Tiskanje

bȃłha, f. balhasta (belkasta) krava, Tolm.-Erj. (Torb.); — prim. baleh, balhast.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

bəcáti, -ȃm, vb. impf. stupfen, Jan.; mit dem Fuße stoßen, Cig., Šol., C.; konj, krava beca, Z., Gor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

bẹgȗnka, f. die Flüchtige, M.; — krava, ki pastirju rada uhaja, Tolminski hribi-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

bẹ̑luša, f. 1) krava bele dlake, Tolm., Vreme-Erj. (Torb.); prim. belša; — 2) bẹlúša, neka hruška, Rihenberk-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

bik [bȉk

] samostalnik moškega spola

samec goveda; bik

PRIMERJAJ: čamer, govedo, krava

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

bŕcati, -am, vb. impf. mit dem Fuße stoßen: krava brca, schlägt aus; otrok v zibeli brca z nogami; — wegschnellen (mit dem Finger), Cig., Jan., Štrek.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

bŕcniti, bȓcnem, vb. pf. einen Stoß mit dem Fuße geben; če pes crkne, ga vsak brcne, C.; — ausschlagen, Cig., Jan., M.; krava me je brcnila, Št.; — einen Schneller mit dem Finger geben: koga v nos b., jemandem einen Nasenstieber geben, Cig., Jan.; — wegschnellen, Štrek.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

brej prid., F14, catulio, -ire, ſe goniti, ẛheléti, breja biti; foetans, breya; foetifer, breja, noſſezha; foetus, -a, -um, breja, breji, ut foeta canis, breja pſiza, breji ṡajiz; forda, -ae, ena breja krava; gravidus, -a, -um, brei, noſſezh, teṡhák; horda, -ae, ena breya krava, ali s'telletam; omnes gemellis foetibus, vſe kmalu breye s'dvozhizhi; oves foetae, breye ovzè; praegnans, noſſezha, breja, debèla, napolnîena; scrofa, -ae, vel scropha, -ae, ena breya praſſiza

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

brȗn, adj. braun: bruna krava, C.; röthlich, falb (o zrelem žitu, sadju), C.; — prim. stvn. brun, it. bruno, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

bukati se [bȗkati se bȗka se] nedovršni glagol

o kravi kazati nagnjenje za parjenje; goniti se; bukati se

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

cála, f. die bestimmte Zeit: ob cali živini polagati, krava je uže blizu cale (wird bald werfen), Fr.-C.; — iz nem. Zeile?

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

cíka 2., f. krava z belkastim hrbtom, Krn-Erj. (Torb.), Kr.; — prim. 2. cik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

čánjav, adj., nam. čajav: č. grozd, C. (Vest.); čanjava krava, kaffeebraune Kuh, jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

čas1 -a (čas, čes, čaš) samostalnik moškega spola

1. omejeno trajanje; SODOBNA USTREZNICA: čas

1.1 omejeno trajanje, vezano na ta svet, kot nasprotje večnosti

1.2 točka v omejenem trajanju

1.3 v zvezi en čas

1.3.1 izraža, da kaj traja kratko ali omejeno obdobje; SODOBNA USTREZNICA: nekaj časa, začasno

1.3.2 s predlogom izraža ne natančneje določeno točko ali obdobje v preteklosti, v katerem se je kaj zgodilo; SODOBNA USTREZNICA: enkrat, nekoč

1.3.3 s predlogom izraža, da kaj obstaja, se dogaja ob istem času; SODOBNA USTREZNICA: sočasno, hkrati

1.4 v zvezi en dober čas precej časa

1.5 v zvezi od enega časa do drugega kdaj pa kdaj, občasno

1.6 v zvezi oni/leta/ta/taisti čas

1.6.1 izraža, da se dejanje godi v sedanjem, današnjem času; SODOBNA USTREZNICA: zdaj

1.6.2 izraža čas, trenutek v preteklosti ali prihodnosti, kot ga določa sobesedilo; SODOBNA USTREZNICA: tedaj, takrat

1.6.3 izraža, da se dejanje v enem stavku dogaja, zgodi v istem času kakor dejanje v drugem stavku; SODOBNA USTREZNICA: medtem

1.7 v zvezi s časom izraža, da se kaj zgodi po preteku določenega časa; SODOBNA USTREZNICA: sčasoma

1.8 v zvezi v času izraža manjše število ponovitev v nedoločenih časovnih presledkih; SODOBNA USTREZNICA: včasih

1.9 v zvezi večni čas trajanje brez začetka in konca; SODOBNA USTREZNICA: večnost

1.10 v zvezi slednji/vsak/vsaki/vsakateri čas vedno, ves čas

2. omejeno trajanje (ali točka v omejenem trajanju)

2.1 s katerim človek razpolaga

2.1.1 čas, v katerem človek nima nobenih obveznosti; SODOBNA USTREZNICA: prosti čas

2.2 ki je dogovorjeno, določeno ali predvideno za kaj

2.3 pogosto s prilastkom ki je ugodno, primerno za kaj

2.4 pogosto s prilastkom v teku dneva, leta, cerkvenega leta

2.5 v življenju, bivanju

3. navadno s predlogom, s prilastkom omejeno trajanje z razmerami, okoliščinami, stvarnostjo vred; SODOBNA USTREZNICA: čas, obdobje

3.1 v zvezah z naš, sedanji ipd. sedanjost

3.2 navadno s prilastkom razmere, okoliščine, stvarnost v omejenem trajanju

4. pogosto s svojilnim zaimkom obdobje posameznikovega življenja

5. navadno s svojilnim zaimkom trenutek smrti

6. doba v človeškem življenju od zrelih let do smrti; SODOBNA USTREZNICA: starost

FREKVENCA: približno 4000 pojavitev v 46 delih

FRAZEOLOGIJA: dolg čas, kratek čas, kratiti (dolg) čas, ravnati se po času

TERMINOLOGIJA: poslednji/zadnji čas / čas konca, s časom

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

čǫ́hati 1., -am, vb. impf. 1) kratzen; Kmet klobuk drži, Glavo čoha si, Danj. (Posv. p.); č. se, sich kratzen, sich scheuern: krava se ob deblu čoha, C.; kaj bi se čohal, kjer me ne srbi? C.; — 2) striegeln: konja č., Vod. (Izb. sp.); krovci streho čohajo, die Strohdecker kämmen das (fertige) Dach aus, Cig.; — prim. 1. čehati.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

čȗha, f. 1) junge Kuh, Mur., Ravn., Cig., Met., BlKr., Kor.-Trst. (Let.); sploh = krava, LjZv.; pos. kadar se kliče: čuha, na! Dol.; — prim. 2. čoha.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

dáti, dám, vb. pf. geben; d. komu kaj; daj mi kruha, vina, piti, jesti; v dar dati, schenken; na posodo d., leihen; za ženo d., zur Frau geben; d. komu zaušnico, eine Ohrfeige geben; d. komu po glavi, einen Schlag auf den Kopf versetzen; — hergeben; ne da krajcarja od sebe; pismo od sebe d., ausstellen; glas od sebe d., einen Laut hören lassen; krava je veliko mleka dala; odgovor, račun d., Rechenschaft ablegen; kup lepih besedi mu da, Ravn.; komu Boga d., jemanden begrüßen, C.; wünschen: dobro jutro, lahko noč d., V.-Cig.; slovo d., den Abschied geben; glas d., Nachricht geben; na znanje d., bekannt geben; — reichen: roko d., die Hand reichen; prsi d. otroku, die Brust reichen; — hingeben: če imam glavo dati, und sollte es mich den Kopf kosten; življenje d. za koga (kaj), das Leben opfern; dušo dati, sterben, Ravn.; na voljo d., freistellen; d. na izbiro, izbiranje, zur Auswahl geben; — bringen, gelangen lassen, schicken; na mizo d., auftragen; pismo na pošto d., aufgeben; knjigo na svetlo d., herausgeben; kravo v rejo d., in die Zucht geben; v vojake d., zum Militär geben; v nauk d., in die Lehre geben, Cig.; = d. koga učit; jajca dati valit domačim kuram, Levst. (Nauk); predivo smo dali prest, wir haben das Spinnhaar zum Spinnen gegeben; srajce sem dal prat, ich habe die Hemden in die Wäsche gegeben; prim. Mik. (V. Gr. IV. 875.); — fügen, geschehen lassen, lassen: ako Bog da, so Gott will; Bog daj, da bi bilo res! Bog ne daj! Gott behüte! daj nam biti milim in dobrim, Ravn.; gluhim je dal slišati, mutastim govoriti, Taube machte er hörend, Blinde sehend; ne bo dal! daraus wird nichts, C.; ni mi dano, es ist mir nicht gegeben, beschieden; vetra d. čemu, etwas verschwinden machen; ali ste mu (vinu) dali vetra? habet ihr gehörig getrunken? vetra d. dvajseticam, verthun; duška d., Luft machen, freien Lauf lassen; prim. dušek; daj mi, da izpregovorim, lass mich aussprechen, Jurč.; srce mi ni dalo, da bi storil kaj tacega, ich konnte es nicht übers Herz bringen; to mi ni dalo priti, dies hinderte mich zu kommen; niso mu dali oditi, sie ließen ihn nicht fort; niso mu dali v hišo, sie ließen ihn nicht ins Haus; dal se je potolažiti, er ließ sich begütigen; ne da si nič dopovedati, er lässt sich nichts sagen, man kann ihm mit Worten nicht beikommen; ne daj se mu pregovoriti, lass dich von ihm nicht überreden; tebi se ne dam tepsti, von dir lasse ich mich nicht schlagen; da bi se jaz dal takemu mlečnjaku! Glas.; ne dajmo se! lassen wir es nicht über uns ergehen! — lassen = machen, dass etwas geschieht: travnike sem dal pokositi, ich ließ die Wiesen mähen; suknjo si d. napraviti; — daj! wohlan! daj, govori! wohlan, sprich! dajmo ga pretepsti! prügeln wir ihn durch! dajte ga pregovoriti; le ga dajte! nur zu! dajte, da končamo to reč! (prim. deti, dejati); — dati koga, meistern, überwältigen; to sem ga dal! Gor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

dẹ́lati, dẹ̑lam, vb. impf. 1) arbeiten: moli in delaj; dela kakor črna živina; d. pri kom, bei jemandem in Arbeit stehen; na rokah d., ein Handwerk üben, V.-Cig.; tlako d., Robot leisten; na gosli delati, die Violine spielen, C.; stroj dela, die Maschine geht, Cig. (T.); — verfertigen; klobase d., Würste machen; sveče d., Lichter ziehen; pot, gaz d., einen Weg bahnen; gnezdo d., ein Nest bauen; seno d., heuen, Jan.; — zajka mlade dela, ist im Gebären begriffen, Cig.; krava dela, Z.; ovce delajo, Bes.; — thun, treiben: krivico d., unrecht thun; pokoro d., Buße thun; pravico d., Recht üben; — machen: koga srečnega d., jemanden glücklich machen; hleb dela obraz lep, Ravn.-Mik.; iz komarja vola, iz mušice konja d. = aus einer Mücke einen Elephanten machen; norca si d. iz koga, jemanden zum besten haben, mit jemandem Possen treiben; — hervorbringen: čudesa d., Wunder thun; mleko dela smetano, auf der Milch bildet sich der Rahm; sneg zamete dela; d. se, sich bilden, entstehen: na rani se krasta dela, die Wunde verharscht; noč, dan se dela, die Nacht, der Tag bricht an; k dežju, k hudemu vremenu se dela, ein Regen, ein Gewitter ist im Anzuge, jvzhŠt.; bridko se jima dela, es berührt sie bitter, Ravn.; — machen, bereiten, verursachen; prostor d., Platz schaffen; hrup d., Aufsehen machen; šum d. s čim, mit etwas prangen, V.-Cig.; kratek čas d. komu, jemanden unterhalten; srce komu d., Muth machen; senco d., einen Schatten machen; to mi težave v prsih dela, das verursacht mir Brustbeklemmungen; prepir, škodo, napotje, skrb, sramoto komu d., obljuba dolg dela, Npreg.; — d. komu, jemandem es anthun, ihn behexen, Cig.; — wirken: za občno korist d., für das allgemeine Wohl thätig sein; na to d., dahin wirken; — handeln: brez glave d., unüberlegt handeln; delaj, kakor najbolje veš in znaš, handle nach deiner besten Einsicht; — verfahren, umgehen: grdo, lepo s kom d., jemanden gut, schlecht behandeln; dela z njim kakor svinja z mehom; — d. se, kakor bi ..., sich geberden, sich stellen, als ob ..., d. se bolnega, sich krank stellen; d. se prijatelja, Freundschaft heucheln; — 2) = obdelovati: njivo d., Dict., Jsvkr.; Kaj da vrta več ne dela? Greg.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

díma, f. krava dimaste barve.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

dȋmka, f. 1) krava dimaste barve; — 2) neka hruška, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

divjáti, -ȃm, vb. impf. toben, wüthen, rasen; wild herum rennen; krava divja po travniku.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

