalno ne obstaja, vtihotapljati: infiltrirati sumljive ideje; tuj kapital se je infiltriral v gospodarstvo
♦ voj. sovražne enote se infiltrirajo v ozadje
2. med. prepajati s tujimi snovmi, tekočinami, celicami: infiltrirati tkivo

infiltríran

-a -o:

infiltrirane ideje

infiltrirano tkivo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

injicírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja

iz medicine kdo/kaj dati kaj ‘zdravilno tekočino’
Injicirali so si mamilo (v žilo na roki).

iz gradbeništva kdo/kaj v curku spraviti kaj tekočega v/na kaj / kam
/Za večjo vezivnost in prožno trdnost/ so v zid injicirali cementno malto.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024

integrírati se -am se nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

kdo/kaj delati, narediti se skupn-ega/-o
Podjetji se /iz ekonomskih razlogov/ nameravata integrirati (še z drugimi sorodnimi podjetji).

kdo/kaj vključevati se
Podjetji sta se integrirali (v eno firmo).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024

invalíd invalída samostalnik moškega spola [invalít invalída]

kdor ima dolgotrajno telesno, duševno okvaro, ki ga zaradi različnih ovir v okolju, neprilagoditev lahko omejuje, da bi enako kot drugi polno in učinkovito sodeloval v družbi

ekspresivno kdor je manj sposoben, nesposoben za kaj

STALNE ZVEZE: civilni invalid vojne, delovni invalid, vojaški mirnodobni invalid
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Invalid iz frc. invalide, prvotno ‛nemočen’, to pa iz lat. invalidus iz lat. in.. ‛ne..’ + validus ‛krepak, čvrst’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

Invazija »na« ali invazija »v« Ukrajino

Na spletu lahko v velikem številu zasledimo izraze kot so Invazija na Ukrajino, Invazija na Afganistan, Invazija na Normandijo idr., ob pogledu na Fran pa v definiciji gesla invazija piše, da je to »vdor vojaških sil ene države V drugo«, torej ne »NA drugo«. Podan je tudi primer Invazija v Normandiji. Zanima me, kateri zapis izmed naslednjih je ustrezen oz. pravilen:

Invazija na Ukrajino/Afganistan/Normandijo
Invazija v Ukrajino/Afganistan/Normandijo
Invazija v Ukrajini/Afganistanu/Normandiji?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

invertírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem, neobčevalno knjižno

v posplošenem pomenu kdo/kaj preusmeriti kaj
Gospodarstvo so /izvozno/tržno/ invertirali.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024

invertírati se -am se dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem, neobčevalno knjižno

v posplošenem pomenu kdo/kaj preusmeriti se
Kmetje so se invertirali (v pitanje telet).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024

iskáti íščem nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

kdo/kaj premi kaj oč se hoteti videti koga/kaj
(V leksikonu) je iskal napake.

v posplošenem pomenu kdo/kaj prizadevati si doseči koga/kaj
(V mestu) je iskal delo in stanovanje.

v posplošenem pomenu kdo/kaj prizadevati si ugotoviti koga/kaj
Svojce so iskali po časopisih in po radiu.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj želeti, hoteti kaj 'stanje/lastnost'
Iskal je sočutje.

v zvezi s hoditi, iti kdo/kaj prizadevati si dobiti koga/kaj k/h komu/čemu / v/na/pred/za kaj / kam
Šla je iskat tolažbo k materi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024

íti grém in grèm nedov. in dov., grémo in grêmo stil. gremò, gréste in grêste stil. grestè, gredó in gredò in grêjo stil. grejò; bom šèl in pójdem itd.; pójdi pójdite tudi pojdíte, stil. ídi ídite; šèl šlà šlò tudi šló (ī ẹ́, ȅ pọ̑jdem pọ̄jdi)
1. premikati se s korakanjem zlasti v določeno smer: ko je šel po prehodu za pešce, ga je zadel avto; žival je šla vsa razdražena proti lovcu; stražar je šel pred njim; šel je mimo, ne da bi nas pogledal; molče sta šla po cesti / za hip se je ustavil, nato pa šel dalje; gosi so šle druga za drugo; šel bi hitreje, če bi mogel / po strmini smo šli po vseh štirih / pog.: ko smo šli v klanec, je avto nenadoma obstal ko smo se peljali; ob predsednikovem avtomobilu sta šla dva motorista sta se peljala
// premikati se zlasti v določeno smer sploh: ko gre vlak skozi tunel, je treba zapreti okna; letalo je šlo hitro in visoko je letelo; pog. avto je šel osemdeset kilometrov na uro, ko se je zaletel vozil s hitrostjo; pog. koliko gre ta avto kakšno največjo hitrost ima / oblaki gredo čez nebo; pog. opazoval je, kako delci snovi počasi gredo na dno se usedajo; sonce že gre za goro zahaja / tolkli so po zagozdi, da je šla globlje in globlje / kri gre od srca po vsem telesu
2. opraviti kako pot: vsak dan gre na pokopališče; zjutraj je šel v mesto; seznanili smo se, ko smo šli v planine / vsako leto gre v kako drugo deželo potuje; tja bomo šli z letalom, vračali se bomo pa z vlakom / si že šel na Triglav si že bil na Triglavu / pog. ta vlak gre na Jesenice bo peljal
// opraviti kako pot z določenim namenom: iti k sorodnikom na obisk; iti v bolnišnico na pregled; iti v gostilno h kosilu; iti v gozd po drva; iti v mesto nakupovat / iti k frizerju, zdravniku; iti k izpitu, na delo, kopanje; iti po zdravnika; v službo, šolo sta šla skupaj; iti čakat brata, pozdravit goste / iti na predavanje, prireditev; nihče ni šel na sestanek ni bil na sestanku, se ga ni udeležil
// z oslabljenim pomenom izraža dejavnost, dejanje, kot ga nakazuje dopolnilo: ni še šel k izpitu; po kosilu grem pol ure na sprehod se pol ure sprehajam; pog.: si že šel na operacijo si se že dal operirati; celo popoldne se je šel z nami igrat se je z nami igral; zjutraj bomo šli kosit, popoldne bomo pa pospravljali seno zjutraj bomo kosili; z njim je šla večkrat plesat je večkrat plesala
3. izraža, da osebek s hojo, premikanjem napravi, da ni več ali da je na določenem mestu: čas je, da gremo od tod; ob štirih je šel z doma; živali gredo pozimi v večjo globino; šel je v sobo in se zaprl; ptice v jeseni gredo, spomladi se pa vrnejo / kot vljudnostna fraza lahko greste / pog.: žebelj ne gre iz deske se ne da izvleči; meso gre rado od kosti se rado loči; jermen je šel z jermenika padel, zdrsnil; kdaj gre vlak odpelje; zamudili ste, vlak je že šel odpeljal / pog. šel bi k vam, če me marate priselil bi se k vam; zaposlil bi se pri vas; iz teh krajev je šlo dosti ljudi v Ameriko se je odselilo / pog., ekspr. bolezen je zelo huda, bojimo se, da bo šel da bo umrl
4. pog. premikajoč se pojavljati iz česa ali kje: iz dimnika gre dim; iz rane gre kri teče, se cedi; moka gre iz vreče se raztresa, se usipa / mokrota mu je šla v čevlje prodirala, pronicala / ajda gre iz zemlje klije / od pečenke je šel prijeten vonj
// premikajoč se pojavljati sploh: že tri dni gre dež dežuje; po nekaterih krajih je šla toča padala
// širiti se: slab zrak gre tudi v sosednje prostore / mraz mu je šel po celem telesu; novica je šla od vasi do vasi
5. pog. potegniti, seči2: iti z roko čez čelo; šel je s pinceto globoko v rano, da bi izvlekel drobec; po tem mestu boste morali še nekajkrat iti s cunjo / iti s svedrom v notranjost zemlje vrtati; na ovinku je šel nekoliko preveč desno zavil; pri skoku je šel s telesom preveč naprej se je nagnil; pren. v svojih raziskavah ni šel tako daleč
6. pog. teči, delovati: mlin stoji, stope pa gredo; posluša, če ura gre; stroj je šel zelo tiho / ta avtomobil sploh ne gre je pokvarjen; ura gre točno; njegova ura gre naprej prehiteva, nazaj zaostaja / ob praznikih pošta ne gre / ekspr. gotovo bi ji jezik šel do jutra, ko bi jo hoteli poslušati bi govorila, pripovedovala
7. pog. biti speljan, voditi: železnica gre mimo tistega kraja; cesta gre čez hrib; daljnovod gre po dolini; na tem mestu gre reka nekoliko na desno zavije / vrata gredo na dvorišče; stopnice gredo v klet / del kolesa, skozi katerega gre os / žile gredo od srca po vsem telesu
// segati, razprostirati se: tukaj gre kopno daleč v morje / tu je znamenje, do kod je šla voda ob poplavi
8. z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom izraža
a) usmerjenost v stanje, kot ga nakazuje določilo: iti v lepšo prihodnost; publ.: iti v socializem; vse je kazalo, da gre država v vojno
b) brezoseb. bližnji nastop stanja, kot ga nakazuje določilo: šlo je na jesen in se je že nekoliko ohladilo; na poldne je šlo in vsi smo bili lačni / ura gre na enajsto kmalu bo enajst; otrok gre v deveto leto bo star devet let
// z glagolskim samostalnikom izraža
c) udeleženost pri nastopu stanja, dejanja: iti na dopust; tudi najmlajši je šel že v službo; ekspr. iti v smrt za domovino umreti; star. iti v zakon s kom poročiti se / publ.: razložili so, zakaj so šli v revolucijo so začeli revolucijo; za to stvar država ne bo šla v vojno ne bo začela vojne / iti v spopad s kom spopasti se / ekspr. za to dejanje boš šel gotovo pred sodnika boš obtožen, te bodo zaprli
č) publ. da se z osebkom dogaja, kot določa samostalnik: s prevajanjem so šle lepote izvirnika v izgubo; predlog bo šel na glasovanje o njem se bo glasovalo, v obravnavo se bo obravnaval; veliko izdelkov gre v izvoz se izvaža
// postati član, pridružiti se: iti k tabornikom, jezuitom; iti v stranko / pog.: iti k dimnikarjem postati dimnikar; šla je k filmu postala je filmska igralka; šel je med postopače postal je postopač; iti za poroka komu biti komu porok; šel bo za šoferja postal bo šofer
9. s prislovnim določilom izraža obstajanje dejanja, dogajanja, kot ga nakazuje določilo: gibanje gre v krogu; zdravljenje gre počasi; pog. vsako delo gre sprva počasi se opravlja, dela / pog., ekspr. tiskanje knjige nikamor ne gre zelo počasi napreduje / pog.: trgovina gre dobro dobro uspeva; ekspr. ta knjiga gre se dobro prodaja / tisti dan je šlo vse narobe / brezoseb. tako v podjetju ne bo moglo iti več dolgo v takih razmerah ne bo moglo dolgo obstajati
// s smiselnim osebkom v dajalniku ali orodniku biti, živeti v določenih gmotnih, zdravstvenih razmerah: gre mu dobro, slabo / s trgovino sedaj ne gre najbolje
10. pog., z dajalnikom biti dostopen, razumljiv: matematika mu ne gre / otroku pisanje že gre ga že obvlada / to delo mu ne gre ga ne mara opravljati; ga ne opravlja uspešno
// biti všeč, tekniti: meso mu gre; polenta mu ne gre
11. izraža, da je kaj glede na obseg, količino lahko na kakem prostoru, v kaki posodi: v sobo gresta le miza in kavč; vse bo šlo v nahrbtnik, samo treba je prav zložiti; jabolka ne bodo šla v košaro / pog. v ta avto gre pet oseb avto je registriran za pet oseb
// izraža, da je kaj ustrezno
a) glede na velikost, obliko: ta ključ ne gre v ključavnico; te rokavice ne bodo šle na mojo roko / pog. os ni šla v luknjo se ni dala namestiti
b) glede na estetske lastnosti: k tej obleki ne gredo visoki čevlji / ti barvi gresta lepo skupaj
c) glede na kvaliteto: to gre po kakovosti v tretji razred
12. pog., z dajalnikom biti določen komu, pripadati: kakšen delež gre podjetju / ekspr. tebi gre hvala; za zvestobo ti gre plačilo / ekspr. slišal je, kar mu gre ošteli so ga, kot je bilo glede na njegovo vedenje, lastnosti potrebno
13. pog. miniti, minevati: čas mu gre počasi; tako je šel dan za dnem; leto je šlo ko blisk
14. pog. porabiti se, potrošiti se: denar je šel za hrano in elektriko; papir gre za knjige, za časopise pa ga primanjkuje; za kosilo je šlo več kilogramov mesa / na sto kilometrov gre deset litrov bencina / to blago je že zdavnaj šlo pošlo; sladke stvari pri hiši hitro gredo se hitro pojedo
// žarg. uničiti se, pokvariti se: na taki cesti bo guma šla; žarnica je šla je pregorela
15. brezoseb., v zvezi z za izraža, da je kaj predmet dela, prizadevanja: kadar gre za človeka, se je treba bolj potruditi, kot pa če gre za stvari; moramo iti na sejo, ker gre za nas / za kaj je šlo v predavanju kaj se je obravnavalo / gre za to, da bo vsak človek čim bolj svoboden / ekspr. šlo je za življenje in smrt naroda narod je bil v nevarnosti, da bi bil čisto uničen
// pog., s smiselnim osebkom v dajalniku prizadevati se, truditi se: gre mu za čast; njemu gre za človeka; nižje pog. gre se mu za to, da bi bilo vse prav gre
// izraža istost, opredelitev: tu ne gre za nesrečo, pač pa za prekršek; v tem primeru gre za zanemarjanje službene dolžnosti
16. brezoseb., z nedoločnikom ali odvisnim stavkom izraža nedopustnost česa: (to) ne gre, da bi jaz samo delal, ti pa užival; po mojem ne gre dvomiti o tem; tega ne gre podcenjevati
// z glavnim stavkom moči1, zmoči: naloga je sicer težka, vendar upamo, da bo kako šlo; poskušal je vstati, pa ni šlo / (to) ne bo šlo, pa če si še tako prizadevate tega ne boste mogli napraviti
// pog., z nedoločnikom poudarja dejanje, ki ga izraža nedoločnik: vse stori zate, kar more, ti mu greš pa nagajati; kaj si se šel tako neumno zlagati / s teboj se ne grem prepirati se nočem / no, ona pa gre in se poroči
● pog., ekspr. opazil je, da je denarnica šla da je ukradena; ekspr. prišlo je vse, kar leze in gre veliko ljudi; pog. kako že gre tista pesem se glasi; ekspr. stvari gredo svojo pot se razvijajo, potekajo normalno, mirno; ekspr. priznati komu mesto, ki mu gre pravilno, ustrezno koga oceniti, ovrednotiti; pog. staviti grem, da bo spet zamudil stavim; knjiž. iti stvarem do jedra popolnoma jih spoznati; pog. plašč mi gre do kolen sega; ekspr. iti do zadnjih mej storiti vse, kar se da, ne glede na težave, posledice; jok jim ni šel več tako do živega jih ni več motil, spravljal v nejevoljo; ekspr. molče so šli mimo dogodka niso mu posvetili nobene pozornosti; iti brez dote od hiše ne dobiti dote pri odhodu od doma za stalno; ekspr. delo mu gre hitro od rok hitro dela; iti molče preko česa ne reagirati na kaj, zlasti z besedami; iti komu s poti umakniti se mu; pog. pojdi mi z luči umakni se, ker mi s svojim telesom zaslanjaš svetlobo; ekspr. z njim gre h koncu, kraju umrl bo; pog., ekspr. vse je šlo k hudiču je propadlo; pog. šel je čez to tega ni upošteval; gre mu na bolje zdravstveno stanje se mu izboljšuje; pog. ladja je šla na dno se je potopila; pog. kozarec je šel na drobno se je zdrobil; klada je šla na dvoje se je razklala; pog., ekspr. iti na jetra, živce dražiti, povzročati nejevoljo; ekspr. na jok mi gre, ko vidim tako nesrečo zelo sem prizadet; ekspr. iti (komu) na led dati se prevarati, ukaniti; ekspr. iti (komu) na limanice dati se prevarati, ukaniti; ekspr. iti na magistrat v Ljubljani poročiti se; rib. žarg. ribe gredo najbolj na muho ribe najrajši zgrabijo za trnek z umetno muho; ekspr. zdaj bo šlo na nož stvar se bo obravnavala nepopustljivo ostro; ekspr. gre mu na otročje postaja otročji; pog. na roke jim gre dela zanje tako, kot želijo; pomaga jim; evfem. iti na stran na malo ali veliko potrebo; evfem. šel je na drugi svet umrl je; publ. mladina je šla na ulice je javno manifestirala, demonstrirala; ekspr. iti na matični urad poročiti se; nižje pog., ekspr. šel je po gobe umrl je; ekspr. tat je šel pod ključ zaprli so ga v ječo; evfem. zelo je bolan, vse gre podenj malo in veliko potrebo opravlja v posteljo; ekspr. iti pod nož dati se operirati; star. iti pred oltar poročiti se; pog. ne vem, če bo šel ta spis skozi cenzuro če ga bo cenzura odobrila; ekspr. to piskanje mi gre skozi ušesa neprijetno deluje name; solata gre v cvet poganja steblo s cveti; pog. knjiga gre v denar proda se dosti izvodov knjige; ekspr. iti v krtovo deželo umreti; iti v ekstrem zelo pretiravati v kaki stvari; novica mu ni šla v glavo ni mogel verjeti, da je resnična; pog. poštevanka mu ne gre v glavo ne more si je zapomniti; ekspr. kupčija mu gre v klasje mu uspeva, se uspešno končuje; pšenica gre v klasje poganja klasje; ekspr. šli so v korak, v koraku premikali so se s hitrostjo navadne hoje; ekspr. iti v korak s časom prilagajati se razmeram; biti napreden; evfem. mož gre že v leta se stara; ekspr. škoda gre že v milijone je zelo velika; šalj. pijača mu je šla v noge tako je vinjen, da zelo težko hodi; ekspr. to mu je šlo v nos peklo ga je v nosu; čutil se je užaljenega, prizadetega; nižje pog. v kateri razred greš kateri razred obiskuješ; ekspr. iti v Rim roditi; ekspr. stvar gre iz rok v roke hitro menja uporabnika, lastnika; ekspr. iti vase razmišljati o svojih duševnih stvareh, značaju, morali, etiki; ekspr. to gre v mojo škodo pri tem imam škodo jaz; iti v vas h komu v kmečkem okolju obiskati koga, iti na obisk h komu; ekspr. gremo v zimo zima se približuje; ekspr. tovarna je šla v zrak tovarno je uničila eksplozija; zastar. njegova hči je šla za nekega generala se je poročila z nekim generalom; pog. med vojno ji je šlo za glavo bila je v nevarnosti, da jo usmrtijo; ekspr. vse je šlo za med zelo lahko, zelo dobro se je prodalo; ekspr. za nohte nam gre znašli smo se v težkem položaju; šol. žarg. samostalnik roka gre po tipu gora se sklanja; iti s časom prilagajati se razmeram; biti napreden; iti z modo oblačiti se po najnovejši modi; evfem. šla je z njim (spat) spolno je občevala z njim; evfem. vse gre z njim ukrade, kar se da; pog. z očmi je šel po vseh zbranih pogledal je vse zbrane; ekspr. iti za delom iskati delo; šalj. kam pa greš? Za nosom izraža izogibanje odgovoru, zavrnitev; pog. šla je za njegovim očesom pogledala je v isto smer kot on; iti za pogrebom udeležiti se pogrebnega sprevoda, obreda; pog. mleko gre čez kipi in gre čez rob; pog. spet gre nekaj dol rosi, malo dežuje, malo sneži; pog. noht je šel dol je odpadel; pog. sonce gre dol zahaja, gor vzhaja; pa pojdi, če (že) ne gre drugače če misliš, da moraš oditi; star. po božiču gre dan gor postaja daljši; nižje pog. sladkor bo šel gor se bo podražil; šol. žarg. iti naprej obravnavati novo snov; izdelati razred in biti sposoben za prestop v višji razred; evfem. šlo je naprej imela je spontani splav; pog. šla bosta narazen razvezala se bosta; ekspr. pri hiši je takrat začelo iti navzdol družina, rodbina je začela gospodarsko, moralno, zdravstveno propadati; pog. s fantom gre navzdol moralno, zdravstveno postaja čedalje slabši; pog. iti z glasom navzdol začeti govoriti, peti z nižjim, navzgor začeti govoriti, peti z višjim glasom; pog. ko smo šli nazaj, smo ga spet srečali ko smo se vračali; star. mrzla jesen noter gre se približuje; star. po bliskovo mu gre sablja zamahuje s sabljo; iron. v tovarni je šlo vse preveč po domače ni bilo prave delovne discipline in odgovornosti; pog. lasje so mi šli pokonci, ko sem to poslušal občutil sem grozo, odpor; zgražal sem se; ekspr. s svojimi zahtevami gre predaleč preveč zahteva; star. glava mu bo šla proč obglavljen bo; pog. kolo rado gre se rado vrti, teče; pog. blago je šlo skupaj se je skrčilo, uskočilo; iron. ej, dragec, tako pa ne bo šlo izraža opozorilo, svarilo; ekspr. tesno mi gre za čas, s časom imam zelo malo časa (za kaj); ekspr. trda mi gre za denar primanjkuje mi denarja; pog. igralec je šel ven z adutom, s kraljem dal, položil adut, kralja, ko je bil na vrsti; ekspr. prvi dobiček ne gre v mošnjiček začetni (materialni) uspeh navadno ni zanesljiv, trajen; v tretje gre rado
♦ ekon. prispevki gredo v breme proračuna se plačujejo iz proračuna; voj. iti v strelcih premikati se drug ob drugem korakoma ali v teku z ročnim orožjem, pripravljenim za streljanje

