Tiskanje

abonírati se -am se dvovid., nedov. -ajóč se; -an -ana; aboníranje (ȋ) ~ ~ v gledališču; abonirati se na kaj ~ ~ ~ časopis naročiti se

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

abradírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; abradíranje (ȋ) kaj Valovi ~ajo obalo izpodjedajo, rušijo; ~ tkivo ostrgati, izpraskati; Površine stroja zaradi drgnjenja ~ajo se obrabijo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

adaptírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; adaptíranje (ȋ) kaj ~ lokal preurediti, prenoviti, prilagoditi; ~ scenarij prirediti, predelati; adaptirati kaj na kaj ~ organe na spremenjeno okolje prilagoditi, prilagajati
adaptírati se -am se (ȋ) na kaj ~ ~ ~ novi delovni čas prilagoditi se, prilagajati se

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

adjustírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; adjustíranje (ȋ) neobč. opremiti, pripraviti: kaj ~ uradni spis
adjustírati se -am se (ȋ) neobč. ~ ~ za parado opremiti se, pripraviti se

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

afirmírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; afirmíranje (ȋ) koga/kaj ~ svoj položaj utrditi, uveljaviti
afirmírati se -am se (ȋ) ~ ~ kot igralec uveljaviti se; afirmirati se pred kom/čim ~ ~ ~ svetom izkazati se, doseči priznanje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

aglutinírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; aglutiníranje (ȋ) zdrav. sprijeti (se), zlepiti (se): kaj Serum ~a eritrocite; Celice ~ajo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

aklimatizírati se -am se dvovid., nedov. -ajóč se; -an -ana; aklimatizíranje (ȋ) prilagoditi se, privaditi se: ~ ~ v novi pokrajini
aklimatizírati -am (ȋ) neobč. koga/kaj na kaj ~ sobne rastline na nekurjene prostore prilagoditi

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

akomodírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; akomodíranje (ȋ) neobč.prilagoditi: kaj čemu ~ svoj način življenja dejanskemu stanju
akomodírati se -am se (ȋ) neobč. prilagoditi se, privaditi se: čemu ~ ~ novim razmeram

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

akulturírati se -am se dvovid., nedov. -ájoč se; -an -ana; akulturíranje (ȋ) |prevzeti tujo kulturo, vrednote|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ali1 (ali, oli) veznik

1. v ločnem priredju, zlasti v zvezah ako – ali (nikar/ne), bodisi – ali (nikar/ne), (si) bodi/bodite – ali (nikar/ne), si – ali (nikar/ne), li – ali (nikar/ne), [vprašalni stavek] – ali (nikar/ne) za vezanje stavkov ali stavčnih členov, ki se vsebinsko izključujejo; SODOBNA USTREZNICA: ali

1.1 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, sta protipomenska

2. v ločnem priredju, zlasti v zvezah ako – ali, ali – ali, bodisi – ali, (si) bodi/bodite – ali, če – ali, li – ali za vezanje stavkov ali stavčnih členov, ki kažejo na možnost izbire; SODOBNA USTREZNICA: ali

2.1 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, sta med seboj neodvisna

2.2 v trojni formuli in pri naštevanju (kopičenju) za uvajanje posameznih členov (ali zadnjega)

2.3 negotovo, prekrivno z geslom alii za uvajanje prevodnih različic zaradi razlik v prevodnih predlogah

3. v ločnem priredju za vezanje stavkov ali stavčnih členov, ki se med seboj dopolnjujejo; SODOBNA USTREZNICA: ali

3.1 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, se dopolnjujeta

3.2 v trojni formuli in pri naštevanju (kopičenju) za uvajanje posameznih členov (ali zadnjega)

3.3 za uvajanje pojasnila k naslovu

4. v ločnem priredju za vezanje stavkov ali stavčnih členov, katerih pomen je skoraj enak; SODOBNA USTREZNICA: ali

4.1 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, sta sopomenska

4.2 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, sta manj znana/tuja beseda in beseda, ki jo natančneje pomensko določa ali razlaga

4.3 v trojni formuli za uvajanje posameznih členov (zlasti zadnjega)

4.4 za uvajanje besede, besedne zveze s podobnim, enakim pomenom

5. v protivnem priredju za uvajanje nove trditve namesto prej zanikane; SODOBNA USTREZNICA: ampak

6. v protivnem priredju, tudi v zvezah ali vsaj/saj, ali vsaj/saj viner/vunar, ali viner/vener/vunar/vini za izražanje nasprotja s prej povedanim; SODOBNA USTREZNICA: ampak, toda

6.1 za izražanje nasprotja, ki dopolnjuje prej povedano

6.2 za izražanje nepričakovanega

6.3 za izvzemanje, omejevanje

6.4 za stopnjevanje

7. v protivnem priredju, z oslabljenim pomenom za dopolnjevanje, pojasnjevanje prej povedanega

8. za opozoritev na prehod k drugi misli; SODOBNA USTREZNICA: ampak, toda

FREKVENCA: približno 17000 pojavitev v 50 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Ali je sendvič lahko »topel« ali pa poznamo le »topli sendvič«?

V nekem lokalu visi tablica, na kateri piše: »Topli sendvič za domov«. Nekako mi to ne gre v ušesa. »Topli ...«! Ok, če bi bilo mišljeno v množini. Vroč – vroči, topel – topli, hladen – hladni. Bolj mi gre v ušesa »Topel sendvič«. Sem že krepko čez sedemdeset in posledično »stara šola«, a bi Vas vseeno prosil, da me razsvetlite.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

alterírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; alteríranje (ȋ) neobč. spremeniti, menjati: kaj ~ glas, sodbo; Tkivo ~a se spremeni

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

alternírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; alterníranje (ȋ) neobč. menjavati se, premenjevati se: V glavni vlogi bosta alternirali dve igralki; alternirati z/s kom/čim ~ s soigralcem; jezikosl. Zveneči soglasniki ~jo z nezvenečimi soglasniki se premenjujejo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

amalgamírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; amalgamíranje (ȋ) |prevleči z amalgamom|: kaj ~ baker; ~ steklo
amalgamírati se -am se (ȋ) publ. združiti se, spojiti se: Podjetji sta se amalgamirali

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

amerikanizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; amerikanizíranje (ȋ) kaj ~ način življenja
amerikanizírati se -am se (ȋ) hitro se amerikanizirati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

amortizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; amortizíranje (ȋ) kaj ~ dolg |odplačevati|; ~ hranilno knjižico |razveljaviti|
amortizírati se -am se (ȋ) Stroj se bo amortiziral v desetih letih

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Ana

Predlog

Ane samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

žensko ime

svetnica

IZGOVOR: [ána], rodilnik [áne]

BESEDOTVORJE: Anin

ZVEZE: sveta/sv. Ana

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Ana -e ž osebno lastno ime 1. Ana: Je bila ena Prerokina Anna im. ed., Fanuelova hzhy ǀ kakor je bila Anna im. ed. Phanuela Hzhy ǀ S'kuſi poſt Anna im. ed. ie bila radovitna ratala, inu s. Preroka Samuela porodila ǀ zhaſt ima S. Anna im. ed., de je bila Babiza Synu Boshjga ǀ Visir shena, inu Hzhi ta ſveti karſht prajmeio, inu Hzheri ime Anna im. ed. poſtavio ǀ S. Anna im. ed. v' tem meſſzi Jeſſeniku je porodila Mario Divizo ǀ ſvetoſt S. Annæ rod. ed. ǀ ſe bere od Anne rod. ed. Samvelave matere ǀ Ricchardus à S. Laurentio nisku ſe perkloni S. Anni daj. ed. ǀ je bil isvolil S. Anno tož. ed. sa Matter Mariæ Divize, inu sa Babizo Synu Boshiga Chriſtusa JEſusa ǀ Visir klizhe na pomozh S. Anno tož. ed., kar prezej vejter neha ǀ Elcana je v' mej vſemij drugimi ner ble lubil Anno tož. ed. ǀ cilu Turki v' ſvoj potrebi ſo pomozh per S. Anni mest. ed. nashli ǀ s'to nasramno loterzo Anno or. ed. Boleno nezhistu je shivil 2. Hana: Iokala ſe je Anna im. ed. Tobiava shena ǀ Anna im. ed. Tobiaua shena … milu ſe je jokala 1. Ána, prerokinja, Fanuelova hči iz Aserjevega rodu (SP Lk 2,36) 2. Ána, Elkanova žena in Samuelova mati (SP 1 Sam 1,2) 3. Sv. Ána, Marijina mati (novozavezni apokrifi) 4. → Bolena 5. Hána, Tobitova žena (SP Tob 1,9)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Ana Celjska

Predlog

Ane Celjske samostalniška zveza ženskega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

poljska kraljica, celjska grofica

IZGOVOR: [ána cêl’ska], rodilnik [áne cêl’ske]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Ana Marija

Predlog

Ane Marije samostalniška zveza ženskega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

žensko ime

IZGOVOR: [ána maríja], rodilnik [áne maríje]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ánati se, -am se, vb. impf. sich hüten, meiden, Dict., Mur.; anaj se vina, M.; ptica se gnezda ana, Št.-C.; a. se česa, sich einer Sache begeben, Cig., (vanati se, Ravn.); — prim. srvn. anen, entbehren, Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

anati se -am se nedov. varovati se, ogibati se, odrekati se: greh tiga poboja, kateriga ſe ymate varvat, inu annat nedol. ǀ nuz, ali ſad te pokure je greha ſe anat nedol. ǀ vina ſe anash 2. ed., inu terdeishi ſe poſtish, kakor Bug sapovei ǀ vender tiga ſe neanash +2. ed., inu nevarvash ǀ theshku ta bolni vernu dershi, vina ſe ana 3. ed., s'eno ſamo neſlano shupo 24. urr sadobru vſame ǀ G. Boga Vashiga Stuarnika reshalit ſe neanate +2. mn. ǀ Arzati, kateri bolnikom shkodlive shpishe prepovedò, vener ony teh ſe ne annaio 3. mn. ǀ dua, ali try dny grehou ſe anaio 3. mn. ǀ spokorimoſe, inu anaimoſe vel. 1. mn. vſiga tiga, kar je Boshy voli ſuper ǀ Anaite vel. 2. mn. ſe pleſſat, inu shemit, zhe shelite, vashe dushe isvelizhat ǀ Annaite vel. 2. mn. ſe tedaj shem, pleſſa, pyanſtua ǀ ſe tiga greha nebosh annal del. ed. m ǀ de bi ſe neannul +del. ed. m hude perloshnoſti ǀ Sahvalem tebe moje garlu, dokler radu ſi ſe poſtilu, pyanſtva, inu poshreshnoſti annalu del. ed. s ǀ pred mano ſte tu ſturili, katero ſturiti pred nijmi bi ſe bily annali del. mn. m ǀ ſe ſo Sramovali, inu anali del. mn. m ← srvnem. sich ānen ‛odreči se, iznebiti se’; prim. pri Kastelec-Vorencu ſe anati ‛ogniti, ſe vbraniti, oditi, odbéṡhati; evitare’.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

angažírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; angažíranje (ȋ) koga/kaj ~ igralce v gledališču zaposliti; ~ vse sile pritegniti, uporabiti; publ. To delo ga je popolnoma angažiralo zaposlilo, prevzelo
angažírati se -am se (ȋ) ~ ~ pri delu prizadevati si; angažirati se za kaj ~ ~ ~ spremembe v družbi zavzeti se, zavzemati se

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

anglizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; anglizíranje (ȋ) angležiti: koga/kaj ~ prebivalstvo
anglizírati se -am se (ȋ) angležiti se: Priseljenci so se hitro anglizirali

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

apelírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; apelíranje (ȋ) na koga/kaj za kaj ~ ~ udeležence zborovanja za podporo (javno) pozivati, obrniti se na; ~ ~ čut za pravičnost sklicevati se

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

argentinizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; argentinizíranje (ȋ) koga/kaj ~ priseljence
argentinizírati se -am se (ȋ) Priseljenci so se hitro argentinizirali

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

asimilírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; asimilíranje (ȋ) koga/kaj ~ izkušnje zgodovine sprejemati, usvajati; biol. ~ hrano ‹usvajati›
asimilírati se -am se (ȋ) ~ ~ s prvotnim prebivalstvom |spojiti se, zliti se|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

asociírati -am [iji] dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; asociíranje (ȋ) |povezovati, združevati z asociacijami|: kaj ~ predstave
asociírati se -am se [iji] (ȋ) neobč. ~ ~ za skupne dejavnosti povezovati se, združevati se

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

aspirírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; aspiríranje (ȋ) neobč. prizadevati si za, potegovati se za: na kaj ~ ~ angažma; ~ ~ prvo mesto; zdrav. izsesavati; vsesavati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

atomizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; atomizíranje (ȋ) razprševati: kaj ~ tekoče gorivo
atomizírati se -am se (ȋ) Družba se čedalje bolj ~a cepi, drobi

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

baba -e samostalnik ženskega spola

1. navadno starejša ženska

1.1 slabšalno ženska sploh; SODOBNA USTREZNICA: baba

2. ženska, ki pomaga pri porodu; SODOBNA USTREZNICA: babica

3. materina ali očetova mati; SODOBNA USTREZNICA: stara mati, babica

FREKVENCA: 79 pojavitev v 22 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

balkanizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; balkanizíranje (ȋ) slabš. |uvesti, uvajati pravni nered|: kaj ~ deželo
balkanizírati se -am se (ȋ) slabš. Razmere v državi se ~ajo |postajajo neurejene|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

barantáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; barantánje; (-àt) (á ȃ) slabš. za koga/kaj ~ z mešetarjem za vola |pogajati se (za ceno)|; pešaj. barantati z/s čim ~ z lesom prekupčevati, kupčevati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

barbarizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; barbarizíranje (ȋ) koga/kaj ~ razmere
barbarizírati se -am se (ȋ) Antična umetnost se je barbarizirala

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bárvati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; bárvanje (ȃ) koga/kaj z/s čim ~ steno z zeleno barvo
bárvati se -am se (ȃ) Listje se ~a

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

básati bášem tudi básati -am nedov. -i -ite tudi -aj -ajte tudi -ájte, bašóč tudi -ajóč, basáje; -al -ala tudi -ála, -an -ana; básanje (á ȃ; á ȃ) knj. pog. kaj v kaj ~ orehe v žep tlačiti; ~ puško nabijati; knj. pog. basati kaj z/s čim ~ nahrbtnik z jabolki polniti; brezos., knj. pog. basati koga Na koncu meseca jih zmeraj ~e so v stiski za čas, denar
básati se bášem se tudi básati se -am se (á ȃ; á ȃ) knj. pog. ~ ~ v avtobus, na vlak tlačiti se, riniti se; knj. pog. basati se z/s čim ~ ~ s potico |naglo, pohlepno jesti potico|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

besedováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; besedovánje; (-àt) (á ȗ) neobč. pogovarjati se: ~ pred hišo; besedovati z/s kom o kom/čem ~ s prijatelji o umetnosti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bíčati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; bíčanje (í ȋ; ȋ) koga/kaj ~ ujetnika; poud. ~ napake, razmere |močno grajati|
bíčati se -am se (í ȋ; ȋ) ~ ~ do krvi

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bídiagonálna armatúra -e -e ž

Terminološki slovar betonskih konstrukcij, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

birokratizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; birokratizíranje (ȋ) slabš. kaj ~ državno upravo |uvajati birokratski sistem|
birokratizírati se -am se (ȋ) slabš. Ustanova se je birokratizirala |postajala uradniško toga|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

biti2 sem nedovršni glagol

I. kot polnopomenski glagol

1. kdo/kaj izraža materialno ali duhovno obstajanje v stvarnosti; SODOBNA USTREZNICA: obstajati

1.1 dov., kaj začeti obstajati; SODOBNA USTREZNICA: nastati

1.2 kot slovnični zgled izraža potrditev, pritrditev

1.3 kdo/kaj, koga [rodilnik količine] obstajati kot živo bitje; SODOBNA USTREZNICA: živeti

2. v zvezi s (tretje)osebno rabljenim naklonskim glagolom moči izraža

2.1 kot povedek, navadno ob osebkovem odvisnem stavku, kaj; negotovo, vprašljivo ali zaželeno, dopustno obstajanje oz. uresničitev česa

2.2 kot členek nepopolno prepričanost o čem; SODOBNA USTREZNICA: morda, mogoče

3. kdo/kaj; s prisl. določilom kraja izraža navzočnost v prostoru in času

3.1 kdo/kaj nahajati se

3.1.1 kdo/kaj; obstajati

3.2 kdo bivati, prebivati, živeti

3.2.1 kdo; (okoli koga) zadrževati se

3.3 kdo; (pri čem), s čim biti prisoten, udeležen pri kaki dejavnosti; udeleževati se česa

3.3.1 kdo; (na čem, v čem) biti dejaven pri kakem delu, opravilu; SODOBNA USTREZNICA: opravljati kaj

3.4 kdo; (pri kom, v čem) s kom nahajati se v družbi s kom

3.4.1 kdo; s kom hoditi, iti za kom, spremljati koga

3.4.2 kdo; s kom spremljati koga zaradi varstva, pomoči

3.5 v velelniku, kdo/kaj; s kom kot del pozdravnega in/ali blagoslovitvenega besedila izraža željo, hotenje po (blagodejni) prisotnosti koga/česa

3.6 kaj; komu [smiselni osebek], (na kom [smiselni osebek], pri kom/čem [smiselni osebek], v čem) izraža, da kaj pripada osebku ali je značilno zanj; SODOBNA USTREZNICA: imeti

4. nedov. in dov., kaj; komu, s prisl. določilom časa ali s prihodnjikom izraža

4.1 uresničevanje/uresničitev ali obstoj, potek česa v prostoru in času; SODOBNA USTREZNICA: dogajati se, zgoditi se, obstajati

4.1.1 kaj trajati

4.2 nedov. in dov., kaj začenjanje/začetek obstajanja; SODOBNA USTREZNICA: nastajati, nastati, nastopiti, priti

4.2.1 miniti

5. v zvezi z vprašalnimi zaimki sprašuje po neznanem

5.1 v zvezi s kdo, kdo sprašuje po neznani osebi

5.2 v zvezi s kaj, kdo/kaj; komu, s kom sprašuje po vzroku ali posledici dejanja, dogajanja ali stanja, predstavljenega v sobesedilu

5.3 v zvezi s k čemu, kaj; komu sprašuje po namenu ali vzroku (obstajanja) česa

II. kot pomožni glagol, z opisnim ali trpnim deležnikom

1. za tvorbo časovnih oblik in izražanje časov

1.1 preteklika

1.2 predpreteklika

1.3 prihodnjika

2. za tvorbo naklonskih oblik in izražanje naklonov

2.1 sedanjega pogojnika

2.2 preteklega pogojnika

2.3 velelnika

2.3.1 ob členku si ali/in v zvezi z ali/oli v vezniški vlogi izraža možnost izbire

3. za izražanje načinov

3.1 tvornega

3.2 trpnega

III. nedov. in dov. kot pomožni glagol, v vlogi vezi s povedkovim določilom

1. povedkovo določilo je samostalniška beseda, samostalniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik izraža obstajanje ali nastop tega (navadno stanja, lastnosti ali položaja/funkcije), kar označuje povedkovo določilo

1.1 kdo; kdo/kaj, komu kdo/kaj povedkovo določilo izraža poklic, položaj, funkcijo, pripadnost skupini ali (sorodstveno, prijateljsko) razmerje ipd.