dò,* I. praep. c. gen. 1) bis zu, a) o prostoru: do konca sveta, bis ans Ende der Welt; do hriba se peljati; brada mu sega do tal; od hiše do hiše; ni moči do njega (priti), man kann nicht bis zu ihm gelangen; z adverbijem: do kod? bis wohin? wie weit? (= do kam, C.); do tod, (do tukaj), bis hieher; do nekam, bis irgendwohin, Cig.; z adverbialnimi izrazi: do sredi sobe, bis zur Mitte des Zimmers; do pod klancem, bis zum Fuße des Hügels; — pren. do živega priti komu, jemanden empfindlich treffen, jemandem beikommen; — = pri: ni drugega videti nego luč do luči, LjZv.; bila je hiša tako natlačena, da ni mogel nihče sesti, ampak stal je mož do moža vso noč, Jurč.; glava do glave se je videla, Erj. (Izb. sp.); b) o stopnji, (bis zu einem gewissen Grade): do smrti ranjen, tödtlich verwundet; do krvi, do krvavega so se stepli, bis aufs Blut; do nazega sleči koga; do sitega se najesti, sich satt essen, (do sita, Jan., Mik.); do presita, bis zur Uebersättigung, C.; do čistega (do čista, Mur., Jan., C., Mik.), vollends, total; do celega (do cela, Jan., BlKr.-M.), gänzlich; do dobrega, (do dobra, Mik., Jan.), gehörig, recht; ko se dan stori do dobrega, Ravn.-Mik.; do tancega vse izpolniti, alles genau erfüllen, Burg.; do malega, (do mala, Jan., Ben., Mik.), bis auf Weniges; fast, beinahe; do sedem ur hoda, beiläufig sieben Stunden Weges, Levst. (Rok.); do besed, wörtlich, Cig.; do pike, do zobca, accurat, Jan.; do polu, do polovice, zur Hälfte, Cig.; do kraja, vollends: do kraja koga pokončati; nimajo do ostanka kruha (= da bi ga ostajalo), Zv.; krava ima mleka zmeraj dovolj do ostanka, Zv.; — do tretjega gre rado, alle guten Dinge sind drei; — do na tri mesece se more zmanjšati rok, DZ.; — c) o času: spati do belega dne, in den Tag hinein schlafen; do trde noči, spät in die Nacht hinein; do današnjega dne, bis auf den heutigen Tag; tega do smrti ne bom pozabil; do sih dob (mal), bisher; do tistih dob (mal), bis dahin; — z adverbiji: do zdaj, bisher; do takrat, bis dahin; do kar, (= dokler), Levst. (Sl. Spr.); z adverbialnimi izrazi: do popoldne; do blizu božiča, Levst. (Zb. sp.); — 2) kaže kako mer: an; do starišev sem pisal, Met.; do mene poslan, an mich gesendet, Cig.; obrniti se do koga, sich an jemanden wenden; imam prošnjo do vas, Met.; — 3) kaže razmerje: gegen; kaj imaš do mene? Levst. (Rok.); Če se mu kaj do mene zdi, Naj pride k meni le v gosti, Npes.-K.; — meni je do koga (česa), mir ist an jemandem (etwas) gelegen; meni do tega nič ni, Levst. (Rok.); do tega mi je veliko, Svet. (Rok.); ako nam je kaj do zdravja, Vrt.; vsem tem do besede ni bilo mnogo, LjZv.; trd do ubogih, Ravn.-Mik.; laskav do gospode, dober do vseh, Levst. (Rok.); — zu; ljubezen do domovine, do otrok; — 4) außer: izgubil sem ves denar do enega goldinarja, Svet. (Rok.); vsi do enega, katerega bomo še omenili, Andr.; — II. praep. znači: 1) da je dejanje do nekod dospelo: doiti, dokričati, dočakati; dopleti do polu njive, mit dem Jäten bis zur Hälfte des Ackers kommen; do nas je dosmrdelo, der Gestank drang bis zu uns; — 2) da je dejanje do konca dospelo: doslužiti, ausdienen; dogospodaril je, er ist mit seiner Wirtschaft am Ende; doklel je, er hat ausgeflucht (= er wird nicht mehr fluchen); za letos smo dosejali, für dieses Jahr haben wir das Säen beendet; — 3) da je dejanje do zaželenega uspeha dospelo: dopovedati komu kaj, jemandem etwas klar machen; domisliti se, sich erinnern; — 4) znači dodevanje, hinzu: dodati, hinzugeben; to je slaba mera, domerite! füget das Fehlende hinzu! prim. Mik. (V. Gr. IV. 202.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

do1 predlog z rodilnikom

1. pogosto v zvezi noter do za izražanje meje v prostoru, do katere sega dejanje; SODOBNA USTREZNICA: do

2. pogosto v zvezi noter do za izražanje meje v času, do katere sega dejanje; SODOBNA USTREZNICA: do

2.1 za izražanje konca časovno pogojenega zaporedja

3. redko v zvezi noter do za izražanje posledice dejanja; SODOBNA USTREZNICA: do

3.1 za izražanje visoke stopnje, intenzivnosti

3.2 ekspresivno, v zvezah do grunta, do konca, do tal, do ušes ipd. popolnoma, povsem

4. pogosto v zvezi noter do za izražanje količinske meje; SODOBNA USTREZNICA: do

5. v zvezi od – (noter/notri) do za izražanje začetne in končne meje

5.1 v prostoru

5.2 v času

5.3 pri količini

6. v zvezi od – (noter) do za poudarjanje velikega obsega

7. za izražanje ponavljanja, temeljitosti ipd.

7.1 v zvezi od – do s ponovljenim samostalnikom

7.2 v zvezi od enega (+ sam.) do drugega

FREKVENCA: približno 2500 pojavitev v 44 delih

FRAZEOLOGIJA: od glave do nog, od obličja do obličja / od ust do ust

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

dója, f. das Melken: krava na novi doji, eine Kuh, die, nachdem sie geworfen, neuerdings milcht, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

dójən,* -jna, adj. = molzen, melk, Mur.; dojna krava, Št.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

dojíca, f. 1) = dojnica, Cig., Jan., Danj.-Mik., SlN.; — 2) krava d., die Melkkuh, Habd.-Mik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

dojilíšče, n. der Melkplatz, ogr.-C.; krava ob sebi na dojilišče ide, ogr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

dojílọ, n. 1) das Säugen, Cig.; — 2) das Milchen: krava ima slabo dojilo, die Kuh gibt wenig Milch, jvzhŠt.; — 3) das Melken, Št.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

dojȋvọ, n. das Gemelke, (dójivọ) Mur.; krava ima dosti dojiva, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

dojníca, f. 1) die Säugamme, Meg., Alas., Boh., Mur., Cig., Jan.; kraljice bodo tvoje dojnice, Škrinj.; Dojnic imela sem devet, Npes.-K.; — 2) = dojna krava, C.; — 3) dojilnik, SlGor.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

donésti, -nésem, vb. pf. 1) zu einem Ziele bringen: moja puška ne donese, trägt nicht bishin, Z.; — 2) dazubringen: donesi detelje, krava je še nima dosti; — 3) aufhören Eier zu legen: kokoš je donesla; — 4) d. se, abgenutzt werden, Št.-C.; — 5) (po hs.) = prinesti, Cig., Jan., nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

drevo -esa/-a (drivu, drevu, drivo, drevo) samostalnik srednjega spola

1. lesnata rastlina z deblom in vejami; SODOBNA USTREZNICA: drevo

2. orodje, priprava za oranje; SODOBNA USTREZNICA: ralo

3. snov, iz katere so deblo, veje in korenine dreves in grmov; SODOBNA USTREZNICA: les

4. pokončna lesena priprava za izvrševanje smrtne kazni

FREKVENCA: približno 650 pojavitev v 32 delih

TERMINOLOGIJA: drevo spoznanja/vedenja/znanja dobrega ino hudega, jadreno drevo

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

drípati, drȋpam, -pljem, vb. impf. 1) zerreißen, Bes.-C.; — 2) das Abweichen, den Durchfall haben, C.; krava driplje, jvzhŠt.; — prim. drpati.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

gárati 1., -am, vb. impf. 1) enthaaren, pöhlen, Cig.; g. prašiča, Polj.; g. kožo, Cig.; — 2) schaben, reiben, kratzen, Cig., Jan., Štrek., Nov.-C.; krava steber gara, = drgne se ob steber, Goriš.; — g. se, sich scheuern: živina se gara, Cig.; sich stark kratzen, Lašče-Erj. (Torb.); — 3) = težko hoditi, Fr.-C.; — = težko nositi, Banjščice-Erj. (Torb.), GBrda; — prim. nem. haaren = der Haare berauben.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

gladǫ́vən, -vna, adj. heißhungrig, Mur., Cig., Jan.; gladovna krava, gefräßige Kuh, Polj.; gierig, habgierig, Mur., Cig., Jan., C., Gor.; g. na sadje, na denar, Gor.; — gladovno leto, das Hungerjahr, Vest.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

glomẹ́ti, -ím, vb. impf. gierig sein, heftig verlangen: krava glomi po mladini, frisst gierig junges Gras, Z.; g. po resnici, Let. 1871, 297.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

glȗh, glúha, adj. 1) taub, gehörlos; ne kriči tako, saj nisem g.; g. je za vsako pametno besedo, er nimmt keine Raison an, Cig.; g. pravice, taub für das Recht, Ravn.-Mik.; slep me je in gluh, er will mich weder sehen noch hören, BlKr.-M.; — 2) dumpf (dem Schalle nach), Cig., Jan., Cig. (T.); g. glas, Cig.; g. zvon, Z.; — 3) still: gluhi teden = tihi teden, C.; gluha noč, die stille Nacht, Cig.; — 4) ohne Inhalt, kernlos, taub; g. oreh, eine taube Nuss; gluho žito, gluho zrnje; — gluha ruda, taubes Erz, Cig.; — gluho okno, blindes Fenster, Cig.; — 5) empfindungslos: gluhe roke, prste imeti, Cig., Polj., Dol.; krava ima gluhe parklje, Goriš.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

gǫ̑bəc, -bca, m. 1) das Maul, die Schnauze; konj je trdega gobca, das Pferd ist hartmäulig, Cig.; krava pri gobcu molze, wie die Fütterung, so das Gemelke, Npreg.; — en g. trave, ein Maulvoll, Jurč.; — 2) das Vordertheil des Schiffes, M., ogr.-C.; — der Schnabel an der Dachrinne, Cig.; — 3) žabji g., großes Löwenmaul (antirrhinum maius), C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

góniti, gǫ́nim, vb. impf. 1) wiederholt treiben; živino na pašo g.; zver s psi g., hetzen, jagen, hudoba ga goni, der Teufel reitet ihn, Cig.; g. otroke v šolo, die Kinder fleißig zur Schule halten, Cig.; — g. koga, fordern = terjati, Cig.; — pijača, ki na vodo goni, harntreibendes Getränk, Cig.; goni me, ich habe das Abweichen, Cig.; — kamenje v hišo g., (pf. zagnati), BlKr.; drva po vodi g., Holz flößen, Jan.; kolo g., ein Rad treiben; vrtavko g., den Kreisel treiben; mehove g., die Bälge treten; rühren (beim Buttern): celo uro uže gonim, pa se neče storiti, Polj.; — vedno svojo g., immer dasselbe wiederholen, sagen, behaupten; "joj, joj!" je zmerom gonil, Ravn.; zmerom svojo goni slavček, immer dieselben Lieder singt die Nachtigall, Preš.; — ljudje gonijo (= pravijo), da bo vojska, Z.; — 2) g. se, a) sich herumtreiben, schäckern; otroci se gonijo po trati; — b) brunften, läufig sein; krava, kobila, psica se goni.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

govédina -e ž govedina: Bubula Govédina KMS 1780, A7b; krava i técsno govédino dá lüdem KAJ 1870, 77

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

govedo [govẹ́do] samostalnik srednjega spola

žival govedo, LATINSKO: Bos taurus

PRIMERJAJ: bik, krava, tele, vol1

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

grȃntati, -am, vb. impf. fressen: krava granta sadje, Krn-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

grenišən, -šna, adj. = trotnat: grenišna krava, SlGradec-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

grǫ̑b, grǫ́ba, adj. 1) massiv, groß: grobo hrastje, ogr.-C., Savinska dol.; groba klop, vzhŠt.; groba krava, Polj.; (pre)grobi hlebi, Pohl. (Km.); — grobo, viel: grobo ljudi, penez, vzhŠt.; krčmar grobo računi, Svet. (Rok.); — 2) großartig, stattlich: groba hiša, Lašče-Levst. (M.); groba deklina, Hal.-C.; kar zijal je, ker se mu je vse tako grobo zdelo, Levst. (Zb. sp.); — tüchtig: groba mojškra, Svet. (Rok.); — vornehm: grobi ljudje, Lašče-Levst. (M.); — sauber, hübsch: grob dečko, groba deklina, vzhŠt.-C., Mik.; grobja obleka, das prächtigere Gewand, Litija; — 3) derb, roh, ungeschlacht, Meg., Dict.-Mik., Cig., Jan.; groba beseda, plumpes, beleidigendes Wort, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

grúditi, -im, vb. impf. 1) in Klumpen zertheilen: g. se, sich klümpern, Cig.; — 2) zerbeißen, Jarn., Cig.; kruh g., Jurč.; suhe skorjice g., Andr.; g. orehe = z zobmi treti, Svet. (Rok.); kost g., an einem Beine knorpeln, Cig.; krava travo grudi, frisst Gras, Jap., Hip.-C.; — trdo cesto g., eine holprichte Straße wandern, Z.; — pren. besede g., ein Wortklauber sein, V.-Cig.; — 3) plagen: lakota ga grudi, Cig.; mraz me grudi, es fröstelt mich, Jan.; skrb me grudi, die Sorge peinigt mich, Let.-C.; — tudi: grudíti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

hílast, adj. krumm, gebogen, M., C.; krummhörnig: hilasta krava, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

hȋnkati, -kam, -čem, vb. impf. schwache Laute von sich geben: krava, tele hinče, bolnik hinče (ächzt), Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

hlẹ́v, m. der Viehstall; hlev zapreti, ko je krava ušla; hlev pitovnjak, die Maststallung, DZ. — pos. der Schweinstall, Kras, Npreg.-Cig. tudi: hlẹ̑v, Dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