íti se

opravljati kako igro

z namenilnikom:

iti se igrat, kartat

/ iti se kosat, metat

s tožilnikom:

iti se slepe miši, ravbarje in žandarje, šah, ti loviš

/ šli so se različne igre

ekspr. izraža negativno stališče do dejavnosti, kot jo nakazuje določilo: gredo se umetnost / iti se znanstvenika / kaj se pa greste kaj delate, počenjate / pri nas se kar naprej nekaj gremo

●

ekspr. iti se mance ne govoriti, ne ravnati odkrito; ekspr. zdaj se ne bova šla slepih miši govorila, ravnala bova odkrito; pog. ne gre se mi še domov ne da se mi še iti domov

gredé

domov grede je prepeval

tvoje rože sem mimo grede občudoval

nazaj grede smo gazili po debelem snegu

knjiž. grede po gozdu, je zagledal srno

gredóč

-a -e:

gredoč po cesti je žvižgal

ogovarjali so mimo gredoče ljudi

sam.: zavpil je za gredočim

idóč

-a -e:

star. idoč skozi gozd, je premišljeval o vsem mogočem

dobro idoča obrt

sam.: na idoče se ni ozirala;

prim. grede, gredoč, mimogrede, mimoidoči, pojdi, pojdoč

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

íti grém nedov. in dov.

izraža premikanje, premik v določeni smeri, navadno s korakanjem

SINONIMI:

star. koračiti, ekspr. korakati, pog. mahati jo, ekspr. mahedrati, pog. mahniti jo, ekspr. majati se, pog. mazati jo, pog. pobirati jo, star. pomikati se, pog. praskati jo, pog. prasniti jo, ekspr. premikati se, pog. rezati jo, ekspr. riniti, pog. sekati jo, ekspr. stopati1, pog. tolči jo, pog. trapati, pog. ubirati jo, pog. ubrati jo, pog. udariti jo, pog. uprasniti jo, pog. urezati jo, pog. usekati jo, pog. ustriči jo, knj.izroč. vrtorepiti, ekspr. zakoračiti, ekspr. zakorakati

opraviti kako pot

SINONIMI:

oditi, pog. mahniti jo, ekspr. odlesti, ekspr. odpraviti se, star. podati se, pog. prasniti jo, ekspr. premakniti se, ekspr. skočiti, ekspr. smukniti, ekspr. steči1, pog. ubrati jo, pog. udariti jo, pog. uprasniti jo, pog. urezati jo, pog. ustriči jo

izraža, da osebek s hojo, premikanjem napravi, da ni več ali da je na določenem mestu

SINONIMI:

oditi, nar. proiti

brezos. v zvezi z za izraža okoliščine, ki odločilno vplivajo na potek dejanja

SINONIMI:

publ. biti posredi, pog. biti vmes

v velelniku izraža poziv, spodbudo

SINONIMI:

pog. ajd, pog. ajdi, nar. bale, nar. bali, pog. hajd, pog. hajdi, pog. pejd, pog. poj

GLEJ ŠE SINONIM: delovati, minevati, miniti, oditi, pokvariti se, pridružiti se, pripadati, seči1, segati, slediti, širiti se, teči, tekniti, včlaniti se, voditi, živeti
GLEJ ŠE: hiteti, iztekati se, iztekati se, kipeti, končevati se, končevati se, končevati se, ljubiti, napreden, napreden, nasesti, nasesti, nasesti, nasesti, obiskati, obiskati, obiskati, odhajati, oditi, odmakniti se, odpotovati, pohajati, ponižati se, ponoviti, pretiravati, pretiravati, preužitkar, razklati se, razvezati se, skrčiti se, ujemati se, umakniti se, umirati, umreti, umreti, umreti, umreti, upokojiti se, upokojiti se, upokojiti se, vojak, vojak, zahajati, zaiti, umreti, prhati se, prhati se

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024

íti grém in grèm nedovršni in dovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja

kdo/kaj premikati se s korakanjem
Šel je (po prehodu za pešce).

1.1.

kdo/kaj premikati se kod / kam v določeno smer sploh
Ko gre vlak (skozi tunel), je treba zapreti okna.

kdo/kaj premikati se na/v kaj / kam
Vsak dan gre na pokopališče.

2.1.

kdo/kaj premikati se k/h komu/čemu / na/v/po kaj
Šel je k sorodnikom na obisk.

2.2.

kdo/kaj izraža usmerjenost k čemu / na/v/po kaj
Šel je k izpitu.

kdo/kaj premikati se iz/z/od koga/česa / od kod
Čas je, da gredo od tod.

knjižno pogovorno kdo/kaj pojavljati se iz/do česa / od kod , premikati se iz/do česa / od kod/ v kaj / kam
Iz dimnika gre dim.

4.1.

kdo/kaj premi kaj oč se pojavljati
Že tri dni gre dež.

4.2.

kdo/kaj širiti se od—do česa / v/na kaj / po kom/čem / kam / kod
Novica je šla od vasi do vasi.

knjižno pogovorno kdo/kaj potegniti, seči, vrtati čez/skozi/v/na koga/kaj / po kom/čem / kam / kod
Šel je /z roko/ čez čelo.

knjižno pogovorno kaj teči, delovati
Stope so še vedno šle.

knjižno pogovorno kaj biti speljan od—do koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Železnica gre mimo kraja.

kaj obstajati, dogajati se
Gibanje gre /v krogu/.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj

9.1.

biti usmerjen v/na kaj / kam
Šli so v boljšo prihodnost.

9.2.

biti v stanju usmerjenosti pred/na/v kaj / kam
Ura gre naprej/nazaj.

9.3.

pridružiti se k/h komu/čemu , vstopiti v/med koga/kaj
Šel je k partizanom/tabornikom.

10.

knjižno pogovorno kaj biti dostopno, razumljivo komu
Matematika mu ne gre.

10.1.

kaj biti všeč, tekniti komu
Meso mu gre, polenta mu ne gre.

11.

knjižno pogovorno kaj biti določeno, pripadati komu
Delež gre podjetju.

12.

kdo/kaj biti glede na obseg, količino postavljeno v kaj
V sobo gresta le miza in kavč.

12.1.

kdo/kaj biti glede na velikost, obliko postavljeno v/na kaj
Ta ključ gre v ključavnico, te rokavice ne gredo na njegove roke.

12.2.

kdo/kaj biti glede na estetske lastnosti postavljeno k čemu
K tej obleki gredo /kot edini ustrezni/ visoki čevlji.

12.3.

kdo/kaj biti glede na kvaliteto postavljeno v kaj
To gre v tretji kakovostni razred.

13.

brezosebnobiti nedopustno kaj
Ne gre dvomiti o tem.

14.

knjižno pogovorno kdo/kaj nepričakovano narediti kaj
Ti mu greš takole nagajati.

15.

knjižno pogovorno kaj miniti, minevati
Čas (mu) gre počasi.

16.

knjižno pogovorno kaj porabiti, potrošiti
To blago je že zdavnaj šlo.

16.1.

kaj uničiti se, pokvariti se
Guma je šla.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024

íti, grę́m, (tudi: grèm), grę́dem, ídem, imprt. pójdi, ídi, part. praes. gredę́, gredǫ́č, (idę́, idǫ́č, Levst. [Sl. Spr.], C.); pf. šə̀ł sə̀m, fut. šə̀ł bǫ́m, pọ́jdem, vb. impf. 1) gehen; kam greš? zdaj gredo, jetzt kommen sie; i. svojo pot, seines Weges gehen; za kom i., jemandem folgen, nachgehen; i. po kaj, etwas holen, abholen; na, nad koga i., auf jemanden losgehen; z vojsko na (nad) koga i., jemanden bekriegen; za pogrebom i., an einem Leichenzug theilnehmen; s procesijo i., eine Procession halten; tudi: an der Procession theilnehmen; na vojsko i., in den Krieg ziehen; i. na tuje, po svetu, in die Fremde, in die weite Welt ziehen; i. v vojake, unter die Soldaten gehen; i. po opravkih, den Geschäften nachgehen; i. na semenj, zu Markte gehen; i. na božjo pot, eine Wallfahrt thun; i. na izprehod, spazieren gehen; i. na delo, an die Arbeit gehen; na ladjo i., sich einschiffen, Cig., Jan.; i. na morje, unter Segel gehen, Cig.; s supinom: i. spat; i. na potok prat; i. plenit, auf Beute ausgehen; na to gre, da ..., er strebt darnach, ..., vzhŠt.-C.; — sich bewegen: i. v kolobar, sich im Kreise bewegen, sich drehen; solnce gre za goro, die Sonne geht unter; i. rakovo pot, zurückgehen, im Verfall begriffen sein, Rückschritte machen; — dež, sneg, toča gre, es regnet, schneit, hagelt; tanek piš gre po smrečju, LjZv.; — lahko gre od njega, er hat einen leichten Stuhlgang, Cig., C., jvzhŠt.; — jesti, piti mi ne gre, es schmeckt mir nicht; vino gre v glavo, der Wein nimmt den Kopf ein, Cig.; bolezen gre po ljudeh, die Krankheit grassiert unter den Leuten, Jan. (H.); od njega ne gre dober glas, er steht in keinem guten Rufe, Cig.; — 2) gebracht werden, fortgeschafft werden, abgehen; pritožba gre k okrajnemu glavarstvu, die Beschwerde wird an die Bezirkshauptmannschaft gerichtet, Levst. (Nauk); mnogo žita gre iz dežele, viel Getreide wird exportiert, Cig.; ta denar več ne gre, dieses Geld hat keinen Cours mehr, Cig., Dol.-Levst.; to blago ne gre več, dieser Artikel ist außer Cours, Cig.; ne gre v prodaj, wird nicht leicht angebracht, jvzhŠt.; blago gre izpod rok, geht ab; To, bratec, med učene gre lingviste, Preš.; — in einen Zustand versetzt werden: i. v šibre, in Trümmer gehen; pod zlo, po zlu i., verderben, zugrunde gehen; tako preveč v izgubo gre, es geht auf diese Art zu viel verloren, Cig.; denarji gredo na malo, das Geld nimmt ab, Cig.; — verbraucht werden: vse je šlo, alles ist daraufgegangen, alles ist verthan; v to zidanje je šlo mnogo lesa, dieser Bau hat viel Holz gebraucht; — ne bo šlo vse v to posodo, dieses Gefäß wird nicht alles fassen; — vonstatten gehen: izpod (od) rok i.; delo mu gre od rok, er arbeitet flink; ne gre, pa je, kurzum, es geht nicht, Cig.; če bo šlo po sreči, wenn es gut geht; — 3) sich entwickeln; iti v veje, sich ästen, Cig.; i. v perje, ins Kraut wachsen; solata gre v glave, häuptelt sich; — 4) sich handeln; iti za kaj: ide za to, da izvršimo veliko misel, es handelt sich um die Realisierung einer großen Idee, Cig. (T.); ne gre mi za kaka dva goldinarja, es soll mir nicht auf ein paar Gulden ankommen, Cig.; za glavo mu gre, es geht ihm ums Leben; gre komu ob glavo, Ravn.-Mik.; ob život, Dalm.; — ali ti gre ob pamet? bist du toll? Cig.; na jok mi gre, es ist mir so weinerlich, Cig.; — 5) sich geziemen; Ti se pa v jutro lepo napravi, Kakor vsaki nevesti gre, Npes.-K.; tako ne gre, so geht es nicht an; kakor gre, wie es sich ziemt; ženi na ljubo gre nekaj žrtvovati, Jurč.; okregati jih je šlo, sie hätten getadelt werden sollen, Ravn.-Mik.; gebüren: vsakemu gre toliko; njemu gre čast; Brešno, ki popotnim gre, Npes.-K.; olajšila, idoča potujočim vojakom, DZ.; mož, ki mu gre vera, Levst. (Zb. sp.); — gehören: to ne gre vmes, Cig.; še nekaj naukov gre sem, Ravn.; semkaj gredoč, hieher gehörig, DZ.; — 6) glagol "iti" se izpušča: ide k pastirjem, a oni nad njega, Mik.; ne dajo mu v hišo.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