1.2 kdo/kaj; kaj, komu kaj povedkovo določilo natančneje opredeljuje osebek glede na vsebino oz. pomen, dejavnost, lastnost(i), stanje ipd.

1.2.1 kot del vezniške zveze to je s pojasnjevalnim namenom uvaja drugačno, ustreznejšo, nazornejšo ali podomačevalno izrazitev, opredelitev česa

1.2.2 kdo/kaj; (pri kom) izraža (vsebinsko) istovetnost osebka

1.2.3 dov., kdo/kaj; (iz česa), k čemu, kaj izraža spremembo v to, kar označuje povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: postati kaj

1.3 v zvezi z vprašalnimi zaimki kot nadomestilom ali dopolnilom povedkovega določila

1.3.1 v zvezi z zaimkoma kdo in kaj sprašuje po neznani vsebini osebka

1.3.2 v zvezi s kaj za (en/enega) sprašuje po kakovosti, lastnosti ali vrstnosti samostalnika v povedkovem določilu

1.4 kaj; koga/česa [rodilnik svojilnosti], od koga/česa izraža svojino, pripadnost komu/čemu

1.4.1 v zvezah s čiga, česa sprašuje po pripadnosti koga/česa komu/čemu

1.4.2 kaj; komu izraža namenjenost česa komu

1.5 nedov. in dov. izraža obstajanje ali nastop stanja oz. lastnosti

1.5.1 kdo/kaj; komu/čemu kaj, komu k čemu obstajati za koga/kaj kot to, kar izraža povedkovo določilo

1.5.1.1 kdo; komu k čemu povzročati/povzročiti komu/čemu to, kar izraža povedkovo določilo

1.5.2 kdo/kaj; komu, k čemu obstajati kot predmet dejanja z neprijetnim učinkom, ki ga izraža povedkovo določilo

1.5.3 nedov., kdo/kaj; komu [smiselni osebek] kaj vzbujati občutek, vtis, kot ga izraža povedkovo določilo

1.5.4 nedov. in dov., kaj; komu [smiselni osebek] pripadati/pripasti komu to, kar izraža povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: prejeti/imeti

1.5.4.1 kaj; komu koristiti komu

1.5.4.2 v zvezah z ime, priimek, vzdevek, brezoseb.; komu/čemu [smiselni osebek] kaj izraža, da ima kdo/kaj ime, priimek, vzdevek, namenjen razpoznavnosti oz. prepoznavnosti nosilca; SODOBNA USTREZNICA: imenovati se

1.5.5 navadno v zvezah s k, za, kdo/kaj; komu/čemu, k čemu, za koga, (za koga/kaj) izraža namenskost, kot jo izraža povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: služiti

1.5.5.1 kaj; za kaj izraža vrednostno nadomestitev oz. zamenjavo

2. povedkovo določilo je pridevniška beseda, pridevniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik, kdo/kaj; kakšen/čigav/kateri, kakšnim, komu kakšen povedkovo določilo izraža lastnost, značilnost, pripadnost, količino ali vrstnost

2.1 v velelniku

2.1.1 kot del molitvenega obrazca

2.1.2 kot pozdrav ali/in blagoslov oz. kot del tovrstnega besedila

2.2 nedov. in dov. izraža pridobitev ali obstoj lastnosti, ki jo izraža povedkovo določilo

3. povedkovo določilo je prislov, prislovna besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik

3.1 kdo/kaj, koga/česa [ob količinskem izrazu] izraža obstajanje v okoliščinah (prostorskih, časovnih, lastnostnih, vzročnostnih), ki jih izraža povedkovo določilo

3.1.1 kdo/kaj; (iz koga/česa, od koga/česa) izraža izvor, izhodišče, vir; izvirati

3.1.2 kaj; (iz česa) izraža snov, iz katere je osebek

3.2 kdo/kaj; (v čem, s čim) nahajati se v stanju (položaju, razmerju), ki ga izraža povedkovo določilo

3.2.1 kdo/kaj; (pod kom) nahajati se v podrejenem položaju

3.2.2 kdo/kaj; (pri kom, v čem) biti predmet tega (čustvovanja, odnosa, dejanja, delovanja), kar izraža povedkovo določilo

3.2.3 kdo; (v čem) nahajati se v tem ali biti opremljen s tem, kar izraža povedkovo določilo

3.3 kdo/kaj; komu, (v čem) opravljati dejanje, ki ga izraža povedkovo določilo

4. povedkovo določilo je povedkovnik, povedkovniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik

4.1 nedov. in dov., brezoseb. izraža stanje v naravi

4.2 nedov. in dov., brezoseb./kdo/kaj; koga_rod. [smiselni osebek], (od česa), komu [smiselni osebek], koga_tož. [smiselni obsebek], na koga/kaj, za koga/kaj, na kom/čim, pred kom/čim, (med kom), s kom [smiselni osebek] izraža doživljajsko in/ali razpoloženjsko stanje udeleženca oz. nosilca

4.2.1 v zvezi biti čez, kdo/kaj obstajati kot del celote, ki ne obstaja več; SODOBNA USTREZNICA: (pre)ostajati

4.2.2 v zvezi biti proč/tja/tjakaj/vun, kdo/kaj izraža prenehanje obstajanja, življenja in/ali časovno odmaknjenost česa; SODOBNA USTREZNICA: miniti, umreti

4.3 izraža vrednotenje

4.3.1 brezoseb./kaj [nadomestilo za polstavek, odvisnik z da ali nedoločnik]; (na čem)

4.3.2 brezoseb.; koga_rod. [smiselni osebek], komu/čemu [smiselni osebek]

4.3.2.1 v zvezi temu je/bode/bodi tako izraža potrditev, da je prej povedano v skladu z resničnostjo; Tako je! Naj bo tako!

4.3.2.2 v zvezah kot čast/hvala/mir bodi komu, s kom

4.4 kot pozdrav in/ali blagoslov oz. kot del tovrstnega besedila

4.5 kot del molitvenega obrazca

4.6 kot izraz hvaležnosti

4.6.1 brezoseb.; komu [smiselni osebek], nedoločnik naklonsko opredeljuje dejanje

4.6.2 v zvezi s čas, red, brezoseb.; česa, nedoločnik izraža primernost časa za kaj

5. povedkovo določilo je nedoločnik, v zvezi z videti, kaj izraža videz stanja, lastnosti, kot ga/jo izraža povedkovo določilo

6. v povedkovem določilu je predložni morfem

6.1 izraža rodilniško prehodnost, v zvezi biti prez, kdo; koga ne imeti

6.2 izraža dajalniško prehodnost, v zvezi biti proti, kdo; komu nasprotovati

6.3 izraža tožilniško prehodnost, v zvezi biti čez, kdo/kaj; koga/kaj izraža nadrejenost ali višjo stopnjo; SODOBNA USTREZNICA: gospodovati, presegati

6.4 izraža tožilniško prehodnost, v zvezi biti za

6.4.1 kdo; za koga soglašati s kom, biti pristaš koga

6.4.2 brezoseb.; komu [smiselni osebek], za koga prizadevati si, truditi se za kaj

6.5 izraža dajalniško ali tožilniško prehodnost, v zvezi biti zoper, kdo/kaj, koga [rodilnik količine]; komu/čemu, koga/kaj nasprotovati komu/čemu

6.6 izraža orodniško prehodnost, v zvezi biti z, kdo; s kom soglašati s kom, biti pristaš koga

FREKVENCA: približno 97000 pojavitev v 52 delih

FRAZEOLOGIJA: biti čez graben, biti dan na znanje, biti (dobro) pri dneh, biti k smrti, biti (komu) k ničemur, biti (komu) k pridu, biti (komu) na del, biti (komu) na poti , biti komu na strani , biti komu ob srcu/srce, biti komu v misli, biti komu v rodu/žlahti, biti kriji/roda/žlahte koga, biti majhnega srca , biti meča, biti na dnevi, biti na dnevu, biti na erpergah, biti na glavi koga, biti na kom, biti na laži , biti na tem, biti na tem, biti na/v porodu, biti nad čim k norcem, biti nad kom, biti pred davrmi , biti pred kom, biti pred očima, biti pred rokami, biti pred srcem/v srcu, biti pri mleku/sescih matere, biti pri pameti/umu, biti (si) v svesti česa, biti smrti, biti spred oči, biti v krili, biti v oblasti, biti v pan dejan/položen, biti v roki/rokah koga, biti v (veliki) časti, biti vpričo, biti za kom, bodi Bogu toženo, bodi ga Bog hvaljen/zahvaljen, Bog je priča, (kaj) biti komu pokošen travnik, kaj bo/bode (h) komu, kaj je komu s kom?, kaj je (komu) zato?, ne biti enega boba vreden, (to) bodi daleč, truc bodi komu/čemu

TERMINOLOGIJA: biti pod postavo, greh (nej) k smrti

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

blamírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; blamíranje (ȋ) koga ~ sodelavca pred predstojnikom osramotiti, osmešiti
blamírati se -am se (ȋ) ~ ~ pri izpitu osramotiti se, osmešiti se

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

blížati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; blížanje (ȋ) kaj k/h čemu ~ kroglo (k) balinu; Ali naj ~am ali zbijam
blížati se -am se nedov. (ȋ) komu/čemu ~ ~ hiši; publ. Sezona se ~a (h) koncu se končuje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bojeváti se -újem se nedov. -ujóč se, -eváje se; -àl se -ála se, -àt se, -án -ána; bojevánje; (-àt se) (á ȗ) proti komu/čemu ~ ~ ~ bolezni, sovražniku; bojevati se za koga/kaj ~ ~ ~ svobodo; bojevati se z/s kom/čim ~ ~ s sovražnikom
bojeváti -újem (á ȗ) poud., z notranjim predmetom kaj proti komu/čemu ~ boj proti osvajalcem |bojevati se|; poud. bojevati kaj z/s kom/čim ~ boj z boleznijo, s sovražnikom |bojevati se|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bôksati -am tudi bóksati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; bôksanje tudi bóksanje (ó; ọ̑) Že dolgo ~a; boksati z/s kom ~ z izkušenim nasprotnikom; knj. pog. boksati koga/kaj ~ nasprotnika v trebuh suvati, udarjati
bôksati se -am se tudi bóksati se -am se (ó; ọ̑) knj. pog. Fantje so se spet boksali tepli, pretepali

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

boljševizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; boljševizíranje (ȋ) slabš. koga/kaj ~ odnose v družbi |prilagajati boljševizmu|
boljševizírati se -am se (ȋ) slabš. Časopisi se ~ajo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bombírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; bombíranje (ȋ) teh. kaj ~ pločevino |izbočiti, zaobliti|; Konzerva ~a |se ji izboči dno, pokrov|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

brázdati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; brázdanje (á ȃ; ȃ) neobč. kaj Parnik ~a morje |dela brazdi podobne zareze|; neobč. ~ na njivi orati
brázdati se -am se (á ȃ; ȃ) biol. |deliti se|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bríhtati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; bríhtanje (í) neknj. pog. koga ~ bolnika iz omame buditi, spravljati k zavesti
bríhtati se -am se (í) neknj. pog. Fant se je začel brihtati umsko razvijati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

brísati bríšem nedov. brišóč, brisáje; -al -ala tudi -ála, -an -ana; brísanje (í ȋ) koga/kaj ~ otroka; ~ prah s cunjo; dov. ~i ime s seznama |izbriši|; brisati kaj ob kaj ~ čevlje ob predpražnik; brisati kaj v kaj ~ roke v brisačo; voj. žarg. brisati po čem ~ ~ tanku z mitraljezom |streljati|
brísati jo bríšem jo (í ȋ) knj. pog., poud. ~ ~ po cesti |teči, hiteti|
brísati se bríšem se (í ȋ) Meje med ljudmi se ~ejo |izginjajo|; brisati se v kaj ~ ~ ~ predpasnik

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bŕzdati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; bŕzdanje (ŕ; ȓ) koga/kaj ~ konje; poud. ~ čustva, strasti |obvladovati, zadrževati|
bŕzdati se -am se (ŕ; ȓ) poud. |obvladovati se, zadrževati se|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

búhati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; búhanje (ú ȗ; ȗ) Ogenj ~a iz odprtine; poud. Topovi ~ajo |zamolklo streljajo|; star. buhati koga v kaj ~ sošolca v rebra suvati; poud. buhati v koga/kaj Veter ~a ~ obraz |se s silo zadeva|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

cartáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; cartánje; (-àt) (á ȃ) neknj. pog. koga ~ otroka razvajati, ljubkovati
cartáti se -ám se (á ȃ) neknj. pog. Fantek se še vedno rad ~a pestuje, ljubkuje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

cefráti -ám [ce in cə] nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; cefránje; (-àt) (á ȃ) kaj ~ blago, rob obleke
cefráti se -ám se (á ȃ) Srajca se na rokavih že ~a

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

cènt Frazemi s sestavino cènt:
bíti têžek kot cènt, iméti nôge têžke kot cènt, têžek kot cènt

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

cerkev -kve (cerkov, cerkav, cerku, cirkov) samostalnik ženskega spola

1. posvečena stavba za javno opravljanje krščanskega bogoslužja; SODOBNA USTREZNICA: cerkev

1.1 ed. verniki, ki se zaradi božje službe zbirajo v cerkvi; SODOBNA USTREZNICA: občestvo

2. s prilastkom posvečen prostor za čaščenje boga/bogov; SODOBNA USTREZNICA: svetišče

3. ed., navadno v zvezi s krščanski hierarhično organizirana skupnost pripadnikov krščanske veroizpovedi; SODOBNA USTREZNICA: Cerkev

3.1 ed. pripadniki te hierarhično organizirane skupnosti; SODOBNA USTREZNICA: cerkev

3.2 s prilastkom vsak od delov te skupnosti na določenem območju, ki so nastali v zgodovini

3.3 ed. predstavniki te hierarhično organizirane skupnosti

4. beseda, sestavljena iz zapovrstnih glasov c, e, r, k, o in v

FREKVENCA: približno 3500 pojavitev v 46 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Chef, šef, kuharski mojster ...?

Kakšna je najustreznejša slovenska različica izraza chef – šef, kuharski mojster ali kar chef? Slednjega imajo v stroki najraje, češ da nobena od slovenskih različic ne zajame vsega, kar pomeni.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

cífrati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; cífranje (ȋ) star. krasiti, lepšati: koga/kaj ~ rob na prtu
cífrati se -am se (ȋ) star. lepotičiti se, lepšati se: Rada se ~a

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

cigàn -ána m (ȁ á)
1. nav. slabš. Rom: ogrski cigani; družina, skupina ciganov; zasanjan cigan
● ekspr. je tak cigan slabo oblečen; ekspr. pri nas je kot pri ciganih vse je v neredu; smeje se kot cigan belemu kruhu široko, na vsa usta
2. slabš. zvit, lahkomiseln ali malopriden človek: to ti je pravi cigan; še hujši cigan je, kot si ti; potepa se, cigan

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

cigàn, -ána, m. der Zigeuner; smeje se kakor cigan belemu kruhu, vesel kakor cigan, kadar sekirico najde, Levst. (Rok.); — 2) der Gauner, der Betrüger; — 3) eine Traubenart: der Kleinungar, M., Vrtov. (Vin.); drobni, črni c., C.; — temnordeče jabolko rdečkastega mesa, Ljubljanska ok.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

civilizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; civilizíranje (ȋ) koga/kaj ~ barbare, družbo
civilizírati se -am se (ȋ) začenjati se civilizirati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

cmokáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -án -ána; cmokánje; (-àt) (á ȃ)
1. Jej lepo in ne cmokaj; brezos. cmokati komu V čevljih mu je cmokalo
2. šalj. cmokati koga |poljubljati|
cmokáti se -ám se (á ȃ) šalj. |poljubljati se|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

coprnija -e (cuprnija, coprnija, coprnja°) samostalnik ženskega spola

1. dejanje, s katerim se z nadnaravnimi silami vpliva na naravo, potek dogodkov; SODOBNA USTREZNICA: čarovnija

2. dejavnost, pri kateri se z nadnaravnimi silami vpliva na naravo, potek dogodkov; SODOBNA USTREZNICA: čarovništvo

2.1 protestansko, slabšalno verski obred, ki ni v skladu z Biblijo

FREKVENCA: 60 pojavitev v 19 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

crkljáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; crkljánje; (-àt) (á ȃ) neknj. pog. koga ~ otroke ljubkovati, razvajati; ~ otročička v naročju pestovati, ljubkovati
crkljáti se -ám se (á ȃ) neknj. pog. Ta otrok se rad ~a pestuje, ljubkuje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

cúfati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; cúfanje (ȗ) neknj. pog. cefrati, rahljati: kaj ~ perje, žimo
cúfati se -am se (ȗ) slabš. |prepirati se|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

cúkati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; cúkanje (ú ȗ) knj. pog. koga za kaj očeta ~ ~ rokav potegovati; knj. pog. cukati kaj iz česa ~ nitke iz blaga puliti, vleči; avt. žarg. Motor ~a sunkovito vleče; lov. žarg. Riba ~a prijema; brezos., knj. pog. cukati koga ~a me v rami trga me, kljuva mi
cúkati ga -am ga (ú ȗ) knj. pog., poud. |piti alkoholne pijače|
cúkati se -am se (ú ȗ) knj. pog. za kaj Otroci se ~ajo za bombone pulijo, prerivajo; knj. pog. cukati se z/s kom Fant se rad ~a z vrstniki pretepa, ruje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

čákati -am nedov. -aj -ajte in -ájte, -ajóč, -áje; -al -ala in -ála, -an -ana; čákanje in čakánje (á ȃ)
1. koga/kaj Stranke ~ajo uradnika; ~ ugodno priložnost; neobč. čakati česa ~ ugodne priložnosti; knj. pog. Zmeraj me pusti ~ Nikoli ne pride točno; lov. iti čakat lisico; čakati na koga/kaj ~ ~ avtobus; ~ ~ zdravnika; poud. Na to boš še dolgo čakal |To se verjetno ne bo zgodilo|; čakati za kaj ~ ~ vstopnice; čakati z/s čim ~ s kosilom
2. knj. pog. Ta jed ne ~a ni dolgo užitna; poud.: Upniki ne ~ajo |zahtevajo plačilo ob določenem času|; Čakaj, to pa ni tako |izraža zahtevo po premisleku, pojasnilu|; Le čakaj, bova že poračunala |izraža grožnjo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

čas1 -a (čas, čes, čaš) samostalnik moškega spola

1. omejeno trajanje; SODOBNA USTREZNICA: čas

1.1 omejeno trajanje, vezano na ta svet, kot nasprotje večnosti

1.2 točka v omejenem trajanju

1.3 v zvezi en čas

1.3.1 izraža, da kaj traja kratko ali omejeno obdobje; SODOBNA USTREZNICA: nekaj časa, začasno

1.3.2 s predlogom izraža ne natančneje določeno točko ali obdobje v preteklosti, v katerem se je kaj zgodilo; SODOBNA USTREZNICA: enkrat, nekoč

1.3.3 s predlogom izraža, da kaj obstaja, se dogaja ob istem času; SODOBNA USTREZNICA: sočasno, hkrati

1.4 v zvezi en dober čas precej časa

1.5 v zvezi od enega časa do drugega kdaj pa kdaj, občasno

1.6 v zvezi oni/leta/ta/taisti čas

1.6.1 izraža, da se dejanje godi v sedanjem, današnjem času; SODOBNA USTREZNICA: zdaj