izgubíti, -ím, vb. pf. 1) verlieren; denar i., pri igri i.; pravdo, stavo i.; službo i.; pamet i., ein Narr werden; glavo i., den Kopf (die Besonnenheit) verlieren; i. upanje, srce, die Hoffnung, den Muth verlieren; vero pri ljudeh, veljavo i.; veliko krvi i.; posoda je slabi duh izgubila; barvo i.; roge, dlako i.; krava je mleko izgubila; izpred oči izgubiti koga, aus den Augen verlieren; — i. se, in Verlust gerathen, verloren gehen; vol se je izgubil; izgubljena ovca; i. se kam, irgendwohin verschwinden; i. se kakor kafra, Cig.; izgubi se, packe dich! verschwinde! glas se izgubi, verhallt; moralisch verloren gehen: v mestu se bode deček izgubil; izgubljen sem, ich bin verloren; — ves izgubljen je, er ist ganz verwirrt, zerstreut, ("verloren") Cig., Jan., jvzhŠt.; — 2) abortieren, Ip., Kras-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

izjáliti se, -jȃlim se, vb. pf. unfruchtbar werden: krava se je izjalila, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

iztę́łən,* -łna, adj. frischmelk, Cig.; iztelna krava, eine Kuh, die gekalbt hat, Cig., vzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

izvrẹ́či, -vȓžem, vb. pf. 1) hinauswerfen; denarja iz mošnje si i., C.; — i. se, ausschlagen: mozol se mi je izvrgel, ogr.-C.; — 2) als untauglich verwerfen, ausstoßen; i. sodnika, pričo, Cig.; mene so izvrgli = nečejo me imeti v svoji družbi, jvzhŠt.; — i. komu kaj, jemandem etwas bemängeln, ausstellen, Cig., C.; — 3) fehlgebären, abortieren (v. Thieren), Cig., Jan., C., Lašče-Levst. (M.), jvzhŠt.; kobila, krava, ovca je izvrgla, jvzhŠt.; — i. se, ausarten, Cig., Jan., Lašče-Levst. (M.); sad se je izvrgel, C.; i. se v kaj, C.; ti si se v vraga izvrgel, Z.; i. se na hudo, M.; — i. se po kom, jemandem nacharten, Mur., Cig., Jan., C.; po očetu se je izvrgla, Mur.; — 4) = izviniti: nogo si i., Mur.; — i. se, sich werfen (o lesu), Cig.; — 5) abwerfen, eintragen, Mur., Jan., C.; ta mi je malo izvrgla (zvrgla), die Sache hat mir wenig eingetragen, Mur.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

jalov prid., F3, sterilescere, nerodovitin ratati, jalou oſtati, ali biti, ali perhajati; sterilis, -le, nerodovitin, jalou, neporoden, neporodna; taura, ena jalova krava

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

jálovica, f. 1) ein geltes weibliches Thier, bes. eine unfruchtbare Kuh, Mur., Cig., Jan.; krava, ki noče več biti breja: že eno leto je jalovica, SlGor.; die noch nicht trächtige Färse, Kalbin, Cig., M.; — 2) der Kukuruz ohne Kolben, C.; — 3) unfruchtbarer Erdboden, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

jalovica [jálovica] samostalnik ženskega spola

mlada krava, telica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

jalovina [jalovína] samostalnik ženskega spola

jalova, neplodna krava

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

jẹ́sti, jẹ́m, vb. impf. 1) essen (von Menschen), fressen (von Thieren); krava ne je tega, die Kuh frisst das nicht; ne bo več kaše jedel = er ist todt, Cig.; prinesi (daj) mu jesti, bring (gib) ihm zu essen, grem si po jesti, ich gehe etwas zu essen holen; nimam kaj jesti, ich habe nichts zu essen; pojdite jest, kommt zu Tische; zdaj jejo (jedo), jetzt sind sie bei Tische; dobro j., einen guten Tisch führen; pri kom ješ? bei wem hast du die Kost? Cig.; veselo je gledal, kako se mu (detetu) dobro je, wie es ihm schmeckt, Jurč.; — jeden mesec, jedeno solnce, die Mondes-, Sonnenfinsternis, Mik.; — 2) ätzen, fressen, verderben; rja je železo, der Rost frisst das Eisen; — 3) beißen: nekaj me je, es beißt mich etwas, bolhe me jejo, jvzhŠt.; — je me, ich habe Bauchgrimmen, Cig., C.; — 4) ärgern, kränken, Cig., C.; to ga je, das macht ihm Sorgen, das ärgert ihn, Cig., C.; vest ga je, das Gewissen beißt ihn, Cig.; — j. se, sich grämen, Mur., Cig.; — 5) j. se, zanken, hadern, Mur.; sosedje se zmeraj jedo, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

jézik, -íka, m. 1) die Zunge; j. je bel, die Zunge ist belegt; otroku jezik izpodrezati, das Zungenband durchschneiden, die Zunge lösen, Jan.; j. sprožiti, odvezati, die Zunge lösen (fig.), Cig.; vino jim je jezike majalo, der Wein machte sie gesprächig, Levst. (Zb. sp.); jezik se mu zavaljuje, er kommt mit der Rede nicht fort, Cig.; jezik mu teče kakor mlin, die Worte fließen ihm gut, Cig.; j. mu gladko teče, er spricht mit geläufiger Zunge; na jeziku mi je, es liegt (schwebt) mir auf der Zunge; tudi: ravno na koncu jezika mi je, Goriš.-Štrek. (Let.); besedo komu z jezika vzeti, das sagen, was jemand eben sagen wollte, Jurč.; ni mu šlo raz jezik, er konnte es nicht herausbringen, LjZv.; vedno na jeziku imeti kaj, etwas beständig im Munde führen; srce mu vedno na koncu jezika tiči, er hat sein Herz auf der Zunge, Ravn.; dober j. imeti, ein gutes Mundstück haben; dolg j. imeti, ein loses Maul haben; ima jezik, kakor krava rep, Met.; ohlapnega jezika, vorlaut, Cig.; j. brusiti, die Zunge wetzen, dreschen; na jeziku med, na srcu led, süße Worte, die nicht vom Herzen kommen, Zv.; če bi jezik pod palcem bil = wenn den Worten gleich die That folgte, Vrtov. (Km. k.); j. brzdati, j. za zobmi držati, die Zunge im Zaume halten; j. za zobe! das Maul gehalten! hudi jeziki, böse Zungen; priti ljudem v jezike, ins Gerede kommen, Cig.; v jezike koga spraviti, jemanden ins Gerede bringen, Cig.; to ga je na smeh spravilo in jezikom dalo, Jurč.; po jezikih, der Nachrede gemäß, BlKr.; — 2) ein zungenähnlicher Gegenstand: ognjeni jeziki, die Feuerzungen; — das Stück Leder unter dem Schnürchen bei den Schnürschuhen; — der Vorsprung, die Erd- oder Landzunge, Cig. (T.), C.; — der Vorsprung des Bienenstockes, Cig.; — der Deichselarm, (die zwei Arme an der Vorderachse, zwischen welche die Deichsel gesteckt wird), Cig.; auch die ähnliche Vorrichtung an der Hinterachse, C.; — das Wagezünglein, Cig., C.; — der Schlüsseldorn, der Schlossdorn, C.; — = črtalo, das Pflugeisen, C.; — der Jochsprießel, C.; — 3) neka riba: navadni j., die gemeine Zunge oder Sohle (solea vulgaris), Erj. (Ž.); — 4) rastline: jelenov j., die Hirschzunge (scolopendrium officinarum), Tuš. (R.); (= jelenski j., C.); — pasji j., die Hundszunge (cynoglossum officinale), Tuš. (R.); — volovski j., die Ochsenzunge (anchusa officinalis), Tuš. (R.); — volovji j., die gem. Hirschzunge (scolopendrium vulgare), Ponikve, Tolm.-Erj. (Torb.); — kačji j., die Natternzunge (ophioglossum), Cig., C., Medv. (Rok.); — ovčji j., der Spitzwegerich (plantago lanceolata), Cig., C.; — kurji j., der Vogelknöterich, C.; — 5) die Sprache; s tujimi jeziki govore, Trub.; materin j., die Muttersprache, Cv.; = materinski j., Cig.; (nav. materni j.); knjižni j., die Schriftsprache, die Büchersprache, Cig., Jan., nk.; = književni j., Cig.; uradni j., die Amtssprache, nk.; učni j., die Unterrichtssprache, nk.; — cerkveni j., die Kirchensprache, Cig., nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

jùha -e ž juha: krava, zajtra nam dáva mlêko, poldné pa juho ino mesô BJ 1886, 15

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

junica [juníca] samostalnik ženskega spola

mlada krava

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

kamenítən, -tna, adj. steinig, Dict., Jan., M.; — steinern, Cig., Jan.; kamenitna krava, LjZv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

kápast, adj. kappenförmig, Cig., Jan.; kapasta streha, das Helmdach (z. B. an einem Thurme), Cig.; — schalig (min.): kapasti vapnenec, Schalenkalk, h. t.-Cig. (T.); — k. vol, ein Ochs mit vorwärts gebogenen Hörnern, Cig.; "k. vol, kapasta krava, tak vol ali krava, ki ima roge iz početka nekaj nizdolu obrnjene, a potlej zopet kvišku zasuknjene", Lašče-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

kònj -a m konj: Ne boidite kako kony ino Oszel SM 1747, 96; i ovo eden bejli kony KŠ 1771, 776; i bej'sao je 's-nyim navküp i nyegov kony KM 1790, 18; kony z-zágnyimi nogami brsza KAJ 1870, 10; Kralice kony bi edno ranto mogo prégszkocsiti AI 1875, kaz. br. 8; kony, krava AIN 1876, 8; Licojna konyév je rázlocsna, jeszo bêli, csrni konyi KAJ 1870, 88; Ovo, konyom vüzde v csobe mecsemo KŠ 1771, 750; krave, konye szo szebov prneszli AI 1875, kaz. br. 3; Eti vu kôlaj, ovi vu konyej, mi sze pa bomo hválili TA 1848, 16

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

kotížiti se, -ȋžim se, vb. impf. = sich wälzen: krava se kotiži, kakor bi hotela povreči, Buče (Št.)-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

kráva, f. 1) die Kuh; molzna k., die Melkkuh; stelna k., eine Kuh, die gekälbert hat, Mur., Št.; kamor je šla krava, naj gre še tele, Npreg.-Zv.; to je tako res, kakor pet krav za en groš, C.; — psovka nerodnemu človeku, jvzhŠt.; — morska k. = sirena, die Seekuh, Erj. (Ž.); — 2) die Oehlpresse, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

kràva -e ž krava: kony, krava, vol AIN 1876, 8; krave, konye i druge ka je mogocsno bilo, szo szebov prneszli AI 1875, kaz. br. 3

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

krava [kráva] samostalnik ženskega spola

žival krava

PRIMERJAJ: govedo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

krava samostalnik ženskega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

krava ž, F9, demugire, mukati, kakòr volli, ali krave mukati; forda, -ae, ena breja krava; haliaetus, -ti, en morṡki odler ali poſtoina, ſe imenuîe muṡge krava; horda, -ae, ena breya krava, ali s'telletam; immugere, ṡamukati kakòr ena krava; taura, -ae, ena jalova krava; vacca, -ae, krava; vacca lactans, molṡezha ṡmuṡna krava; vaccinus, -a, -um, kravji, kar je od krave

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

krava -e ž krava: ena shena je ſvojo kravo tož. ed. paſla ǀ pojdi na potok kamer krave im. mn. hodio ǀ Sedem debelih krau rod. mn. je pomenilu ſedem bogatih obelnih lejt ǀ nikateri sa Boga imaio kosle, Vole, inu Krave tož. mn. ǀ zhe vſamem kmeta bo vezh sherbil ſa voli, inu kraue tož. mn.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

krava -e samostalnik ženskega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

krava sam. ž ♦ P: 11 (TO 1564, KPo 1567, TC 1575, DJ 1575, JPo 1578, DB 1578, DB 1584, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

krávica, f. dem. krava; 1) eine kleine Kuh; — 2) božja k., der Marienkäfer (coccinella septempunctata), C., M., Erj. (Ž.), SlGor.; — 3) der Fichtenzapfen, KrGora.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

krȃvša, f. 1) = krava, Kr.-Valj. (Rad); — 2) der Herrenpilz (boletus edulis), C., Konjice-Pjk. (Črt.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

krvomlẹ́čən, -čna, adj. mit blutiger Milch: -čna krava, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

kúlja, f. = kuljava krava, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

kuljáča, f. = kuljava krava, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

lȃjnati, -am, vb. impf. 1) leiern, Mur., Cig., Jan.; lajnar pa lajna prelepo, Npes.-Valj. (Rad); — 2) herumstreichen, M.; = potepati se, Glas.; otroci po vasi lajnajo, Bes.; — 3) = zvoniti, Železniki (Gor.); bingljati: štirje nosijo, štirje lajnajo, dva gledata, dva poslušata, eden poganja (= krava), Sv. Lucija na Mostu-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

láskav 2., adj. leckerhaft, Jan.; wählerisch: krava je zelo laskava = izbirčna, LjZv.; — prim. laskrn.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

lepìlo -a s lepotilo: Nikse lepilo je tak nej na tolko pripomoglo k-lepoti cslovecsánszkoga roda, kak krava KOJ 1845, 119