iti grem dvovid. iti: sapovej de bi imeli jet nedol. gledat ǀ jest ſe od vaſs lozhim, inu v'Nebu grem 1. ed. ǀ pod drugiga Firshta gresh 2. ed. prebivat ǀ kam grèsh 2. ed. ò Abraam ǀ potle gre 3. ed. sa pomozh ga proſsit ǀ S: Ierni grè 3. ed. v'Armenio ǀ Nej gré 3. ed. sdaj en bushiz dua vineria enimu bogatimu shenkat ǀ en mernik shita ym poslu negrè +3. ed. ǀ nikuli desh negre +3. ed. ǀ ta nar manshi neperloshnost ga sadarshi de nagrè +3. ed. k'S. Mashi ǀ tergre +3. ed. ſa nje shtimo ven borsht ǀ inu vſem hudu grède 3. ed., dokler ta kuga po desheli ludy morj ǀ leta dua Jogra greſta 3. dv. sa Chriſtuſam ǀ s'pravo andohtio, inu pohleunostio gremo 1. mn. v'Cerku ǀ My negremo +1. mn. molit, ampak sfazat, marmrat, inu druge ſodit, inu opraulat ǀ po kai greſte 2. mn. v Cerku ǀ Vy grèſte 2. mn. v'Cerku vno, inu letu gledat ǀ sa ſledno majhino rejzh greste 2. mn. toshit ǀ vſtanete, greshte 2. mn. v' Zerku, ter v' vashim ſerzi taiſte greshne della premislujete ǀ ty domazhi gredo 3. mn. v'kambro gledat ǀ eden h' meni v'vaſs hodi, kadar mati gredo 3. mn. pozhjvat ǀ prezej gredò 3. mn. gledat, kaj sheli, inu proſsi ǀ beſſede negredò +3. mn. v' uſta, inu v' garlu, ampak noter v' uſheſſa ǀ nikatiri cillu obenkrat k' S. Maſhi nagredò +3. mn. ǀ na tihijm vun je s'njo shal del. ed. m ǀ sdaizi je shal del. ed. m tiakai ſe skriti ǀ je shel del. ed. m ſam gledat ǀ je bil shall del. ed. m v' tajſto kapello molit ǀ hudizh je bil mene omotil, de ſam kjekaj shla del. ed. ž ǀ de bishila +del. ed. ž Iesuſa proſsit ǀ en dan cellu meſtu je s' proceſſio shlu del. ed. s v' to Boshjo vesho ǀ eno nouo streho ſi pustiti s'sydat, de bi blagu poslu neshlu +del. ed. s ǀ tudi ta dua ſta sapuſtila ſvoj zholn, inu Ozheta, ter ſta sa Chriſtuſam shla del. dv. m ǀ prezei ſo shli del. mn. m v' Tempel Boga Mars sahualit ǀ raijshi ſo shlij del. mn. m vun na nijve orat, koppati, ſe trudit ǀ s' pravo andohtio shly del. mn. m obyskati tiga dobrutliviga, inu lubesniviga Ieſuſa ǀ Israelske shene ſo njemu nepruti shle del. mn. ž s'zittrami, s' goſli an iti 1. tikati se, zadevati: Raymundus meneozh, de njega an gre 3. ed. ǀ kar an gre 3. ed. teh poſvejtnih, inu teleſſnih rezhy ǀ kadar je anshlu te dushe, inu Isvelizhajna je bil ſlep … kadar pak je anshlu del. ed. s teleſsa, je bil pameten je dobru videl, inu ſposnal 2. biti mar: kaj nam an grè 3. ed. ta hudobni, neverni folk ǀ kaj mene an gredo 3. mn. drugi ludje jeſt skerbim ſam ſabe, inu sa mojo hisho gori iti potrošiti se: Ceſar Otto je tulikajn ludy redil, de vſak teden taushent preshizhu, stu volu, taushent ſtariu phſenize, inu duajſeti Sodu vina je gori shlu del. ed. s iti za iti za: da bi tebi ſa glauo nashlu +del. ed. s Zapis grède je verjetno križanec med gre in pojde, ki se pojavi 3 vrstice višje; → greti2. Zveza an iti je delno prevzeta, delno kalkirana po nem. angehen ‛tikati se, zadevati’; prim. pri Kastelec-Vorencu antizhe, angrè ‛attinet’, mene angrè ‛me concernit’, kai tebe angrè, kai je tebi mari ‛quid ad te?’; → tikati, → vzeti.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

Izbira glagola ob zvezi »letni dopust«: »izrabiti«, »porabiti« ali »koristiti«?

Kateri glagol in posledično tudi samostalnik je najbolj primeren v zvezi z letnim dopustom? Izrabiti/porabiti/koristiti/izkoristiti letni dopust oz. izraba/poraba/koriščenje letnega dopusta. Na primer v zakonodaji se uporablja termin izraba letnega dopusta.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

Izbira sklona: tožilnik ali mestnik

Kaj je pravilno: oseba se zaposli na delovno mesto zdravnika ali oseba se zaposli na delovnem mestu zdravnika?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

izcêjati izcêjam nedovršni glagol [iscêjati]

izločati tekočo snov, navadno počasi in v manjših količinah

povzročati, da se tekoča snov izloča, izteka iz česa

v obliki izcejati se iztekati počasi in v manjših količinah

ekspresivno s prisilo dosegati kaj, prihajati do česa

ETIMOLOGIJA: ↑izcediti

izgíniti -em in zgíniti -em dov. (í ȋ)
1. z manjšanjem obsega, intenzivnosti postati neviden, neopazen: nekatere barve na sliki so izginile; madež še ni čisto izginil / voda s poplavljenega območja je izginila / znaki bolezni so izginili / pastirske koče so izginile pod snegom
// s prislovnim določilom z oddaljevanjem postati neviden: letalo izgine v daljavi, za oblaki; izginiti v množici, med drevjem / ekspr. gledala je za njim, dokler ji ni izginil izpred oči / ekspr. izginila sta v vežo (hitro) vstopila; sonce je izginilo za goro je zašlo / pot je izginila v grmovju
2. prenehati biti, obstajati: napetost je kmalu izginila; nesoglasja med njimi so izginila / razlike v gledanju so izginile / ekspr. moramo zmagati, ali pa bomo izginili z zemeljskega površja
// z zmanjšanjem rabe, uporabe prenehati biti, obstajati: stari običaji bodo kmalu izginili / jadrnice so izginile iz pomorskega prometa
3. nav. ekspr. zapustiti prostor, kraj, navadno naskrivaj: fant se je sprl in izginil; izginil je iz hiše, ne da bi ga kdo opazil; izginiti brez besede, sledu; izginiti kot duh, kot kafra; izginil je, kot bi se bil v zemljo udrl nenadoma, nepričakovano / izginiti z doma / kot ukaz: izgini; da mi pri priči izgineš
4. nav. 3. os., evfem. biti ukraden, vzet: iz trgovine je izginila velika količina blaga; v zadnjem času je izginilo več avtomobilov / kam je izginil moj svinčnik kdo ga je vzel; kam sem ga založil
5. zastar. miniti, preteči: medtem je izginilo nekaj dni
● ekspr. vsa kri mu je izginila z obraza prebledel je; ekspr. meso je kar izginilo v njihovih želodcih hlastno, v hipu so ga pojedli; ekspr. omagal je in izginil pod vodo se je potopil, utonil; prim. izginul

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

izgíniti -em in zgíniti -em dovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

kdo/kaj z manjšanjem obsega, intenzivnosti postati neviden, neopazen
Nekatere barve na sliki so izginile.

v posplošenem pomenu kdo/kaj postati neviden izpred koga/česa / v/na/za kaj / kam / v/na/pri/ob/po čem / za/med/pred kom/čim / kje
Letalo je izginilo v daljavi, za oblaki.

kaj prenehati biti, obstajati
Napetost je izginila.

navadno čustvenostno kdo/kaj neopazno oditi
Sprla se je in izginila.

navadno olepševalno, navadno v 3. osebi kdo/kaj biti ukraden, vzet
(Iz trgovine) je izginila je velika količina blaga.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024

izgíniti, -gȋnem, vb. pf. verschwinden; izginil je kakor kafra, jvzhŠt.; izginil je, da nihče ne ve kam; sneg je že povsod izginil.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

izgubíti -ím tudi zgubíti -ím dov., izgúbil tudi zgúbil (ī í)
1. nehote, nepričakovano priti v položaj, ko se ne ve, kje določena stvar je: izgubiti denarnico, dokumente, uro; rokopis se je izgubil / ekspr. pri tebi se vse izgubi / izgubiti sled v snegu; pren., ekspr. izgubil sem ključ do njenega srca
2. priti v položaj, ko kdo koga nima več, navadno zaradi njegove smrti: izgubiti brata, svojce v vojni; že v mladosti je izgubil starše so mu umrli / v šestem mesecu nosečnosti je izgubila otroka je imela splav / knjiž. z njegovo smrtjo smo izgubili najboljšega prijatelja / v osmrtnicah izgubili smo našo dobro mamo
3. s širokim pomenskim obsegom postati revnejši, siromašnejši
a) za kako stvar: izgubiti dlako, lase; izgubiti imetje; država je izgubila z vojno precej ozemlja / četa je izgubila v napadu pet borcev; krave so izgubile mleko; studenec izgubi poleti vodo presahne / zaradi objave tega članka je list izgubil precej naročnikov
b) za kako lastnost: izgubiti barvo, lesk, vonj; izgubiti ceno, čast, ugled, vrednost; jed je zaradi dolgotrajnega kuhanja izgubila okus; igra je izgubila na privlačnosti izgubila privlačnost / izgubiti pogum, veselje do dela; sčasoma je izgubil strah pred javnim nastopanjem; izgubili so upanje, da bi ponesrečence še rešili / beseda je izgubila izvirni pomen; sonce je že izgubilo moč
c) za kak telesni organ ali njegovo delovanje: izgubiti nogo, roko; izgubiti spomin / bolnik je izgubil veliko krvi / izgubil je ravnotežje in padel; izgubiti sposobnost orientacije / publ.: izgubiti oči, vid oslepeti; izgubiti sluh oglušeti; izgubiti zavest omedleti; izgubiti življenje v prometni nesreči umreti
č) za kaj, s čimer kdo razpolaga: izgubiti čas s čakanjem; s tem delom sem izgubil celo leto / zaradi prestopka je izgubil vozniško dovoljenje / izgubiti državljanstvo, volilno pravico; izgubiti oblast / izgubiti čin
// s prislovom postati manj vreden, manj popoln: nova izdaja knjige je zaradi izpuščenih skic in slik precej izgubila
// ne biti več deležen kakega stanja: izgubiti mir, prostost, svobodo
4. z oslabljenim pomenom z neuspehom končati določen proces, v katerem nastopata navadno dve nasprotni strani: izgubiti bitko, igro, stavo, vojno / elipt. izgubil si! Pet litrov boš plačal izgubil si stavo
5. imeti izgubo, škodo: pri prodaji je izgubil dva tisoč evrov
● ekspr. za fantom se je izgubila vsaka sled nihče ne ve, kje je; ekspr. glej, da ne boš izgubil glave da boš ostal priseben; ekspr. kaj si jezik izgubil, da ne odgovoriš zakaj ne odgovoriš; učenec je izgubil leto ni izdelal (v šoli); ekspr. izgubiti oblast nad seboj ne moči se obvladati; ekspr. zaboga, ali si pamet izgubil zakaj govoriš, ravnaš tako neumno; ekspr. izgubiti srce zaljubiti se; ekspr. izgubiti tla pod nogami ne biti več prepričan o pravilnosti svojega ravnanja; imeti ogrožen (družbeni) položaj; ekspr. niti trenutka ne smemo izgubiti takoj moramo ukrepati; letalo je izgubilo višino leteč se je hitro približalo zemlji; ekspr. izgubiti živce razburiti se; ekspr. drug drugega smo izgubili iz oči se nismo videli; ekspr. popolnoma ga je izgubil iz spomina se ga ne more spomniti; publ. vzgoje ne smemo izgubiti iz vida prezreti, zanemariti; publ. izgubiti skrb za delavce izpred oči ne skrbeti zanje, pozabiti nanje; ekspr. v mojih očeh si vse izgubil ne cenim, ne spoštujem te več; preg. kjer nič ni, še cesar pravico izgubi
♦ šport. izgubiti plošček, žogo dopustiti, da pride plošček, žoga k nasprotnemu moštvu

izgubíti se

tudi zgubíti se

priti v položaj, v katerem osebek ne ve, kje natančno je in kam mora iti:

izgubiti se v gozdu, temi

sam bi se v neznanem mestu izgubil

/ izgubil se je otrok, star pet let; pren. nekaj časa je sledil misli, potem se je pa izgubil

nav. ekspr., s prislovnim določilom ne moči priti do ustrezne rešitve zaradi čezmernega, pretiranega ukvarjanja s čim: avtor se je izgubil v obsežnem gradivu; izgubiti se v malenkostih, podrobnostih

ekspr.

začeti živeti v nasprotju z vrednotami, priznanimi v določeni družbi:

sin se je čisto izgubil

zdaj je že tako trden in značajen, da se ne bo izgubil

/ za fanta se ni treba bati, da bi se izgubil v življenju

s prislovnim določilom

z oddaljevanjem postati

neviden:

avtomobil se je izgubil za ovinkom

možje so se izgubili med drevjem

pren. osnovna misel referata se je v množici podatkov izgubila

neslišen:

njegov klic se je izgubil v daljavi

/ koraki so se izgubili v noč

knjiž. preiti v kaj drugega: breg se je polagoma izgubil v ravnino; govorjenje se je izgubilo v banalnost

ekspr.

počasi, skoraj neopazno oditi:

gostje so se drug za drugim izgubili

kmalu po vojni se je izgubil iz naših krajev

izgubil se je pri zadnjih vratih

izgubil se je brez sledu

/ kot ukaz: izgubi se; da se mi pri priči izgubiš

prenehati biti, obstajati:

spomin nanj se je kmalu izgubil

z zmanjšanjem rabe, uporabe prenehati biti, obstajati: stari običaji so se izgubili

izgubiti zavest, omedleti:

bolnik se je za kratek čas zavedel, potem se je pa spet izgubil

●

ekspr. le malokdo se izgubi v naše kraje pride; ekspr. v očetovi obleki se je kar izgubil bila mu je preširoka, prevelika; ekspr. izgubiti se v spominih intenzivno premišljati o njih

izgubívši

tudi zgubívši zastar.:

izgubivši bitko, so se umaknili

izgubljèn

tudi zgubljèn -êna -o

deležnik od izgubiti:

izgubljen čas

izgubljen denar

kakor izgubljen je taval po mestu

/ zadela ga je izgubljena krogla krogla, za katero se ne ve, od kod, zakaj je bila izstreljena