1.6.2 izraža čas, trenutek v preteklosti ali prihodnosti, kot ga določa sobesedilo; SODOBNA USTREZNICA: tedaj, takrat

1.6.3 izraža, da se dejanje v enem stavku dogaja, zgodi v istem času kakor dejanje v drugem stavku; SODOBNA USTREZNICA: medtem

1.7 v zvezi s časom izraža, da se kaj zgodi po preteku določenega časa; SODOBNA USTREZNICA: sčasoma

1.8 v zvezi v času izraža manjše število ponovitev v nedoločenih časovnih presledkih; SODOBNA USTREZNICA: včasih

1.9 v zvezi večni čas trajanje brez začetka in konca; SODOBNA USTREZNICA: večnost

1.10 v zvezi slednji/vsak/vsaki/vsakateri čas vedno, ves čas

2. omejeno trajanje (ali točka v omejenem trajanju)

2.1 s katerim človek razpolaga

2.1.1 čas, v katerem človek nima nobenih obveznosti; SODOBNA USTREZNICA: prosti čas

2.2 ki je dogovorjeno, določeno ali predvideno za kaj

2.3 pogosto s prilastkom ki je ugodno, primerno za kaj

2.4 pogosto s prilastkom v teku dneva, leta, cerkvenega leta

2.5 v življenju, bivanju

3. navadno s predlogom, s prilastkom omejeno trajanje z razmerami, okoliščinami, stvarnostjo vred; SODOBNA USTREZNICA: čas, obdobje

3.1 v zvezah z naš, sedanji ipd. sedanjost

3.2 navadno s prilastkom razmere, okoliščine, stvarnost v omejenem trajanju

4. pogosto s svojilnim zaimkom obdobje posameznikovega življenja

5. navadno s svojilnim zaimkom trenutek smrti

6. doba v človeškem življenju od zrelih let do smrti; SODOBNA USTREZNICA: starost

FREKVENCA: približno 4000 pojavitev v 46 delih

FRAZEOLOGIJA: dolg čas, kratek čas, kratiti (dolg) čas, ravnati se po času

TERMINOLOGIJA: poslednji/zadnji čas / čas konca, s časom

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

čehljáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; čehljánje; (-àt) (á ȃ) manjš. koga/kaj po čem ~ konja po glavi
čehljáti se -ám se (á ȃ) po čem ~ ~ ~ glavi

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

česáti čéšem nedov. čêši -íte, češóč, česáje; čêsal -ála, čêsat, -án -ána; česánje; (čêsat) (á ẹ́) komu/čemu kaj ~ hčerki lase v kito; česati koga/kaj Mati ~e hčerko; ~ predivo
česáti se čéšem se (á ẹ́) Deklica se že sama ~e; Ptič se ~e s kljunom |si čisti perje|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

človeški -a -o (človeski, človejski, človečski, človeški, človecski, človejčski, človiski) pridevnik

1. ki je značilen za ljudi, človeka; SODOBNA USTREZNICA: človeški, človekov

1.1 ki je v nasprotju ali dopolnitvi z božjim

1.2 ki je materialen, v nasprotju z duhovnim

1.3 biblijsko, v zvezah človeške roke/duše / človeški otroci ljudje

1.4 v zvezi človeško srce človek glede na značajske, čustvene značilnosti

1.5 v zvezi človeška žlahta skupnost vseh ljudi na svetu; SODOBNA USTREZNICA: človeški rod, človeštvo

1.6 v krščanstvu, v zvezah sin človeški / človeški sin učlovečeni božji sin kot odrešitelj človeškega rodu; SODOBNA USTREZNICA: Sin človekov

FREKVENCA: približno 900 pojavitev v 31 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

čoháti -ám in čóhati -am nedov. -àj -ájte in -aj -ajte, -ajóč, -áje; -àl -ála in -al -ala, -àt in -at, -án -ána in -an -ana; čohánje in čóhanje; (-àt in -at) (á ȃ; ọ̑) koga/kaj ~ psa za ušesi
čoháti se -ám se in čóhati se -am se (á ȃ; ọ̑) ob kaj Svinja se ~a ob ogrado; nizk. Ne čohaj se kar naprej |praskaj|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

čŕtati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; čŕtanje (ŕ; ŕ ȓ) kaj
1. ~ proge v sneg; neobč. dobro ~ značaje v noveli opisovati, prikazovati
2. dvovid. ~ nepotrebno besedo v nalogi; ~ dolg izbrisati; ~ točko z dnevnega reda
čŕtati se -am se (ŕ; ŕ ȓ) poud. Planine se ostro ~ajo na svetlem ozadju |kažejo v obrisih|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

čúvati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; čúvanje (ú; ȗ) koga/kaj pred kom/čim ~ gozd pred požarom; ~ čredo, otroka
čúvati se -am se (ú; ȗ) koga/česa ~ ~ psa, nevarnosti paziti se, izogibati se

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

dajáti dájem tudi dájati in dajáti -em, star. dajáti -èm nedov. -àj -ájte tudi dájaj -te in -ájte, -ajóč, -áje; dajál -a tudi dájal -ála, -át tudi dájat, -án -ána tudi dájan -a; dajánje in dájanje; (-àt tudi dájat) (á á; á/á á; á ȅ) komu/čemu koga/kaj ~ otrokom denar; Drevo ~e vrtu senco; ~ svinjam |krmiti svinje|; ~ otrokom jesti; dajati koga/kaj ~ darove; ~ kri; ~ otroke v šolo; ~ pomoč; ~ ukaze; poud. ~ koga v nič |omalovaževati, podcenjevati ga|; poud. ~ vse od sebe |močno se truditi|; ~ se slaviti na nastopih; ~ študirat otroke; knj. pog., poud. dajati koga Želodec me ~e |boli|; brezos. V križu me ~e |boli, zbada|; poud. dajati na koga/kaj veliko ~ nase |zelo se ceniti|; knj. pog. dajati za kaj ~ ~ pijačo, vino plačevati
dajáti se dájem se tudi dájati se in dajáti se -em se, star. dajáti se -èm se (á á; á/á á; á ȅ) poud. Onstran meje se že ~ejo |bojujejo|; poud. dajati se z/s kom za kaj ~ ~ s sorodniki za dediščino |prepirati se|; poud. dajati se z/s čim ~ ~ z zaspanostjo |s težavo se upirati zaspanosti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

dáljšati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; dáljšanje (ȃ) kaj ~ obleko
dáljšati se -am se (ȃ) Dan se ~a

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

dar -u samostalnik moškega spola

1. kar kdo dobi/dobiva v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: darilo, dar

1.1 kar kdo dobi/dobiva zastonj, iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: miloščina

1.2 kar se da/daje komu za hitrejše, ugodnejše, večkrat nezakonito dejanje ali ravnanje; SODOBNA USTREZNICA: podkupnina

2. v judovstvu kar se podeli/podeljuje oz. da/daje Bogu v čast na oltar, v templju kot prošnja, zaobljuba ali zahvala; SODOBNA USTREZNICA: daritev, daritveni dar

2.1 v krščanstvu Jezus Kristus kot žrtveno jagnje, ki je za dosego zveličanja ljudi umrl na križu

3. kar dobi kdo od Boga, po božji volji; SODOBNA USTREZNICA: dar

3.1 navadno s prilastkom prirojena ali od Boga podeljena sposobnost za kaj; SODOBNA USTREZNICA: dar, talent

3.2 protestansko, navadno v zvezi z božji kar je podarjeno od Boga za odrešitev človeštva

FREKVENCA: približno 1100 pojavitev v 43 delih

TERMINOLOGIJA: dar/darovi (Svetega) duha

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

darovan -a -o deležnik

1. ki je dan komu od Boga, po božji volji; SODOBNA USTREZNICA: podarjen, dodeljen

2. ki postane deležen česa; SODOBNA USTREZNICA: obdarovan

FREKVENCA: 23 pojavitev v 10 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

debalkanizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; debalkanizíranje (ȋ) publ. koga/kaj ~ odnose med državami
debalkanizírati se -am se (ȋ) publ. Razmere v državi se ~ajo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

debirokratizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; debirokratizíranje (ȋ) kaj ~ upravo
debirokratizírati se -am se (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

defašizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; defašizíranje (ȋ) publ. kaj ~ državo |odpraviti fašizem|
defašizírati se -am se (ȋ) publ.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

deformírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; deformíranje (ȋ) koga/kaj ~ obraze na sliki skaziti, iznakaziti; Pritisk je deformiral železne plošče |preoblikoval|
deformírati se -am se (ȋ) Les se rad ~a |spremeni obliko|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

dejanje -a (djanje, djane, djajne, djajnje, gjane, danje, dajne, dajnje) samostalnik srednjega spola

1. uresničenje/uresničevanje odločitve ali volje; SODOBNA USTREZNICA: dejanje, delanje

2. kar se zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dogodek, dejanje

3. kar se dogaja; SODOBNA USTREZNICA: dogajanje

3.1 česa kar se je dejansko dogajalo, zgodilo in kar zaradi svojega pomena vpliva na nadaljnje ravnanje; SODOBNA USTREZNICA: dogajanje, dejstvo

4. kar se uresničuje, nastaja z delanjem; SODOBNA USTREZNICA: delo, opravilo

4.1 v zvezi vunanje dejanje delo, delovanje, ki poteka, se uresničuje vidno, zlasti s telesom, ali je razvidno iz načina življenja

4.2 v zvezah s hud, hudoben, kriv ipd. kar je kdo storil/delal v nasprotju z božjimi zapovedmi; SODOBNA USTREZNICA: greh, pregreha

4.3 v zvezi s kriv kar je kdo storil slabega, oporečnega; SODOBNA USTREZNICA: prekršek, prestopek

4.4 z izglagolskim samostalnikom, z oslabljenim pomenom, česa izraža dejanje, kot ga določa samostalniško dopolnilo

5. s prilastkom kar se uresničuje/uresniči z delanjem ali delovanjem Boga ali božjih oseb; SODOBNA USTREZNICA: dejanje, delo

5.1 v zvezi čudno dejanje dogodek (večinoma) nadnaravnega značaja, ki ima namen izkazati ali potrditi resničnost in veličino Boga ter veljavnost božjega oz. verskega nauka; SODOBNA USTREZNICA: čudež

6. opravljanje, izvrševanje kake dejavnosti ali aktivnosti sploh; SODOBNA USTREZNICA: delo, delovanje, početje

7. delanje, aktivnost za dosego, uresničitev česa; SODOBNA USTREZNICA: prizadevanje, trud

7.1 delanje, uresničevanje tega, kar je komu naloženo ali kar mora delati/storiti glede na poklic, položaj, mesto; SODOBNA USTREZNICA: poslanstvo, naloga

7.2 delanje, uresničevanje tega, kar mora kaj storiti glede na svoj namen; SODOBNA USTREZNICA: naloga, vloga

8. s prilastkom bivanje, obstajanje koga zlasti glede na njegovo ravnanje, dejavnost; SODOBNA USTREZNICA: življenje

8.1 učlovečenega Kristusa

8.2 človeka

9. pisna (ali govorna) pripoved o minulem dogajanju, dogodkih; SODOBNA USTREZNICA: zgodba, pripoved

10. negotovo celota dogajanj v razvoju, preteklosti v zvezi s kakim osebkom, skupnostjo, področjem; SODOBNA USTREZNICA: zgodovina

10.1 obširnejši zapis pomembnejših (letnih) dogodkov po zaporedju dogajanja; SODOBNA USTREZNICA: kronika, anali

FREKVENCA: približno 1300 pojavitev v 43 delih

FRAZEOLOGIJA: dejanje ino nehanje, priti v dejanje, seči k dejanju, v dejanju, z dejanjem

TERMINOLOGIJA: dejanje postave, dobro dejanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

dejáti1 dêjem tudi dejáti dém dov., 2. in 3. os. dv. dêjeta tudi désta; 2. os. mn. dêjete tudi déste, 3. os. mn. tudi dejó, dèj/dêj dêjte; -ál -ála, -át, -án -ána; (-àt) (á ȇ; á ẹ̑)
1. reči, povedati: Dejal je, da pride jutri; Dejal bi, da to ni res menim
2. nedov. imenovati, praviti: Pri hiši se je dejalo pri Ribičevih; dejati komu kaj Dejali so mu Peter

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

deklarírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; deklaríranje (ȋ) kaj
1. ~ človekove pravice |razglasiti|
2. ~ tovor |navesti podatke o tovoru|
deklarírati se -am se (ȋ) neobč. opredeliti se: za koga/kaj ~ ~ ~ mir

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

deklasírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; deklasíranje (ȋ) |postaviti v nižji kakovostni razred|: koga/kaj trg. Kontrolor je deklasiral meso
deklasírati se -am se (ȋ) |izgubiti značilnosti višjega položaja|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

dekoncentrírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; dekoncentríranje (ȋ) koga/kaj ~ igralca; ~ vojaške enote
dekoncentrírati se -am se (ȋ) Govornik se je dekoncentriral

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

délati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; délanje (ẹ́ ẹ̑)
1. kaj ~ čevlje, malto; žarg. ~ glavo operirati; ~ čudeže; ~ izpit |opravljati|; ~ maturo |maturirati|; ~ korake |korakati|; ~ kupčije |kupčevati|; ~ napake |motiti se|; ~ nemir; Vaša obleka se že ~a; delati kaj iz česa ~ gumi iz kavčuka; delati kaj z/s čim ~ cesto s stroji; ~ glasove z govorilnimi organi |tvoriti|; delati koga/kaj kakšnega/kakšno ~ kaj zanimivo; Ta frizura jo ~a mlajšo |jo pomlajuje|; delati komu kaj ~ fantu novo obleko; poud. ~ staršem žalost, veselje |žalostiti, veseliti jih|; delati proti komu/čemu ~ ~ oblasti, okupatorju |delovati|; Veliko ~amo ●na tem za to; delati za koga/kaj ~ ~ brata; ~ ~ mir na svetu; ~ ~ stranke od desete do dvanajste ure; ●delati na čem ~ ~ slovarju pri slovarju; sestavljati slovar; delati z/s kom/čim ~ s kemikalijami |imeti opraviti|; knj. pog. Rad ~a z ljudmi; grdo ~ z otroki, z jezikom |ravnati|
2. ~ in počivati; ~ na polju, pri stroju, v podjetju; ~ od jutra do večera; dobro, uspešno ~; ~ na roko, ročno; ~ kot konj, kot mravlja, kot črna živina; ~ kakor za stavo |hitro|; knj. pog.: Srce je začelo spet ~ biti, utripati; Naprave odlično ~ajo delujejo; Sin že ~a je zaposlen; Strup je začel hitro ~ delovati, učinkovati
délati se -am se (ẹ́ ẹ̑)
1. Led se ~a; Mrak se ~a mrači se; Škoda se ~a
2. delati se kakšnega tudi kakšen ~ ~ bolnega tudi bolan; ~a ~, da spi

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

demaskírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; demaskíranje (ȋ) koga/kaj ~ maškaro (razkrinkati); voj. ~ položaje
demaskírati se -am se (ȋ) Igralka se je pazljivo demaskirala

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

dematerializírati -am [ija] dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; dematerializíranje (ȋ) kaj ~ realna doživetja
dematerializírati se -am se [ija] (ȋ) Umetnost se je vse bolj dematerializirala

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

demilitarizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; demilitarizíranje (ȋ) kaj ~ obmejni pas
demilitarizírati se -am se (ȋ) Država se ~a

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

demobilizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; demobilizíranje (ȋ) koga/kaj ~ častnike
demobilizírati se -am se (ȋ) Po vojski se je demobiliziral

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

demokratizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; demokratizíranje (ȋ) kaj ~ družbo
demokratizírati se -am se (ȋ) Družba se je demokratizirala

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

denacificírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; denacificíranje (ȋ) publ. kaj ~ državo |odpraviti nacizem|
denacificírati se -am se (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

denuklearizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; denuklearizíranje (ȋ) |določiti, da na kakem področju ni atomskega orožja|: kaj ~ srednjo Evropo
denuklearizírati se -am se (ȋ) Država se je denuklearizirala

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

depolitizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; depolitizíranje (ȋ) kaj ~ sodstvo
depolitizírati se -am se (ȋ) Del mladine se je depolitiziral

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

devalvírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; devalvíranje (ȋ) razvrednotiti (se): kaj ~ denar; Valuta je devalvirala

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

dezaktivírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; dezaktivíranje (ȋ) kaj ~ bombo
dezaktivírati se -am se (ȋ) Člani organizacije so se dezaktivirali

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

dezangažírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; dezangažíranje (ȋ) publ. koga Slaba igra je dezangažirala gledalce |odtegnila|
dezangažírati se -am se (ȋ) publ. vojaško se dezangažirati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

dezintegrírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; dezintegríranje (ȋ) koga/kaj ~ človeka, družbo |povzročiti razpad, razkroj|
dezintegrírati se -am se (ȋ) Družina se ~a razpada, se razkraja

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

dezodorírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; dezodoríranje (ȋ) koga/kaj z/s čim ~ prostor s pršilom
dezodorírati se -am se (ȋ) ~ ~ vsako jutro

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

diferencírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; diferencíranje (ȋ) kaj ~ družbo |povzročati razlike v družbi|; mat. ~ funkcijo odvajati
diferencírati se -am se (ȋ) notranje se diferencirati |postajati različen|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

dilatírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; dilatíranje (ȋ) Snovi ~ajo se raztezajo; Srce ~a se širi, razširja; dilatirati kaj zdrav. ~ požiralnik širiti, razširjati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

disciplinírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; discipliníranje (ȋ) koga/kaj ~ učence, svoja nagnjenja
disciplinírati se -am se (ȋ) ~ ~ v svojih nagnjenjih

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

diseminírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; diseminíranje (ȋ) neobč. kaj ~ informacije širiti, razširjati
diseminírati se -am se (ȋ) zdrav. Izrojene celice se ~ajo po vsem telesu se razsejejo, razširijo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

disimilírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; disimilíranje (ȋ) biol. (razgrajevati)
disimilírati se -am se (ȋ) biol. (razgrajevati se)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

diskreditírati -am dvovid. -ajóč; -an -ana; diskreditíranje (ȋ) |vzeti veljavo, ugled|: koga/kaj ~ nasprotnika, vodstvo stranke
diskreditírati se -am se (ȋ) |izgubiti ugled, veljavo|: z/s čim ~ ~ s svojim ravnanjem

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

diskvalificírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; diskvalificíranje (ȋ) koga/kaj ~ političnega nasprotnika |moralno razvrednotiti|; šport. ~ tekmovalca izključiti
diskvalificírati se -am se (ȋ) z/s čim ~ ~ s svojim ravnanjem

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

dispergírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; dispergíranje (ȋ) kaj ~ glino v vodi razpršiti
dispergírati se -am se (ȋ) Klej se v vodi ~a se razprši

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

distancírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; distancíranje (ȋ) kaj ~ konstrukcijske elemente razmakniti
distancírati se -am se (ȋ) publ. od česa ~ ~ ~ razprave |odkloniti, zavračati razpravo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

dobívati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; dobívanje (í) kaj ~ darila, pisma; ~ sive lase |siveti|; ~ ugled; knj. pog. ~ trebuh rediti se; °~ na ugledu postajati ugleden; dobivati kaj iz česa ~ žveplo iz žveplove rude pridobivati
dobívati jih -am jih (í) knj. pog., poud. |biti (večkrat) tepen|: ~ ~ od očeta; ~ ~ po grbi
dobívati se -am se (í) knj. pog. sestajati se, shajati se: z/s kom ~ ~ z dekletom