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

lèpota -e ž lepota: Ék; záglozda, lepota KOJ 1833, 154; Lepota i opüſcsávanye czérkvi KŠ 1771, 79; lepota nigdár ne povéhne KM 1783, 184; ár je dobra 'sena hi'se lepota SIZ 1807, 3; Cerkve so lepota i kints katolicsánszke vöre KOJ 1845, 22; Bo'sánſzke dobroute, lepote KM 1796, 5; Nebi meo za nász szvêt nikse lepote KAJ 1848, 7; Nikse lepilo je tak nej na tolko pripomoglo k-lepoti cslovecsánszkoga roda, kak krava KOJ 1845, 119; ne 'zeli poznati tüho lepoto KŠ 1754, 65; od koga mámo vſzo naſſo dobrouto, i lepoto KM 1796, 5

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

lísast, adj. 1) mit einem oder mehreren Flecken versehen, gefleckt; lisast konj, ein Pferd mit einer Blässe; lisasta krava, svinja; — = plešast, eine Glatze habend, Mur., C.; — 2) = prismuknjen, Tolm.-Štrek. (Let.); lisasto napraviti, narediti, einen dummen Streich begehen, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

líša, f. 1) = lisa, der Fleck, Mur., Jan., Danj.-Mik.; — die Glatze, vzhŠt.; — 2) = krava z liso, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

mȃlica, f. 1) das kleine Essen zwischen Frühstück und Mittagmahl (dopoldanja m.), und zwischen Mittagmahl und Nachtmahl (popoldanja m.), Kop., Gor., Ig (Dol.); — die Jause, Mur., Cig., Jan.; — die Brotschnitte, Cig., Jan.; — 2) majhna krava, Lašče-Levst. (Rok.); — 3) die Wenigkeit, die Kleinigkeit, Jan.; ta malica detelje = ta majhni kos zemlje, z deteljo obsejan, Gor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

mandigáti, -ȃm, vb. impf. gehen, schlendern, ogr.-C.; krava po cesti domov mandiga, ogr.-Valj. (Rad); — wandern, ogr.-M.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

maslę̑n, adj. Schmalz-, Butter-, von Schmalz, von Butter; mit Butter, Schmalz bereitet: m. kruh, masleno testo, maslena jed; maslene tropine, der Buttersatz, Cig.; maslena kislina (chem.), die Buttersäure, Cig. (T.); — maslena krava, eine Kuh, deren Milch viel Butter liefert, Polj., Dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

mȃvra, f. 1) eine schwarzgestreifte Kuh, Mur., Met.; črnomarogasta krava, Mik.; — eine schwarze Kuh, Cig., Jan., Zilj.-Jarn. (Rok.), Levst. (Rok.); po noči je vsaka krava mavra, nachts sind alle Kühe schwarz, Z., Kr.-Valj. (Rad); — 2) kozje ime, Erj. (Torb.); — 3) der Regenbogen, Dict., Mur., Dalm.; = božja m.: vedno pije kakor božja mavra, Glas.; — 4) ein regenbogenfarbiges Kleid, Lašče-Levst. (M.); — 5) der Schwarzspecht (picus martius), Z.; — 6) das Rispengras (poa), Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

mladę́nka, f. 1) das Mädchen, Jan., Prip.-Mik., Žnid.; Mladenke me srečavajo, Npes.-Vod. (Pes.); Ni take je mladenke, Ko naše je krvi dekle, Preš.; mladeniči in mladenke, LjZv.; — 2) die Kindbetterin, C.; — 3) krava po teletu, dokler ima še mleka, Krn-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

mládovən, -vna, adj. jung, Z.; mladovna krava, eine Kuh, die eben gekalbt hat, Cig., Svet. (Rok.); mladovna krava = krava mladega mleka, Levst. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

mlẹ́čən, -čna, adj. Milch-; mlẹ̑čna cev, das Milchgefäß (bot.), Tuš. (B.); — milchig; mlečna krava, eine milchreiche Kuh; — mlečno drevo, der Kuhbaum (galactodendron), Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

mółsti, mółzem, vb. impf. 1) melken; kravo m.; — m. koga, jemanden ausziehen, scheren (fig.); — 2) Milch geben, milchen; krava molze kri, die Kuh gibt blutige Milch, Z.; krava pri gobcu molze = wie die Kuh gefüttert wird, so milcht sie.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

mołzarica, f. krava m. = molzna krava, die Melkkuh, Nov.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

mółzav, -ava, adj. = molzen, milchend: molzava krava, Jurč.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

molzeč del., F2, lactans, molṡezha, dojezha; vacca lactans, molṡezha, ṡmuṡna krava

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

mółzən, -zna, adj. Melk-, melk, milchend; molzna krava.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

múfast, adj. mit dicken herabhangenden Lippen, mufasta krava = mufa, Z., Lašče-Levst. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

múla 2., f. 1) koza brez rogov, Dol., Notr.; — krava brez rogov, Rez.-C., SlGor.-C., Dol.; — 2) die Wurst, Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

múliti 2., mȗlim, vb. impf. 1) muhen, brüllen, C.; krava muli, Plužna-Erj. (Torb.); — 2) girren (o golobih), C.; prim. švic.-nem. muelen, mühlen = brummen wie die Kühe, Levst. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

múrica 1., f. ein schwarzes weibliches Thier: črna krava ali kobila, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

músa 1., f. zamazana ženska ali krava, kajk.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

musáča, f. zamazana krava, kajk.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

muša [múša] samostalnik ženskega spola

tovorni konj
stara krava

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

múza 1., f. 1) eine verzogene Miene, die Grimasse, Z.; muzo kovati, schmunzeln, Ravn.-Cig.; — 2) človek, ki se rad muza: ne bodi muza proti nižjim, nikdar liza proti višjim, verhöhne nicht nach unten und schmeichle nicht nach oben, UčT.; — 3) ein schlechter Hut, ein Schlapphut, C.; — 4) krava, ki ima ob glavi upognjena in nazaj zavita rogova, Lašče-Levst. (M.), Ig, Notr.; — 5) upognjena in zapletena tenka vejica (brezova, vrbova), Polj.; — svalek izčesanih in povitih ženskih las, Polj.; — 6) die Sumpfmeise (parus palustris), Frey. (F.); — 7) neka hruška, Sv. Duh pri Krškem-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

múzast, adj. 1) schmunzelnd, M.; — 2) mit zurückgebogenen Hörnern: m. vol, muzasta krava, Ig, Svet. (Rok.); — hörnerlos, M.; muzasta in rogata drobnica, Bes.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

muzga ž, F6, alburnum, tá drugi lúb per drevji, tú je ta beili: tudi musga; haliaetus, -ti, en morṡki odler ali poſtoina, v'muṡgenih yṡerih v'bizhji prebiva, mozhnu buzhy, ſe imenuîe muṡge krava; limus, -mi, muṡga, lapor, yloviza, glina; paludes, bizhje, bizhovje, muṡge; palus, paludis, muṡga, mlaka; succus, -ci, mokrota, ſozhnúſt, ſokryviza, muṡga

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

muzgen prid., F2, haliaetus, -ti, en morṡki odler ali poſtoina, v'musgenih yṡerih v'bizhji prebiva, mozhnu buzhy, ſe imenuîe muṡge krava; paludosus, -a, -um, paluster, -tris, muṡgenu, mezhizhnu, mlakaſt; succosa arbor, ſozhnu drivú, muṡgenu drivú; succosus, -a, -um, vel succidus, -a, -um, ſozhin, ali ſozhán, muṡgen

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

nabezljáti se, -ȃm se, vb. pf. sich müde biesen: krava se je nabezljala.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

najẹ́sti, najẹ́m, vb. pf. 1) anessen, anfressen; nekaj je najedlo jabolka; — 2) n. se, sich satt essen o. fressen; n. se česa; krava se je detelje najedla; — n. se koga, des Stichelns (objedanja) gegen jemanden satt werden, Dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

nàpnjeni -a -o prid. napet: Mocsna Oblüba je napnyena, práva vola csloveka KMK 1780, 74; Krava je pa viszila za hi'zom prepászana znapnyenom vajátjom AIP 1876, br. 8, 6

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

natȓcati, -am, vb. pf. napolniti, kar se najtrje da, vzhŠt.-C., Lašče-Erj. (Torb.); n. mošnjo, Cig.; sena n. v koš, Lašče-Levst. (Rok.); vreča je natrcana, krava ima natrcano vime (strotzendes Euter), Lašče-Erj. (Torb.); — n. se, sich voll essen, Lašče-Levst. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

nìkaj2 in nìka nìčesa nedol. zaim. nič: ſzveczka pak vſza nikaiſzo nei TF 1715, 6; Ar vu nyih veszti nikai neiga ſztanovitoga ABC 1725, A7b; Vu meni nikai dobra nei SM 1747, 67; tak prouti tomi nikaj nouvoga zdr'záva KŠ 1754, 5a; ſterikoli priſzégne na czérkev, tiſzto je nikaj KŠ 1771, 77; Nikaj vász od nyega Ne vtrgne BKM 1789, 11; Pokedob pa soula nikaj nevalá KOJ 1845, 8; Li zdâ mi naj nika nede KAJ 1870, 81; Vnogih mesztaj nikaj de'zd'za ne bilo AI 1875, kaz. br. 81; Geto je Boug kháosz ſztvouro znicseſza KŠ 1754, 93; Eta rejcs ſztvoriti vcsini teliko, kak z-nicseſza kaj vö prineſzti KMK 1780, 9; naj bi ſztvári z-nicseſza naprej ſztanole KM 1796, 5; K-nicsemi ſzo ma dela SŠ 1796, 135; Nej szo oni k nicsemi TA 1848, 10; Ona [krava] je krotka nicsemi neskôdi KAJ 1870, 77; Nikaj dobroga, nego veliko Bosjo ſzerditoſzt (ſzi zaſzlüſo) TF 1715, 37; Ne poselei ni nikai ka ie nyegovo ABC 1725, A4b; Da nad menom Vrag nikai obláſzti ne vzeme SM 1747, 65; i brezi prilik je nyim nikaj nej gucsao KŠ 1771, 45; ka Cslovik brezi miloſcse nikaj nemre csiniti KMK 1780, 6; Niscse bátrivnejse ne mira od onoga, ka nika nema KM 1783, 200; Gda nikaj nemárate BKM 1789, 10; Nika je pa nej vido cslovik v-onoj Czérkvi KM 1796, 66; Nikaj vu tom neznas ako dnesz preminés SŠ 1796, 10; Kak ſztojite pred nyim, Da nika nemárate BRM 1823, 5; Nemam nika lasztivnoga KAJ 1848, 233; Ti i vsza ednôk v-nicsesz pogrozis KAJ 1848, 12; Szillaba je eden ali vecs glászov vküp, csi eto nikaj ne znamenüje AIN 1876, 7; nego dobiti szo nikaj ne mogli AI 1875, kaz. br. 3; Svojoj materi je pa nejvüpao nikaj od toga ovaditi BJ 1886, 9; Athenasánczi pa vnikom drügom vrejmeni tak ne trosijo, liki vu zgovárjanyi KŠ 1771, 396; ne skoudijo mi vnikom BKM 1789, 4; zádnyi v-nicsem bidti nescse KAJ 1870, 18; Hlápczi naj znikim ne vkanyüjo KŠ 1754, 49; O, kak oni hitro z nicseszom posztánejo TA 1848, 58; (ſegé právde) 'Zidovſzkomi národi dáne i po Kriſztusi na nikoj ſzprávlene KŠ 1754, 6; da ſze vidi, liki da bi právdo ſteo na nikoj ſzpraviti po vöri KŠ 1771, 440; Goszpod na nikoj szprávi tanács poganov TA 1848, 25; greha mocs Je 'ze na nika szprávlena KAJ 1848, 113; Csi je vſzrczi za nikoj mámo KŠ 1754, 32; i te drüge ſzo za nikoj meli KŠ 1771, 231; Herodes ga pa za nikoj preſtimavſi i oſzpotavſi KŠ 1771, 250; i vſzi, ki ſzo ſze knyemi privrgli, ſzo raztepeni i vcsinyeni ſzo na nikoj KŠ 1771, 356; Ar nanikoj pride vſzáki tou dobro zná SŠ 1796, 31; Ona [duša] na nikâ ne pride BRM 1823, 70; nas ország na nikoj pride AI 1875, br. 1, 1; Kak li Bog scsé I na nika poſztánete BKM 1789, 441; Ino té kvár düse tvoje ti zdaj za nikoj dr'sis KM 1783, 288; Oh ti k-nicsemi valon preminoucsa zobſztojnoſzt SIZ 1807, 58

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

nȏsež, m. v uganki: štirje noseži, dva vileža, dva videža, dva slišeža; štirje streljajo, eden pometa (krava, imajoča štiri noge, dva roga, dve očesi, dve ušesi, štiri sesce in rep), Sv. Peter pri Gorici-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

nǜclivi -a -o prid. koristen: ovčárski pes pa ovčárom jáko nüclivi AI 1878, 8; tam je obodvouja náprava nücliva KOJ 1833, 43; Ta nücliva stvár je pa človeki jáko nevarna AI 1878, 8; kony, krava szo nüclivi hi'zni sztvári AIN 1876, 8
nájnǜclivejši -a -e najkoristnejši: Eta kovina [železo] je i najnüclivejša AI 1878, 56