/ izgubljena vera

●

ekspr. če nas zanese v tok, smo izgubljeni se ne bomo rešili; preg. kakor dobljeno, tako izgubljeno

♦

rel. izgubljeni raj; izgubljeni sin

ekspr.

ki ne ve, kako (se) ravnati:

brez nje je (čisto) izgubljen

/ gledal je za njo z izgubljenim pogledom; prisl.: izgubljeno se smejati; sam.: po prijateljevi smrti se čuti izgubljenega

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

izgubíti, -ím, vb. pf. 1) verlieren; denar i., pri igri i.; pravdo, stavo i.; službo i.; pamet i., ein Narr werden; glavo i., den Kopf (die Besonnenheit) verlieren; i. upanje, srce, die Hoffnung, den Muth verlieren; vero pri ljudeh, veljavo i.; veliko krvi i.; posoda je slabi duh izgubila; barvo i.; roge, dlako i.; krava je mleko izgubila; izpred oči izgubiti koga, aus den Augen verlieren; — i. se, in Verlust gerathen, verloren gehen; vol se je izgubil; izgubljena ovca; i. se kam, irgendwohin verschwinden; i. se kakor kafra, Cig.; izgubi se, packe dich! verschwinde! glas se izgubi, verhallt; moralisch verloren gehen: v mestu se bode deček izgubil; izgubljen sem, ich bin verloren; — ves izgubljen je, er ist ganz verwirrt, zerstreut, ("verloren") Cig., Jan., jvzhŠt.; — 2) abortieren, Ip., Kras-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

izgubíti se -ím se tudi zgubíti se -ím se dovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

kdo/kaj nepredvideno, neopazno iti, oditi, z manjšanjem obsega, intenzivnosti postati neviden, neopazen
Sam bi se (v nepoznanem mestu) /zlahka/ izgubil.

v posplošenem pomenu kdo/kaj postati neviden izpred/iz/z/s koga/česa / v/na/za kaj / kam / v/na/pri/ob/po čem / za/med/pred kom/čim / kje
Letalo se je izgubilo v daljavi, za oblaki.

v posplošenem pomenu kaj prenehati biti, obstajati
Napetost se je izgubila.

navadno olepševalno, navadno v 3. osebi, v posplošenem pomenu kdo/kaj biti ukraden, vzet
(Iz trgovine) se je izgubila velika količina blaga.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024

izgúbljati -am tudi zgúbljati -am nedov. (ú)
1. nehote, nepričakovano prihajati v položaj, ko se ne ve, kje določena stvar je: otroci izgubljajo kape, rokavice / izgubljati sled
2. s širokim pomenskim obsegom postajati revnejši za
a) kako stvar: izgubljati dlako, lase, perje / med izgublja med zorenjem odvečno vodo
b) kako lastnost: izgubljati bistrost, lesk, ostrino, popolnost; izgubljati moč, pomen, veljavo; kosti starega človeka izgubljajo prožnost; denar izgublja na vrednosti izgublja vrednost / izgubljati veselje do dela / sonce že izgublja svojo moč; običaji izgubljajo prvotni značaj
c) kak telesni organ ali njegovo delovanje: izgubljati vid; izgubljati kri krvaveti / izgubljati telesno težo hujšati; izgubljati zavest
č) kaj, s čimer kdo razpolaga: izgubljati čas s čakanjem / izgubljati oblast
3. z oslabljenim pomenom z neuspehom končevati določene procese, v katerih nastopata navadno dve nasprotni strani: naši igralci izgubljajo; jezi ga, da vedno izgublja; izgubljati na dirkah, pri igri; pren., publ. premog izgublja bitko z nafto
● ekspr. zadnje čase samo še izgubljam moje delo ni cenjeno; nimam več ugleda; ekspr. ne izgubljajva več besed o tem ne govoriva več o tem; ekspr. s tem ne bom izgubljal časa se ne bom ukvarjal; ekspr. nikar ne izgubljaj glave ostani priseben; naše moštvo izgublja korak z vodečim moštvom zaostaja za njim; ekspr. ne izgubljaj poguma bodi, ostani pogumen; ekspr. izgubljati tla pod nogami ne biti več prepričan o pravilnosti svojega ravnanja; imeti ogrožen (družbeni) položaj; letalo izgublja višino leteč se hitro približuje zemlji; ekspr. za vsako malenkost izgublja živce se razburja; publ. izgubljati iz vida pravo poslanstvo kulture ne upoštevati, zanemarjati; publ. ljudje izgubljajo izpred oči tisto, kar je bistveno ne mislijo, pozabljajo

izgúbljati se

tudi zgúbljati se

prihajati v položaj, v katerem osebek ne ve, kje natančno je in kam mora iti:

izgubljati se zaradi megle

izgubljati se v gozdu

nav. ekspr., s prislovnim določilom čezmerno, pretirano ukvarjati se s čim: izgubljati se v iskanju novega; izgubljati se v malenkostih; izgubljati se v podrobnostih

ekspr.

začenjati živeti v nasprotju z vrednotami, priznanimi v določeni družbi:

fant se vedno bolj izgublja

navadno s prislovnim določilom

z oddaljevanjem postajati

neviden:

pot se je izgubljala in spet prikazovala

cesta se za vasjo izgublja v gozd

telefonske žice se izgubljajo med vejami

/ knjiž. pokrajina se izgublja v megli

neslišen:

glasovi se počasi izgubljajo

govorjenje se je izgubljalo v ropotu

/ koraki se počasi izgubljajo po hodniku

knjiž. prehajati v kaj drugega: hrib se proti jugu izgublja v lahno nagnjen svet; sadovnjak se izgublja v polje

ekspr.

počasi, skoraj neopazno odhajati:

ljudje so se izgubljali v hiše

drug za drugim so se izgubljali skozi vrata

približevati se koncu obstajanja:

strah se polagoma izgublja

/ publ. gospodarski pomen se pri tej akciji izgublja

z zmanjševanjem rabe, uporabe približevati se koncu obstajanja: nekateri izrazi se izgubljajo; stare šege se izgubljajo

●

ekspr. ob vsaki pripombi se je govornik izgubljal ni znal nadaljevati; ekspr. hiše se izgubljajo po pobočjih so raztresene; ekspr. obraz se mu je kar izgubljal pod veliko kapo kapa je bila prevelika v primeri z obrazom

izgubljajóč

tudi zgubljajóč -a -e:

izgubljajoč čas s čakanjem na vlak, ni mogel vsega opraviti

hribi, izgubljajoči se v daljavi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

izgubljênec -nca m

kdor pride v položaj, v katerem ne ve, kje je in kam mora iti

SINONIMI:

zgubljenec

GLEJ ŠE SINONIM: obrobnež

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024

izjǫ́kati se, -kam, -čem se, vb. pf. sich ausweinen, aufhören zu weinen, Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

izkȃvkati, -kam, -čem, vb. pf. = izluščiti: kostanj iz griče (ježice) i., GBrda-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

izlíti -líjem dovršni glagol, glagol ravnanja

kdo/kaj spraviti kaj
Vodo so izlivali (iz sodov) kar (po pločnikih).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024

izlíti se -líjem se dovršni glagol, glagol (ciljnega/dogodkovnega) premikanja

kaj priti iz česa / od kod / v/na/za/čez/skozi kaj / po/na kom/čem / med/nad kom/čim / kam /kod
/Po nesreči/ se (mu) je izlilo oko.

nav. v zvezi s potok, reka kaj preiti / v/na/za/čez/skozi kaj / po/na kom/čem / med/nad kom/čim / kam /kod
(Iz ravninske prikrite kotanje) se potok /v velikih počasnih zavojih/ izlije v reko.

brezosebnoprenehati deževati
(Do jutra) se bo že izlilo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024

izlǫ́kati 1.,* -kam, -čem, vb. pf. ausschlappern: pes je mleko izlokal iz sklede.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

izmȃkati, -kam, -čem, vb. impf. ad izmočiti; auswässern (durch Wasser, Salze, Säuren u. dgl. entziehen), Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

izmakníti in izmákniti -em tudi zmakníti in zmákniti -em dov. (ī á)
1. s potegom, sunkom odstraniti: izmakniti podstavek, zagozdo / izmakniti klado izpod kolesa spodmakniti
// z dajalnikom s potegom spraviti iz prijema: izmaknil mu je nož iz roke; izmaknila mu je roko, ki jo je držal
2. s spremembo položaja, mesta doseči, da ne pride do prijema, dotika: prestrašil se je in izmaknil glavo; izmaknila je roko, da je ne bi prijel
3. naskrivaj vzeti: brat mu je izmaknil igračo, ko se je obrnil; otrok izmakne škarje z mize in se začne igrati; pren., ekspr. hoče vam izmakniti vaše mesto
// evfem. ukrasti: izmakniti avtomobil, denar; uro je izmaknil iz izložbenega okna
4. ekspr., navadno v zvezi z jo naskrivaj, neopazno oditi: v ugodnem trenutku jo je izmaknil iz taborišča; pazi, da jo fanta ne bi kam izmaknila
5. zastar. izpahniti (si): izmaknil mu je roko v rami; pri padcu si je izmaknil nogo
● pog. ne izmakne oči z njega neprestano, nepremično ga gleda; pog. bilo mu je nerodno, da je izmaknil pogled pogledal vstran

izmakníti se

in izmákniti se tudi zmakníti se in zmákniti se

s spremembo položaja, mesta doseči, da osebek ni deležen česa neprijetnega:

izmakniti se udarcu

če se ne bi izmaknil, bi ga zadela krogla

napraviti, da osebek ni deležen česa neprijetnega sploh: izmakniti se izgonu, nevarnosti; izmakniti se nadzorstvu

z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža, da ne pride do dejanja, kot ga določa samostalnik: izmakniti se odgovoru, priznanju

nav. ekspr.

napraviti, da ne pride do srečanja, stika s kom:

vstal je zgodaj, da bi se izmaknil gospodinji

zavil je po drugi ulici in se izmaknil policiji

/ izmakniti se zasedi

ekspr.,

z dajalnikom

ne imeti več:

vse bogastvo se mu je izmaknilo

stranki se je izmaknila vsa politična moč

●

ekspr. zdaj se mi ne izmakneš več ujel te bom in kaznoval; brezoseb., star. kar samo se mu je izmaknilo z jezika nehote je rekel, povedal

izmáknjen

tudi zmáknjen -a -o:

izmaknjena deska

vrniti izmaknjene stvari

izmaknjena kolesa

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

izníkati, -kam, -čem, vb. impf. ad 1. iznikniti; entsprießen, Cig.; M.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

izomȋkati, -kam, -čem, vb. pf. ausbilden, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

izpeljavati ► ispeˈl’aːvat -an nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

izpísati in izpisáti -píšem dovršni glagol, glagol ravnanja

kdo/kaj namensko prepisati kaj
/Z vso skrbnostjo/ si je izpisal metafore (iz pesmi).

kdo/kaj napisati koga/kaj z vsemi čr kam i
/Z vso skrbnostjo/ je izpisal vsa kratična imena.

kdo/kaj napisati kaj na/v koga/kaj / po kom/čem / kam / kod
/Z vso skrbnostjo/ je na zidove po sosednjih hišah izpisal vsa imena.

iz administracije kdo/kaj označiti kaj 'glas'
Stenografka je izpisala samoglasnik /s posebnim znakom/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024

izpodmíkati, -kam, -čem, vb. impf. ad izpodmekniti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

izpostáviti -im dovršni glagol, glagol ravnanja

kdo/kaj dati, postaviti komu/čemu koga/kaj na razpolago
Tega otroka so /predvsem zaradi lastnih ambicij /preveč/ izpostavili javni sodbi in kritiki.

kdo/kaj postaviti koga/kaj
Pohabljene otroke so izpostavili (v slabo vzdrževane sirotišnice / po slabo vzdrževanih sirotišnicah).

kdo/kaj narediti opazno, poudariti kaj
Avtor je (v romanu) izpostavil predvsem glavnega junaka in njegovo duševno ter socialno stisko.

iz jezikoslovja kdo/kaj namensko postaviti kaj
Stavčni člen je /zaradi členitve po aktualnosti/ izpostavila (na začetek stavčne povedi).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024

izpreglę́dati, -glę̑dam, vb. pf. 1) die Augen aufschlagen; — zur Erkenntnis gelangen, Z.; — zdaj še le je izpregledal, jetzt erst sind ihm die Augen aufgegangen, Cig.; — 2) das Augenlicht bekommen, sehend werden, Cig.; mislimo si, da slepec izpregleda, Žnid.; — 3) = pregledati; durchschauen, Mur.; — 4) nachsehen, nachlassen, zugute halten; i. komu kaj (n. pr. dolg, kazen); — 5) fehlsehen, übersehen: i. kaj, Cig., Jan., Svet. (Rok.); — i. se, sich versehen, Navr. (Kop. sp.); — 6) ni ga bilo i., ni se dal i., er ließ sich nicht sehen, er kam nicht zum Vorschein, Levst. (Zb. sp.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

izpsíkati, -kam, -čem, vb. pf. auszischen, Mur., Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

izpuhtéti -ím tudi spuhtéti -ím dov. (ẹ́ í)
nav. ekspr. izhlapeti, izpareti: tekočina je izpuhtela; vino je izpuhtelo iz posode
// izginiti, miniti: napetost je kmalu izpuhtela; sanje so nenadoma izpuhtele (v nič); počasi ji je izpuhtela žalost iz srca / sneg je že drugi dan izpuhtel skopnel
● ekspr. počakaj, naj mu pijača izpuhti naj se strezni; ekspr. to mi je že zdavnaj izpuhtelo iz glave, spomina sem že pozabil; kam je fant že spet izpuhtel izginil

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

izpúkati, -kam, -čem, vb. pf. durch Reißen, Raufen herausbringen, ausraufen, Jan., C.; nikar, da plevoč ljuljko tudi pšenice ž njo red ne izpučete, Dalm.; travo na strehah i., Trub.; izpukane peruti, Dalm.; — auszupfen, Cig.; — i. se, sich ausfasern, sich ausfädeln, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

izpustíti -ím tudi spustíti -ím dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

v posplošenem pomenu kdo/kaj hote ali nehote premakniti ali spraviti koga/kaj iz/z/od/do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam / kdaj / od—do kdaj
/Brez pravega vzroka/ je izpustil kozarec iz rok.

v posplošenem pomenu kdo/kaj hote spraviti koga/kaj iz/z/ od/do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam / kdaj / od—do kdaj
/Zaradi pomanjkanja dokazov/ so ga /predčasno/ izpustili iz zapora.

2.1.