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

dobro2 (dobru, dobro) prislov

1. s širokim pomenskim obsegom izraža zaželen način dejanja ali stanja v precejšnji meri; SODOBNA USTREZNICA: dobro

2. izraža precejšnjo temeljitost, natančnost, izčrpnost dejanja ali stanja; SODOBNA USTREZNICA: dobro

2.1 glede na določene zahteve precej uspešno, učinkovito, primerno; SODOBNA USTREZNICA: dobro

2.2 takó, da ne vzbuja dvoma, pomislekov glede resničnosti; SODOBNA USTREZNICA: dobro, resnično

3. izraža veliko mero ali visoko stopnjo glagolskega dejanja ali stanja; SODOBNA USTREZNICA: zelo

3.1 elativ, v zvezi dobro čestokrat izraža zelo veliko ponovitev

4. v zvezah z imeti, iti, goditi se ipd. živeti v ugodnih gmotnih, zdravstvenih razmerah, osebku naklonjenih okoliščinah; SODOBNA USTREZNICA: dobro imeti se, dobro iti, dobro goditi se komu

5. v vezniški rabi, v zvezi lih dobro za izražanje dejstva, možnosti, kljub kateri se dejanje nadrednega stavka lahko uresniči; SODOBNA USTREZNICA: čeprav

FREKVENCA: približno 1800 pojavitev v 41 delih

FRAZEOLOGIJA: dobro dejati, dobro stati komu / (kaj) dobro stoji (za koga)

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

dokapitalizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; dokapitalizíranje (ȋ) kaj ~ podjetje
dokapitalizírati se -am se (ȋ) Banka se bo morala dokapitalizirati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

dokazováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; dokazovánje; (-àt) (á ȗ) kaj ~ svojo nedolžnost; dokazovati komu kaj ~ sodniku nekrivdo, nedolžnost
dokazováti se -újem se (á ȗ) poud. Kar naprej se ~uje |dokazuje svojo primernost, sposobnost|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

dokvalificírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; dokvalificíranje (ȋ) (dodatno usposobiti): koga ~ delavce
dokvalificírati se -am se (ȋ) (dodatno se usposobiti)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

dolgováti -újem [u̯g] nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -án -ána; dolgovánje; (-àt) (á ȗ) komu/čemu kaj ~ oderuhu denar; ~ staršem hvaležnost; publ. Mesto ~uje svoj razcvet turizmu |se razvija zaradi turizma|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

dolomitizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; dolomitizíranje (ȋ) |spremeniti se v dolomit|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

dolžan2 -žna -o (dolžan, delžan, dalžan, dožan) pridevnik

1. v povedkovni rabi ki mora komu kaj vrniti, poravnati, zlasti v denarju; SODOBNA USTREZNICA: dolžen

2. v povedkovni rabi ki mora, je obvezan kaj delati, storiti; SODOBNA USTREZNICA: dolžen

2.1 z dopolnilom česa ki bo deležen česa zaradi svojega preteklega ravnanja

3. v povedkovni rabi, navadno z dopolnilom česa, na čem ki stori, povzroči kaj slabega, nezaželenega; SODOBNA USTREZNICA: kriv

3.1 v zvezi dolžan na kriji ki je prelil kri

3.2 v zvezi dati se dolžan izreči se za krivega česa; SODOBNA USTREZNICA: priznati

4. v povedkovni rabi, versko, tudi z dopolnilom česa ki stori kaj v nasprotju z božjimi zapovedmi in zasluži božjo kazen; SODOBNA USTREZNICA: grešen

4.1 z dopolnilom na kom/čem ki v zvezi s kom/čim ravna drugače, kot zahtevajo (verski, moralni) predpisi, in zasluži božjo kazen

4.2 v zvezi dati se dolžan grehov/za grešnika priznati grehe

5. ki se pričakuje, zahteva glede na položaj ali norme, predpise, zlasti verske; SODOBNA USTREZNICA: dolžen

5.1 ki se pričakuje, zahteva glede na pretekla dejanja koga; SODOBNA USTREZNICA: dolžen

6. ki se nanaša na dolg ali dolžnike; SODOBNA USTREZNICA: dolžni, dolžniški

FREKVENCA: približno 750 pojavitev v 41 delih

FRAZEOLOGIJA: dolžne bukve / dolžni list / dolžni register

TERMINOLOGIJA: (božje) dolžne bukve , dolžni ofer

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

domíšljati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; domíšljanje (í) kaj ~ svoj odnos do umetnosti; neobč. domišljati koga na kaj ~ soseda na plačilo spominjati
domíšljati se -am se (í) neobč. koga/česa ~ ~ znancev, preteklosti spominjati se
domíšljati si -am si (í) ~ ~ preveč; neobč. domišljati si kaj ~ ~ vse najhujše misliti si, predstavljati si

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

domišljeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -án -ána; domišljevánje; (-àt) (á ȗ) kaj ~ probleme domišljati; neobč. domišljevati koga česa, na kaj ~ sodelavca obljube, na obljubo spominjati
domišljeváti se -újem se (á ȗ) neobč. koga/česa ~ ~ preteklosti spominjati se
domišljeváti si -újem si (á ȗ) neobč. kaj ~ ~ vse drugače, kot je v resnici misliti si, predstavljati si

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

dopolnjeváti -újem [u̯n] nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; dopolnjevánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj ~ zaloge živil; dopolnjevati kaj z/s čim ~ tradicijo z novo vsebino
dopolnjeváti se -újem se (á ȗ) z/s kom ~ ~ s sogovornikom; Prijatelja se dobro ~eta

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

doprinášati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; doprinášanje (ȃ) publ. kaj ~ žrtve žrtvovati se; publ. doprinašati k čemu ~ ~ zmagi prispevati, pomagati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

došólati -am dov. -an -ana; došólanje (ọ̑) koga ~ sina
došólati se -am se (ọ̑) ~ ~ v mestu

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

dotíkati se -am se nedov. -ajóč se, -áje se; -an -ana; dotíkanje (ȋ) koga/česa z/s čim ~ ~ stropa z glavo; To se me ne ~a me ne zadeva; publ. ~ ~ različnih problemov na kratko obravnavati različne probleme

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

dotikávati se -am se nedov. -ajóč se; -an -ana; dotikávanje (ȃ) dotikati se: koga/česa z/s čim ~ ~ rane s prsti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

dotípati -am in dotípati -ljem dov. -aj -ajte in -i -ite; -an -ana; dotípanje (í ȋ; ȋ; í ȋ; ȋ) kaj ~ vrata
dotipati se -am se in dotípati se -ljem se (í ȋ; ȋ; í ȋ; ȋ) do česa ~ ~ ~ vrat; neobč. ~ ~ ~ bistvenega |z razmišljanjem priti|; neobč. dotipati se česa ~ ~ vrat do vrat

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

drájsati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; drájsanje (ȃ) neknj. pog. kaj ~ hlače na stolu drgniti, guliti
drájsati se -am se (ȃ) neknj. pog. z/s čim ~ ~ z avtomobilom voziti se

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

drézati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; drézanje (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) koga/kaj ~ fanta, da se zbudi; ~ in cukati žival; drezati koga v kaj Veje so ga drezale v obraz; drezati koga z/s čim Drezal jo je s komolcem; drezati v koga/kaj z/s čim ~ ~ žerjavico s palico; poud. ~ ~ človeka, da bi vse povedal |vsiljivo spraševati|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

drílati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; drílanje (ȋ) voj. žarg. učiti (se), uriti (se): koga/kaj ~ vajo za nastop; ~ vojake

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

drogírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; drogíranje (ȋ) omamiti, omamljati: koga/kaj z/s čim ~ ljudi s kemičnimi sredstvi
drogírati se -am se (ȋ) knj. pog. uživati mamila

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

drugočkrščovanje -a (drugočkrščovane) samostalnik srednjega spola

obred, s katerim se kdo zaradi dvoma o pravilnosti postopka ob naglem krstu ponovno sprejme med kristjane; SODOBNA USTREZNICA: ponovni krst

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

držan -a -o (držan, držen) deležnik

1. za koga/kaj izraža, da so osebku pripisane določene lastnosti, značilnosti

2. s prisl. določilom načina ki se mu izkazuje določen odnos; SODOBNA USTREZNICA: obravnavan

2.1 navadno v zvezi dobro/visoko držan ki se mu izkazuje zelo pozitiven odnos zaradi njegove moralno utemeljene veljave; SODOBNA USTREZNICA: spoštovan

3. ki neprostovoljno ostaja na določenem mestu; SODOBNA USTREZNICA: pridržan

3.1 ki mu je onemogočeno opravljati svojo funkcijo

4. ki se dela, izvaja; SODOBNA USTREZNICA: opravljan

4.1 s samostalnikom, z oslabljenim pomenom izraža, da je uresničeno dejanje, stanje, kot ga določa samostalnik

5. ki je zahtevan, obvezujoč in je z dejavnostjo uresničen; SODOBNA USTREZNICA: izpolnjen

6. ki je obljubljen, napovedan in je z dejavnostjo uresničen; SODOBNA USTREZNICA: izpolnjen

FREKVENCA: približno 300 pojavitev v 29 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

državlján in državljàn -ána m (ȃ; ȁ á)
pripadnik določene države: biti državljan Republike Slovenije; avstrijski državljani; lojalen, zvest državljan; pravice in dolžnosti državljanov; izgon tujih državljanov iz države; pren., publ. kot pesnik je bil pravzaprav državljan vesoljstva / državljan sveta kdor se zaradi svojega mednarodnega delovanja ne počuti le kot državljan ene države
♦ pravn. dvakratni ali dvojni državljan
// pripadnik določene družbene skupnosti: kaj so menili o tem državljani? / obveščanje državljanov o novih ukrepih občanov / kot nagovor pokažite dokumente, državljan

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

dúdlati -am dvovid., nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; dúdlanje (ȗ) star. veselo ~ dudati; slabš. dudlati kaj ~ popevko |igrati, peti|
dúdlati se -am se (ȗ) šol. žarg. |mehanično, brez razumevanja se učiti|: kaj ~ ~ novo pesem

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

duh1 -a/-u samostalnik moškega spola

1. iz pljuč iztisnjeni zrak; SODOBNA USTREZNICA: dih, dah

1.1 navadno v Stari zavezi, v zvezah živ/živi duh / duh lebna prisotnost življenjske sile; SODOBNA USTREZNICA: dih življenja

2. veter, zlasti šibkejši; SODOBNA USTREZNICA: sapa, vetrič

3. nesnovni del človeka v čustvenem, moralnem in spoznavnem smislu; SODOBNA USTREZNICA: duša, duh

4. v monoteističnih religijah neumrljivo in neuničljivo nesnovno bistvo človeka; SODOBNA USTREZNICA: duša

5. miselne, nazorske značilnosti, sposobnosti; SODOBNA USTREZNICA: duh

5.1 s prilastkom izraža, da je samostalnik deležen značilnosti, sposobnosti, kot jo določa prilastek

6. s prilastkom, ekspresivno človek glede na svoje lastnosti, značilnosti; SODOBNA USTREZNICA: duh

7. navadno v zvezah gospodni/Kristusov duh / duh Boga/Gospoda/Kristusa/Očeta zavedanje, doživljanje božje, Kristusove navzočnosti v človekovi notranjosti; SODOBNA USTREZNICA: božji, Kristusov duh

8. bitje netvarne narave; SODOBNA USTREZNICA: duh

8.1 ustvarjeno bitje netvarne narave; SODOBNA USTREZNICA: duh

8.2 navadno v zvezah z nečisti, hudi, falš ipd. človeku sovražno ustvarjeno bitje netvarne narave, ki pooseblja zlo; SODOBNA USTREZNICA: hudič, hudi duh

FREKVENCA: približno 5000 pojavitev v 47 delih

FRAZEOLOGIJA: v duhu/z duhom

TERMINOLOGIJA: bog/vbog na/v duhu, dar/darovi (Svetega) duha, delo Duha, sad/sadovi (Svetega) duha, (Sveti) Duh / božji duh

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

dúša Frazemi s sestavino dúša:
bíti dôbra dúša, bíti dúša čésa, bíti kdó/kàj z dúšo in telésom, bíti predán kómu/čému z dúšo in telésom, bíti zláta dúša, čŕna dúša, dóber kàkor dúša, dôbra dúša, iméti čŕno dúšo, iméti dôbro dúšo, iméti kàj na dúši, iméti zláto dúšo, izdíhniti [svôjo] dúšo, izpustíti dúšo, ležáti kómu kàj na dúši, mírne dúše, obležáti kómu kàj na dúši, pásja dúša, píhanje na dúšo, píhati kómu na dúšo, píhniti kómu na dúšo, podpréti si dúšo, popíhati kómu na dúšo, poznáti kóga v dno dúše, predáti se kómu/čému z dúšo in telésom, privezáti si dúšo, spustíti dúšo, v dnò dúše, vídeti kóga v dnò dúše, z dúšo in telésom, zapisáti se kómu/čému z dúšo in telésom, zláta dúša, žíva dúša

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

dvanajst1 -ih in nesklonljivo, posamostaljeno

skupina dvanajsterih Jezusovih učencev, izbranih, da oznanjajo njegov nauk; SODOBNA USTREZNICA: apostoli

FREKVENCA: 119 pojavitev v 10 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

dvanajst2 -ih (dvanajst, dvanejst, dvajnajst, dvanist) in nesklonljivo, glavni števnik za vse tri spole

izraža število 12; SODOBNA USTREZNICA: dvanajst

FREKVENCA: približno 400 pojavitev v 23 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

dvanajsti -a -o vrstilni števnik

ki v zaporedju ustreza številu dvanajst; SODOBNA USTREZNICA: dvanajsti

FREKVENCA: 48 pojavitev v 6 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

dvígati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; dvíganje (í ȋ; ȋ) koga/kaj ~ hlod na voz; ~ otroka v zrak; ~ plačo v banki; ~ proizvodnjo, cene; ~ uteži; ~ preplah povzročati; ~ raven izobrazbe zviševati; ~ zastavo nad množico držati; knj. pog. ~ koga sredi noči buditi, klicati; poud.: Umetnost jih ~a |boljša, plemeniti|; ~ prah (v javnosti) |povzročati razburjenje, govorice|; dvigati koga proti komu/čemu ~ ljudstvo proti izkoriščevalcem
dvígati se -am se (í ȋ; ȋ) Letalo, raketa se ~a; Voda v čolnu se ~a; Okrog gradu se ~a zidovje; Cesta se neopazno ~a vzpenja; Temperatura se ~a narašča; neobč. Noč se ~a noči se

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

dvigováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; dvigovánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj ~ kamen na voz; ~ otroka v zrak; ~ pisma na pošti
dvigováti se -újem se (á ȗ) Dim se ~uje nad pogoriščem; Med grmovjem se ~ujejo topoli

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

dvorján in dvorjàn -ána m (ȃ; ȁ á)
nekdaj vladarjev svetovalec, spremljevalec, ki živi stalno na dvoru: slavja se bo udeležil tudi kralj s svojimi dvorjani

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

eksercírati -am nedov. -ajóč; -an -ana; eksercíranje (ȋ) voj. |vaditi (se), uriti (se)|: Vojaki ~ajo; eksercirati koga ~ novince

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

eksponírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; eksponíranje (ȋ) koga/kaj ~ redke znamke razstaviti, postaviti na ogled; ~ dele besedila poudariti; ~ dogajanje v romanu |nakazati potek, razvoj dogajanja|; fot. ~ film osvetliti
eksponírati se (ȋ) izpostavljati se: za koga ~ ~ ~ sodelavce; ~ ~ pri stavki

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

enajst2 -ih (enajst, anajst, ajnajst, edenajst, edenaest) in nesklonljivo, glavni števnik za vse tri spole

izraža število 11; SODOBNA USTREZNICA: enajst

FREKVENCA: 59 pojavitev v 17 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

etablírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; etablíranje (ȋ) star. kaj ~ podjetje ustanoviti, osnovati
etablírati se -am se (ȋ) neobč. uveljaviti se

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

evropeizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; evropeizíranje (ȋ) koga/kaj ~ gospodarstvo
evropeizírati se -am se (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

evropizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; evropizíranje (ȋ) evropeizirati
evropizírati se -am se (ȋ) evropeizirati se

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

farán in faràn -ána m (ȃ; ȁ á)
pripadnik župnije: srečal se je s svojimi nekdanjimi farani; večina faranov je hodila k prvi maši

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

fašizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; fašizíranje (ȋ) publ. kaj ~ družbo
fašizírati se -am se (ȋ) publ.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

feminizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; feminizíranje (ȋ) biol. kaj ~ žival
feminizírati se -am se (ȋ) Nekateri poklici se ~ajo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

féntati -am dov. -an -ana; féntanje (ẹ́) neknj. ljud. koga/kaj Kar prime v roko, vse ~a uniči; ~ človeka umoriti, ubiti
féntati se -am se (ẹ́) nizk. |narediti samomor|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

fermentírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; fermentíranje (ȋ) |spreminjati z encimi|: kaj ~ mleko
fermentírati se -am se (ȋ) Tobak se ~a

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

financírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; financíranje (ȋ) kaj ~ bolnišnico
financírati se -am se (ȋ) |denarno se vzdrževati|: Ta ustanova se ~a sama

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

flódrati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; flódranje (ọ̑) obrt. |z barvanjem ponarejati|: kaj ~ omaro
flódrati se -am se (ọ̑) nizk. |spolno občevati|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

formírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; formíranje (ȋ) koga/kaj ~ glavo kipa oblikovati; ~ odbore za proslavo sestavljati, ustanavljati; ~ človekovo osebnost oblikovati, vzgajati
formírati se -am se (ȋ) Denarni fondi se ~ajo iz različnih virov nastajajo, se ustvarjajo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

fotografírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; fotografíranje (ȋ) koga/kaj ~ pokrajino; Rad ~a
fotografírati se -am se (ȋ) Si se že fotografiral

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

frekventírati -am nedov. -ajóč; -an -ana; frekventíranje (ȋ) neobč. obiskovati, udeleževati se: koga/kaj ~ razstave

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

frizírati -am nedov. -ajóč; -an -ana; frizíranje (ȋ) koga/kaj Kdo vas ~a
frizírati se -am se (ȋ) Frizira se v najboljših salonih

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

frotírati -am nedov. -ajóč; -an -ana; frotíranje (ȋ) kaj ~ telo
frotírati se -am se (ȋ) ~ ~ po prhi

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

fúčkati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; fúčkanje (ȗ) pokr. vzh. žvižgati, piskati: kaj ~ melodijo
fúčkati se -am se (ȗ) neknj. pog., s smiselnim osebkom komu (ne) biti mar, (ne) prizadevati: To se mi ~a

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

fúrati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; fúranje (ȗ) neknj. ljud.: voziti, prevažati; dobro ~ata se ujemata, skladata

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

fuzionírati -am [ijo] dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; fuzioníranje (ȋ) neobč. združiti, združevati: ~ podjetja
fuzionírati se -am se (ȋ) neobč. Banki sta se fuzionirali se združili

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

gárati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; gáranje (ȃ) koga/kaj pokr. ~ prašiča goliti; star. Srajca me ~a drgne, pika
gárati se -am se (ȃ) star. ob kaj ~ ~ ~ drevo drgniti se