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

òb, (okrajšana oblika: ò), I. praep. A) c. acc. 1) s krajevnim pomenom na vprašanje: kam? um; kača se je ob palico ovila, ob potok (den Fluss entlang) smo vrbe nasadili, Levst. (Sl. Spr.); — pri glagolih, ki pomenjajo zadevanje, udarjanje: an, auf; ob mizo udariti, auf den Tisch schlagen; ob tla treščiti, zuboden schmettern; (fig.) ob tla je, er ist zugrunde gerichtet; ob kamen zadeti ali spotekniti se, an einen Stein stoßen; bodisi z loncem ob kamen ali s kamenom ob lonec, težko je loncu, Npreg.-Jan. (Slovn.); ob grm je obrsnil, es hat ihn der Busch gestreift, Levst. (Sl. Spr.); drgniti se ob kaj, sich an etwas reiben; (fig.) ob mene se briše, = er schiebt die Schuld auf mich, Z.; ob mene se huduje, er ärgert sich über mich, Jurč.; jezike brusiti ob koga, Levst. (Zb. sp.); metati kaj ob zadaj (= vnic, črez glavo nazaj), Navr. (Let.); — ob ono stran, jenseits, Krelj; — 2) s časovnim pomenom: ob dan, bei Tage, Habd.-Mik.; ob noč, bei der Nacht, Mik.; über Nacht, Mur., Zv.; In svet ob noč pozabi kraj, Greg.; — 3) pomenja vzrok: ob to (obto), deshalb, Trub., Dalm.; ob kaj? (obkaj?), warum, Trub.; ob vašo stran, eurethalben, Krelj; — 4) ob glavo mu gre, es geht ihm um den Kopf, Ravn.-Mik.; ob pamet mu gre, er ist in Gefahr, den Verstand zu verlieren, Cv.; — (po nem.) ob kaj priti, um etwas kommen, es verlieren; pripraviti koga ob kaj, jemanden um etwas bringen; ob glavo dejati, enthaupten; krava je ob mleko, die Kuh ist um die Milch gekommen; obenj je, es ist um ihn geschehen, Cig.; — B) c. loc. 1) s krajevnim pomenom: längs, an; Paša stopa o potoci, Npes.-K.; ob potoci (potoku) lovec hodi, Levst. (Sl. Spr.); ob hribu hoditi, am Berge hin gehen, Cig.; ob hiši stoji drevje, Levst. (Sl. Spr.); pesek ob morju, der Sand am Meere, Ravn.-Mik.; ob bedru meč visi, Mik.; ob niti viseti, Mik.; palica ob zidu sloni, Levst. (Sl. Spr.); strah je v sredi otel, ob krajih ga pa nič ni, Npreg.-Jan. (Slovn.); težko mi je ob srcu, Vrt.; — 2) s časnim pomenom: zur Zeit, um, zu; o pravem času, zur rechten Zeit; ob nečasu, zur Unzeit, V.-Cig.; o kugi, zur Pestzeit; o lepem vremenu, bei schönem Wetter; o deževju, zur Regenzeit; o žetvi, zur Erntezeit; o božiču, zu Weihnachten; o sv. Juriju, zu Georgi; o kresi se dan obesi, Npreg.-Jan. (Slovn.); — o poldne, o polnoči (o poludne, o polunoči, nk.), zu Mittag, um Mitternacht; ob kolikih? = obkorej? um wieviel Uhr? Mur., vzhŠt.; ob eni (enih), um ein Uhr; ob sedmih, ob sedmi uri, um sieben Uhr; ob pol(u)sedmih, um halb sieben Uhr; — ob enem, zugleich; ob prvem, ob tretjem = prvič, tretjič, C.; — deček ob desetih letih, ein zehnjähriger Knabe, Vrt.; — ob uri, zur bestimmten Stunde; — ob sedmem dnevi, jeden siebenten Tag, Dalm.; — ob petkih, an Freitagen; ob časih, zeitweise, Cig.; — = za, zur Zeit: ob cesarju Avgustu, Levst. (Sl. Spr.); ob Mojzesu, Vrt.; — binnen, in: ob tednu, ob letu; — 3) znači okoliščine: ob zgodnjem trpljenju, o preganjanju in obrekovanju, o tujščini in ječi si delal iz Jožefa tako blazega moža, Ravn.; ob tem takem, unter solchen Umständen, Cig.; ob samotni hoji črez goro premišljevati kaj, Ravn.; — 4) kaže to, česar se dejanje tiče: in Betreff, von, über (lat. de); (v tem pomenu stoji v knjigah nav.: o, redkeje: ob, narod pa rabi: od); o kom (čem) govoriti, pisati, peti, meniti, dvomiti itd.; pesem o Pegamu in Lambergarju; nauk o pesništvu; — kaj se vam zdi ob takem prevzetju? Krelj; veselje ob enem grešniku, Krelj; pravi mi ob edinem sinu mojem, Levst. (Sl. Spr.); — 5) kaže to, iz česar je kaj izdelano, aus: klobuke delati ob svili, Vrt.; ti zidovi so ob opeki, Vrt.; ob suknu je narejeno oblačilo, Levst. (Rok.); — 6) kaže to, kar h kakemu dejanju pomaga: o (ob) palici, o (ob) berglah hoditi, an einem Stocke, auf Krücken gehen; ob kruhu in vodi živeti, von Brot und Wasser leben; o preji ga je živila, sie nährte ihn mit Spinnen, Ravn.-Mik.; ob svojem živeti, von seinen eigenen Mitteln leben; naj le dobro živi, saj ima ob čem, (er hat ja die Mittel dazu); ob svojih, očetovih troških, auf eigene, des Vaters Unkosten; ob tem brašnu ne prideš do Trsta, mit dieser Reisezehrung kommt man nicht bis Triest; izučiti se česa ob nemškem jeziku, mittelst der deutschen Unterrichtssprache etwas erlernen, Levst. (Nauk); ob malem opraviti, mit Wenigem auskommen, Cig.; ti se ob velikem trudiš, du hast viel Mühe, Krelj; ob kratkem kaj povedati, sich kurz fassen; — 7) sam ob sebi, von selbst, aus eigener Macht: kadar je sila, more sam ob sebi dajati zapovedi, Levst. (Nauk); — samo ob sebi se umeje, es versteht sich von selbst, Levst. (Nauk), nk.; — ob svoji glavi, sam ob sebi je storil, er that es aus eigenem Antriebe, von freien Stücken, Levst. (Sl. Spr.), C.; — to ni samo ob sebi, das geht nicht mit rechten Dingen zu, Levst. (Sl. Spr.); — ob sebi an und für sich, C.; — II. adv. v sestavi z adjektivi, katerim slabi pomen: osiv, etwas grau, otemen, etwas finster etwas dunkel, vzhŠt.-C.; — III. praef. znači, 1) da se dejanje vrši okoli predmeta: um-; obviti, umwickeln, obvezati, umbinden, ozreti se, sich umsehen, opasati, umgürten, obstopiti, umringen, objeti, umfassen, umarmen; — 2) da dejanje zadeva predmet, če tudi ne od vseh strani: be-; obiti, beschlagen, obdarovati, beschenken, obrekavati, verleumden, obgovoriti, anreden; — 3) da kdo (kaj) ostane v začetem stanju: obležati, obsedeti, obstati, liegen, sitzen, stehen bleiben; — 4) izgubo: oblistovati se, die Blätter verlieren; — 5) dela iz imperf. glagolov perfektivne: ogreti, oslabeti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

obráviti se, -im se, vb. pf. kalben, lammen; krava, ovca se je obravila, Cig., Erj. (Torb.), Notr., Dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

očítən, -tna, adj. 1) in die Augen fallend, ansehnlich, stattlich, Cig., Gor.; ni kaj očiten človek, er ist ein unansehnlicher Mann, Cig.; zelo očitna krava, eine recht stattliche Kuh, Ig; kmetska prebivališča, očitna kakor nekdaj grajske pristave, LjZv.; najočitnejša krasotica, LjZv.; — 2) öffentlich; očȋtna izpoved, die öffentliche Beichte; očiten grešnik, ein öffentlicher Sünder; — 3) offenbar, unverkennbar, evident, augenscheinlich; očitna resnica, die helle Wahrheit, Cig.; o. sovražnik, ein abgesagter Feind, Cig.; očitno gre na dan, es geht ganz deutlich hervor, Navr. (Kop. sp.); očitno je, kakor beli dan, es liegt klar am Tage, Cig.; — 4) offen, aufrichtig, Svet. (Rok.); očitno povedati, Kr., vzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

odgubíti se, -ím se, vb. pf. von einem Ganzen sich trennen und verloren gehen: krava se je od črede odgubila, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

odler m, F3, aquila, poſtoin, odler, poſtoina; aquilifer, eraldus, kateri ceſsarsku ẛnaminîe noſſi tega odlerja; haliaetus, -ti, en morṡki odler ali poſtoina, v'muṡgenih yṡerih v'bizhji prebiva, mozhnu buzhy, ſe imenuîe muṡge krava

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

odstáviti, -stȃvim, vb. pf. 1) wegstellen, Cig.; poslopje o. od ceste, mit dem Bau von der Straße wegrücken, Svet. (Rok.), Kr.; — o. (kar je pristavljeno): o. lonec, den Topf vom Feuer wegrücken; — puško o., das Gewehr absetzen, Cig.; — 2) absetzen; o. koga od službe; — praznik o., C.; — 3) abspenen: otroka, tele o.; krava je odstavila, die Kuh hat keine Milch mehr, Cig.; — 4) = odložiti, verschieben, C.; — 5) abwendig machen, Cig., C.; — o. se česa, sich von einer Sache trennen, ablassen, Cig., C., M.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

odstávljati, -am, vb. impf. ad odstaviti; 1) wegstellen, abstellen; lonce o.; — 2) absetzen, des Dienstes entlassen; — 3) abspenen; — krava odstavlja, die Kuh hat keine Milch mehr, Cig.; — 4) abwendig zu machen suchen: o. koga od ženitve, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

odvę́zati, -vę́žem, vb. pf. 1) losbinden; o. (privezanega) psa; — o. se, sich losbinden; krava se je odvezala; — jezik odvezati komu, jemanden zum Sprechen bringen; zdaj se mu je jezik odvezal, jetzt ist er gesprächig geworden; — 2) aufbinden; o. kar je zavezano; o. rano; o. vrečo; o. si črevljičke, ruto; — o. se, aufgehen: robec se ti je odvezal; — 3) entbinden: o. koga dolžnosti, Cig., Jan., nk.; — o. se dolžnosti, sich einer Pflicht entbinden, Cig., nk.; — lossprechen; o. koga grehov.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

onẹgáv, adj. 1) von der gewissen Beschaffenheit, Cig.; — 2) dem gewissen o. dem Ding da gehörig: poznaš onegavo hčer? Mur.; onegava krava, die Kuh des Dings da (dessen Name uns nicht einfällt), Mik.; pogl. onegov.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

oplẹ́tati, -plẹ̑tam, vb. impf. ad oplesti; 1) umflechten, beflechten; — o. deklico, dem Mädchen die Haare flechten; o. se, sich die Haare flechten, sich frisieren; — umwinden: s trakom, z vrvco o., umschnüren, Cig.; — o. se okolo česa, sich um etwas schlingen oder winden, Cig., Jan.; — umkränzen, schmücken: cerkev o., jvzhŠt.; — 2) o. koga, jemandem (z. B. mit einer Peitsche) Schmisse geben, Cig.; krava z repom opleta, die Kuh schlägt mit dem Schweife herum, Gor.; dekle hitro hodi in s kiklo opleta, (wirft das Kleid im Gehen hin und her), Dol.; kite ji okolo vratu opletajo, die Flechten schlängeln sich um ihren Hals, Jurč.; pludern: hlače so mu nizko opletale, Levst. (Zb. sp.); — 3) wanken, wackeln, Jan.; = o. se, Cig.; noge so se mu že opletale, Jurč.; — 4) o. se, vergolten werden, sich rächen: čuvajo naj se, da se jim to postopanje ne bode opletalo, SlN.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

opótiti in opóutiti -im dov. spomniti, opomniti: Utasitni; opoutiti KOJ 1833, 179; zamücse krava v-stali ino ga opôti, da je nyô potrêbno napaso gnati AIP 1876, br. 8, 6
opótiti se in opóutiti se -im se spomniti se: Na ednôk sze opôtim: zdaj szam na Bisztrici AIP 1876, br. 8, 8; Ah za volo Bo'so! zdaj ſze 'se opouti KM 1783, 254