Iz avtomatske puške je izpustil rafal na nasprotnika.

kdo/kaj hote ne imeti za mar koga/kaj
/Samo iz gole nemarnosti/ je izpustil pomembno predavanje.

iz prava kdo/kaj hote osvoboditi koga
Izpustili so ga /pogojno/.

iz športa kdo/kaj nehote spregledati kaj
Izpustil je vratca, zato so ga diskvalificirali.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024

izróčati -am nedov. (ọ́)
1. delati, da prehaja kaj k drugemu: izročati komu denar, pisma / ko je izročal sinu posestvo, si je izgovoril preužitek / izročati pozdrave
// dajati komu kaj, zlasti na slovesen način: diplome jim je izročal dekan
2. s širokim pomenskim obsegom delati, da prehaja kaj kam z določenim namenom: izročati denar, predmete v hrambo, varstvo / sčasoma so mu izročali zahtevnejša opravila dajali / publ. obnovljeno šolo so izročali svojemu namenu
● vznes. očeta so izročali zemlji pokopavali so ga

izróčati se

knjiž.

prepuščati se, predajati se:

izročal se je težkim mislim

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

izročítelj -a m

kdor napravi, da pride kaj kam z določenim namenom

SINONIMI:

zastar. vročitelj

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024

izročíti -ím dov., izróčil (ī í)
1. napraviti, da preide kaj k drugemu: izročiti komu denar, knjigo; izročiti telegram naslovniku / izročiti posestvo sinu / izročiti komu kaj v last / ekspr. izročite mu lepe pozdrave / izročiti tuji državi storilca kaznivega dejanja
// dati komu kaj, zlasti na slovesen način: izročiti diplome, odlikovanja
♦ polit. izročiti protestno noto; veleposlanik je izročil svoja akreditivna pisma predsedniku vlade
// napraviti, da lahko kdo kaj dela, s čim razpolaga: izročiti proizvajalna sredstva delavcem / izročiti komu oblast, poveljstvo
2. napraviti, da česa, kar je kdo prej imel, nima več: premaganci so morali izročiti orožje, trdnjavo / izročiti ključe hiše, mesta
3. s širokim pomenskim obsegom napraviti, da pride kaj kam z določenim namenom: izročiti predmete v hrambo; izročiti otroka v rejo, varstvo; izročiti v promet, uporabo; izročiti teze v razpravo dati / publ.: poslopje so izročili svojemu namenu; most so že izročili prometu / izročiti zadevo odvetniku / ekspr. izročil ga je sodišču vložil je tožbo proti njemu
4. zastar. sporočiti: po otroku mu je izročil, naj ga obišče
● vznes. izročil je svojo dušo Bogu v krščanskem okolju umrl je; knjiž. izročiti kaj pozabi, v pozabo napraviti, povzročiti, da se pozabi; vznes. njegovo truplo so izročili zemlji pokopali

izročíti se

knjiž.

prepustiti se, predati se:

izročiti se usodi

/ ves se je izročil svojemu poklicu posvetil

♦

rel. izročiti se Materi božji prositi za varstvo, pomoč

izročívši

zastar.:

izročivši pismo, je odšel

izročèn

-êna -o:

skrb za otroka je bila izročena sestri

ustno izročena pravljica

blago je bilo izročeno v varstvo

●

ekspr. biti na milost in nemilost izročen komu postati, biti od koga popolnoma odvisen

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

izročíti -ím dovršni glagol, glagol ravnanja

v posplošenem pomenu kdo/kaj dati komu/čemu koga/kaj
Izročila mu je lepe pozdrave od sorodnikov.

1.1.

kdo/kaj podariti/pokloniti komu kaj
Izročila mu je knjigo (za spomin).

kdo/kaj komu/čemu kaj v/na/za kaj
Izročili so jim hišo v trajno last.

v posplošenem pomenu kdo/kaj namensko dati koga/kaj komu/čemu / v/na/za kaj / kam
Vse orožje so izročili v vojašnico.

iz politike kdo/kaj dati komu/čemu koga/kaj
Izročili so jim protestno noto.

iz religije kdo/kaj namensko dati koga/kaj komu/čemu / v/na/za kaj / kam
Izročili so se bogu.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024

izsíkati, -kam, -čem, vb. pf. 1) ausspritzen, verspritzen, Cig., C.; — 2) auszischen, nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

izskákati, -kam, -čem, vb. pf. 1) (nacheinander) herausspringen, M., Z.; — 2) i. se, sich ausspringen, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

izstopíti1 in izstópiti -im dovršni glagol, glagol premikanja

v posplošenem pomenu kdo/kaj oditi iz/z/s/od/do koga/česa / k/h komu/čemu / v/na/pod/nad/med/pred/skozi/po koga/kaj / na/v/pri/ob kom/čem / med/pod/nad/pred kom/čim kam / kod / kje
Krogla (mu) je izstopila na nasprotni strani noge.

kdo/kaj oditi iz česa / od kod
Iz stranke je izstopil šele letos.

2.1.

Zakon je /s prvim/ izstopil iz veljave.

navadno čustvenostno kdo/kaj postati viden, opazen
/Od strahu/ so (ji) oči izstopile (iz jamic).

iz alpinistike kdo/kaj sestopiti
(Iz stene) so sestopili /kot junaki/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024

izsúkati, -kam, -čem, vb. pf. herauswinden, ausdrehen, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

iztȃkati, -kam, vb. impf. ad iztočiti; ausschenken; ostanke iz sodov i.; — i. se, = iztekati se, sich ergießen, ausmünden, Jan., Let.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

iztêči -têčem tudi stêči stêčem dovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja

kaj priti iz/z/s/od—do koga/česa / k/h komu/čemu / na/v/čez/skozi koga/kaj / na/po/ob/pri kom/čem / med/pod/nad/pred kom/čim / od/do kod / kod / kam
Iz rane (mu) je izteklo preveč krvi.

iz medicine kaj izliti se
/Zaradi hudega udarca/ (mu) je izteklo oko.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024

iztresti ► ˈistrẹst istˈrẹːsen dov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

izvážati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

kdo/kaj za denar spravljati koga/kaj
(V sosednje države) so /pospešeno/ izvažali predvsem les.

iz ekonomije kdo/kaj nalagati kaj 'denar, vrednostne papirje
Kapital so /redno/ izvažali (v Švico).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024

Izvor in pomen besede »odisejada«

Kam bi uvrstili besedo odisejada? Vem, da je frazem besedna zveza ...Ali je tudi odisejada frazem oz. kaj je?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

Izvor izraza »prke« – pogovorne oblike predloga »proti«

Pozdravljeni, zanima me etimologija besede prke, s približnim pomenom proti (npr. Ena fajn gostilna je tam nek na severozahodu, prke Šišk).

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

Izvor priimka »Kropušek«

Ali lahko izvem, kam naj se obrnem za razlago priimka Kropušek?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

Izvor pripone -s v zemljepisnih imenih vzhodnih Alp

Zanima me, kakšen je (etimološki) izvor pripone -s v zemljepisnih imenih vzhodnih Alp od Furlanije, preko Tirolske do Švice.

Mišljena so imena:

Furlanija: Attimis (slovensko: Ahten), Nimis (slovensko: Neme), Susans, Anduins, Cesclans, Tualis, Sauris itd.;
Južna Tirolska (I) (nemško/italijansko): Kiens/Chienes, Sauders/San Maurizio, Tisens/Tesimo, Tscherms/Cermes, Schluderns/Sluderno itd.;
Tirolska (A): Wattens, Grinzens, Lüsens, Zams itd.;
Švica: Rhäzüns, Tamins, Zizers, Igis, Sargans itd.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

izžmíkati, -kam, -čem, vb. pf. ausdrücken, Meg.; auspressen, Mur., Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

jàboko -a s
1. jabolko, sad jablane: Jaboko KM 1790, A2b; Alma; jaboko KOJ 1833, 150; vſzi ſztem prvim cslovekom, Jaboko ſzmo jeli BKM 1789, 105; ki vecs-krát li edno jaboko vkrádne KM 1790, 52; kam ſzmo prisli po jaboki ocsév SŠ 1796, 147; Vino, lêpi szád, jáboka KAJ 1870, 28
2. jabolku podoben predmet: Obari me, liki jaboki vu ôki TA 1848, 12

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

jádrati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; jádranje (ȃ) ~ po jezeru; ~ z jadralnim letalom; poud. Kam pa ~a ta človek |gre|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

jájčevec jájčevca samostalnik moškega spola [jájčevəc]

kulturna rastlina z ovalnimi dlakavimi listi in navadno temno vijoličastimi podolgovatimi mesnatimi plodovi; primerjaj lat. Solanum melongena; SINONIMI: manj formalno melancan, manj formalno melancana

1.1.

;

SINONIMI:

manj formalno melancan, manj formalno melancana

ETIMOLOGIJA: ↑jajce

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

járem Frazemi s sestavino járem:
skočíti v zakónski járem, skók v zakónski járem, stopíti v zakónski járem, vpréči kóga v járem [čésa], zakónski járem

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

jaríti 2., -ím, vb. impf. 1) = poditi: kam jariš živino? Z.; — 2) j. se, Wellen bilden, sich kräuseln: voda se jari tam, kjer črez kamen teče, (jer-) Svet. (Rok.); kdaj se bo voda jarila v Betezdi, so čakali, (jer-) Ravn.; wirbeln: potok se jari, (jer-) V.-Cig.; schäumen, M.; voda se jari, kjer se s silo kam zaganja, (jer-) Dol.; — prim. 2. jar.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

jariti ► ˈjaːrėt -ėn nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

jasnovíden -dna -o prid. (í ī)
1. sposoben ugotavljati, zaznavati prostorsko ali časovno oddaljene stvari brez posredovanja čutnih organov: jasnoviden človek
2. ki jasno, bistro vidi, presoja: jasnovidni kritik, pisatelj; nekaj jasnovidnih ljudi je le opazilo, kam vodi ropanje narave

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

jȃvkati, -kam, -čem, vb. impf. jammern, ächzen, wehklagen; teta je javkala po nemško in laško, Jurč.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

jávljanje na policíjski postáji -a -- -- -- s

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ję́drn 2., adj. = jadrn, schnell, hurtig, Dict., ogr.-Mik.; jedrno, schnell, flugs, Meg., Dict., Trub., C.; pojdite jedrno vunkaj na ceste, Schönl.; Jedrno začutim, Kam zeva še dalj, Vod. (Pes.); — prim. stsl. jędrъ = hiter.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

jemáti jêmljem nedov., jemljíte; jemál (á é)
1. delati, da prehaja kaj k osebku zlasti s prijemom z roko: delavci so jemali orodje in odhajali; jemali so ji jabolka iz rok in jedli; pazljivo je jemala denar od kupca; garderoberka je z eno roko jemala obleko, z drugo pa dajala listke / jemati kri z brizgalko; jemati vzorce kamnin / jemati zrnje v dlani prijemati, zajemati; jemati otroka v naročje, pribor v roke / jemati denar na posodo; jemati zemljo v zakup
// delati, da je kdo, kaj kje skupaj z osebkom, pri osebku: na pot jemlje le najnujnejše; otrok ne smete jemati v gostilno / na potovanja jemlje s seboj tudi družino / ne jemlji dežnika, saj bo sonce
// prevzemati, dvigati: kupci so jemali blago pri posebnem okencu; med njegovo odsotnostjo je jemala plačo zanj / dopust navadno jemlje za mesec avgust
2. delati, da prehaja kaj k osebku navadno v posest
a) kar se mu da, ponudi: dajati je bolje kot jemati; jemati darila, podkupnino; nerad je jemal podporo od staršev
b) kar je na razpolago: jemal je le dobro blago; za tako nalogo je jemal le najpogumnejše / pog. spet jemljejo borovnice odkupujejo / turisti jemljejo najraje sobe ob morju najemajo; jemati na vlaku drugi razred
c) kar se ne da: okupator je v zasedenih deželah jemal dragocenosti; mlinarji so jemali preveliko merico; če jim niso dajali, so jemali s silo; jemati si vedno več pravic, svobode / kot grožnja otrokom poredne otroke jemljejo cigani / jemati davke, obresti zahtevati / evfem. še kot otrok se je naučil jemati krasti / star. jemali so trdnjavo za trdnjavo zavzemali, osvajali
č) zaradi pravil igre: pri kartanju je zmeraj jemal / jemati s kraljico kmete izločati jih iz igre
3. navadno z dajalnikom delati, da kdo česa nima več proti svoji volji: pred poukom je jemala otrokom igrače, da bi pazili; s silo so jim jemali orožje iz rok / jemati staršem otroke / jemali so jim čine, naslove, pravice / jemati ljudem delo, zaslužek
// povzročati, delati, da ima kdo, kaj česa manj ali nima več: jemali so bogatim in dajali revnim; kri so mu jemali, ne pa dajali / družabno življenje jim jemlje dosti časa; jemati komu pogum, ugled, voljo / sosednja hiša nam jemlje svetlobo; plevel jemlje zemlji hranilne snovi / ekspr. povodnji so jim jemale pridelke
4. povzročati, delati, da je česa manj ali ni več: jemati od celote; jemal je in dodajal, dokler ni bila mera točna / na enem koncu vrta je prst jemal in jo nosil na drugega; pomladansko sonce jemlje sneg tali; na tem bregu voda material jemlje odnaša / ekspr. pomladi in jeseni so jemale bolne ljudi spomladi in jeseni so navadno umirali
// ekspr. delati, povzročati, da kdo postaja bolj suh, manj krepek: bolezen ga je vidno jemala; brezoseb. nisem mu mogel pomagati, čeprav sem videl, kako ga jemlje
5. delati, da kdo, kaj kam pride, se kje vključi z določenim namenom; sprejemati:
a) navadno s prislovnim določilom: v podjetju spet jemljejo nove delavce; na tej šoli bodo jemali le odlične učence / takih fantov ne jemljejo v svojo družbo / jemati abonente na hrano in stanovanje; jemati absolvente v službo
b) z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom: po prvem bodo spet jemali v čiščenje; jemati čevlje v popravilo / jemati kaj v obravnavo, pretres obravnavati kaj; jemati okoliščine v poštev upoštevati jih, računati z njimi
// delati, da pride kdo z osebkom v kak odnos: pogostoma so jo jemali za botro; bajtarske sinove so takrat jemali za hlapce / knjiž. jemati koga v zakon poročati se s kom; jemali so jih za žene se poročali z njimi
6. s prislovnim določilom delati, da pride kaj z določenega mesta: jemati z loparjem kruh iz peči; jemati opeko s strehe, verižico z vratu / spomladi jemljejo repo iz jame
// delati, da pride kaj od kod, kjer je bilo z določenim namenom: zaradi revščine so morali jemati otroke iz šol / jemati obleko iz čiščenja, prtljago iz garderobe / jemati denar iz obtoka; zaradi poostrene cenzure so začeli jemati s programa najboljša dela
7. s prislovnim določilom oskrbovati se iz kakega vira: denar za plače so jemali iz dotacij; jemati izraze iz živega govora; rastlina jemlje hranilne snovi iz zemlje črpa, dobiva; ekspr. le kje bo jemal, da bo vse vrnil; od kod jemlje dobro voljo, da se zmeraj smeje / celo leto je jemal zelenjavo pri nas, pa je še ni plačal; pog.: knjige jemlje v knjižnici si izposoja; kavo jemlje zmeraj v isti trgovini kupuje, nabavlja
8. pog., z oslabljenim pomenom delati kaj za predmet dela: pri čiščenju je jemala preveč tal, da bi delo temeljito opravila; kosci so jemali vsakič po četrt travnika / tekla je po stopnicah in jemala po dve hkrati preskakovala
// v zvezi z za uporabljati, imeti: za osnovo jemlje grob material; za svoje slike jemlje vedno le motive iz narave
// predelovati (pri pouku), obravnavati: pri zgodovini jemljejo preseljevanje narodov; tega še niso jemali / šol. žarg. jemati naprej obravnavati novo snov
9. s prislovnim določilom načina imeti določen odnos do česa: tega opozorila ne smete jemati za šalo; ekspr. njegove besede jemljejo za čisto resnico; jemati kaj resno, tragično; jemati njegovo odločitev kot nespremenljivo dejstvo / jemati pravo kot skupek predpisov / jemati koga za zgled
10. delati, da pride kaj v telo: jemlje tablete proti glavobolu; zdravilo jemljite v predpisani količini; jemati kapljice uživati jih / jemati kapljice za oči kapati si jih v oči
11. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: jemati mero za zavese; star. jemati slovo (od koga, česa) poslavljati se
● pog., ekspr. vse jemlje hudič, vrag vse propada; ekspr. nenavadna lepota jim je jemala dih zaradi nenavadne lepote so bili zelo prevzeti; pog., ekspr. stroji so jemali konec na dežju se kvarili, uničevali; pog., ekspr. čisto sam konec jemlje umira; pog. avtobus jemlje potnike na vseh postajah se ustavlja, da potniki vstopijo; to drevo jemlje preveč prostora zavzema; pog. jemal je ure iz angleščine zasebno se je je učil; pog. močna svetloba mu je jemala vid ga je slepila; besede mi je jemal z jezika, iz ust govoril je prav to, kar sem hotel govoriti jaz; ekspr. njenega imena ne smeš jemati na jezik omenjati, izgovarjati; ekspr. jemati koga na muho, na piko imeti ga za predmet napadov, obtožb, šal, zanimanja; ekspr. jemati krivdo, odgovornost nase biti pripravljen sprejeti (vse) posledice svoje ali tuje krivde; ekspr. jemljem na znanje izraža informiranost o stvari, ki se obravnava; star. delal se je, kakor da ga ne jemlje v mar se ne meni zanj; ekspr. očeta je redkokdaj jemal v misel ga omenjal, se ga spominjal; to knjigo je večkrat jemal v roke jo prebiral, bral; ekspr. z žalostjo jemljem pero v roke začenjam pisati, pišem; jemati koga v varstvo, zaščito (pred kom, čim) braniti ga, varovati ga; ekspr. jemlje resnico v zakup misli, da jo samo on pozna; jemati rezultate ankete s pridržkom ne upoštevati jih, ne zaupati jim popolnoma; v službi ima toliko dela, da ga jemlje tudi domov da dela za službo tudi doma; nižje pog. jaz bom pel naprej, ti boš pa jemal čez z višjim glasom spremljal melodijo; pog. jemati (zanke) dol snemati; pog. jemati besedo nazaj preklicevati obljubo, sklep, izjavo; pog. kupljenih stvari v tej trgovini ne jemljejo nazaj ne zamenjujejo, ne sprejemajo; pog. previsoko jemlješ poješ, igraš previsoke tone; zastar. sod je jemal dobrih petdeset litrov meril, držal; knjiž. jemati si ženske imeti z njimi spolne odnose; pog. to si preveč jemlje k srcu zaradi tega se preveč žalosti, vznemirja

jemáti se

ekspr., s prislovnim določilom

pojavljati se, prihajati:

le od kod se jemlje toliko ljudi

knjiž. beli oblaki so se jemali izza gora

jemáje

opekla se je, jemaje kruh iz peči

jemljóč

-a -e knjiž.:

gledal ga je skrivaj, jemljoč denar iz žepa

pamet jemljoča novica

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

jemati ► ˈjeːmat -ml’en nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

jẹ̄njati -am dov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

Je pravilno »Šentjurij« ali »Šentjur na Dolenjskem«?