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

generírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; generíranje (ȋ) kaj neobč. Turizem ~a nova delovna mesta poraja, ustvarja; rač. ~ podatke; jezikosl. ~ povedi tvoriti
generírati se -am se (ȋ) neobč. globina, v kateri se ~ajo potresi nastajajo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

germanizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; germanizíranje (ȋ) ponemčevati, ponemčiti: koga/kaj ~ obmejne predele
germanizírati se -am se (ȋ) ponemčevati se

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

getizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; getizíranje (ȋ) publ. koga/kaj ~ manjšino |osamiti|
getizírati se -am se (ȋ) publ. Mesta se ~ajo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

gíbati -ljem tudi gíbati -am nedov. -i -ite tudi -aj -ajte, -ajóč, -áje; -al -ala tudi -ála, -an -ana; gíbanje (í; í) z/s čim ~ s prstom; pešaj. gibati kaj Veter ~e veje premika
gíbati se -ljem se tudi gíbati se -am se (í; í) ~ ~ v ravni črti; veliko se gibati na svežem zraku; pešaj. Star je, komaj se ~e se premika

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

glíhati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; glíhanje (ȋ) neknj. pog. kaj ~ tla ravnati, izravnavati; neknj. pog. glihati za kaj ~ ~ konja pogajati se (za ceno)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

globalizírati -am dvovid., nedov. -ajoč; -an -ana; globalizíranje (ȋ) |omogočati mednarodno vplivanje, delovanje|: kaj ~ kapitalski trg
globalizírati se -am se (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

grájati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; grájanje (á; ȃ) koga/kaj ~ napake; neobč. ~ učenca opominjati, oštevati
grájati se -am se (á; ȃ) pokr. gor. gnusiti se: komu Meso se mi ~a

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

grupírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; grupíranje (ȋ) publ. razvrščati, razporejati: koga/kaj ~ učence pri telovadbi
grupírati se -am se (ȋ) publ. zbirati se, združevati se: ~ ~ v skupine

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

gúbati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; gúbanje (ú; ȗ) kaj ~ čelo
gúbati se -am se (ú; ȗ) Hlače so se gubale

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

gúgati -am tudi gúgati -ljem nedov. -aj -ajte tudi -i -ite, -ajóč, -áje; -an -ana; gúganje (ú; ȗ; ú; ȗ) koga/kaj ~ otroka
gúgati se -am se tudi gúgati se -ljem se (ú; ȗ; ú; ȗ) Miza se ~a; ~ ~ na gugalnici; ~ ~ pri hoji

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

gúncati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; gúncanje (ȗ) neknj. ljud. gugati: kaj Valovi ~ajo čolne; afne ~ delati, govoriti kaj šaljivega
gúncati se -am se (ȗ) neknj. ljud. gugati se: ~ ~ na stolu; ~ ~ po cesti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

gustírati -am nedov. -ajóč; -an -ana; gustíranje (ȋ) neknj. pog. z užitkom jesti, piti: kaj ~ dobro vino
gustírati se -am se (ȋ) neknj. pog. naslajati se, uživati: ob čem ~ ~ ~ dobrotah na mizi

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

habilitírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; habilitíranje (ȋ) |priznati komu pravico predavati na visoki šoli|: koga za kaj ~ koga za docenta
habilitírati se -am se (ȋ) za kaj ~ ~ za izrednega profesorja

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

hájkati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; hájkanje (ȃ) koga Italijani so hajkali partizane
hájkati se -am se (ȃ) |biti preganjan|: Že tri leta se ~amo po gozdovih

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

harmonírati -am nedov. -ajóč; -an -ana; harmoníranje (ȋ) neobč. skladati se, ujemati se: z/s kom/čim Figura ~a z ozadjem; Barve lepo ~ajo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

hidrolizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; hidrolizíranje (ȋ) kem. kaj ~ maščobe; Mila rada ~ajo
hidrolizírati se -am se (ȋ) Kromov sulfat se ~a

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

homotáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -án -ána; homotánje; (-àt) (á ȃ) redk. komu kaj ~ konjem grivo motati, mešati
homotáti se -ám se (á ȃ) redk. komu Nekaj se mu ~a po glavi mota

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

hŕbet Frazemi s sestavino hŕbet:
bíti bógu za hŕbtom, bógu za hŕbtom, dobíti jíh po hŕbtu, dobívati jíh po hŕbtu, kot nòž v hŕbet [kómu/čému], kríti kómu hŕbet, ležáti bógu za hŕbtom, lônec na hŕbtu nosíti, nòž v hŕbet [kómu/čému], obráčati kómu/čému hŕbet, obrníti kómu/čému hŕbet, pokazáti kómu hŕbet, zabôsti kómu nòž v hŕbet, zaríniti kómu nòž v hŕbet, zasadíti kómu nòž v hŕbet, živéti bógu za hŕbtom, žóga je bilà za hŕbtom kóga, žóga je končála za hŕbtom kóga, žóga se je znašlà za hŕbtom kóga

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

hújšati2 -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; hújšanje (ȗ) neobč. kaj Revščina ~a njihovo življenje poslabšuje
hújšati se -am se (ȗ) neobč. Bolezen se ~a se slabša

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

humificírati se -am se dvovid., nedov. -ajóč se; -an -ana; humificíranje (ȋ) kmet. |spreminjati se v humus|: Listje se ~a

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

hvalísati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; hvalísanje (ȋ) |pretirano, neupravičeno hvaliti|: koga/kaj Trgovci ~ajo svoje blago
hvalísati se -am se (ȋ) slabš. |hvaliti se|: ~a ~, da zmore vse

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

identificírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; identificíranje (ȋ) koga/kaj ~ privatne koristi in družbene interese enačiti; ~ ponesrečenca prepoznati
identificírati se -am se (ȋ) enačiti se: z/s kom/čim ~ ~ s svojim vzornikom

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ignorírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; ignoríranje (ȋ) koga/kaj ~ dejstva |ne meniti se zanje|; ~ znanca ob srečanju |namenoma prezreti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

igráti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; igránje; (-àt) (á ȃ) koga/kaj ~ domine; ~ flavto v orkestru; ~ Hamleta; Olimpija je igrala z Milanom, publ. proti Milanu; poud. ~ prizadetost |hliniti|; publ.: ~ prvo violino biti vodilen, odločilen pri kakem dejanju, ravnanju; To ne ~a nobene vloge ni pomembno, je nepomembno; nevtr. igrati (na) kaj ~ (~) klavir, violino; igrati komu kaj ~ poslušalcem vesele poskočnice; ~ v gledališču; ~ na srečo; ~ po notah; ~ za denar, za zabavo; šport. ~ neodločeno; poud.: Ves čas samo ~a |se pretvarja|; ~ na vse ali nič |tako, da se vse dobi ali izgubi|; ~ z odprtimi kartami |javno kazati svoje namene|
igráti se -ám se (á ȃ) kaj ~ ~ slepe miši; poud. ~ ~ skrivalnice |ne govoriti, ne ravnati odkrito|; ~ ~ na dvorišču; igrati se z/s kom/čim ~ ~ z avtomobilčki, z žogo; poud.: Dekle se samo ~a s fantom |ni resno zaljubljena vanj|; ~ ~ z zdravjem |imeti lahkomiseln odnos do njega|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Imena srednješolskih izobraževalnih programov

Prosim Vas za mnenje glede rabe velike oz. male začetnice pri zapisu srednješolskih izobraževalnih programov in imena objekta.

Ali je ustrezna raba velike začetnice pri zapisu programov: Klasična gimnazija, Tehniškagimnazija, Umetniška gimnazija, Administrator, Računalnikar, Maturitetni tečaj ipd.?

Je raba velike oz. male začetnice v naslednjih primerih pravilna: Umetniška gimnazija – likovna smer, Gimnazija – športni oddelek?

Se Vam zdi smiselno, da v primerih, ko je občnoimensko jedro izpuščeno in gre za vrstno poimenovanje, uporabimo malo začetnico? Primera:

Cilji umetniške gimnazije so …
V maturitetni tečaj se lahko vpiše …

Poleg tega me zanima Vaše mnenje glede zapisa besedne zveze vila Ana, ko gre za hišo z vrtom, ki se imenuje Ana. Ali je v tem primeru zapis besedne zveze vila Ana ustrezen ali pa bi bilo treba pisati z veliko tudi besedo vila? Pomensko gre za drugačen primer, kot je hotelVila Bled.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

imenováti -újem dov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -án -ána; imenovánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj ~ izvedenca za sodišče; imenovati koga/kaj kaj Imenovali so jo lažnivka; ~ otroka Tomaž; nedov. Kritika ga ~uje največjega sodobnega misleca; imenovati koga za kaj ~ sina za dediča, za namestnika; imenovati koga/kaj po kom ~ otroka po očetu, ladjo po pisatelju
imenováti se -újem se nedov. (á ȗ) ~em ~ Štefka Hočevar; Hrib pred nami se ~uje Golovec

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Ime ruskega tenisača Medvedjeva je »Daniil«

Na RTVS na spletni strani pišejo ime ruskega tenisača Medvedjeva Danil, na Delu Daniil, kar je seveda bolj prav. Vendar pa bi bilo -- glede na Danijél (ob Daniél) -- možno tudi Danijil [danijíl], sploh ker za rusko Troicko in ponašeno Trojicko v preglednici za ruščino piše, da se v nizu samoglasnik + i v ruščini pri nas piše konkretno samoglasnik + ji (in tudi Dostojevski za prvotno Dostoevskij).

Seveda je oddaljitev od ruskega izvirnika Daniil z -iji- huda, ker niti -ii- iz ruščine ne znajo povsod prepisati prav in si ii razlagajo kot nn v Anna ali ss v Spasski (kjer pa vendarle gre tudi z Ana in Spaski). Druga rešitev bi bila kar preprosto Daniil, čeprav to res izgovorimo [danijíl].

Kakšen zapis svetujete?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Ime španskega kralja Felipeja

Zanima me vaše stališče do sklanjanja španskega imena Felipe (princ in novi kralj). Pravopis na strani 90 in po paragrafu 780, 781 priporoča kot boljšo različico (primer Čašule, mogoče tudi Giuseppe) Felipe, Felipa (če jemljemo -e kot končnico, in ne kot del osnove (potem bi sklanjali Felipe, Felipeja, tako kot večina).

Mogoče pa bi morali posloveniti ime in ga pisati kot kralja Filipa VI. (slovenjenje imen vladarjev), čeprav smo njegovega očeta vedno pisali kot Juana Karlosa (in ne Janeza Karla).

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

individualizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; individualizíranje (ȋ) ‹poposamezniti›: koga/kaj ~ vzgojo, zdravljenje; ~ značaje v drami
individualizírati se -am se (ȋ) neobč. ~ ~ v samostojnosti mišljenja ločiti se, osamosvojiti se

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

industrializírati -am [ija] dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; industrializíranje (ȋ) kaj ~ deželo
industrializírati se -am se [ija] (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

inficírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; inficíranje (ȋ) okužiti: koga/kaj ~ opeklino, rano; inficirati koga/kaj z/s čim Vse je inficiral z nahodom
inficírati se -am se (ȋ) okužiti se: Rana se ~a

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

informírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; informíranje (ȋ) obvestiti, poučiti: koga o kom/čem ~ srednješolce o študiju
informírati se -am se (ȋ) |izvedeti podatke|: o kom/čem ~ ~ ~ zadevi pri advokatu

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

inkapsulírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; inkapsulíranje (ȋ) zdrav. |obdati z ovojnico|: kaj Vezivo ~a bolezensko žarišče
inkapsulírati se -am se (ȋ) zdrav. |obdati se z ovojnico|: Cista se ~a

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

inkarnírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; inkarníranje (ȋ) neobč. utelesiti, utelešati: kaj Avtor je v glavni osebi inkarniral junaštvo
inkarnírati se -am se (ȋ) neobč. uresničiti se, uveljaviti se

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

inklinírati -am nedov. -ajóč; -an -ana; inkliníranje (ȋ) neobč. nagibati se, težiti, biti dovzeten: k/h čemu ~ h glasbi, k pitju alkoholnih pijač

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

inkomodírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; inkomodíranje (ȋ) neobč. nadlegovati, motiti
inkomodírati se -am se (ȋ) neobč. Prosim, ne inkomodirajte se zaradi mene ne dajte se motiti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

inkorporírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; inkorporíranje (ȋ) neobč. vključiti, priključiti: kaj ~ več krajev v sosednjo občino; ~ ozemlje
inkorporírati se -am se (ȋ) neobč. vključiti se

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

inskribírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; inskribíranje (ȋ) neobč. koga ~ sina na univerzo vpisati
inskribírati se -am se (ȋ) neobč. ~ ~ na filozofsko fakulteto vpisati se

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

integrírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; integríranje (ȋ) kaj ~ manjše skupine v večje združevati; mat. ~ funkcijo
integrírati se -am se (ȋ) Podjetji sta se integrirali se združili; publ. integrirati se v kaj ~ ~ ~ sedanjost vključiti se vanjo, prilagoditi se ji

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

interesírati -am nedov. -ajóč; -an -ana; interesíranje (ȋ) → zanimati: koga Šport ga ne ~a
interesírati se -am se (ȋ) za koga/kaj ~ ~ ~ politiko → zanimati se; publ. ~ ~ ~ gradnjo hotela → zavzemati se, prizadevati si

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

intervenírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; interveníranje (ȋ) Reševalci so hitro intervenirali pomagali, posegli (vmes); ~ kje z orožjem vmešati se; intervenirati pri kom za koga/kaj posredovati, prositi

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

involvírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; involvíranje (ȋ) neobč. kaj obsegati, vključevati; zdrav. Organi ~ajo |se zmanjšujejo zaradi nedejavnosti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ionizírati -am [ijo] dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; ionizíranje (ȋ) fiz. kaj Plamen ~a zrak
ionizírati se -am se [ijo] (ȋ) fiz. Plin se ~a

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ironizírati -am nedov. -ajóč; -an -ana; ironizíranje (ȋ) |posmehovati se, smešiti|: koga/kaj ~ vsako besedo, dejanje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

iskáti íščem nedov. íšči -te in íšči -íte, -óč, iskáje; -àl -ála, -àt, -án -ána; iskánje; (-àt) (á í) koga/kaj ~ denarnico, ponesrečenca; Kosilo hodijo iskat v menzo; Šel je iskat kruh |kupit|; poud. ~ dlako v jajcu |pretiravati v natančnosti|; publ. ~ zdravniško pomoč |iti k zdravniku|
iskáti se íščem se (á í) Vse življenje se je iskal

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

italijanizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; italijanizíranje (ȋ) (po)italijaniti: koga/kaj ~ obmejno prebivalstvo; ~ slikarstvo
italijanizírati se -am se (ȋ) poitalijaniti se

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

izbíjati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; izbíjanje (í) kaj ~ zagozde; fiz. ~ elektrone iz kovin; izbijati komu/čemu kaj ~ napadalcu orožje iz rok; poud. ~ otroku trmo |dosegati, da preneha biti trmast|; ●~ na dan pojavljati se, kazati se; šport. bližati in ~ pri balinanju

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

izbókati -am dov. -an -ana; izbókanje (ọ́ ọ̑; ọ̑) kaj ~ pločevino
izbókati se -am se (ọ́ ọ̑; ọ̑) Zidovi so se izbokali

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

izbóljšati -am dov. -an -ana; izbóljšanje (ọ̑) kaj ~ organizacijo dela; izboljšati kaj z/s čim ~ jed z dodatki
izbóljšati se -am se (ọ̑) Bolezen se je izboljšala; Vreme se je izboljšalo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

izboljševáti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; izboljševánje; (-àt) (á ȗ) kaj ~ ceste; izboljševati kaj z/s čim ~ zemljo z gnojenjem
izboljševáti se -újem se (á ȗ) Razmere se ~ujejo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

izbrísati -bríšem dov. -al -ala tudi -ála, -an -ana; izbrísanje (í ȋ) koga/kaj iz česa ~ gnoj iz rane; ~ dolg; ~ sled v snegu; poud. ~ koga iz spomina |pozabiti na koga|
izbrísati se -bríšem se (í ȋ) ~ ~ iz kluba, šole |izpisati se|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

izbrúhati -am dov. -an -ana (ú ȗ; ȗ) kaj ~ pijačo; poud. ~ besede iz sebe |hitro izreči, povedati|
izbrúhati se -am se (ú ȗ; ȗ) Ko se je izbruhal, mu je odleglo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

izcêjati -am nedov. -ajóč; -an -ana; izcêjanje (é) kaj Slive ~ajo sok; izcejati kaj iz česa ~ sok iz jagod
izcêjati se -am se (é) iz česa Gnoj se ~a iz rane

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

izčŕpati -am dov. -an -ana; izčŕpanje (ŕ; ȓ) koga/kaj ~ zaloge hrane; Bolezen ga je izčrpala; izčrpati kaj iz česa ~ vodo iz vodnjaka
izčŕpati se -am se (ŕ; ȓ) ~ ~ z delom; Zemlja se je izčrpala

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

izčrpávati -am nedov. -ajóč; -an -ana; izčrpávanje (ȃ) koga/kaj Vročina ~a telo; izčrpavati kaj iz česa ~ vodo iz vodnjaka
izčrpávati se -am se (ȃ) telesno in duševno se izčrpavati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

izdájati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; izdájanje (ȃ) komu koga/kaj ~ podjetnikom uradne skrivnosti; poud.: Vid ga ~a |mu slabi|; Pohištvo ~a dober okus |kaže|; ~ prijatelje; izdajati koga za kakšnega ~ otroka za svojega; izdajati kaj ~ časopis; ~ blago iz skladišča; neobč. izdajati kaj za kaj ~ denar za obleko porabljati
izdájati se -am se (ȃ) poud. za koga/kaj ~a ~ ~ zdravnika |Pravi, da je zdravnik|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

izdiferencírati -am dov. -an -ana; izdiferencíranje (ȋ) |povzročiti razlike v čem|: kaj ~ študijske skupine
izdiferencírati se -am se (ȋ) |postati (v sebi) različen|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

izdvájati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; izdvájanje (á; ȃ) → izločevati, izločati: koga/kaj ~ manjše skupine; Tvegano bi bilo koga ~ → posebej pohvaliti, imenovati
izdvájati se -am se (á; ȃ) → izločevati se, izločati se

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

izgovárjati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; izgovárjanje (ȃ) kaj ~ ime, samoglasnike; izgovarjati koga ~ sina, da je bolan |opravičevati|
izgovárjati se -am se (ȃ) Zaman se ~aš; izgovarjati se na koga/kaj ~ ~ ~ bolezen
izgovárjati si -am si (ȃ) kaj ~ ~ hrano, stanovanje pri izročanju posestva |zagotavljati si|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

izgúbljati -am nedov. -ajóč; -an -ana; izgúbljanje (ú) koga/kaj ~ čas s čakanjem; ~ prijatelje; ~ na dirkah, pri igri; publ. ~ kaj iz vida ne upoštevati, zanemarjati; Denar ~a vrednost, ●na vrednosti
izgúbljati se -am se (ú) ~ ~ zaradi megle; poud. Fant se vedno bolj ~a |ne najde prave življenjske poti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

izhŕkati -am dov. -an -ana; izhŕkanje (ŕ ȓ; ȓ) Izhrkaj, da boš lažje dihal
izhŕkati se -am se (ŕ ȓ; ȓ) Težko se ~a