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

otelíti se, -ím se, vb. pf. werfen (von der Kuh), kalben: krava se je otelila, Mur., Cig., Jan., Gor., Dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

otẹ́pati, -tẹ̑pam, -pljem, vb. impf. ad otepsti; 1) o. koga, abprügeln, Cig., Jan.; na nedolžnih otročičev dan hodijo otroci po hišah otepat, Št.-Navr. (Let.); — ausklopfen, snope o.; predivo o., den Flachs schwingen, Cig.; — herabschlagen: orehe, želod o.; — = hlastno jesti; žgance o.; — 2) herumschlagen; z rokami o.; krava z repom oteplje; — o. se, sich wehren, sich weigern, C.; muham se o., Z.; braniti in o. se, Zv.; — o. se česa, sich zu erwehren suchen, C.; etwas los zu werden suchen, C.; — o. se s kom, sich abgeben, Jan.; sich abplagen: ukvarjam in otepljem se z revščino, Levst. (Zb. sp.); — o. se, faul sein, C.; — 3) o. se, sich im Gehen die Kleider beschmutzen, Z.; — 4) = hlastno jesti, Dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

otrẹ́biti, -im, vb. pf. 1) vom Schlechten, Unbrauchbaren befreien, reinigen, putzen; o. fižol, grah, solato za kuho; o. drevo, an einem Baume die unnützen Äste abschneiden, den Baum ausschneiteln; o. si zobe, sich die Zähne ausstochern; o. ribo, dem Fisch die Eingeweide herausnehmen, Mur., Cig.; o. njivo, Steine vom Acker ablesen, Cig.; o. jarek, den Graben abschlämmen, Cig.; o. kože, die Häute abfleischen, abfalzen, Cig.; — das Unbrauchbare, Schlechte absondern, entfernen, weglesen, abputzen: mah o. z drevja, die Bäume abmoosen, Cig.; — 2) o. se, sich der Excremente entledigen: krava, otrok se otrebi; — 3) o. se, sich der Nachgeburt entledigen: krava se je otrebila, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

ozȋmka, f. 1) krava, ki črez zimo ostane jalova, Cig., Mik., Gor., Tolm.; — 2) die Winterbirne, die Spätbirne, Cig., Jan., Lašče, Tolm.-Erj. (Torb.); — der Winterapfel, Cig.; — ozimke, das Winterobst, Cig.; — = ozimina, die Wintersaat, Cig.; — 3) = zimica, das Fieber, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

pijàn, -ána, adj. 1) berauscht, betrunken; pijan kakor čep, Z., jvzhŠt.; p. kakor krava; biti pijana goba, versoffen sein, Cig.; — p. od veselja, freudetrunken, Cig.; kruha je pijan, = es geht ihm zu gut, der Hafer sticht ihn; belega kruha p., LjZv.; — 2) berauschend, Cig., Jan.; pijano pivo, ein berauschendes Getränk, Krelj; pijana pijača, Cig.; nič pijanega ne bo pil, Ravn.; vino je pijano, Levst. (Zb. sp.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

písati, -šem, vb. impf. 1) schreiben; lepo, grdo, slabo, drobno p., eine schöne, unschöne, schlechte, kleine Schrift haben; p. pismo, nalogo, številke; p. komu, jemandem schreiben, schriftlich mittheilen; p. po kaj, etwas verschreiben, schriftlich bestellen: p. po knjige, po blago, po deklo; — schreiben (= der Verfasser sein); kdo piše te članke? — pisano pravo, das geschriebene, positive Recht, Cig. (T.); — vorschreiben: postav se držati, katere nam piše Bog, Ravn.; ustanovila, kar jih o tem zakon piše, die diesfälligen gesetzlichen Bestimmungen, Levst. (Nauk); kar pišejo paragrafi, DZ.; — p. kaj v razhod, in Ausgabe stellen (merc.), Cig. (T.); — anrechnen: p. komu v hvalo, zaslugo, Cig. (T.); vse Bogu računati in pisati, Krelj; — kako se pišeš? wie heißest du mit dem Schreibnamen oder Zunamen? pišejo me za —, pišem se za —, mein Schreibname ist —; — 2) p. se, sich färben: črešnje se uže pišejo, Gorenja Soška dol.-Erj. (Torb.); — p. z iglo, sticken, Cig.; — pisan, bunt, buntfärbig; pisana ruta, suknja; — vse pisano je ptičev, alles ist von Vögeln bunt (um die Menge anzuzeigen), Ravn.-Mik.; pisana jajca, gefärbte Eier, Cig.; pisani stol, der Pranger, Npes.-M.; gefleckt, gestreift, gesprenkelt, Cig., Jan.; pisan gad; pisana krava, Z.; pisano gledati, mit scheelen Augen ansehen, zornige Blicke werfen; pisano gleda, kakor modras, Cig.; böse (auf jemanden): ali bo tebi pisan! Jurč.; pisana mati, die Stiefmutter, Mur., Cig., Jan., Mik., Zv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

píti, píjem, vb. impf. trinken; piti in jesti; vroč p., erhitzt trinken; enkrat p., einen Trunk thun; — pije kakor krava = er sauft wie ein Loch, Cig.; daj mi piti, gib mir zu trinken, grem po piti, ich gehe einen Trunk holen, Met.-Mik., jvzhŠt.; pošlji po piti, jvzhŠt.; piti sem prinesel, Z.; Po piti si pojdem, Npes.-K.; — (geistige Getränke, bes. Wein) trinken, zechen; rad pije; na brado p., auf Rechnung trinken; na zdravje koga p., auf jemandes Wohl trinken; — einsaugen, absorbieren; goba vodo pije; les olje pije, Z.; papir pije, das Papier fließt, Cig.; kri p. komu, jemandem das Blut aussaugen, Cig.; — solnce vodo pije, die Sonne zieht Wasser, Cig.; — svetlobo p., das Licht absorbieren, Žnid.; — Ljubljanica pije mnoge potoke in studence (nimmt auf), Levst. (Močv.); — tobak p., Tabak rauchen, Kr.-Mur., Cig.; Lisica, lisjak, Sta pila tobak, Ko tobaka ni b'lo, Sta pila vodo, Npes.; — pije me, es quält o. ärgert mich, Jan., C.; — (pijèm, Gor., piję̑m, ogr.-Valj. [Rad]).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

pléme 1., -ę́na, n. 1) die Fortpflanzung eines Geschlechtes, die Fasel: živina za pleme, das Zuchtvieh; po plemenu iti, zur Fasel, zur Zucht gehen, sich begatten; — 2) der Zeugungsstoff, der Same: krava je pleme vzela (ist trächtig geworden), Z.; pleme se je matice prijelo, Levst. (Beč.); — 3) der Schlag, die Race; dobrega plemena biti; die Menschenrace: mongolsko p., Erj. (Ž.); — die Gattung, Bleiw.-Cig.; der Volksstamm, Cig.; slovansko p., nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

pobezljáti, -ȃm, vb. pf. nekoliko bezljati, ein wenig biesen: krava je malo pobezljala.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

podję́ti, -jámem, vb. pf. 1) auf sich nehmen, erdulden, erleiden, Kast.; smrt p., ogr.-C.; — 2) unternehmen, Cig. (T.), nk.; obrt p., Levst. (Nauk); — 3) befruchtet werden, trächtig werden: krava je podjela, jvzhŠt.; — 4) einschlagen (beim Nähen), Z.; — = zarobiti, einsäumen, Koborid (Goriš.)-Štrek. (Let.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

podletẹ́ti, -ím, vb. pf. darunter fliegen, M.; ako lastavica kravo podleti, onda krava doji krvavo mleko, kajk.-Valj. (Vest.); — zmote mi tu in tam podlete, Irrthümer schleichen sich mir hie und da ein, Trst. (Let.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

podojìti -ím dov. pomolsti: krava se podojí AIN 1876, 44
podòjeni -a -o pomolzen: Podojeno mlêko preci lepô v-csiszte piszkre precedijo KAJ 1870, 77

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

podpúščati, -am, vb. impf. ad podpustiti; 1) darunter kommen lassen: kravo biku p., vzhŠt.-C.; kravo pod junca p., jvzhŠt.; zulassen: krava tele podpušča, Z.; — 2) = odpuščati: p. dolge, Meg.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

pogȃnjčevati se, -ujem se, vb. impf. wiederholt brunften (krava, ki je bila pri biku, pa se zopet goni, se poganjčuje), vzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

pǫ́jati 1., -am, vb. impf. 1) jagen, einhertreiben, tummeln, herumjagen, Cig., Jan., Dol., Gor., zapŠt.; hudič ga je pojal po puščavah, Trub.; ne (ni) dalje pojal Davida, Dalm.; konje p., Cig.; psi so jelene pojali, LjZv.; burja morje poja, C.; V polje hrepenenje ga poja, LjZv.; — Jagd machen, jagen, Meg.-Mik.; — p. se, sich tummeln, Jan.; — 2) p. se, brunften, läufig sein (von vierfüßigen Thieren); krava, kobila, prasica se poja; — prim. goniti se.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

pojẹ́sti, -jẹ́m, vb. pf. 1) aufessen, verzehren; vse do zadnje mrvice p.; auffressen (o živalih); krava je že pojedla, kar sem ji bil vrgel; — aufzehren, verbrauchen (von Esswaren); ves krompir smo že pojedli; — 2) p. se, sich abkümmern, sich abhärmen: p. se od skrbi, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

pokótniti, -kǫ̑tnem, vb. pf. ein Junges oder Junge werfen, C.; krava je pokotnila = je storila, C.; — p. se, geworfen werden, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

pokváriti -im dov. pokvariti: Rontani; pogibiti, pokváriti KOJ 1833, 170; Lagoje példe pokvaríjo dobre jákoſzti KM 1790, 16
pokváriti se -im se pokvariti se: Nase tejlo ſze gvüsno pokvarí SŠ 1796, 19; doprneszti, ka sze vino ne pokvari AI 1875, kaz. br. 8; po táksem sze vnoga krava pokvári AIP 1876, br. 2, 8
pokvàrjeni -a -o pokvarjen: i csiszti vrocsi i pokvarjen zrák KAJ 1870, 150; či slabo pokvarjeno hráno dobijo AI 1878, 8; pren. Pokvarjeni szo, ino gnüsz vcsinyeni TA 1848, 42

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

poldné prisl. opoldne: krava, zajtra nam dáva mlêko, poldné pa juho ino mesô BJ 1886, 1

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

pomíšljati, -am, vb. impf. ad pomisliti; 1) bedenken; (im Geiste) betrachten, C.; — p. kaj, sich etwas vorstellen, Cig. (T.); p. si (se), sich besinnen, Bedenken tragen, Cig.; — p. se nad dobroto le-te ali one stare navade, Jap. (Prid.); kaj se pomišljate? Str.; — 2) p. se, brunften (von der Kuh): krava se pomišlja, Cig., C., Gor., Notr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

postojna ž, F4, alictus, ena tyza poſtoini podobna, inu ſhe je vekſha; aquila, poſtoin, odler, poſtoina; haliaetus, -ti, en morṡki odler ali poſtoina, v'musgenih yserih v'bizhji prebiva, mozhnu buzhy, ſe imenuîe muṡge krava; imusculus, ena tyza, eni meinio, de je kralizhik, eni dlesk, eni, de je ena ſorta poſtoin

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

poškalìti se -ím se dov. spodrsniti: Poskálo szam sze szrame'zlivo vu pástétomi AI 1875, br. 2, 7; Krava sze je poskalila i szpádnola je doli AIP 1876, br. 8, 6

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

potȋrati 2., -am, vb. impf. ad potreti; 1) zerbrechen, Z.; — le malokateremu mlajšemu je to srce potiralo, Jurč.; — 2) krava se potira = poja se, Glas.; = zopet se goni (ker se je prvič ni bilo prijelo pleme), Lašče-Erj. (Torb.); (krava se potera, V.-Cig.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

povrẹ́či, -vȓžem, vb. pf. 1) = storiti, ein Junges (Junge) werfen, Mur., Jan., jvzhŠt.; krava je povrgla, svinja je pet prascev povrgla, jvzhŠt.; košuta na polju povrže, Škrinj.; — 2) = izvreči, unzeitig, unglücklich werfen, Notr., Gor.-Cig., Tolm.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

prehóditi, -hǫ́dim, vb. pf. 1) (einen Raum) durchgehen, durchwandern: veliko sveta p.; pot p., einen Weg zurücklegen; veliko potov p., viele Gänge machen, C.; Marija je po svetu hodila, Do sivega morja je prehodila, Npes.-Vraz; — durchtreten: podplate p., Cig., C.; pod p., Cig.; — 2) mit Gehen zubringen: ves čas, vse leto p. (auf Wanderungen zubringen), Cig.; — 3) p. koga, einem im Gehen zuvorkommen, Cig., C.; — 4) krava prehodi, kadar se celo leto po teletu ne poja, Lašče-Levst. (Rok.); — 5) p. se, sich müde gehen, sich durch Gehen verderben, sich übergehen, Cig., Jan., Str.; — 6) die Füße zum Gehen bringen, zu gehen anfangen, Mur.; — 7) p. se, = izprehoditi se, einen Spaziergang machen, Met.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

prẹ́kast, adj. 1) schief, Mur., Mik.; — schielend, schieläugig, Mur., Cig., Jan., Met.; prekastih oči, schieläugig, Cig.; prekasto gledati, schielen, Mur.; seitwärts ansehen, Cig.; finster schauen, Jan., Mik.; prekasto gleda kakor zaboden vol, Gor.; — verkehrt (fig.): p. biti, einen schiefen Verstand haben, Cig.; prekasto se vesti, sich unmanierlich benehmen, Polj.; — 2) quer gestreift: prekasta (= pasasta) svinja, prekasta krava, C., Z., vzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

pretę́gəł, -gla, adj. mager: pretegla krava, ZgD.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

pretŕgati, -tȓgam, vb. pf. 1) durchreißen, entzweireißen; voda je jez pretrgala, Cig.; p. vrv; — p. se, reißen (intr.); vrv se je pretrgala; — dela, da se hoče p. (= na pretrganje), Cig.; — pretrgan, mit einem Darmbruch behaftet, Cig.; — mit vor Hunger eingefallenem Leibe: pretrgan konj, pretrgana krava, Z., jvzhŠt.; — unterbrechen; besedo, govorjenje p., Cig.; p. se, unterbrochen werden: procesija se je pretrgala; — 2) durchbrechen (intr.): p. iz ječe, Cig.; voda je pretrgala v hlev, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

prevrẹ́či, -vȓžem, vb. pf. von einem Ort an einen andern werfen, überwerfen; list v knjigi p., umblättern, Mur., Cig., C.; krava si je čreva prevrgla, Glas.; — govorico p. na drugo stvar, das Gespräch auf einen anderen Gegenstand lenken, Jurč.; — in Umlauf bringen: veliko denarja p., veliko denarja se prevrže (kommt in Umlauf), C.; — umwerfen, umstürzen, umreißen; beim Fahren umwerfen: počasi vozi, da ne prevržeš; p. se, stürzen; dvakrat smo se prevrgli na tem kratkem potu; — p. se, umburzeln; sunil te bom, da se boš dvakrat prevrgel; — durcheinander werfen; vse p. po hiši; — verändern, verkehren: misel p., von der Meinung abgehen, Cig.; (eine Thatsache) entstellen, Cig., Jan.; schief deuten, p. besedo, Mur., C.; eine andere Wendung nehmen, umschlagen, sich ändern; veter se prevrže (legt um); vreme se je prevrglo; — p. se, aus der Art schlagen, Cig.; — prevržen, pfiffig, C.; geschickt: p. na kaj, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