Zanima me, kako je s sklanjanjem krajevnega imena Šentjurij, rojstnega kraja Toneta Pavčka. Slovnično je pravilno v Šentjuriju na Dolenjskem, a se je pri krajanih ustalila raba v Šentjurju na Dolenjskem. Zanima me, kateri zapis je pravilen.

Zahvaljujem se vam za odgovor in vas lepo pozdravljam.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

jerebíčka -e ž (í)
1. manjšalnica od jerebica: mlade jerebičke
2. ekspr. drobno, ljubko dekle: najbolj mi je všeč tistale jerebička / kot nagovor kam greš, jerebička

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

jéza Frazemi s sestavino jéza:
bíti hítre jéze, bíti nágle jéze, bléd od jéze, kúhati jézo [na kóga/kàj], peníti se od jéze, píhati od jéze, pozelenéti od jéze, prebledéti od jéze, rdèč od jéze, strésati jézo na kóga/kàj, strésti jézo na kóga/kàj, zardéti od jéze, zelèn od jéze, zelenéti od jéze

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

jêzik Frazemi s sestavino jêzik:
beséda gré kómu težkó z jezíka, bíti óstrega jezíka, bíti strupénega jezíka, brez dláke na jezíku, bŕzdati jêzik, dobíti píko na jezíku, dólg jêzik, držáti jêzik za zobmí, govoríti ísti jêzik, iméti [dôbro] namázan jêzik, iméti dólg jêzik, iméti [dólg, ták] jêzik kot kráva rép, iméti jêzik kot káča, iméti jêzik óster kot mèč, iméti kàj na jezíku, iméti kàj na kôncu jezíka, iméti nabrúšen jêzik, iméti óster jêzik, iméti píko na jezíku, iméti strupén jêzik, jêzik srbí kóga, jêzik têče kómu kàkor mlín, jêzik za zóbe, káčji jêzik, máčka je snédla jêzik kómu, na jezíku méd, v sŕcu léd, nájti skúpni jêzik, namázan jêzik, ne iméti dláke na jezíku, ti je múca jêzik snédla, ugrízniti se v jêzik, vzéti kómu besédo z jezíka

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

Jezikovne izbire: »delavnik« in »delovnik«

Želel bi izvedeti, kdaj uporabljamo besedo delavnik in kdaj besedo delovnik. V raznih besedilih se namreč glede tega pojavlja kar nekaj nejasnosti. Ali razmišljam pravilno, ko menim, da se beseda delovnik nanaša na vse, kar je povezano s samim delom (prim. delovni dan, delovni čas, delovni pogoji ...), medtem ko se beseda delavnik nanaša na osebo, torej na delavca (prim. Človek je delaven. v pomenu 'voljan je dela, rad dela')?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

Jezikovne izbire: o zamenljivosti veznikov »kako« in »da«

Nekaj glede rabe vezniške rabe besede kako sem našla v SSKJ. Zanima pa me, ali je v spodnjih primerih kakšna razlika v pomenu, če je uporabljen veznik da oziroma kako. Zdi se mi, da je vsaj včasih v navedenih povedih bilo bolj zaželjeno, da se uporabi da, ne pa kako. Ali to še vedno velja? Ali bi kako lahko pomenil tudi na kakšen način?

Pripovedoval je, kako/da je oče velikokrat prišel šele zjutraj domov.
Spomnim se, kako/da smo včasih na roke kosili travnik za hišo.
Siti smo bili njegovih obljub, kako/da nas bo peljal na izlet.
Videla sem, kako/da je soseda obrezovala živo mejo.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

Jezikovne izbire: predloga »zunaj« in »iz« ob odgovoru na vprašanje »Kam?«

Je lahko predlog zunaj (npr. zunaj regije) odgovor na vprašanje kam? Na primer: igralnico bodo preselili zunaj/izven občine.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

jéž jéža samostalnik moškega spola [jéš jéža]

manjši sesalec z bodicami po hrbtu, kratkimi nogami in koničastim gobcem, ki živi v gozdu in se v nevarnosti lahko zvije v kroglo; primerjaj lat. Erinaceinae

žival s kroglastim telesom in številnimi premičnimi bodicami, ki živi na morskem dnu; primerjaj lat. Echinoidea; SINONIMI: ježek, morski jež, iz zoologije morski ježek

manj formalno vrtljivi kovinski nastavek z zobmi za rahljanje zemlje, ki se pritrdi na kultivator

STALNE ZVEZE: beloprsi jež, morski jež
FRAZEOLOGIJA: jebati ježa
ETIMOLOGIJA: = cslov. ježь, hrv., srb. jȇž, rus. ëž, slovaš. jež < pslov. *ježь = litov. ežỹs, ẽžis, latv. ezis, frig. ézis < ide. *h1eg'hi̯o-, sorodno s stvnem. igil, nem. Igel, gr. ekhĩnos in arm. ozni, verjetno iz ide. *h1eg'hi- ‛kača’, prvotno torej *‛tisti, ki žre kače’ - več ...

jǫ́kati, -kam, -čem, vb. impf. weinen; tudi: jokati se; j. (se) nad kom (čim), über jemanden (etwas) weinen, Met.-Mik.; j. (se) po kom (čem), einem nachweinen, etwas bejammern, Cig.; nima se čemu jokati, er hat keinen Grund zu weinen, Cig.; k otroku se joka, ihre Niederkunft ist nahe, Guts.-Cig.; — sneg se joka, joče, der Schnee schmilzt, Z., Dol.-LjZv., jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

k predl. z daj.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

k, (h pred k in g), praep. c. dat. kaže 1) kam je kaj namerjeno, obrnjeno, zu; k oknu stopiti; k ognju kaj pristaviti; k stricu iti; vsak ima prste k sebi obrnjene, Npreg.-Mik.; k sebi kreniti, (z. B. mit einem Fuhrwerk) sich links wenden, (opp. od sebe); — k večerji, k maši, k izpovedi iti; — k dežju se pripravlja, ein Regenwetter ist im Anzuge; — pridejati, prišteti k čemu kaj; — 2) namen, primernost: zu; k čemu ti bo to? wozu wird dir dies dienen? — k temu, darnach; tudi vse drugo je bilo k temu, war dem angemessen, Svet. (Rok.); — 3) čas, kateremu se kako dejanje bliža: gegen; k jutru, k večeru, k mraku; k noči pridem, jvzhŠt.; k božiču, k sv. trem kraljem; na večer k sv. Ivanu, Navr. (Let.); — k letu, übers Jahr; — h krati (h kratu), unter einem, Cig.; (k prvemu, k drugemu, erstens, zweitens, Cig., Trub., Krelj; tudi narod tako govori; k zadnjemu, Jsvkr.; menda po nem. "zum ersten" itd.); — 4) razmerje: zu: ljubezen k domovini, zvestoba k rodovini cesarski, Levst. (Nauk); — narod "k" tudi pred drugimi soglasniki (razen v, j, h, l, m, n), kakor "h" izgovarja: prim. Cv. IX. 1.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

káča káče samostalnik ženskega spola [káča]

plazilec brez nog in z dolgim valjastim telesom; primerjaj lat. Serpentes

1.1.

mitološko bitje z dolgim kačjim trupom in glavo, pogosto upodobljeno v templjih, svetiščih

ozek, podolgovat predmet iz mehkega materiala

ekspresivno dolga vijugasta vrsta česa, kar se počasi premika

znamenje kitajskega horoskopa med zmajem in konjem

5.1.

slabšalno kdor je hudoben, nesramen ali se mu to pripisuje

STALNE ZVEZE: mlečna kača, morska kača, pernata kača
FRAZEOLOGIJA: asfaltna kača, dolg kot jara kača, imeti kačo v žepu, jara kača, kača v žepu, kot bi koga pičila kača, povest o jari kači, rediti kačo na prsih, sikati kot kača, skrivati koga, kaj kot kača noge, viti se kot kača, vleči se kot jara kača, zgodba o jari kači, zvijati se kot kača, zvit kot kača, železna kača, Kogar je pičila kača, se boji zvite vrvi.
ETIMOLOGIJA: = hrv. nar. kȁča, prvotneje morda ‛modras’, iz *kačiti ‛dvigati se, skakati’ (sorodno s ↑skakati), prvotno torej ‛skakač’ - več ...

kadíti, -ím, vb. impf. 1) einen Rauch machen, räuchern; po hiši kaditi, das Haus einräuchern; k. koga, kaj, bähen, räuchern; kadila sem otroka, mazala sem ga, pa ni nič pomagalo, jvzhŠt.; — k. meso, das Fleisch selchen; — z žveplom sode k., die Fässer mit Schwefel einbrennen, Cig.; pojdi se kadit, mache, dass du weiter kommst, pack dich! jvzhŠt.; k. komu, jemandem Räucherwerk streuen: mene so zapustili in kade drugim bogom, Dalm.; — k. komu, jemanden lobhudeln, ihm Weihrauch streuen (z. B. in Reden); — k. se, rauchen; kadi se iz peči; kadi se po sobi; kadi se po gorah, es ist Höhenrauch; peč se kadi der Ofen raucht; njih pusta (= opustošena) dežela se kadi, Dalm.; kri se kadi in teče v potokih, Jap.-Valj. (Rad); — kadi se mu pod nos, es verdrießt ihn, Cig., jvzhŠt.; = kadi se mu, ZgD.; Babilončanom vse to zvedšim (nam. zvedevšim) se je grozno kadilo, Ravn.; — 2) k. (tobak), (Tabak) rauchen; ali kadiš? ne kadim; k. cigare; — 3) Staub machen: kaj tako kadiš? jvzhŠt.; k. jo kam, schnell gehen, Z.; to sta jo kadila! UčT.; — k. se, stauben: kadi se po cesti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

káfra Frazemi s sestavino káfra:
izgíniti kot káfra

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

káj1 čésa zaim., čému, káj, čém, čím (ā ẹ̄)
1. izraža vprašanje po neznani stvari, pojavu: kaj leži na mizi? kaj se je zgodilo? iz česa je to narejeno? čemu se smeješ? kaj vidiš? na kaj misliš? po kaj si prišla? o čem govoriš? s čim se igraš? / nav. ekspr., s samostalniško rabljenim pridevnikom: kaj lepega si prinesel? kaj takega si mu povedal, da je ves prebledel? ; kaj bo dobrega? kot nagovor kakšne novice prinašate; kaj želite / elipt.: kaj boš pa zdaj; kaj pa, če ga ne bo? E, kaj, nič ne bo; kaj pa dežnik, ali ga imaš; denar ima, ali kaj, ko pa ne ve kam z njim; pog. Kaj? kot vprašanje po nerazumljeni trditvi prosim / v vezniški rabi, v vprašalnih odvisnih stavkih vseeno mi je, kaj ljudje govorijo; elipt. s tovariši se pogovori, kako in kaj
// v neosebni rabi izraža vprašanje po neznanem sploh: kaj je švignilo čez cesto, maček ali senca? kaj je zaropotalo po stopnicah?
2. v povedni rabi izraža vprašanje po opredelitvi, stanju osebka: kaj je ta človek (po poklicu)? kaj je to? / elipt. menda je pijan ali kaj
● kaj (pa) je kaj se dogaja; ekspr. kaj je spet izraža nestrpnost, nejevoljo; kaj ti je, ali si bolna izraža vprašanje po stanju, razpoloženju; ekspr. le kaj je na njej, da je tako privlačna izraža začudenje nad ugodnim mnenjem o njej; ekspr. kaj bo iz tega izraža skrb, strah pred prihodnostjo; ekspr. misli, da je bogve kaj zelo pomemben, imeniten; pog. kaj, če bi šla v kino izraža željo, predlog; ekspr. kaj revež, da je le pošten izraža pomembnost prve, predhodne trditve; ekspr. kaj za to, če ni mlada izraža nepomembnost povedanega; ekspr. to so res velike reči, kaj meniš izraža močno podkrepitev trditve; ekspr. kaj se da tu napraviti izraža zelo slab, brezupen položaj; ekspr. oh, kaj sem dočakal kako velika nesreča me je zadela; ekspr. kaj hočemo, stari smo izraža sprijaznjenje z danimi dejstvi; pog. kaj si imel v matematiki katero oceno; ekspr. kaj ne poveste, da je res ušel izraža začudenje, presenečenje; ekspr. kaj se to pravi, nimam časa izraža zavrnitev, odklonitev; pog., ekspr. nad naju se je spravilo osem, kaj pravim, deset pobalinov izraža stopnjevanje z dodatno trditvijo; ekspr. kaj vse ti (ne) pride na misel izraža začudenje, zavrnitev; ekspr. odšel je kaj vem kam ne ve se kam; pog., ekspr. bilo jih je kaj jaz vem koliko zelo veliko; ekspr. toliko piješ, le čemu je to podobno izraža nejevoljo; po čem je vino izraža vprašanje po ceni; ne vem, pri čem sem kakšen je moj položaj; ne ve, s čim naj plača s katerim plačilnim sredstvom; izraža nezmožnost plačila; ne vem, kaj za ena ženska je bila katera, kakšna; sam.: ne sme se ocenjevati samo kaj, ampak tudi kako