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

izkášljati -am dov. -an -ana (ȃ) kaj ~ gnoj, kri; poud. ~ nekaj besed |izreči, povedati|
izkášljati se -am se (ȃ) moči se izkašljati; knj. pog., poud. ~ ~ na sestanku |povedati vse, kar koga teži, vznemirja|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

izkašljeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -án -ána; izkašljevánje; (-àt) (á ȗ) kaj ~ kri, sluz
izkašljeváti se -újem se (á ȗ) dolgo se izkašljevati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

izkazováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; izkazovánje; (-àt) (á ȗ) Statistika ~uje porast proizvodnje; publ. ~ najboljši uspeh na šoli imeti, dosegati; izkazovati komu kaj ~ državniku čast, dekletu ljubezen
izkazováti se -újem se (á ȗ) ~ ~ na umetniškem področju; izkazovati se kakšnega ~ ~ hvaležnega

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

izkíhati -am dov. -an -ana; izkíhanje (í ȋ) kaj ~ sluz
izkíhati se -am se (í ȋ) Ni se mogel izkihati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

izključeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; izključevánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj ~ napravo, tok; ~ učence iz šole; poud. Tega ne ~ujem |Menim, da je to mogoče|
izključeváti se -újem se (á ȗ) Ti dve možnosti se ~ujeta

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

izkopávati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; izkopávanje (ȃ) koga/kaj ~ jarke; ~ ponesrečence
izkopávati se -am se (ȃ) iz česa ~ ~ ~ snega; poud. ~ ~ ~ revščine |reševati se revščine|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

izkŕcati -am dov. -an -ana; izkŕcanje (ŕ; ȓ) koga ~ potnike, čete
izkŕcati se -am se (ŕ; ȓ) Potniki so se izkrcali

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

izkrcávati -am nedov. -ajóč; -an -ana; izkrcávanje (ȃ) koga ~ vojake; °~ blago razkladati, raztovarjati
izkrcávati se -am se (ȃ) ~ ~ iz letala, z ladje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

izkréhati -am dov. -an -ana (ẹ́; ẹ̑) slabš. |izkašljati|: kaj ~ sluz, gnoj
izkréhati se -am se (ẹ́; ẹ̑) slabš. |izkašljati se|: Končno se je izkrehal

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

izkristalizírati -am dov. -an -ana; izkristalizíranje (ȋ) kem., min. kaj ~ laktozo
izkristalizírati se -am se (ȋ) kem., min. Sol se ~a; poud. Mnenja o tem so se izkristalizirala |razjasnila, izoblikovala|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

izlájati -am dov. -an -ana (ȃ) slabš. kaj ~ nekaj psovk |zadirčno izreči|
izlájati se -am se (ȃ) na koga Pes se je izlajal na prišleca; nizk. Naj se ~ajo, da bo mir |izkričijo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

izlívati -am nedov. -aj -ajte tudi -ájte, -ajóč, -áje; -al -ala tudi -ála, -an -ana; izlívanje (í) kaj ~ vodo; poud. ~ svoje veselje |brez pridržkov izražati|
izlívati se -am se (í) V jezero se ~a več potokov

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

izlóčati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; izlóčanje (ọ́) koga/kaj Drevo ~a smolo; ~ neustrezne kandidate |odstranjevati|; izločati koga/kaj iz česa ~ blago iz prodaje |umikati|; ~ sol iz morske vode; izločati čemu kaj ~ mesu kosti
izlóčati se -am se (ọ́) Cink se ~a na katodi

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

izmenjávati -am nedov. -ajóč; -an -ana; izmenjávanje (ȃ) koga/kaj neobč. ~ leče, igralce menjavati, zamenjavati; publ.: ~ znamke |dajati, pošiljati jih drug drugemu|; ~ izkušnje, mnenja |sporočati, pripovedovati jih drug drugemu|
izmenjávati se -am se (ȃ) neobč. menjavati se: ~ ~ v vodstvu; Gozdovi se ~ajo s travniki, polji

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

izmíkati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; izmíkanje (í ȋ; ȋ) kaj ~ podstavke, zagozde; nastavljati in ~ roko; olepš. ~ denar |krasti|; izmikati komu kaj ~ sošolcem naloge in jih prepisovati
izmíkati se -am se (í ȋ; ȋ) komu/čemu Dekle se mu ~a |se ga ogiba|; ~ ~ plačilu dolgov |ne jih plačevati|; ~ ~ sunkom, udarcem; Povej naravnost, ne izmikaj se

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

izmíšljati si -am si nedov. -ajóč si, -áje si; -an -ana; izmíšljanje (í) kaj ~ ~ besede za nove pojme; Kar naprej si nekaj ~a, °se nekaj ~a; izmišljati si kaj o kom Vse mogoče si ~a o njej

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

izmišljeváti si -újem si nedov. -ujóč si, -eváje si; -àl si -ála si, -àt si, -án -ána; izmišljevánje; (-àt si) (á ȗ) kaj ~ ~ izgovore; ~ ~ strahove; Nehaj si izmišljevati, °se izmišljevati, kaj boš jedel; izmišljevati si kaj o kom ~ ~ ~ tekmecu vse mogoče

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

izmotávati -am nedov. -ajóč; -an -ana; izmotávanje (ȃ) koga/kaj iz česa ~ otroka iz povojev
izmotávati se -am se (ȃ) iz česa ~ ~ ~ težav; poud. Nekaj se ~a |izmika|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

iznášati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; iznášanje (ȃ) kaj iz česa ~ denar iz države; ●~ svoje poglede odkrivati, prikazovati; ●~ predloge predlagati; ●~ pritožbe pritoževati se

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

iznevérjati -am nedov. -ajóč; -an -ana; iznevérjanje (ẹ́) neobč. komu koga ~ prijatelju nevesto |povzročati, da je nezvesta|
iznevérjati se -am se (ẹ́) komu/čemu Dekle se mu ~a

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

izobraževáti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; izobraževánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj ~ mladino, strokovnjake za določena mesta; star. ~ estetski čut razvijati, kultivirati
izobraževati se -újem se (á ȗ) ~ ~ doma, v tujini

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

izolírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; izolíranje (ȋ) koga/kaj ~ bolnike, osumljenca osamiti; ~ napeljavo; ~ stene s plutovino; izolirati kaj iz česa ~ element iz minerala
izolírati se -am se (ȋ) poud. Na starost se je popolnoma izoliral |osamil|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

izpahováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -án -ána; izpahovánje; (-àt) (á ȗ) redk. kaj ~ brado |potiskati jo navzven, naprej|
izpahováti se -újem se (á ȗ) Mozolji se mu ~ujejo po obrazu se izpuščajo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

izpeljávati -am nedov. -ajóč; -an -ana; izpeljávanje (ȃ) koga/kaj ~ načrt; Lastovka ~a mladiče
izpeljávati se -am se (ȃ) iz česa Siničke se ~ajo iz gnezda

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

izpeljeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; izpeljevánje; (-àt) (á ȗ) kaj Lastovka je izpeljevala mladiče; ~ načrt, nalogo; izpeljevati kaj iz česa ~ pravila, sklepe iz teorije; jezikosl. |tvoriti besedo s priponskim obrazilom|
izpeljeváti se -újem se (á ȗ) Lastovke se že ~ujejo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

izpíhati -am dov. -aj -ajte tudi -ájte; -al -ala tudi -ála, -an -ana; izpíhanje (í) kaj iz česa ~ smet iz cevi
izpíhati se -am se (í) Burja se je izpihala

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

izposójati -am nedov. -ajóč; -an -ana; izposójanje (ọ́) kaj ~ avtomobile
izposójati si -am si (ọ́) kaj ~ ~ denar, živila; izposojati si kaj od koga ~ ~ ideje od drugih avtorjev; poud. izposojati si koga |norčevati se iz koga|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

izpostávljati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; izpostávljanje (á) koga/kaj čemu ~ slabega učenca posmehu; ~ telo soncu
izpostávljati se -am se (á) za koga/kaj ~ ~ ~ prijatelje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

izpovedováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; izpovedovánje; (-àt) (á ȗ) komu kaj ~ dekletu ljubezen; izpovedovati koga/kaj ~ svojo samoto, žalost; ~ vero; ~ vernike spovedovati
izpovedováti se -újem se (á ȗ) poud. česa ~ ~ grehov spovedovati se; poud. izpovedovati se komu ~ ~ prijatelju |pripovedovati, zaupati|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

izpraznjeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; izpraznjevánje; (-àt) (á ȗ) kaj ~ posodo
izpraznjeváti se -újem se (á ȗ) Trg se je vse bolj izpraznjeval

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

izpŕskati -am dov. -an -ana; izpŕskanje (ŕ ȓ; ȓ) poud. kaj ~ odgovor v smehu |krčevito se smejoč povedati|
izpŕskati se -am se (ŕ ȓ; ȓ) knj. pog., poud. |povedati vse, zlasti kar koga teži|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

izpúščati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; izpúščanje (ú) koga/kaj ~ predmete iz rok; ~ številke, črke; ~ zapornike; ~ paro
izpúščati se -am se (ú) komu Mozolji se mu ~ajo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

izrábljati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; izrábljanje (á) koga/kaj koristno ~ čas; ~ delavce; ~ ugoden položaj
izrábljati se -am se (á) Stroji se ~ajo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

izravnávati -am nedov. -ajóč; -an -ana; izravnávanje (ȃ) kaj ~ površino, tla; ~ razlike; ~ uvoz in izvoz
izravnávati se -am se (ȃ) Razlike se ~ajo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

izrážati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; izrážanje (á) kaj ~ pomisleke, veselje; izražati kaj o kom/čem ~ mnenje o članku; ~ vrednost blaga v dolarjih; izražati komu kaj ~ pevcu občudovanje, priznanje
izrážati se -am se (á) izbrano, z lahkoto se izražati; publ. izražati se o kom/čem grdo se izražati o kandidatu |dajati svoje negativno mnenje|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

izrékati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; izrékanje (ẹ̑) kaj ~ očitke, želje; izrekati kaj o kom/čem ~ mnenja o romanu; izrekati komu kaj ~ študentu priznanje
izrékati se -am se (ẹ̑) proti komu/čemu ~ ~ ~ predlogu; izrekati se za koga/kaj ~ ~ ~ miroljubno sožitje; izrekati se o kom/čem ~ ~ ~ plebiscitu

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

izrísati -ríšem dov. -an -ana; izrísanje (ȋ) kaj ~ načrt; redk. ~ model iz revije prerisati
izrísati se -ríšem se (ȋ) Obronki gora so se izrisali na nebu |prikazali v obrisih|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

izróčati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; izróčanje (ọ́) komu/čemu koga/kaj ~ tekmovalcem priznanja; ~ prijatelju pozdrave
izróčati se -am se (ọ́) neobč. komu/čemu ~ ~ težkim mislim prepuščati se, predajati se

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

izrojévati se -am se nedov. -ajóč se, -áje se; -an -ana; izrojévanje (ẹ́) Rastlina se ~a

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

izsánjati -am dov. -an -ana (á) kaj ~ srečo |jo uživati v mislih, predstavi|
izsánjati se -am se (á) s smiselnim osebkom komu Izsanjalo se mu je |prenehal je sanjati|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

izseljeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; izseljevánje; (-àt) (á ȗ) koga ~ prebivalce z določenih področij
izseljeváti se -újem se (á ȗ) Ljudje se ~ujejo iz različnih razlogov

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

izsesáti -ám [sə in se] dov. -án -ána; izsesánje (á ȃ) kaj iz česa ~ sok iz pomaranče; ~ limono; poud. izsesati koga Delo v rudniku ji je moža izsesalo |izčrpalo, oslabilo|; Ta oderuh ga bo izsesal |izrabil, izkoristil|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

izsesávati -am [sə in se] nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; izsesávanje (ȃ) kaj iz česa ~ kri iz rane; poud. izsesavati koga ~ revne sloje |izčrpavati, slabiti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

izsmŕkati -am dov. -an -ana; izsmŕkanje (ŕ ȓ; ȓ) kaj ~ sluz iz nosa
izsmŕkati se -am se (ŕ ȓ; ȓ) Ko se je izsmrkal, mu je odleglo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

izšólati -am dov. -an -ana; izšólanje (ọ̑) koga/kaj ~ svojega otroka; ~ lovskega psa; ~ posluh
izšólati se -am se (ọ̑) Najini otroci so se že izšolali; izšolati se za kaj ~ ~ ~ vodnika

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

iztegováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -án -ána; iztegovánje; (-àt) (á ȗ) kaj ~ nogo v kolenu; ~ roko predse; nizk. Ljudje so začeli ~ jezike |opravljati, obrekovati|; Iztegovala je roke za njim; olepš. ~ roke po tujem imetju |krasti|
iztegováti se -újem se (á ȗ) Mišice se krčijo in ~ujejo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

iztípati -am in iztípati -ljem dov. -aj -ajte in -i -ite; -an -ana (í ȋ; ȋ; í ȋ; ȋ) kaj ~ ključ; poud. Iztipali so, da se bliža policija |previdno poizvedeli|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

iztrébljati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; iztrébljanje (ẹ́) kaj ~ gozd, senožet; poud. ~ manjšine |uničevati|
iztrébljati se -am se (ẹ́) redno se iztrebljati |opravljati veliko potrebo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

iztrésati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; iztrésanje (ẹ́) kaj iz česa ~ orehe iz vreče; ~ vrečo; poud. Nebo je iztresalo dež |Močno je deževalo|; poud. iztresati kaj na koga ~ nejevoljo na sodelavce |biti nejevoljen|
iztrésati se -am se (ẹ́) iz česa Jabolka se ~ajo iz vreče

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

iztréskati -am dov. -an -ana (ẹ́; ẹ̑) poud. kaj Mine so iztreskale luknje v zemljo |naredile|; poud. iztreskati kaj nad koga ~ jezo nad sodelavce |izraziti jezo|
iztréskati se -a se (ẹ́; ẹ̑) Iztreskalo se je in izgrmelo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

iztŕgati -am dov. -an -ana; iztŕganje (ŕ ȓ) kaj iz česa ~ list iz bloka; poud.: ~ posamezne stavke, povedi iz razprave |neustrezno izločiti iz sobesedila|; ~ si kaj iz spomina |pozabiti|; poud. iztrgati koga iz česa ~ otroka iz igre, zamišljenosti; Ne more je ~ iz srca |pozabiti; prenehati biti zaljubljen|; iztrgati komu kaj ~ sprehajalki torbico iz rok; poud. ~ dekletu resnico, skrivnost |s silo izvedeti|; poud. iztrgati koga/kaj komu/čemu ~ deželo tujcu |vzeti|; ~ otroka slabi družbi |rešiti ga slabe družbe|
iztŕgati se -am se (ŕ ȓ) komu Konj se mu je iztrgal in zbežal; iztrgati se iz česa ~ ~ ~ objema

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

iztúhtati -am dov. -an -ana (ú) neknj. pog. izmisliti si, domisliti se: kaj ~ načrt

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

izvíjati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; izvíjanje (í) kaj ~ vijake
izvíjati se -am se (í) komu ~ ~ napadalcu; ~ ~ vsiljivcu iz objema; izvijati se iz česa neobč. Iz hiše so se izvijali curki dima so prihajali; poud. Vedno ima izgovore, vedno se ~a |izgovarja, opravičuje|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

izvóhati -am dov. -an -ana; izvóhanje (ọ̑) koga/kaj Pes je izvohal sled
izvóhati se -am se (ọ̑) nizk. |sprijateljiti se|: z/s kom Kmalu se je izvohal z vaškimi dečki

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

izvrševáti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; izvrševánje; (-àt) (á ȗ) kaj pravn. ~ smrtne kazni; Delo ~uje v zadovoljstvo vseh → opravlja; ~ nadzorstvo → nadzorovati; ~ povelja, ukaze → izpolnjevati
izvrševáti se -újem se (á ȗ) Zakon se ni strogo izvrševal → izvajal

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

izžívljati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; izžívljanje (í) kaj ~ svoje potrebe, želje
izžívljati se -am se (í) ~ ~ na gledališkem, kulturnem področju; ljubezensko se izživljati; poud. izživljati se na kom ~ ~ ~ zapornikih |mučiti jih|; poud. izživljati se nad kom ~ ~ ~ sodelavci |surovo, grdo ravnati z njimi|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

jáčati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; jáčanje (á; ȃ) neobč. utrjevati, krepiti, večati: kaj ~ telo; ~ prijateljstvo
jáčati se -am se (á; ȃ) neobč. utrjevati se, krepiti se, večati se

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

jávljati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; jávljanje (á) komu kaj ~ branilcem položaj letal; Agencije ~ajo, da vojaški spopadi še niso končani → sporočajo, poročajo; knj. pog. javljati koga/kaj komu/čemu ~ storilce policiji prijavljati, naznanjati
jávljati se -am se (á) komu ~ ~ policiji; ~ ~ na policiji; knj. pog. Ponesrečenci se več ne ~ajo ne odgovarjajo, se ne oglašajo; javljati se k čemu ~ ~ ~ besedi priglašati se, prijavljati se; To ime se ~a šele v 16. stoletju → se pojavlja; Na koži se ~ajo bele lise → se pojavljajo, se kažejo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

jébati -am in jêbati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; jébanje in jêbanje (ẹ̑; ȇ; á ȃ) nizk. koga |spolno občevati (s kom)|; nizk. Takle bedak me že ne bo jebal |grdo, grobo ravnal z menoj|
jébati se -am se in jêbati se -am se (ẹ̑; ȇ; á ȃ) nizk. |spolno občevati|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

jecljáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; jecljánje; (-àt) (á ȃ) ~ iz zadrege; jecljati komu kaj ~ sosedu nerazumljive besede; poud. jecljati o čem O teh stvareh zmorejo le ~ |se slabo, nerodno izražati|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

jemáti jêmljem nedov. -i -íte, -óč, jemáje; -àl -ála, -át, -án -ána; jemánje; (-àt) (á é) koga/kaj ~ v službo nove delavce; ~ jabolka iz košare; ~ kapljice proti gripi; publ.: ~ predlog v obravnavo obravnavati ga; ~ opozorilo v poštev upoštevati ga; poud.: ~ otroka na muho, na piko |imeti ga za predmet napadov, šal|; ~ prijatelja v misel |omenjati ga; spominjati se ga|; Vse ~e hudič |Vse propada|; šol. žarg. ~ pri zgodovini preseljevanje narodov obravnavati; neknj. ljud. ~ čez pri petju |spremljati melodijo z višjim glasom|; šol. žarg. ~ naprej obravnavati novo snov; jemati kaj od koga/česa ~ denar od staršev; jemati koga/kaj za koga/kaj ~ izjavo za šalo, poud. za čisto resnico; knj. pog. ~ za osnovo grob material uporabljati; jemati komu/čemu koga/kaj ~ bolniku kri; ~ otrokom starše
jemáti se jêmljem se (á é) poud. Le od kod se ~e toliko ljudi |od kod prihajajo, se pojavljajo ljudje|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

kacáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; kacánje; (-àt) (á ȃ) pokr. koga/kaj z/s čim ~ obleko z blatom mazati, packati; poud. Z neba ~a sneg |pada v kosmih|
kacáti se -ám se (á ȃ) pokr. Otrok se ~a se maže, packa; brezos., poud. Zaradi dežja se ~a |se blato prijemlje obutve|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Kako je prav: »deaktivirati« ali »dezaktivirati«?

Že nekaj časa me mučita glagolski obliki deaktivirati in dezaktivirati bombo. Slednjo so uporabili pri poročilih na RTV, in sicer: "Strokovnjaki dezaktivirali bombo." Sam bi tu avtomatsko napisal deaktivirali bombo, zato me zanima, zakaj so uporabili obliko dezaktivirati.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Kako je prav: »katoličan« ali »katolik«?