prezgọ̑dnjica, f. (krava) p., eine Kalbin, die zu früh (schon im 2. Jahre) kalbt, Cig., Gor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

pričẹ̑njati, -am, vb. impf. ad pričeti; beginnen: ob petkih nikdo ne pričenja rad važnih ali težavnih opravil, Navr. (Let.); — krava pričenja, die Kuh beginnt zu eutern (= wird bald kalben), Jan., M., Z., Strp.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

priljúbiti, -im, vb. pf. lieb, gefällig, angenehm machen: p. komu kaj, C.; liebgewinnen: p. si koga, kaj, Jan., C., Navr. (Let., Kop. sp.); ko je človek priljubil ljudi, iti mora dalje, Erj. (Izb. sp.); jaz bi si ga ne mogla p., Dol.-M.; krava je tele priljubila, kadar je pripušča k vimenu, Z.; kar rečeš, hočem p., was du sagst, damit will ich fürlieb nehmen, Svet. (Rok.); — p. se komu, sich bei jemandem beliebt machen, von ihm liebgewonnen werden, Cig., Jan.; on bi se mi ne mogel p., Dol.-M.; priljubljen, beliebt, nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

prisušíti, -ím, vb. pf. 1) dazudörren, nachdörren, Cig.; — 2) p. se, beim Trocknen haften bleiben, antrocknen; hruške so se k lesi prisušile; potno oblačilo se je k ramam prisušilo, C.; sapa je tresla prisušeno listje še od lanske jeseni, Jurč.; jezik se mi je k nebu prisušil, die Zunge klebt mir am Gaumen, Cig.; starcu se je duša prisušila (= er will nicht sterben), C., Z.; — 3) krava je prisušila, die Kuh milcht nicht mehr, jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

prǫ́gast, adj. gestreift; progasta krava, Cig.; progasto pisan, gebändert, Erj. (Min.); — voll Striemen, Dict.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

prȗht, m. die Race: krava dobrega pruhta, Z.; — mladenič lepega pruhta, ein Jüngling von schönem Wuchs (prim. srvn. fruht = Geschlecht, Stamm), Vrsno-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

prvẹnjíca, f. krava p., = krava, katera ima prvo tele, Notr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

pŕvẹnjski, adj. prvenjska krava, eine junge Kuh mit dem ersten Kalbe, Hal.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

razplǜskan -a -o prid. razširjen: Krava .. Nyé gôbec pa velki razplüszkan, kak rib KAJ 1870, 77

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

rdę̑čka, f. 1) = mesena klobasa, C.; — 2) rdeča krava; — rdeča kobila, Mik.; — rdeča mravlja, Z.; — 3) neka hruška, die Rothbirne, Cig., Šebrelje (Goriš.)-Erj. (Torb.); — rdeča breskev, die Purpurpfirsich, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

rę̑jski, adj. Zucht-: rejska krava, Lašče-Levst. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

repáča, f. 1) žival, ki ima dolg rep, n. pr. krava, Mur.; — 2) = zvezda repatica, der Kometstern, M., Z., Vod. (Izb. sp.); — 3) die Ackertrespe (bromus arvensis), vzhŠt.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

rę́sast, adj. mit Grannen versehen; resasta pšenica; — grannenartig, Cig.; rauh: resasti lasje, resasta dlaka, resasto pero, resasta brada, Cig.; r. papir, Jan.; resasta krava, ki se ji dlaka ježi, Mik.; resasto gledati, feindselig, misstrauisch blicken, Z.; resast biti, unfreundlich sein, Levst. (Zb. sp.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

rjȃvka, f. 1) ženska rjavih las ali rjavega obraza, Mur., Cig.; die Brünette, LjZv.; — 2) krava rjave dlake, Mur., Z., Tolm.-Erj. (Torb.); — 3) die Bergente (anas marila), C., Z., Frey. (F.); — 4) neka hruška, C., Z., Dol., Goriš., Št.-Erj. (Torb.); — neko jabolko, Razdrto (Notr.)-Erj. (Torb.); — neka vinska trta, C., Ip.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

rogáča, f. die Gehörnte: = krava, Mur.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

rogéo roglá m rog, rogelj: Krátki, debeli roglovje njemi naprej stojijo AI 1878, 15; Krava i jünec zrogli peha BJ 1886, 15

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

rogobǫ́rən, -rna, adj. stößig: rogoborna krava, SlN.; rogoborna natura, die Wühlernatur, die Stänkernatur, SlN.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

rọ̑žka, f. 1) die Schließfrucht, Jan., Cig. (T.), Tuš. (B.); — 2) kravje ime: krava z velikima rogoma, Cig.; — 3) ovčje ime, Ist.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

rumę́nka, f. 1) rumena krava, Cig., Tolm.-Erj. (Torb.), Lašče-Levst. (M.); — 2) neko jabolko, ogr.-C., Koborid-Erj. (Torb.); — neka hruška, Kr.-Valj. (Rad), Sv. Duh pri Krškem-Erj. (Torb.); — die gelbe Butterbirne, C.; — neka breskev, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

rȗsa 1., f. 1) rusa krava, C., Štrek.; ("rsa"), Bohinj (Gor.)-Mik.; — 2) die Birkhenne, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

rȗska, f. 1) rusa krava; die Fuchsstute, Gor.; — kozje ime, Krn-Erj. (Torb.); — ovčje ime, Erj. (Torb.); — 2) rdečkasta mravlja, Cig., Jan., Gor., Notr.; — 3) die Schleihe (tinca vulgaris), Ip.-Erj. (Torb.); — 4) neka hruška, Šebrelje (Goriš.)-Erj. (Torb.); — die Erdbeere, Alas.; — 5) pl. ruske, die Masern, Polj., Idrija; — ein ähnlicher Ausschlag: die Rötheln, Cig.; die Schafblattern, Gor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

rusúlja, f. rusa krava, Zilj.-Jarn. (Rok.), Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

samoròg, -rǫ́ga, adj. einhörnig, Mur., Jan.; samoroga krava, Lašče-Levst. (Zb. sp.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

samorọ̑ga, f. = samoroga žival (krava), Levst. (Zb. sp.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

sátvara, f. (krava) škododelka: kam greš, ti satvara! BlKr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

síliti, sȋlim, vb. impf. 1) zwingen, nöthigen; s. koga k delu, jesti, da bi kaj storil; — s. se, sich zwingen; sili se jesti; s. se, sich anstrengen: zastonj se siliš, Cig.; kaj se siliš, če ne moreš! jvzhŠt.; — s. se, sich zieren, affectieren; siljen, affectiert, gesucht, Cig. (T.); — 2) aufnöthigen, aufdringen wollen: s. komu kaj; s. koga s čim; s. komu kaj v roke; s. koga z jedjo; s. se z jedjo; — 3) überwältigen: jok me sili, es ist mir weinerlich; zaspanec, dremavec me sili, der Schlaf kommt mich an, Cig.; skuta me sili, es ekelt mich, Jan.; smeh me sili, ich muss lachen, Z.; — 4) zu gelangen suchen, dringen; vedno naprej s.; krava domov, v škodo sili; kri v glavo sili; lasje mu silijo v obraz; jaz sem silil ž njimi, ich wollte mit Gewalt mitgehen, Jurč.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

sirēna, f. 1) bajeslovno bitje, das Meerfräulein, die Sirene, Cig., Jan.; — 2) = morska krava, die Seekuh (manatus), Erj. (Z.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

sìv, síva, adj. grau; sivi lasje; sivi oblaki; siva krava; — ves siv je že, er hat schon ganz graues Haar.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

skotìti skòtim dov. skotiti: Csi krava szkoti KOJ 1845, 109; Na sprotoletje skoti mládoga AI 1878, 22; Jaj! szvinyko szi mi szkotilo KAJ 1870
skotìti se skòtim se skotiti se: pa ka sze to tri lêta sztaro kobilno 'zrbé od nyagove kobile szkotilo AIP 1876, br. 8, 8

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

slǫ̑kast, adj. 1) gekrümmt, bogenförmig, Cig., Jan., Žnid.; slokasto in zveriženo, C.; — 2) schlank, mager, hager, Jan., Nov.-C., UčT.; slokasta krava, Str.; s. konj, engbäuchiges Pferd, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

sósedov tudi sóusidov -a -o prid. sosedov: krava, ſtera je ſzouſzidova bila KM 1790, 46; ka bi nasa mestria tüdi priliko méla sze naprêpomágati nê szamo szoszedova AI 1875, br. 1, 1

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

spolǫ́vən, -vna, adj. 1) Halb-, halbbürtig, Cig.; spolovni bratje, einbändige Brüder, Cig.; — 2) zweien gemeinsam gehörend: spolovna paša, die Mitweide (von zweien), V.-Cig.; spolovna krava, Svet. (Rok.); spolovno drevo, ein Baum, dessen Äste auf des Nachbars Grund überhangen, Cig.; — 3) halb neu, Dol.-Mik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

sŕšast, adj. struppig: sršasta krava, C.; — grobwollig, Trst. (Let.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

stę́łən, -łna, adj. stelna krava, t. j. krava, katera ima tele, C., Danj.-Mik., vzhŠt.; (tudi hs., češ., rus.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

storíti, storím, vb. pf. 1) thun; kar se ne stori, se ne zve, (= alles kommt an den Tag), Mur.; ne vem, kaj bi storil; prav, ne prav s.; stori, kakor hočeš! brez glave storjena je rada izkažena = vorgethan und nachbedacht, hat manchem großes Leid gebracht, Cig.; s. svojo dolžnost, seine Pflicht thun; kaj hudega, kaj dobrega komu s.; s. komu dobroto, ljubav (eine Wohlthat, einen Gefallen erweisen); storite mi to ljubav! haben Sie die Güte! Cig.; škodo s. komu, jemandem einen Schaden zufügen, Cig.; krivico s. komu, jemandem ein Unrecht anthun; pes ti ne bo nič storil, der Hund wird dir nichts zuleide thun; — to mi dobro stori, das thut mir wohl (po nem.); — s. komu, es jemandem anthun, ihn verzaubern: storjeno mi je, ich bin verzaubert, Cig.; — begehen; greh, hudodelstvo s., eine Sünde, ein Verbrechen begehen; — dobro s., gut thun: otrok neče dobro s., jvzhŠt.; (po nem.); — 2) verrichten; delo je storjeno; s tem ni storjeno, damit ist es nicht abgethan, Cig.; — bewerkstelligen, zustande bringen, verfertigen: s. pot, einen Weg bahnen, Cig.; s. nasip, einen Wall aufwerfen, Cig.; dno s., grundieren, Cig.; s. zatvornico, ein Schleusenwerk anlegen, Levst. (Močv.); David ni vseh psalmov sam storil, Trub.; storjena obleka, fertige Kleider; ne stori kruha moka, ampak roka, Z.; s. sodbo, ein Urtheil fällen, Cig., Jan., Jsvkr., nk.; s. obljubo, das Gelübde ablegen; kup, ceno s. za blago, eine Ware behandeln, Cig.; s. šest milj hoda (zurücklegen), Cig.; s. zvezo (zavezo) s kom, sich mit jemandem verbinden, Cig.; srce komu (si) s., jemanden (sich) ermuthigen, Cig.; priprave s., Vorbereitungen treffen, Cig.; — smrt s., sterben; grozno smrt s., eines schrecklichen Todes sterben; — 3) bewirken, machen; to je storilo, da —; to mi je veliko solz storilo, dies kostete mich viele Thränen, Cig.; vročino s., hitzen, Cig.; — zu etwas machen: očeta te bom storil velikemu narodu, Ravn.-Jan. (Slovn.); srečnega koga s., jemanden glücklich machen; pohlevnega s., demüthigen, Cig.; vera je tebe zdravega storila, Trub.-Mik.; vreden se storim, Guts. (Res.)-Mik., poleg: vrednega se storim; — s. se mrtvega, sich todt stellen, Npes.-Jan. (Slovn.); — 4) gedeihen: lan ne stori na vsakem kraju, Nov.; — 5) gebären (vom Vieh), Cig., Jan.; krava je storila (hat abgekalbt), Cig., Kr.; — hervorbringen: koreninice s., Wurzeln treiben, Pirc; — 6) s. se, werden; noč se je storila, dan se je storil, es ist Nacht, Tag geworden; storila se mi je tema pred očmi, es ward mir finster vor den Augen; milo, inako se mi je storilo, es wurde mir wehe ums Herz, ich wurde wehmüthig gestimmt; kakor si veroval, tako se ti stori, (so geschehe es dir!), Trub.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

strúnast, adj. schmächtig, schlank, Cig., Jan.; strunast konj, Z.; strunasta krava, Tolm.; mager (o živini), C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

svę́pati, -pam, -pljem, vb. impf. 1) wanken, hinken, wackeln, Jan., C., Mik.; tudi: s. se, Mur., Cig., C.; krava, vol se od slabosti sveplje, vzhŠt.; — 2) = svepetati, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

šȃvra, f. = 1) ime črni kravi, Levst. (Rok.); = mavra: po noči je vsaka krava šavra, BlKr.; če ni mavra, pa je šavra = ist es nicht so, so ist es anders, Npreg.-Valj. (Rad); — 2) = nerodna krava, Cig., Gor., Dol.; — psovka nerodnemu človeku, Dol., BlKr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

šavráti, -ȃm, vb. impf. = nerodno opotekaje se hoditi: krava, pijanec šavra, Z., BlKr.; — gedankenlos herumgehen, herumschlendern, Z.; po hiši sem ter tja š., BlKr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