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

kāj1 čẹ̄sa zaim.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

káj, I. pron. interr. 1) v vprašanju direktnem in indirektnem: was? kaj bo dobrega? was bringst du Gutes? po čem? wie theuer; ne vem, kaj mi je storiti, ich weiß nicht, was ich anfangen soll; — warum? kaj se smeješ? kaj bi molčal? — čemu, k čemu? zu welchem Zwecke? warum? čemu srditi se nad ljudstvom? Ravn.; — včasi je treba nekaj dopolniti: wie? kaj? celo sovražniki njegovi ga hvalijo? Cig., (= kaj praviš?); — kaj, ko bi zdaj prišel? wie, wenn er jetzt käme? Cig.; (= kaj bi bilo, kaj bi se zgodilo, ko ...?); — dogovorili se bomo, kaj in kako, wir werden das Was und Wie besprechen, Cig.; svarim ga, ali kaj (aber was hilft es), ker me ne posluša; — 2) v vzkliku: kaj meni za to! was geht das mich an! kaj pa (pak)! kaj pa (pak) da! allerdings! freilich! natürlich! das will ich meinen! kaj pa da! tako bi že utegnilo biti prav, Str.; tudi: kajpada = seveda, Cv., nk.; balo je imela, veliko balo, kajpada! LjZv.; prvi namen mu je kajpada čednost priporočati mladini, Cv.; kaj še! warum nicht gar! pa kaj še! (doch, was sage ich!) desetkrat pametnejših besedi je od tebe, Cig.; kakor rosa vročino hladi, tako de dobro lepa beseda, kaj! od velicega daru boljša je lepa beseda, Ravn.; kaj bi! kaj bi tisto! lassen wir das! ali si govoril ž njim? — kaj govoril! še videl ga nisem! ich habe ihn nicht einmal gesehen, geschweige denn gesprochen; — "kaj" se rabi za vprašalno besedico; kaj ne? nicht wahr? kaj tako mi vračaš mojo ljubezen? so also vergiltst du mir meine Liebe? kaj me nič več ne poznaš? kennst du mich denn nicht mehr? — II. pron. indef. kàj, 1) etwas; povej nam kaj, erzähle uns etwas! kaj lepega, etwas Schönes; — on je za kaj, taugt zu etwas; (čemu človek = priden, vreden č., ogr.-Raič [Let.]); imaš kaj denarjev? hast du ein Geld? — eno leto ali kaj, beiläufig ein Jahr; — v vprašanjih: kako je kaj? wie geht es? kam pa kaj zahajaš? wo pflegst du hinzugehen? — (beseda "kaj" je poudarjena) za glagolom "imeti": nimam ti kaj povedati, ich habe dir nichts zu sagen; nimam mu kaj dati, ich habe nichts, was ich ihm geben könnte, ich kann ihm nichts geben; ima s čim plačati, er hat die Mittel es zu bezahlen; kdor ima s čim, lahko gre v Rim, Npreg.-Cig.; nimam s čim dolg plačati, ich habe nicht die Mittel, das Geld, die Schuld zu bezahlen; — ne morem kaj komu (čemu), ich kann jemanden nicht meistern, eine Sache nicht bewältigen; misli, da ne more kaj tolikemu opravilu, Ravn.; sam ji ne morem kaj, allein kann ich ihrer nicht Herr werden, Vrt.; ne morem vsemu kaj, ich kann nicht alles bewältigen, Levst. (M.); tudi mati ni mogla vsemu kaj, auch die Mutter vermochte nicht alles, Vrt.; ne morem si kaj, da ne bi —, ich kann nicht umhin —; — 2) kaj = etwas Bedeutendes: da je kaj, daß es eine Pracht, eine Freude ist; voli so debeli, da je kaj; peli smo, da je bilo kaj; ljudstva je bilo, da je bilo kaj; — besonders viel, recht viel: bilo je kaj ljudstva na bregu, C.; letos je bilo kaj gob, Lašče-Levst. (Rok.); — sehr, recht; kaj malo, gar wenig, Cig.; to je kaj lepo, das ist recht schön, C., Levst. (Rok.); to mi kaj diši, das schmeckt mir köstlich, Cig.; tega smo kaj namlatili! den haben wir gehörig geprügelt, C.; ni mi nič kaj dobro, es ist mir nicht recht wohl, Z.; — III. 1) pron. rel. = kar, na vzhodu; kaj so najhujše mogli, Krelj; kaj več — s tem manje, Krelj; kaj goder = kar koli Ev. tirn.-Mik.; — 2) conj. = da, na vzhodu; kaj pomeni to, kaj Peter in Johanes zraven tečeta, Krelj; rekel mi je, kaj bode prišel, Mik.; — = ker: zato me črti, kaj ga nisem hotela vzeti, BlKr.-Levst. (M.); — = kadar (ko): tisto leto, kaj sem k vam prišel, BlKr.-Levst. (Rok.); — s čim, sobald, brž ko, Cig., Jan., Levst. (Sl. Spr.); = čim, Levst. (Sl. Spr.); — čim — tem, je—desto; čim več, tem bolje.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

-kaj poudarjalna členica,

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

Kaj je bolje: »soditi« ali »spadati«?

Zanima me, ali določena stvar ali ideja nekam spada (to se mi zdi po občutku primernejše) ali sodi (težava z dvojnikom soditi tekmo)? Hvala in lep pozdrav.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

Kako izgovoriti členek »predvsem« in kje se o tem poučiti?

Prosim, če mi lahko poveste, v katerem aktualnem jezikovnem priročniku lahko najdem fonetični zapis posamezne besede SKJ.

Npr., kam naj pogledam, če želim izvedeti, kako se pravilno zapiše (v oglatih oklepajih) izgovor besede PREDVSEM?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

Kako je prav: »do tja« ali »do tam«

V knjižnem jeziku je pravilna raba do tja, saj s prislovom tja odgovarjamo na vprašanje Kam?, s tam pa na vprašanje Kje?. Torej:

Kje je škatla? – Tam je.
Kam boš dal škatlo? – Tja.

Je pa že v SSKJ zapisana tudi raba tam v pomenu 'tja', ki je označena kot narečna. Iz narečij nato prehaja tudi v zapisana besedila, saj jo v Gigafidi 2.0 v zvezi do tam najdemo 664-krat, kar pa je bistveno redkeje kot bolj knjižna zveza do tja s skoraj 4000 pojavitvami.

Na pogostost rabe do tam verjetno vpliva tudi nasprotna zveza od tam (morda prek od tam do tam, kjer oblika od tam do tja v korpusu ni izpričana), ki pa odgovarja na vprašanje Od kod?.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

Kako slovenimo izraz »room service«?

Kako ustrezno prevedemo angleški izraz room service; slovensko postrežbav sobo ali postrežba v sobi?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

kám1 prisl. (ā)
1. izraža vprašanje po kraju, proti kateremu je dejanje usmerjeno ali ga doseže: kam greš? kam je izginil? kam boš to zapisal? / kam si se zagledal; elipt.: kam zdaj? od kod in kam, tovariš? kam pa, kam, bratec? skril se je v klet ali kam menda v klet / ekspr. kam boš (šel) sam ob tej pozni uri! saj ne moreš nikamor; nikar ne hodi / v vezniški rabi, v vprašalnih odvisnih stavkih: gleda, kam bi sedel; vidiš, kam si zašel; pokazal je, do kam naj odkosijo; elipt. rad bi šel na počitnice, pa ne ve kam
2. ekspr., v retoričnem vprašanju izraža začudenje, odklonitev: kam pa pridemo, če bo vsak delal po svoje; le kam je gledal, ko se je oženil z njo
● ekspr. le kam boš z denarjem denarja imaš toliko, da ga ne boš mogel porabiti; pog. gledala ga je, a ni vedela, kam bi ga dala ni se mogla spomniti, kdo je; ekspr. odšel je kaj vem kam ne ve se kam; ekspr. zdaj pa ne ve ne kod ne kam je v položaju brez izhoda; star. takemu človeku ne bi zaupal psa, kam šele sina kaj šele; prim. bogve, kdove

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

kàm2 prisl. (ȁ)
izraža usmerjenost v nedoločen, poljuben kraj ali dosego tega kraja: ali boš kam odpotoval? le redko ga kam povabijo; pojdi v Ljubljano ali kam drugam; skril se bom kam, kjer me ne poznajo, v hribe kam / dospeti, priti kam; elipt. fant mora kam proč / mislili smo, da si kam šel; pridelka je toliko, da ga ne bodo imeli kam spraviti
● ekspr. hudo je, če nimaš na svetu kam nikamor iti, zateči se; nar. pojdi kam, da se res ženi beži no, beži; saj ni mogoče; prim. malokam, marsikam, redkokam

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

kám vpraš. smer. prostor. prisl. zaim. (á/ȃ)
1. ~ odhajaš; Ni vedel, ~ ga nosi življenje; ~ drugam naj pridem
2. poud.: ~ vse so odšli za svojimi cilji |na vse strani|; ~ pa pridemo, če bo vsak delal po svoje |nikamor, v brezvladje|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

kàm poljubn. smer. prostor. prisl. zaim. (ȁ) Ali boš ~ odpotoval; Se bo že dalo ~ uiti; Naj se že ~ odpravi; Morali bi ga poslati ~ drugam

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

kàm smer. prostor. prisl. zaim.

izraža usmerjenost v nedoločeni, poljubni kraj ali dosego tega kraja

SINONIMI:

neustrez. nekam

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024

kam je sestavina izrazov

Kam pa pridemo brez domišljija

V VARIANTI IZRAZOV: Kamor je šel bik, naj gre še štrik

Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov, prva izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

kām prisl.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

kám, adv. I. interr. wohin? kam greš? kam li? wohin denn doch, Levst.; kam to, wohin doch? C.; ne vem ne kod ne kam, ich weiß weder aus noch ein; — v vzkliku: kam smo prišli! wohin sind wir gekommen! — pred komparativom: viel, weit; kam lepši, viel schöner, C.; — kam ne, geschweige denn: on bi cigana ukanil, kam ne bi mene, C.; = kam li: on nema peneza, kam li goldinar, C.; = kam li še, Vrt.; — II. indef. kàm, irgendwohin; kam drugam, sonst wohin; pojdi (si) kam! warum nicht gar! Levst. (M.); — ni kam iti v tem vremenu, in diesem Wetter kann man nirgendshin gehen; — kam — kam, sowohl als auch: smrt kam bogate kam nevoljne jednako jemlje, ogr.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

kàm prisl.
1. kam, izraža vprašanje po kraju, proti kateremu je dejanje usmerjeno: hová? (kam?) AIN 1876, 26; Oh kam ſzmo prisli po jaboki ocsév SŠ 1796, 147
2. izraža usmerjenost v nedoločen kraj: Csi bi odleto dalecs kam, Vejm bi me ti najso i tam BKM 1789, 220
3. v oziralnih odvisnikih kamor, za izražanje poljubnosti kraja, proti kateremu je dejanje usmerjeno: na czejlom ſzvejti kam ſzo vö poſzlani predgat KŠ 1771, 338; Kam pride, tam je vsze na pobegi, ka lih odbej'sati more KOJ 1848, 4
4. delno: Vnougi ſzvoj fundamentom kam ſzvojega blá'senſztva, Kam ſzojga priſeſztnoga tú'snoga dugoványa Zdaj je polo'so SIZ 1807, 55; szo namejnili piszati: kám záto, da sze potrejbna skér more szpraviti KOJ 1833, V; kám záto, ár szo oni rodjeni kám záto, da sze potrejbna skér more szpraviti KOJ 1833, IIII; vszáki genitivus casus je vugibliv vu vogrszkom jeziki kám v jedninszkom, kám vno'sinszkom racsúni KOJ 1833, 20; kam záto, ka szo szkoro ne zmogli, kam záto, ka szo sze tak bojali KOJ 1914, 102; Csi kam ládavcov, kam ládanya vecs jeszte AIN 1876, 17

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

kam [kám] zaimek

kam?

PRIMERJAJ: do kam

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

kam prislov

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

kam1 prisl., F4, quò, kam; quò vadis, kam grèṡh; quonam? kam takú? quorsum? kam?

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

kam2 prisl., F10, aliorsum, kam drugam; aliquo, kei kam; aliquorsum, kam na enu meiſtu; aliubi, kam drugam; ferre se aliquo, kam raiṡhati; illuvies, enu meiſtu kam ſe ſtejkajo vſe neſnage; lama, -ae, ena jama kam ſe voda ṡbira, luṡha; proluvies, -ei, meiſtu kam ſe vſe neſnage ſteikajo, pomye; quovis, kamer hozhe, kam hozheṡ; sequester, -ra, -rum, tuiſtu blagú, kateru ſe ṡahrani, ali kam poloṡhy, ṡa kateru je pravda, komer ſliſhi

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

kam prisl. 1. kam: kam bosh bejshal pred Bugam ǀ povej nam, kam rayshash ǀ kadar sgubish G: Boga kam ga gresh yskati 2. kamor: kam ti ſi nemenil pojti, je nevarnu ǀ pod farbo te andohti gre kam jo nje hude shelje pelleio

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

Kam -a m osebno lastno ime → Ham

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

kam vprašalni zaimek

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

kam1 [kám] prisl. vpraš. prostor. ♦ P: 20 (TT 1557, TR 1558, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, KPo 1567, TC 1574, DPa 1576, JPo 1578, DB 1578, DC 1579, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, BH 1584, MD 1592, TPo 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

kam2 [kám] prisl. nedol. prostor. ♦ P: 18 (TC 1550, TT 1557, TT 1560, TO 1564, TPs 1566, TL 1567, TC 1574, TC 1575, TT 1577, JPo 1578, DC 1579, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

kam3 [kám] prisl. ozir. prostor. ♦ P: 9 (TT 1557, TO 1564, TPs 1566, KPo 1567, JPo 1578, DB 1578, DC 1579, TT 1581-82, DB 1584)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

kam4 [kàm] prisl. poljubn. prostor. ♦ P: 7 (TAr 1562, KPo 1567, JPo 1578, DB 1578, TT 1581-82, DB 1584, TPo 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

kam5 [kám; del besed. zveze] – ♦ P: 1 (TT 1581-82)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

kám -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

kam

geselski sestavek

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

kam ► ˈkaːn prisl.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

kam ► ˈkan prisl.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

kama, adv. = kam, ogr.-Mik., C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

kàma prisl.
1. kam, izraža vprašanje po kraju, proti kateremu je dejanje usmerjeno: Kama je po ſzvojem gori ſztánenyi ſou KŠ 1754, 112; Oh ſzvetlo ſzuncze, kama KŠ 1754, 250; Kama ido po ſzmrti vörnih düſe KMS 1780, B2; Celi sereg fticsov, kama dalecs, kama KAJ 1870, 26; hová? kama? AIN 1876, 35
2. izraža usmerjenost v nedoločen kraj: ali neznas, odkud ide, i kama odhája KŠ 1771, 271; Nej so znali, kama bi legli BJ 1886, 9
3. v oziralnih odvisnikih kamor, za izražanje poljubnosti kraja, proti kateremu je dejanje usmerjeno: Ino Evangelium ... Kama ſze racsuna Vucſenye Nebeſzkoga Orſzága Klücſov SM 1747, 36; Ah bár dabi 'ze ednouk tá, Kama 'zelejm priti KŠ 1754, 274; poſzlao je je vu meſzto, kama je on bio idoucsi KŠ 1771, 202; Oh kak je lejp’ orſzág tam kama jaſz idem SŠ 1796, 61; ga pelajo tá, kama ovak ne more pridti KOJ 1833, VI; je vu šolo hodila, kama je nigdár nej kesno prišla BJ 1886, 4
4. čim, izraža stopnjevanje časa dogajanja: Kama dale na törszkoj zemlji je szpletanca tak velika, ka sze vövdárjênye boja mámo csakati AIP 1876, br. 6, 3

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

kaméleonski kaméleonska kaméleonsko in kameleónski kameleónska kameleónsko pridevnik [kaméleọnski] in [kameleónski]

ki je v zvezi s kameleoni 1.

1.1.

kameleona 1.

kameleonu 1.

ekspresivno ki pri svojem delovanju hitro spreminja, prilagaja svoje lastnosti, način delovanja ali kaže, izraža tako prilagajanje

ETIMOLOGIJA: ↑kameleon

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

kámenčkati se -am se nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

kdo/kaj igrati se otroško igro s kam enčki
(Na dvorišču) se je /brezskrbno/ kamenčkala (s svojim bratcem).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024

kamer prisl., F4, quaquà, kamer hozhe; quocunque, kamer kuli bodi; quoquò, kamer hozhe; quovis, kamer hozhe, kam hozheṡ

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

kam god ► ˈkaːŋ gȯt vez.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

kamkoli [kámkọ̄li

] zaimek

kam torej?

PRIMERJAJ: kam le neki, koli

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

kam kuli gl. kam –, koli – ♦ P: 1 (TT 1581-82)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

kam le neki [kám le nẹ́ki] zaimenska zveza

kam torej?

PRIMERJAJ: kamkoli

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

kam lih [kám lȋh] zaimenska zveza

kam točno?