Slovenski pravopis pri besedah KATOLIK, KATOLIKINJA opozarja na ustreznejši oznaki KATOLIČAN, KATOLIČANKA.

Zakaj je ta par besed bolj slovenski?

Sta izraza "katolik, katolikinja" zgolj slepa prevoda tujk (madž.: katolikus; ital.: cattolico; nem.: Katholik; angl.: catholic; franc.: catholique; srb.-hrv.: katolik; špan.: cato'lico ...)?

Zakaj se je v slovenščini pojavil izraz KATOLIK in kdaj je začel konkurirati KATOLIČANU?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Kako je prav: »vzpodbuditi« ali »spodbuditi«

Zanima me, ali je kakšna razlika v pomenu in rabi teh glagolov. Glede na slovarje sta videti sopomenki, vendar se mi zdi, da zadnje čase večkrat slišim vzpodbuditi.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

kamuflírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; kamuflíranje (ȋ) koga/kaj voj. ~ ladjo; poud. ~ dejavnost |spretno prikrivati|
kamuflírati se -am se (ȋ) znati se ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

kapitulírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; kapitulíranje (ȋ) (vdati se): Armada je kapitulirala; kapitulirati pred kom/čim ~ ~ močnejšim sovražnikom; poud. ~ ~ tujimi zahtevami |popustiti zahtevam|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

karambolírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; karambolíranje (ȋ) knj. pog. kaj ~ avto |poškodovati pri trčenju|; Na spolzki cesti sta karambolirala se zaletela, trčila

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

karamelizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; karamelizíranje (ȋ) kaj ~ sladkor; Snov ~a
karamelizírati se -am se (ȋ) Sladkor se ~a

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

karbonizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; karbonizíranje (ȋ) ogleniti, zogleniti: kaj ~ les; V kopi les ~a
karbonizírati se -am se (ȋ) ogleneti, zogleneti: Rastline so se karbonizirale

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

kartelírati se -am se dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; kartelíranje (ȋ) Podjetja se ~ajo |združujejo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

katapultírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; katapultíranje (ȋ) koga/kaj ~ letala
katapultírati se -am se (ȋ) ~ ~ iz gorečega letala

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

keltizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; keltizíranje (ȋ) koga/kaj ~ deželo
keltizírati se -am se (ȋ) Prebivalstvo se je keltiziralo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

képati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; képanje (ẹ̑) koga Otroci ga ~ajo
képati se -am se (ẹ̑) Otroci se ~ajo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

kísati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; kísanje (ȋ) kaj ~ juho; ~ repo
kísati se -am se (ȋ) Mleko se ~a; poud.: Veselite se, kaj bi se kisali |bili nejevoljni, nerazpoloženi|; Vreme se ~a |postaja neprijetno, pusto|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

klícati klíčem nedov. kličóč, klicáje; -al -ala in -ála, -an -ana; klícanje in klicánje (í ȋ) koga/kaj ~ prijatelja, psa; Zjutraj ga ~e mama budi, zbuja; v nam. Takoj ga grem klicat; ~ koga jest |da naj gre jest|; Vsi jo ~ejo Mojca |imenujejo|; dov. Kako ga boš klical |imenoval|; vznes. klicati kaj na koga/kaj ~ blagoslov na polje, prekletstvo na sovražnika; poud. klicati po kom/čem ~ ~ starih časih |močno si jih želeti|; Zemlja kar ~e ~ dežju |je zelo izsušena|
klícati se klíčem se (í ȋ) pokr. zah. imenovati se: Kako se ~eš

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

kljúvati -am in kljúvati kljújem tudi kljuváti kljúvam in kljuváti kljújem nedov. -aj -ajte in kljúj -te tudi kljúvaj -ájte in kljúj -te, -ajóč in kljujóč, -áje; -al -ala tudi -ál -ála, -at tudi -át, -an -ana tudi -án -ána; kljúvanje in kljuvánje; (-at tudi -àt) (ú; ú; á ú; á ú) koga/kaj Kokoš ~a zrnje; kljuvati po čem Žolna ~a ~ deblu; poud. V srcu mu ~a skrb |ga vznemirja|; brezos. V prstu mu ~a |ima ostre ponavljajoče se bolečine|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

koagulírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; koagulíranje (ȋ) skrknjevati, strjevati se: Mleko ~a; koagulirati kaj Formaldehid ~a beljakovine

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

koalírati se -am se dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; koalíranje (ȋ) publ. povezati se: Stranke so se koalirale

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

kóckati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; kóckanje (ọ̑) |igrati igro na srečo|; kockati kaj ~ cestišče |tlakovati|
kóckati se -am se (ọ̑) Otroci se kockajo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

kódrati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; kódranje (ọ̑) komu kaj ~ sošolki lase
kódrati se -am se (ọ̑) Lasje se ji ~ajo; Sama se ~a

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

kolébati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; kolébanje (ẹ́; ẹ̑) Cene zelo ~ajo → nihajo, se spreminjajo; ~ pred odločitvijo → omahovati; neobč. kolebati koga/kaj Valovi so kolebali jadrnico gugali, zibali

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

kolektivizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; kolektivizíranje (ȋ) kaj ~ kmetijstvo
kolektivizírati se -am se (ȋ) Otrok se v šoli ~a

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

komandírati -am nedov. -ajóč; -an -ana; komandíranje (ȋ) neknj. pog. Pri njih ~a žena ukazuje, odloča; dvovid. komandirati komu ~ vojakom → poveljevati; neknj. pog. komandirati koga Bolnike sama ~a neguje, skrbi zanje
komandírati se -am se (ȋ) neknj. ljud. Kako se kaj ~aš imaš, živiš

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

komercializírati -am [ija] dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; komercializíranje (ȋ) kaj ~ turistično dejavnost
komercializírati se -am se [ija] (ȋ) Šport se ~a

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

komplicírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; komplicíranje (ȋ) zapletati: kaj ~ položaj; komplicirati komu kaj Po nepotrebnem nam ~a življenje
komplicírati se -am se (ȋ) zdrav. Bolezen se ~a

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

kompostírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; kompostíranje (ȋ) kaj ~ plevel in listje
kompostírati se -am se (ȋ) Šota se ~a dve leti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

komprimírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; komprimíranje (ȋ) zgoščati, stiskati: kaj ~ pline v valju
komprimírati se -am se (ȋ) Zrak se ob eksploziji ~a zgošča, stiska

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

kompromitírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; kompromitíranje (ȋ) odvzeti ugled, veljavo: koga/kaj ~ politika pred javnostjo; ~ ustanovo
kompromitírati se -am se (ȋ) |osramotiti se, izgubiti ugled|: ~ ~ pri ljudeh

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

komunicírati -am nedov. -ajóč; -an -ana; komunicíranje (ȋ) sporočati, sporazumevati se: ~ s kretnjami; ~ v slovenščini; komunicirati z/s kom publ. Ta film slabo ~a z gledalci |je nerazumljiv|; poud. Z njim ne ~am |ne govorim|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

koncentrírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; koncentríranje (ȋ) kaj ~ industrijo v obmorskem predelu osredinjati; ~ vojake na meji zbirati, kopičiti; ~ kislino, raztopino
koncentrírati se -am se (ȋ) znati se koncentrirati se (miselno) zbirati, se osredinjati; koncentrirati se na kaj ~ ~ ~ reševanje najpomembnejših nalog osredinjati se

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

končáti -ám dov. -àj -ájte; -àl -ála, -àt, -án -ána; končánje; (-àt) (á ȃ) kaj ~ delo, žetev; pokr., z nedoločnikom Zidati so končali še pred mrakom nehali; publ. končati z/s čim ~ z delom, z žetvijo → končati delo, žetev; poud. ~ v ječi, na vislicah |umreti|; °Predstava ~a ob enajstih se konča; publ. Žoga je končala v mreži pristala
končáti se -ám se (á ȃ) Tu se ~a gozd in se začenja travnik; Tekma se je končala neodločeno

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

končeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; končevánje; (-àt) (á ȗ) kaj ~ priprave; publ. končevati z/s čim ~ z zidavo → končevati zidavo
končeváti se -újem se (á ú) Šolsko leto se ~uje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

kondenzírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; kondenzíranje (ȋ) kaj ~ paro utekočinjati; ~ tekoče gorivo zgoščevati, gostiti
kondenzírati se -am se (ȋ) Zračna vlaga se je kondenzirala se je utekočinila

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

konfederírati se -am se dvovid., nedov. -ajóč se; -an -ana; konfederíranje (ȋ) Države so se konfederirale

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

konformírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; konformíranje (ȋ) neobč. (vsebinsko) uskladiti, prilagoditi: kaj ~ mednarodne pravne predpise
konformírati se -am se (ȋ) |sprejeti skupinske, družbene norme|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

kònj Frazemi s sestavino kònj:
beséda ni kònj, bíti na kônju, čákati [na] prínca na bélem kônju, délati iz mušíce kônja, délati kot kònj, garáti kot kònj, močán kot kònj, naredíti iz múhe kônja, neúmen kàkor kònj, prínc na bélem kônju, vítez na bélem kônju, zdràv kot kònj

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

konsolidírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; konsolidíranje (ȋ) utrditi, okrepiti: kaj ~ obrambne položaje; fin. ~ dolg |združiti več starih dolgov v enega|
konsolidírati se -am se (ȋ) Oblast se je konsolidirala se je utrdila; konsolidirati se v kaj ~ ~ ~ organsko celoto združiti se

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

konstituírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; konstituíranje (ȋ) publ. kaj ~ upravni odbor |uradno oblikovati|
konstituírati se -am se (ȋ) publ. v kaj ~ ~ ~ narod s svojo državo izoblikovati se

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

kontrahírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; kontrahíranje (ȋ) pravn. sklepati pogodbo, pogajati se
kontrahírati se -am se (ȋ) jezikosl. zliti se, zlivati se

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

konvertírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; konvertíranje (ȋ) v kaj ~ ~ katolicizem spreobrniti se, prestopiti; gosp. konvertirati kaj ~ dolg

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

konzultírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; konzultíranje (ȋ) |spraševati za strokovno mnenje|: koga ~ strokovnjake
konzultírati se -am se (ȋ) posvetovati se: z/s kom ~ ~ z učiteljem

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

kopáti kópljem tudi kopáti -ám nedov. kôplji -íte tudi kôpaj -ájte, -ajóč, -áje; kôpal -ála, kôpat, -án -ána; kopánje; (kôpat) (á ọ́; á ȃ) kaj ~ jamo, jarek; ~ krompir; poud. kopati za čim ~ ~ podatki |prizadevno jih iskati|
kopáti se kópljem se tudi kopáti se -ám se (á ọ́; á ȃ) pokr. lesti: ~ ~ s peči; ~ ~ na kozolec

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

korodírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; korodíranje (ȋ) kaj Voda ~a apnenec |razjeda, razkraja|; Kovina ~a |razpade, se razkraja|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

korumpírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; korumpíranje (ȋ) izprijati, kvariti: koga/kaj Okolica ga je korumpirala
korumpírati se -am se (ȋ) izprijati se, kvariti se

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

kostumírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; kostumíranje (ȋ) kaj ~ predstavo
kostumírati se -am se (ȋ) Igralca sta se kostumirala

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

kotalíkati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; kotalíkanje (í; ȋ) kaj Otroci ~ajo igrače
kotalíkati se -am se (í; ȋ) Obroči so se kotalikali po blatu

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

kotrljáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; kotrljánje; (-àt) (à ȃ) poud. |kotaliti, valiti|: ~ kamenčke po tleh
kotrljáti se -ám se (á ȃ) poud. |kotaliti se, valiti se|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

kováti kújem nedov. kúj -te, kujóč, kováje; -ál -ála, -át, -án -ána; kovánje; (-àt) (á ú) kaj ~ jeklo, železo; ~ konja; slabš. ~ verze |sestavljati, pisati|; poud.: ~ koga v deveta nebesa, v zvezde |zelo hvaliti, povzdigovati|; ~ lastno srečo |ustvarjati|; kovati kaj proti komu/čemu ~ zaroto proti oblasti
kováti se kújem se (á ú) poud. Njuno prijateljstvo se je kovalo v skupnem delu |utrjevalo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

kraján in krajàn -ána m (ȃ; ȁ á)
1. prebivalec kraja: krajan Senožeč se je poškodoval med podiranjem drevja
2. pripadnik krajevne skupnosti: krajani so zahtevali zaprtje tovarne
// knjiž. rojak, domačin: poznava se, saj sva krajana

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

krájšati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; krájšanje (ȃ) kaj ~ krilo, obleko; mat. ~ ulomke; krajšati komu kaj Z govorjenjem mu je krajšala pot
krájšati se -am se (ȃ) Dnevi se ~ajo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

krampáti -ám in krámpati -am nedov. -àj -ájte in -aj -ajte, -ajóč, -áje; -àl -ála in -al -ala, -àt in -at, -án -ána in -an -ana; krampánje in krámpanje; (-àt in -at) (á ȃ; ȃ) kaj ~ jarke; poud.: Če se ne boš učil, boš pa krampal |opravljal težja telesna dela|; ~ po cesti |nerodno, okorno hoditi|; pokr. Ta mačka ~a praska

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

kráspati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; kráspanje (ȃ) pokr. praskati: koga/kaj ~ rano; ~ s kremplji
kráspati se -am se (ȃ) pokr. praskati se: ~ ~ po glavi

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

krégati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; kréganje (ẹ̑) knj. pog. opominjati, oštevati: koga ~ otroka
krégati se -am se (ẹ́) knj. pog. hudovati se, jeziti se: na koga/kaj ~ ~ ~ otroka; Kar naprej se ~; knj. pog. kregati se z/s kom ~ ~ s sosedi prepirati se, prerekati se

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

kresáti kréšem nedov. krêši -íte, -óč; krêsal -ála, krêsat, -án -ána; kresánje; (krêsat) (á ẹ́) kaj ~ ogenj; poud. ~ dovtipe |pripovedovati|; kresati kaj ob kaj ~ kremen ob kremen; poud. ~ v hrib |počasi, težko hoditi|
kresáti se kréšem se (á ẹ́) Iskre so se kresale; poud. Ves večer so se kresale domislice |se pripovedovale, nastajale|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

krétati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; krétanje (ẹ́; ẹ̑) zastar. koga/kaj znati ~ konja voditi, usmerjati; zastar. kretati z/s čim ~ (z) glavo na levo in na desno obračati, premikati glavo
krétati se -am se (ẹ́; ẹ̑) star.: ~ ~ okrog štedilnika gibati se, premikati se; ~ ~ v visoki družbi gibati se

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

kŕhati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; kŕhanje (ŕ; ŕ ȓ) kaj ~ nož; poud. Bolezen ~a njegovo moč |izčrpava|
kŕhati se -am se (ŕ; ŕ ȓ) Kosa se ~a; poud. Disciplina se ~a |popušča|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

kristalizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; kristalizíranje (ȋ) Ta snov ~a pri zelo nizkih temperaturah
kristalizírati se -am se (ȋ) poud. |dobivati dokončno, jasno obliko, podobo|: Njihova stališča so se kristalizirala

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

krížati1 -am dvovid., nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; krížanje (í; ȋ) koga ~ Kristusa, upornike; Matere so križale otroke |delale nad njimi gib v obliki križa|
krížati se -am se (í; ȋ) pobožno se križati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

krížati2 -am dvovid., nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; krížanje (í; ȋ) kaj Na tem mestu cesta ~a reko; poud. ~ meče |mečevati se, sabljati se|; križati komu kaj ~ otroku pot; poud. ~ gospodarju načrte |onemogočati ga|; križati kaj z/s čim ~ osla s kobilo; ~ sadno drevje; ~ osla in konja
krížati se -am se (í; ȋ) Njune koristi se ~ajo |so si nasprotne|; Telegram in pismo sta se križala |šla časovno drug mimo drugega|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

kuševáti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; kuševánje; (-àt) (á ȗ) neknj. ljud. poljubljati: koga ~ otroka
kuševáti se -újem se (á ȗ) neknj. ljud. poljubljati se

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

kvalificírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; kvalificíranje (ȋ) (usposobiti): koga/kaj ~ turistične delavce; neobč. To dejanje je težko ~ označiti, opredeliti; kvalificirati koga za kaj Šola jih je kvalificirala za različne poklice
kvalificírati se -am se (ȋ) šport. ~ ~ v finale uvrstiti se

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

laicizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; laicizíranje (ȋ) koga/kaj ~ pouk
laicizírati se -am se (ȋ) ver. Redovnik se je laiciziral

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

laizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; laizíranje (ȋ) koga/kaj ~ pouk; ver. ~ duhovnika
laizírati se -am se (ȋ) ver. Redovnica se je laizirala

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

lasáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; lasánje; (-àt) (á ȃ) koga ~ sošolca
lasáti se -ám se (á ȃ) poud.: Otroci se ~ajo |tepejo, pretepajo|; Soseda se še vedno ~ata |prepirata, sta v sporu|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

láskati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; láskanje tudi laskánje (á) neobč. prijati, ugajati: komu Priznanje mu ~a; ~a ji, da jo cenijo
láskati se -am se tudi láskati -am (á) neobč. komu ~ ~ dekletu dobrikati se, prilizovati se
láskati si -am si (á) ~a ~, da ga ljudje spoštujejo prepričan je, domišlja si

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

legitimírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; legitimíranje (ȋ) koga/kaj Policist ga je legitimiral |preveril njegovo istovetnost|; neobč. ~ svojo oblast uzakoniti; pravn. ~ otroka pozakoniti
legitimírati se -am se (ȋ) komu ~ ~ policistu

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

leksikalizírati se -am se dvovid., nedov. -ajóč se; -an -ana; leksikalizíranje (ȋ) jezikosl. Obrazilo -izem se je leksikaliziralo v izem

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

lépšati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; lépšanje (ẹ̑) kaj ~ sobo; ~ svojo govorico
lépšati se -am se (ẹ̑) Ženske se rade ~ajo lepotičijo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Lescè Lèsc in Lescè Lesèc [sə] ž mn., zem. i. (ȅ ȅ; ȅ ə̏) v ~àh
léški -a -o in leščánski -a -o (ẹ̑; ȃ)
Leščàn -ána in Leščán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Leščánka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

léto Frazemi s sestavino léto:
Ábrahamova léta, bíti v Krístusovih létih, bíti v nàjbóljših létih, bíti [žé] v létih, debéla léta, íti v léta, kot v nàjbóljših létih, léta debélih kráv, léta in léta, léta súhih kráv, léto in dán, léto za létom, ne vídeti kóga žé sédem hrváških lét, ne vídeti kóga žé sédem láških lét, prihájati v léta, príti v léta, sédem debélih lét, sédem súhih lét, skrívati [svôja] léta, v cvétu lét, v nàjbóljših létih, žé sédem hrváških lét, žé sédem láških lét

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

líkati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; líkanje (ȋ) kaj ~ perilo; neobč. ~ svojo govorico, jezik slovnično, stilno izboljševati; star. likati koga/kaj ~ mladino vzgajati, oblikovati
líkati se -am se (ȋ) star. ~ ~ v šoli vzgajati se, oblikovati se

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

lísati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; lísanje (í) redk. delati lise: kaj Curljajoča voda je lisala stene
lísati se -am se (í) poud. Hiša se je lisala skozi temo |začela kazati v obrisih|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

lístati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; lístanje (ȋ) kaj ~ časopis, knjigo; listati po čem ~ ~ starih knjigah, revijah
lístati se -am se (ȋ) redk. poganjati liste: Drevo se že ~a