ščəpána, f. krava, ki ima na glavi belo liso v podobi lune, Tolm.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

ščȋpka, f. krava temne barve z lisico na čelu, Polj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

ščístiti -im dov. očistiti: i ſcsiſzti gümno ſzvoje KŠ 1771, 10; pren. Krisztuſſova ſz. Krv z-rú'sni grejhov nász ſcsiszti KM 1783, 243
ščístiti se -im se izčistiti se: krava sze taki tiszti dén nescsiszti KOJ 1845, 109; pren. i vö ſze ſcſiſzti krivicza KŠ 1754, 120
ščìščeni -a -o očiščen: Tak i od eti rejcsi ſcsiscsene ſzo nase peſmi BKM 1789, 4

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

španovȋja, f. die Gemeinschaft: v španoviji imeti kako posestvo, kak obrt itd.; v španoviji krava crkne, Npreg.-Valj. (Rad); — prim. špan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

štę̑rnast, adj. šternasta krava, = 2. šterna, Polj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

štúla, f. 1) ein stumpfer, hervorragender Gegenstand: der Stumpf, Cig., Jan., C.; — ein nackter Ast, Jan.; — der Hornstummel, C.; — der Fuß des Bettgestells, C.; — der Stelzfuß, Jan.; — der Hutgupf, Cig., C., Kr.; eine hohe Haube, C.; — ein hoher Kopfputz, Cig.; — ein Hut Zucker, V.-Cig.; štulo napeti = šobo napeti, Preš. (LjZv. VIII. 570.); = štulo držati, Notr.; — 2) = krava brez rogov, Podkrnci-Erj. (Torb.), Ščav.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

štúlast, adj. 1) einem Stumpf ähnlich, stumpf, Cig., Jan.; — 2) mit abgestoßenen, abgebrochenen Hörnern: štulasta krava, C.; — 3) armlos, Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

tẹ́kavka, f. 1) die Läuferin, Mur.; — 2) noge tekavke, die Lauffüße, Cig. (T.); — 3) krava, katera se pogostoma poja, Kr.-Valj. (Rad); (prim. tekati se).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

tele s, F4, buculus, enu telle, en junzhizh; horda, -ae, ena breya krava, ali s'telletam; phoca, -ae, en morṡki volk, je velik kakòr enu tele, s'zhernimi inu gladkimi dlakami; vitullus, -li, enu telle

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

telę́titi, -ę̑tim, vb. impf. kalben, Guts., Jarn., C., Nov., Ig (Dol.); = t. se: krava se teleti, Nov.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

trẹ́biti, -im, vb. impf. 1) vom Ungehörigen befreien, reinigen, putzen: solato, gobe t.; drevje t.; jarek, reko, ribnik t. (vom Schlamme u. dgl. reinigen, baggern); njivo t., die Steine u. dgl. vom Acker sammeln, Cig.; — zobe t., die Zähne stochern; nos si t., sich die Nase putzen; — kožo t. (abschaben, falzen), V.-Cig.; — ausweiden; ribe t.; — jezik t., die Sprache purificieren, Cig. (T.), nk.; — t. se, sich des Ungehörigen, Unbrauchbaren entledigen: sadje se trebi, t. j. kar je črvivega, slabega, odpada; leščniki se trebijo (= gredo radi iz robčevine), Gor.; ptiči se trebijo, die Vögel wechseln die Federn, federn sich, Cig.; — krava se trebi (entledigt sich der Nachgeburt), Z., jvzhŠt.; — 2) roden: gozd trebiti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

tretjíca, f. 1) triletna ovca, Cig., ali svinja, Dol.; — svinja, ki se je tretjikrat oprasila, Cig.; — krava v tretjem letu, Cig.; — 2) dreitägiges Fieber, Z.; — 3) der dritte Klee, Z.; — 4) die Terz, Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

ulíjati, -am, vb. impf. = ulivati; 1) abgießen, gießen; — 2) u. se, entfließen, gießen; dež se ulija, der Regen strömt, es gießt; — 3) u. se, das Abweichen haben: krava se ulija, Cig., Rib.-M.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

vídən, -dna, adj. 1) Gesichtssinns-, Gesichts-: vȋdni živec, kot, žarek, Cig., Cig. (T.), Žnid.; — 2) sichtbar; vidne stvari; — viden je, da ni zdrav, er sieht krank aus, Svet. (Rok.); — augenfällig; — wohlansehnlich, stattlich, Cig.; viden mož, vidna krava, Mik., Dol.; wohlbeleibt, Guts.-Cig.; — bolj vidno kakor pridno, schön aber unnütz, Cig.; pokmetovali smo še precej vidno in pridno, Jurč.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

vȋdež, m. 1) = oko (v uganki): štirje noseži, dva vileža, dva videža, dva slišeža, štirje streljajo, eden pometa, (= krava), Sv. Peter pri Gorici-Erj. (Torb.); — 2) mesto, na katerem se kaj lepo in lehko vidi: "na lepem videžu je (kaka stvar), ali ti je vendar ne vidiš", Soška dol.-Erj. (Torb.); — 3) die Sicht, Jan.; dolgo ni bilo nobenega na videž, LjZv.; pesem peti o prvem videžu (a vista), DZ.; to je vsem ljudem na videžu, rekše, vsi ljudje morejo to videti, Senožeče (Notr.)-Erj. (Torb.); vsem ljudem na videž postaviti = tako postaviti, da vidijo vsi ljudje, Senožeče-Levst. (Nauk); na v. razgrniti, zur Einsicht auflegen, Levst. (Cest., Pril.); na v. razgrnjen biti, aufliegen, Levst. (Nauk); na videž obešena tarifa (ausgehängt), DZ.; resnica mora na videž (ans Tageslicht), LjZv.; preiskovanje dene na videž (ergibt), DZ.; — 4) der Schein; na videž = na videz, LjZv.; — grdo na v., hässlich anzusehen, Jarn. (Sadj.); lepši na v., schöner anzusehen, Ljub.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

vȋlež, m. = rog (v uganki): štirje noseži, dva vileža, dva videža, dva slišeža, štirje streljajo, eden pometa t. j. krava, Sv. Peter pri Gorici-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

vímenat, adj. großeuterig, Mur., Cig., Jan.; vimenata krava, Ig (Dol.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

vimenjáti, -ȃm, vb. impf. volle Euter bekommen: krava vimenja (vimnja), Mur.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

vól -a m vol: Koga vol, i oszel ſzpozna BKM 1789, 27; krava, vol szo nüclivi hi'zni sztvári AIN 1876, 8; kakšté veliki vol na hrbti nesé AI 1878, 11; Ne poſelei ni vola TF 1715, 17; ni vola ABC 1725, A4b; Ne poſelei ni vola SM 1747, 46; Ne po'zeli ni vola KŠ 1754, 64

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

vóliti se, vǫ́lim se, vb. impf. läufig sein (o kravi): krava se voli, C., Št. Jur (Št.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

vŕba, f. 1) die Weide (salix); bela v., die weiße Weide, die Pottweide, der Felber (salix alba), Cig., Medv. (Rok.), Strp.; v. žalostinka, die Trauerweide (salix babylonica), Cig., Zora; = v. žalujka, Tuš. (R.); = uklonjena v., Rihenberk-Erj. (Torb.); = mila v., C.; — turska v., der Oleander, C.; — 2) črnosivkasta krava take barve, kakršne je vrba, C., Zemon (Notr.)-Erj. (Torb.); — 3) neka riba, Notr. Bistrica-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

vǘhki tudi vǘki -a -o prid.
1. vlažen, volhek: Dno tekôcsi vôd je gdate kameno vühki vôd pa pálno KAJ 1870, 108
2. počasen, len: I, kak bi mogao vühki bidti I jasz v-tak szvétoj dú'znoszti KAJ 1848, 200; Krava nyé hodba vühka KAJ 1870, 77; Bláznoszt Od vszákoga tu vühkoga KAJ 1848, 111; oh neſzpametni i vükoga ſzrczá vörvati vſza KŠ 1771, 256; Vühka na dobro je moja telovnoſzt BRM 1823, 286

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

vǘmen -a s vime: Ona (krava) nyim dáva dobro mlêko, stero 'z-nyé vümena doji KAJ 1870, 77

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

vzę́tən, -tna, adj. 1) wovon man viel verbraucht, nicht ausgiebig, V.-Cig., Rib.-Mik., Dol., Goriš.; seno je letos vzetno, rekše, mnogo ga je, ali je menj tečno, Povir, Rodik (na Krasu)-Erj. (Torb.); rahel ali svež kruh je vzeten, Dol.; nekatera volna je zelo vzetna, Dol.; — 2) vzetna krava, t. j. taka, katera mnogo klaje potrebuje, Rib.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

zahóditi, -hǫ́dim, vb. pf. 1) zutreten: krtino z., durch Treten eben machen, Cig.; — 2) durch Herumgehen verlieren, verwandern, Mur., Cig.; leto sem zahodil, M.; čas, dan z., ogr.-Let.; — tele z.: krava je tele zahodila, ako ga nema v tretjem letu, Soška dol.-Erj. (Torb.); — 3) z. se, sich verirren, M.; — 4) einen Gang machen: nekam sem bila zahodila, jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

zahǫ̑dnica, f. 1) der Fußsteig, Valj. (Rad); — 2) = krava, ki je tele zahodila, Tolm.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

(zȃł), zȃli, zála, adj. 1) böse, ogr.-Mik.; arg: zali hudič, Trub.; imel je zalega jetnika, kateremu je bilo ime Barabbas, Schönl.; groß: velik ali zali tat, Dict.; zale globočine, Schönl.; — zala škoda, ("der leidige Erbschade"), zali tatje, ("rechte Erzdiebe"), Krelj; — 2) stattlich: zal' voz sena; ima zalo živino; krava ima zalo vime, Gor.; — hübsch: zal' fant, zalo dekle; elegant, Cig. (T.); — zalo se mu zdi, er findet seine Freude daran, Polj.; — = priden, DSv.; zdaj si pa že zal; jetzt bist du schon brav, (tako se otroku reče), Polj.; — 3) lauter: iz zale nevoščljivosti, aus purem Neide, M.; zali norci, zali dereči volcje, lauter Narren, lauter reißende Wölfe, M.; (nedoločna oblika se nav. ne rabi).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

zamúkati, -kam, -čem, vb. pf. zu muhen anfangen; aufmuhen: krava je zamukala.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

zamǘkati -čem dov. zamukati: zamücse krava v-stali AIP 1876, br. 8, 6

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

zamukati dov., F3, emugire, ṡamukati kakòr en voll; immugire, ṡamukati kakòr ena krava; remugire, vezhkrat ṡamukati, ṡaſhuméti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

zapȃričən, -čna, adj. za zaparico bolan: zaparična krava, Notr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

zbę́zgati, -am, vb. pf. zu rennen, zu biesen anfangen: krava je zbezgala, jvzhŠt.; — (nam. vzb-).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

zdọ̑jka, f. = krava, ki doji: dobra z. (= daje veliko mleka), BlKr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

zȋmka, f. 1) die Winterkuh, Nov.-C.; krava, dasi zimka, ima vsako pot po dve latvici mleka, Jurč.; — 2) eine Winterfrucht, C., Z.; bes. der Winterroggen, Cig.; — der Winterapfel oder die Winterbirne, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

zmółzən, -zna, adj. milchend: zmolzna krava, ovca, V.-Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

zmolzen prid., vacca lactans, molṡezha, ṡmuṡna krava

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

znebìti -ím dov. rešiti: Od vſzej nevoul me znébi BKM 1789, 319
znebìti se -ím se znebiti se, rešiti se: da sze nyé nemore znebiti KOJ 1845, 87; Ali prav zbit sze je mogao znebiti falata zemlé KOJ 1848, 20; cslovik, Ki ſze ſzvejta znebí BKM 1789, 418; Tejlo, gda ſze groba znebí SŠ 1796, 144; Gde ſze vſze tú'znoſzti znebi BRM 1823, 24; krava sze znebí szvojega ocsiscsenyá KOJ 1845, 109; Da sze té mantre znebíjo KAJ 1848, 37

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

zvónəc, -nca, m. dem. zvon; 1) das Glöckchen; bes. das Messnerglöckchen; die Klingel; die Viehglocke: krava, oven, ovca zvonec nosi; z. nositi, (z. B. in einer Gesellschaft) excellieren, den Ton angeben, Cig., Jan., Nov.; (preprost izraz); — 2) der Eiszapfen, SlGor.-C.; — der Halszapfen des Schweines, C.; — 3) črni ali rjavi z., die Quakente, die Schellente (anas clangula), Cig., Frey. (F.); — 4) gajev z., der Kuhweizen (melampyrum silvaticum), Cig., Medv. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

žábičən, -čna, adj. = za žabico bolan (prim. žabica 3)), C.; žabična krava, Zora.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

želẹ́zən, -zna, adj. eisern, Eisen-; navada je železna srajca; železna cesta = železnica, die Eisenbahn; železna ruda, das Eisenerz; železna žlindra, die Eisenschlacke; železna barva, die Eisenfarbe; — železna krava, die eiserne Kuh, die Immerkuh, eine Kuh, die jemand für einen andern auf Lebensdauer zu halten verpflichtet ist, Gor., Notr.; železno posodilo, unablegliches Capital, Cig.; železne obresti, unablegliche Zinsen, Cig.; — (pren.) železno srce, železna potrpežljivost, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

žlepáti, -ȃm, vb. impf. 1) = žlampati, žlempati: kri ž., Dalm.; — 2) žlę́pati, -am, ausschlagen: krava žlepa, Savinska dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

žvę́riti, -im, vb. impf. kauen, Vas Krn-Erj. (Torb.); krava staro usnje žveri, Polj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.