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

kamo – glej kām

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

kámo, adv. = kam, nk.; — hs.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

kamoj, adv. = kam, Meg., Boh., BlKr.-DSv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

kamoj prislov

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

kȃmor – glej kām

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

kamor koli gl. kam god

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

Kam postaviti opuščaj: »Planin'c« ali »Planinc'« ter še o »kombuči«

Opazila sem, da je slovenska ustvarjalka jedi Tereza’s Choice svojo pijačo kombucha poimenovala Planinc’. V pravopisu je za uporabo apostrofa navedeno pravilo, da zaznamuje izpuščeno črko. Bi se pijača torej morala imenovati Planin'c?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

kȃmra -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

kam si gl. kam 2, si 2 ♦ P: 1 (DB 1584)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

»Kam v Prekmurju?« ali »Kam v Prekmurje?«

Pozdravljeni, zanima me, kaj od navedenega je pravilno (ali je morda pravilno oboje): – Kam v Prekmurju? – Kam v Prekmurje?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

kan gl. kam

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

kandidírati -am nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja

kdo/kaj predlagati koga/kaj na/v/za kaj / kam z določenim namenom, ciljem
Stranka ga je /soglasno/ predlagala za poslanca.

kdo/kaj ponuditi se na/v/za kaj / kam z določenim namenom, ciljem
Že nekaj mandatov kandidira za poslanca.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024

kániti, -im, vb. impf. 1) beabsichtigen, vorhaben, im Sinne haben, Habd.-Mik., Mur., Cig., C.; kam kaniš iti, Mur.; kaj kani? was ist sein Beginnen? Cig.; — 2) betrügen, täuschen, Cig., C., M.; bližnjega k., Burg.; — 3) kaníti = strašiti: kanilo ga je, Savinska dol.; — prim. prekaniti, ukaniti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

kápa kápe samostalnik ženskega spola [kápa]

pokrivalo brez krajcev, navadno mehko; SINONIMI: čepica

1.1.

1.2.

ekspresivno

;

SINONIMI:

ekspresivno pokrivalo

ekspresivno kar se uporablja za pokrivanje sploh; SINONIMI: pokrivalo

STALNE ZVEZE: baseballska kapa, bejzbolska kapa, ledena kapa, polarna kapa, razdelilna kapa, škofovska kapa
FRAZEOLOGIJA: dati kapo dol pred kom, imeti ga pod kapo, imeti polno kapo koga, česa, kapo dol (pred kom, pred čim)
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Kappe) iz srlat. cappa ‛kapuca’ in ‛plašč s kapuco’, nejasnega izvora - več ...

kapljáti -ám nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja

kaj padati iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/pri/ob/na čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kam / od/do kod / kje
Kri (mu) kaplja iz rane.

knjižno pogovorno, čustvenostno kdo/kaj nenapovedano drug za drugim prihajati iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/pri/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kam / od/do kod / kje
Skozi vrata avtobusa so začeli kapljati turisti.

kdo dajati po kapljah kaj iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/pri/ob/na čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kam / od/do kod / kje
Zdravilo si je kapljal na kavno žličko.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024

kȁr2 člen.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

Kategorija živosti: imena vzpetin

Zanima me, kako je s sklanjanjem imen za vzpetine, če se ta imenuje po svetniku, npr. Lovrenc, Sveti Jošt. Ali gremo naSveti Jošt ali na Svetega Jošta, je pohod na Lovrenc ali na Lovrenca?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

kázati, -žem, vb. impf. 1) zeigen; rad kaže, kar ima; roka kaže, kam cesta drži; k. kam, na kaj, auf etwas hinweisen; — k. se, sich zeigen; sich bemerkbar zu machen suchen; rad se kaže; — k. se, öffentlich auftreten, sich producieren; na senjmih se kažejo glumači; — (ohne Absicht) sehen lassen: gosli k., den Busen entblößt haben; kaj vedno zobe kažeš, warum lachst du in einemfort? jvzhŠt.; — k. se, zum Vorschein kommen: ruda se že kaže; — = weisen, lehren: k. komu, kako se šiva, einem das Nähen weisen; — to kažejo oči, das lehrt der Augenschein, Cig.; — = äußern: ne k., nichts merken lassen; zur Schau tragen: svojo učenost k.; kazati, kakor bi ne čutil veselja, žalosti, Gleichgültigkeit zeigen; — k. se, sich zeigen, sich stellen; dobrotljivega, prijaznega se kazati, Güte, Freundlichkeit zur Schau tragen; — k. se, sich äußern; tako se kaže sovraštvo, zavist; — 2) erwarten lassen, bedeuten: to kaže dolgo zimo, to nič dobrega ne kaže; na vojsko kaže, es lässt sich zum Kriege an, Cig.; kakor vse kaže, allem Anschein nach; nič ne kaže, es ist keine Aussicht vorhanden; slabo kaže! schlechte Aussichten! po vinogradih lepo kaže, die Weingärten versprechen eine gute Ernte; vreme kaže, pa laže, Podkrnci-Erj. (Torb.); — k. se, den Anschein haben; kakor se kaže, dem Anschein nach; — 3) passen, angezeigt sein: to mi ne kaže, das taugt mir nicht; to nikamor ne kaže, damit ist nichts zu machen, Cig.; ne kaže kopati ob tem vremenu; tu kaže puščati, hier ist ein Aderlass angezeigt; kakor kaže, je nachdem.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

kdāj prisl.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

Kdaj uporabiti »vodnika« in kdaj »vodiča«? (2)

Ali je bolj pravilna besedna zveza spletni vodnik ali spletni vodič – ali predlagate kaj povsem drugega?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

kdọ̄ kọ̄ga zaim.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

kdor zaim., F2, sequester, -ra, -rum, tuiſtu blagú, kateru ſe ṡahrani, ali kam poloṡhy, ṡa kateru je pravda, komer ſliſhi; spasticus, -a, -um, kerzhu podverṡhen, komur ſo te ṡhyle ṡadergneîene; prim. kdo

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

kdóvé in kdó vé prisl. (ọ̄-ẹ́)
izraža negotovost, nedoločnost: kdove ali je zdrava; morda je še živ, kdove; odšel je kdove kam; to je izrezek iz kdove katere revije; prišel je kdove od kod
// ekspr., z zaimkom ali zaimenskim prislovom poudarja veliko mero: misli, da je kdove kaj; kdove kolikokrat si ga že srečal / ne računajo na kdove kolikšen obisk; nimamo kdove kaj denarja imamo malo denarja / piše se tudi skupaj: vino ni kdovekaj prida; odšel je kdovekam

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

kdó vé2 prvi del nedol. zaim. zv. (ọ́ ẹ́; ọ̑ ẹ́) ~ ~ kam, kako

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

kdó vé kám nedol. prisl. zaim. zv. (ọ́/ọ̑ ẹ́ á/ȃ) oditi ~ ~ ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

kejkam (kej kam) prisl., F2, aliquo, kei kam; commeare, keikam raiṡhati, s'miſſeljo ṡupèt naṡái priti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

kej kam prislov

GLEJ: kjekam

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

kej kam gl. kjekam ♦ P: 1 (JPo 1578)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

khm medmet

tudi s ponovljeno črko m posnema odkašljevanje, odhrkovanje zlasti zaradi obotavljanja, zbujanja pozornosti

izraža, da govorec razmišlja, se obotavlja spregovoriti

2.1.

2.2.

tudi s ponovljeno črko m

kot členek, ekspresivno uporablja se, ko govorec takoj popravi svojo namerno napako z namenom pritegovanja pozornosti, izražanja posmeha, kritike

kot samostalnik, tudi ponovljeno, tudi s ponovljeno črko m izraz pomisleka, opozorila

ETIMOLOGIJA: z vzglasnim zapornikom okrepljeno ↑mhm

kikiríkati, -kam, -čem, vb. impf. krähen (vom Hahne); petelin dan kikirika, der Hahn kräht den Morgen aus, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

kipéti -ím nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja

v posplošenem pomenu kdo/kaj v velikih količinah ali v močnem curku teči iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/na/pri/ob kom/čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kam / od/do kod / kje
Voda (ji) že kipi iz pokritega lonca.

čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj obstajati v veliki meri in obsegu iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/na/pri/ob kom/čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kam / kod / od/do kod / kje
V njem je kipela huda jeza.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024

kjẹ́, adv. I. interr. wo? kje si bil? ne vem, kje tiči otrok; — II. indef. kjẹ̀, irgendwo; išči si kje drugje službe; — irgend: kje kdo, kje kaj, kje kedaj, kje kam itd., (tudi: kjekdo, kjekaj, itd. pisano), Dict., Trub., Dalm., Kast. i. dr.; kje s kom rajtinge imeti, Kast.; bo že šel kje kod, Levst. (M.); kje kod, hie und da, Cig., Nov.; — etwa: kam kje le? wohin denn etwa? KrGora.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

kjekam (kej kam, kejkam) prislov

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

kjekam (kje kam) prisl. ♦ P: 1 (JPo 1578)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

klampáti, -ȃm, vb. impf. taumelnd einhergehen, Notr.; — nachlässig einhergehen, schlendern, C., Dol.; kam pa klampaš? Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

klícati klíčem nedovršni glagol, glagol govorjenja

kdo/kaj imenovati koga/kaj
/Vztrajno/ kliče mater.

kdo/kaj glasno govoriti kom u/za kom/čim
/Neprestano/ jim je nekaj klical /v pozdrav/.

kdo/kaj pozivati koga/kaj k/h komu/čemu na/v/za koga/kaj / kam
Mati kliče otroke domov / v hišo.

kdo/kaj buditi koga/kaj
Zjutraj ga kliče mama.

kdo/kaj imenovati koga/kaj
Vsi ga kličejo /po očetu/.

kdo/kaj ogovarjati
Klical (ga) je /po telefonu/.

iz igralništva kdo/kaj izbrati si soigralca v igri s kartami
Tekom kvartanja je večkrat klical.

iz poštarstva kdo/kaj izbrati številko
S pošte so klicali naročeno številko.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024

klȋvkati, -kam, -čem, vb. impf. stöhnen, ächzen, C.; schluchzen, M.; winseln, keifen, C.; pes, pura klivče, ogr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

kljúka Frazemi s sestavino kljúka:
kljúko si podájati kjé/pri kóm, obésiti kàj na kljúko

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

klobúk klobúka samostalnik moškega spola [klobúk]

pokrivalo z izbočenim srednjim delom in z navzven obrnjenim robom, navadno iz tršega materiala

1.1.

zgornji, širši del gobe na vrhu beta

2.1.

zgornji, izbočen del meduze, iz katerega rastejo lovke

iz agronomije rahlo izbočena plast, ki se nabere na površini tekočine pri alkoholnem vrenju

STALNE ZVEZE: kavbojski klobuk, mehiški klobuk, morski klobuk, zlati klobuk
FRAZEOLOGIJA: dati klobuk dol pred kom, dobiti kardinalski klobuk, klobuk dol (pred kom, pred čim), potegniti koga, kaj iz klobuka, potegniti zajca iz klobuka, s klobukom v roki, zatakniti si kaj za klobuk
ETIMOLOGIJA: = stcslov. klobukъ, hrv., srb. klòbūk, rus. klobúk, češ. klobouk < slovan. *klobukъ, prevzeto iz tur. *kalbuk, sorodno s krimsko tatar. kalpak ‛kapa’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

klǫ̑kati, -kam, -čem, vb. impf. glucken, Mur., Cig., Jan.; — prim. kvokati.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

klúmp -a m (ȗ)
pog., slabš. malo vredno, nekoristno blago: prodajajo sam klump; kam boš z vsem tem klumpom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

kmèt kméta samostalnik moškega spola [kmèt]

kdor se ukvarja s kmetovanjem

v množini podeželje

slabšalno kdor se vede prostaško, je neumen, omejen ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno kmetavz, slabšalno kmetavzar

šahovska figura, ki se premika za eno polje naravnost naprej; SINONIMI: manj formalno pešak

STALNE ZVEZE: prosti kmet
FRAZEOLOGIJA: kmet na (čigavi, kakšni) šahovnici (česa), Kmet je kmet., Neumen kmet ima debel krompir.
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. kmȅt ‛tlačan, kmet, vaški župan’, bolg. kmét ‛župan’, strus. kъmetъ ‛izkušen vojak, vitez’, češ. kmet ‛starešina, kmet, podanik’ < pslov. ali slovan. *kъmetь, prevzeto iz lat. comes ‛spremljevalec, družabnik’ iz comīre ‛spremljati’ iz com- ‛skupaj, z’ + īre ‛iti’ - več ...

knjȃvkati, -kam, -čem, vb. impf. raunzen, C.; — prim. nem. knauzen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

kobacáti -ám nedov. (á ȃ)
s težavo, nerodno premikati se: otrok že kobaca / kobacati po vseh štirih
// ekspr. nerodno, okorno hoditi: počasi je kobacal po snegu; mlade mucke kobacajo za materjo / fantiček je začel kobacati hoditi

kobacáti se

navadno s prislovnim določilom

s težavo prihajati kam:

deklica se kobaca na stol

kobacati (se) iz jame

/ kobacal se je v posteljo

kobacajóč

-a -e:

kobacajoč je prišel k njej

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

kobacati se ► kȯˈbacat se -an se nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

kóckati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja

kdo igrati se s koc kam i
Rad je kockal /na srečo/ (s komer koli).

kdo/kaj tlakovati s koc kam i kaj
Delavci trenutno kockajo cel mestni trg.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024

kód2 prisl. (ọ̄)
1. izraža vprašanje po prostoru, po katerem se dogaja premikanje: kod si hodil, da te nisem srečal? kod se gre na grad? / do kod hočeš priti?; od kod si doma? / star. kod bi ušel? kje / v vezniški rabi, v vprašalnih odvisnih stavkih: povprašaj, kod se gre na postajo; ekspr. kod vse je blodil, se ne spominja
● ekspr. ne ve ne kod ne kam je v položaju brez izhoda
// zastar. izraža vprašanje po kraju, na katerem se dejanje dogaja; kje: kod neki se skriva?
2. star. izraža, da se dejanje dogaja na nedoločenem, poljubnem kraju; kje: ne hodi po gozdu, lahko se kod zgubiš; gotovo se skriva tam kod; prim. bogve, kdove

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

kọ̄d1 prisl.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

kǫ́d, adv. I. interr. auf welchem Wege, wo — herum? Kod si hodil, kje si bil? Npes.; ne ve ne kod ne kam, er weiß sich nirgendshin zu wenden, jvzhŠt.; ni kod kam, man kann sich nirgendshin wenden, ni kod kam bežati, Dol.-Levst. (M.); — od kod? (odkod?) woher? do kod? (dokod?) bis wohin? — II. indef. auf irgend welchem Wege, irgendwo herum; le pojdi, boš že kod prišel do mesta; — III. rel. = koder, na vzhodu; beži, kod tod, fliehe wo du kannst, Dol.-Levst. (M.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

kod prisl. kod: jo uprasha kot je hodila ǀ letreba vezhkrat premiſlit kot ſe hodi, inu kam ſe grè ǀ koku mu je ime? od kot je? kaj veruje? ǀ ga je ſprashovala kod je hodil ǀ Ouzhize moje! kod hodite? ǀ Svèſde sò ſvetle, inu ſe navidi od kod ſvetlobo prajmejo ǀ Od kot je on leto narvekshi gnado doſsegil ǀ odkot taka muzh od kod odkod v stavkih, ki sprašujejo po vzroku stanja: od kot menish, de pride leta tvoja velika nepamet ǀ od kot pride de tu morje glashavu, je taku terdu, inu mozhnu ǀ Ali od Kot ta greshna shena ſe taku hitru sgreva, inu pobulsha ǀ Od kod tedaj pride, de vy tulikajn krat shlishite pridiguat, koku ſvetu ſò shiveli ty lubi Svetniki, inu Svetnize Boshje, vener greshnu shivite

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

kǫ́da, adv. = kod, Krelj-M.; ne ve koda kam, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

kodkam (kod kam, kotkam) prislov

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

kod kam prislov

GLEJ: kodkam

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

Koga ali kaj »umestimo« kam ali kje?

Prosila bi za pomoč pri lektoriranju, saj nisem gotova ali je naslednji stavek pravilen. Posnetki so lahko umeščeni vmes ali na začetku pogovora ob vsebini.

Lepše se mi sliši na začetek pogovora, ne znam si pa razložiti, zakaj bi bilo to bolj pravilno.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.