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

líšpati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; líšpanje (ȋ) star. lepšati, krasiti: koga ~ deklico
líšpati se -am se (ȋ) star. lepšati se, lepotičiti se: ~ ~ pred ogledalom

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ljúbčkati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; ljúbčkanje (ȗ) manjš.; otr. |ljubkovati|: koga ~ otroka
ljúbčkati se -am se (ȗ) šalj. |poljubljati se|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ljubkováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -án -ána; ljubkovánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj ~ otroka; poud. ljubkovati z/s kom |ljubimkati|
ljubkováti se -újem se (á ȗ) Otročiček se je rad ljubkoval pri mami

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ločeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -án -ána; ločevánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj od koga/česa ~ okužene bolnike od drugih; ~ dobro od slabega
ločeváti se -újem se (á ȗ) nestrok. po dvajsetih letih zakona se ločevati |strok. se razvezovati|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ločítev Frazemi s sestavino ločítev:
ločítev od míze in póstelje

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

madžarizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; madžarizíranje (ȋ) koga/kaj ~ Slovence na Ogrskem
madžarizírati se -am se (ȋ) Obmejne vasi se ~ajo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

majáti májem tudi májati -em tudi májati -am nedov. májaj -te tudi -ájte, -ajóč, -áje; -ál -ála tudi -al -ala, -àt tudi -at, -án -ána tudi -an -ana; majánje tudi májanje; (-àt tudi -at) (á á; á; á; á ȃ) koga/kaj ~ kol; majati z/s čim ~ z glavo
majáti se májem se tudi májati se -em se tudi májati se -am se (á á; á; á; á ȃ) Miza se ~e; poud. ~ ~ pijan proti domu |opotekajoč se hoditi|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

malomeščàn in malomeščán -ána m (ȁ á; ȃ)
1. soc. pripadnik drobne buržoazije: slovenski malomeščani; bogatenje malomeščanov; pren. komandant jih je zmerjal z malomeščani
2. star. prebivalec majhnega mesta: tržani in malomeščani
3. slabš. samozadovoljen, družbeno brezbrižen človek: slabo se počuti med takimi malomeščani; ozkosrčen malomeščan

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

manevrírati -am nedov. -ajóč; -an -ana; manevríranje (ȋ) Ladja je začela ~; manevrirati z/s čim dobro ~ z volanom ravnati, upravljati; ~ z vojaško enoto razporejati se, premikati se

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

manifestírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; manifestíranje (ȋ)
1. kaj ~ svoje politične nazore razodevati, (javno) izražati; ~ svojo moč izražati, kazati
2. |javno množično izražati mnenje|: ~ po ulicah; manifestirati proti čemu ~ ~ vojni; manifestirati za kaj ~ ~ mir
manifestírati se -am se (ȋ) kazati se, izražati se

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

manikírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; manikíranje (ȋ) koga/kaj ~ nohte; ~ manekenko
manikírati se -am se (ȋ) Moram se še manikirati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

mánjšati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; mánjšanje (ȃ) kaj ~ pritisk v balonu
mánjšati se -am se (ȃ) Kupi snega se ~ajo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

mártrati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; mártranje (ȃ) neknj. ljud. trpinčiti, mučiti: koga/kaj ~ delavce; ~ konje
mártrati se -am se (ȃ) neknj. ljud. trpeti, mučiti se

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

maskírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; maskíranje (ȋ) (prikrivati, skrivati): koga/kaj ~ tank, vojake; poud. ~ žalost s smehom
maskírati se -am se (ȋ) ~ ~ za pusta; maskirati se v koga/kaj ~ ~ ~ dimnikarja

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

maščeváti -újem dvovid., nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; maščevánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj ~ krivico
maščeváti se -újem se (á ȗ) komu ~ ~ sovražnikom; maščevati se za koga/kaj ~ ~ ~ bratovo smrt; maščevati se nad kom ~ ~ ~ nedolžnim prebivalstvom; Malomarnost pri delu se bo pozneje še maščevala

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

mázati mážem nedov. mažóč, mazáje; -al -ala in -ála, -an -ana; mázanje in mazánje (á ȃ) koga/kaj z/s čim ~ kruh z marmelado; ~ otroka s kremo; ~ (si) obleko; knj. pog. ~ direktorja z darili podkupovati; šalj. ~ fanta s palico |tepsti|; knj. pog., poud. ~ (si) oči, obrvi |ličiti|; poud. Da bi sebe opral, nas ~e |sramoti|; šport. žarg. Njihova reprezentanca nas povsod ~e premaguje; knj. pog., poud. mazati koga iz česa ~ prijatelja iz zadrege |reševati|
mázati se mážem se (á ȃ) Ta obleka se rada ~e; knj. pog., poud. Ona se preveč ~e |liči|; neknj. pog. ven se mazati reševati se iz neprijetnega, zapletenega položaja

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

mečkáti -ám [mə tudi me] nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; mečkánje; (-àt) (á ȃ) kaj ~ krompir; ~ obleko; slabš.: ~ psička po rokah |pestovati|; Vsi so že končali, ti pa ~aš |počasi delaš|; Odloči se, ne mečkaj |ne obotavljaj se, ne omahuj|
mečkáti se -ám se [mə tudi me] (á ȃ) To blago se ~a; šalj. Nekaj sta se mečkala |ljubkovala|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

mehanizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; mehanizíranje (ȋ) kaj ~ molžo; ~ gibe
mehanizírati se -am se (ȋ) Kmetijstvo se ~a

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

mehčáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána, mehčánje; (-àt) (á ȃ) kaj ~ vosek; kem. ~ vodo; poud. mehčati koga ~ pogajalca z grožnjami |pripravljati ga na popuščanje|
mehčáti se -ám se (á ȃ) Sneg se že ~a; poud. Saj se mu že možgani ~ajo |postaja nepreudaren, nepremišljen v ravnanju|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

memorírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; memoríranje (ȋ) koga/kaj ~ doživljaje spominjati se jih; hitro in natančno ~ si zapomniti; memorirati komu kaj ~ učitelju že obravnavano snov pripovedovati (na pamet)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

mendráti -ám [mə] nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; mendránje; (-àt) (á ȃ) koga/kaj ~ gredo; mendrati po kom/čem Konji so mendrali po ljudeh; poud.: ~ ~ hiši |hoditi s kratkimi koraki|; ~ pred odločitvijo |omahovati, obotavljati se|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ménjati tudi menjáti -am in ménjati -am dov. ménjaj -te tudi -ájte in -aj -ajte, -ajóč, -áje; ménjal -ála in -al -ala, ménjat, ménjan -ana; ménjanje; (-at) (ẹ́/á ẹ́; ẹ́) koga/kaj ~ denar; ~ igralca sredi tekme; menjati kaj za kaj ~ večje stanovanje za manjše; menjati kaj z/s čim ~ izrabljene dele z novimi nadomestiti; menjati komu/čemu kaj ~ rožam vodo
ménjati se tudi menjáti se -am se in ménjati se -am se (ẹ́/á ẹ́; ẹ́) Straža se ~a vsaki dve uri; dvovid., redk. Na tem področju se ~ata apnenec in lapor

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

menjávati -am nedov. -ajóč; -an -ana; menjávanje (ȃ) koga/kaj ~ denar; ~ glas; ~ igralce; menjavati kaj za kaj ~ lire za tolarje
menjávati se -am se (ȃ) Straža se je menjavala na vsaki dve uri; Dež se ~a s soncem

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

menjeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; menjevánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj ~ igralce; ~ službe; ~ znamke s prijateljem menjevati kaj za kaj ~ koruzo za sol
menjeváti se -újem se (á ȗ) Na bojišču se položaj pogosto ~uje; Fantazijski prizori v noveli se ~ujejo s stvarnimi opisi

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

mesó Frazemi s sestavino mesó:
beséda je mesó postála, bíti iz mesá in krví, dúh je volján, a mesó je slábo, iz mesá in krví, krí in mesó, mesó in krí, postáti mesó in krí, preíti kómu v krí [in mesó], preíti kómu v mesó in krí, príti kómu v mesó in krí

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

mestnján in mestnjàn -ána m (ȃ; ȁ á)
zastar. meščan: vsi mestnjani so se zbrali na ulicah

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

meščàn in meščán -ána m (ȁ á; ȃ)
1. prebivalec mesta: vsi meščani so se zbrali na ulicah / izvolili so ga za častnega meščana / nasprotja med delavci in meščani buržuji
// pripadnik trgovskega, uradniškega sloja prebivalcev mesta: poročila se je z meščanom; premožni, ugledni meščani / ekspr. ne bodi tak meščan pretirano uglajen, redoljuben, občutljiv človek
2. v fevdalizmu prebivalec mesta, ki ima pravico sodelovati pri upravi mesta: sprejeli so ga med meščane; pravice meščanov; plemiči in meščani

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

meščàn -ána in meščán -a m, člov. (ȁ á; ȃ; á) poročiti se z ~om
meščánka -e ž, člov. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

meščàn -ána m

1.

kdor živi v mestu

SINONIMI:

zastar. mestjan, zastar. mestnjan, iron. meščanček

2.

nekdaj prebivalec mesta kot pripadnik trgovskega, uradniškega sloja

SINONIMI:

zastar. purgar, zastar. suknjač, star. škric, zastar. škricman

GLEJ ŠE: prebivalec

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024

metastazírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; metastazíranje (ȋ) razsejati se: Rak na pljučih hitro ~a; ~ v možgane, pljuča

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

metáti méčem nedov. mêči -íte, metáje; mêtal -ála, mêtat, -án -ána; metánje; (mêtat) (á ẹ́) koga/kaj ~ kamenje na kup, v koga; knj. pog.: ~ karte kvartati; ~ kocke kockati; poud.: ~ delavce iz službe |odpuščati jih|; Božjast ga ~e |Božjasten je; Ima napade božjasti|; To ga ~e iz tira |ga vznemirja, razburja|; poud. metati koga/kaj v kaj Nasprotovanje ga ~e v bes |spravlja|; publ. metati kaj na koga/kaj To ~e sum nanj |vzbuja sum v zvezi z njim|; metati komu/čemu kaj ~ kokošim zrnje; poud.: ~ komu kaj pod nos, v zobe |očitati komu kaj|; ~ komu polena pod noge |ovirati ga|; neknj. pog. ~ komu kaj naprej očitati; brezos. metati koga Na vozu nas je metalo sem in tja
metáti se méčem se (á ẹ́) Fanta sta se šla metat; poud. ~ ~ materi okoli vratu |objemati jo|; poud. metati se za kom ~ ~ ~ dekletom |prizadevati si za njeno naklonjenost|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

mezínec Frazemi s sestavino mezínec:
iméti kàj v mezíncu, ovíjati kóga okoli mezínca

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

moarírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; moaríranje (ȋ) |vtiskovati svetlikajoč se, valovit vzorec|: kaj ~ papir, tkanino

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

modernizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; modernizíranje (ȋ) kaj ~ cesto; ~ jezik v prevodih posodabljati
modernizírati se -am se (ȋ) posodabljati se: Država se ~a

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

modrováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; modrovánje; (-àt) (á ȗ) o kom/čem ~ ~ življenju; poud. Z njim je prijetno ~ |se pogovarjati|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

mótati -am tudi motáti -ám nedov. -aj -ajte tudi -àj -ájte, -ajóč, -áje; -al -ala tudi -àl -ála, -at tudi -àt, -an -ana tudi -án -ána; mótanje tudi motánje; (-at tudi -àt) (ọ́; ọ̑; á ȃ) neobč. kaj ~ prejo na motovilo navijati; motati kaj iz česa ~ darilo iz ovitka
mótati se -am se tudi motáti se -ám se (ọ́; ọ̑; á ȃ) iz česa Metulji se ~ajo iz bub; neobč. motati se v kaj ~ ~ ~ jopice, ogrinjala zavijati se, oblačiti se; poud.: ~ ~ ~ prepir |vmešavati se|; ~ ~ okoli štedilnika |kuhati|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

motorizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; motorizíranje (ȋ) kaj ~ kmetijstvo
motorizírati se -am se (ȋ) šalj. Ali si se že motoriziral |kupil osebni avtomobil|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

moževáti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; moževánje; (-àt) (á ȗ) poud. z/s kom o kom/čem ~ s prijatelji o delu in politiki |se pogovarjati, razpravljati|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

mumificírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; mumificíranje (ȋ) kaj ~ truplo
mumificírati se -am se (ȋ) Na suhem zraku so se trupla mumificirala

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

mutírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; mutíranje (ȋ) Deček ~a (menjava glas); neobč. ~ v boju z okolico spreminjati se, prilagajati se; biol. Nekateri organi večkrat ~ajo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

na1 predl. s tož. in mest.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

nabárvati -am dov. -an -ana; nabárvanje (ȃ) kaj ~ si lepotno piko
nabárvati se -am se (ȃ) poud. premočno se ~ |naličiti se|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

nabásati -bášem tudi nabásati -básam dov. -i -ite tudi -aj -ajte tudi -ájte; -al -ala tudi -ála, -an -ana; nabásanje (á ȃ; á ȃ) knj. pog. kaj v kaj ~ zvezke v torbo natlačiti; knj. pog. ~ puško napolniti, nabiti
nabásati se -bášem se tudi nabásati -básam se (á ȃ; á ȃ) knj. pog. ~ ~ v avtobus natlačiti se, nagnesti se; knj. pog. nabasati se česa ~ ~ žgancev zelo se najesti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

nabíjati -am nedov. -ajóč -áje; -an -ana; nabíjanje (í) kaj na kaj ~ obroče na sode; nabijati kaj z/s čim ~ kalup s peskom; elektr. ~ baterijo z enosmernim tokom polniti; ~ puško, top; nabijati kaj ~ beton, tla s tolkači; poud. ~ cene |dvigati, višati|; žarg. ~ tenis igrati; poud. nabijati na kaj ~ ~ bobne |tolči, udarjati po bobnih|; poud. nabijati po čem Dež ~a ~ oknih |slišno udarja|; žarg. Topovi ~ajo že ves dan |streljajo|
nabíjati se -am se (í) elektr. Delci se negativno ~ajo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

nabírati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; nabíranje (í ȋ; ȋ) koga/kaj ~ meščane za prostovoljno akcijo; ~ češnje; nabirati komu kaj ~ otrokom borovnice
nabírati si -am si (í ȋ; ȋ) poud. |dobivati, pridobivati si|: kaj ~ ~ izkušnje
nabírati se -am se (í ȋ; ȋ) Čelo se mu ~a v gube; poud. V njej se ~a jeza |narašča|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

nabrázdati -am dov. -an -ana; nabrázdanje (á ȃ; ȃ) kaj ~ površino kamna
nabrázdati se -am se (á ȃ; ȃ) neobč. komu Obraz se mu je nabrazdal nagubal

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

nabrúhati -am dov. -an -ana (ú ȗ) kaj Ognjenik je nabruhal veliko lave
nabrúhati se -am se (ú ȗ) poud. |prenehati bruhati|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

nacêjati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; nacêjanje (é) slabš. koga ~ prijatelje |napajati, opijati|
nacêjati se -am se (é) Sok se ~a v nastavljeno posodo; slabš. ~ ~ v gostilni |piti, popivati|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

nacúkati se -am se dov. -an -ana (ú ȗ) knj. pog., poud. |napiti se|: česa ~ ~ vina
nacúkati se ga -am se ga (ú ȗ) knj. pog., poud. |napiti se alkoholne pijače|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

nadaljeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -án -ána; nadaljevánje; (-àt) (á ȗ) kaj ~ delo; nadaljevati z/s čim ~ z raziskovanjem → nadaljevati raziskovanje
nadaljeváti se -újem se (á ȗ) Lepo vreme se ~uje; kot pojasnilo na koncu objavljenega dela besedila Se bo nadaljevalo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

nadévati -am tudi nadévati -ljem nedov. -aj -ajte tudi -i ite; -an -ana; nadévanje (ẹ́; ẹ́) komu/čemu kaj ~ konju sedlo; redk. ~ jed na krožnik naložiti; dvovid. nadevati kaj ~ palačinke, papriko
nadévati se -am se tudi nadévati se -ljem se (ẹ́; ẹ́) z/s čim poud. ~ ~ s potico |naglo, pohlepno jesti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

nadíhati -am dov. -an -ana; nadíhanje (í ȋ) kaj ~ topel zrak pod odejo
nadíhati se -am se (í ȋ) česa ~ ~ svežega zraka

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

nagíbati -am in nagíbati -bljem nedov. -aj -ajte in -i -ite, -ajóč, -áje; -an -ana; nagíbanje (í; ȋ; í; ȋ) kaj Veter ~a čoln; olepš. Pridno ~ajo kozarce |pijejo vino|; neobč. nagibati koga k/h čemu Ljubezen ga ~a k dobremu; ●nagibati k/h čemu ~ k površnosti nagibati se, biti površen
nagíbati se -am se in nagíbati se -bljem se (í; ȋ; í; ȋ) Nagrobnik se ~a na levo; nagibati se k/h čemu ~ ~ k športu

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

nagŕbati -am dov. -an -ana; nagŕbanje (ŕ ȓ; ȓ) redk. kaj ~ čelo nagrbančiti
nagŕbati se -am se (ŕ ȓ; ȓ) redk. nagrbančiti se

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

nagúbati -am dov. -an -ana; nagúbanje (ú; ȗ) kaj ~ blago, zavese; Skrbi so mu nagubale obraz
nagúbati se -am se (ú; ȗ) ~ ~ zaradi vročine

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

nahájati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; nahájanje (ȃ) → imeti, najti: koga/kaj Na Notranjskem ~amo obsežne gozdove; Tam zmeraj ~a zveste poslušalce; Kritika v drami ~a tudi motiv upora → odkriva, vidi
nahájati se -am se (ȃ) publ. V knjigi se ~ajo napake → so

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

najdévati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; najdévanje (ẹ́) koga/kaj ~ letake na cesti; ~ zapuščene otroke
najdévati se -am se (ẹ́) knj. pog. ~ ~ pred kinom shajati se, srečevati se

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

nakápati -am in nakápati -ljem dov. -aj -ajte in -i -ite; -an -ana; nakápanje (á ȃ; ȃ; á ȃ; ȃ) kaj ~ na žličko kapljice zdravila
nakápati se -am se in nakápati se -ljem se (á ȃ; ȃ; á ȃ; ȃ) Na tla se je nakapala lužica krvi; poud. Nakapalo se je veliko ljudi |v presledkih prišlo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

nakísati -am dov. -an -ana; nakísanje (ȋ) kaj ~ raztopino s kislino
nakísati se -am se (ȋ) Mleko se je nakisalo |malo skisalo|; slabš. Pusti jo, da se ~a |se najoka|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

naklánjati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; naklánjanje (ȃ) neobč. komu/čemu kaj ~ dekletu darila podarjati; ~ zaslužek domačinom omogočati, dajati; ~ nalogi pozornost namenjati, posvečati; star. naklanjati koga k/h čemu Kaj ga ~a k takim dejanjem sili, nagiba
naklánjati se -am se (ȃ) star. k/h komu/čemu ~ ~ k sošolcu sklanjati se

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

nakóckati -am dov. -an -ana; nakóckanje (ọ̑) kaj ~ krompir |narezati na kocke|; ~ dosti denarja |dobiti pri igri na srečo|
nakóckati se -am se (ọ̑) ~ ~ v igralnici

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

nakŕhati -am dov. -an -ana; nakŕhanje (ŕ; ŕ ȓ) kaj ~ koso; poud. nakrhati koga Vojna ga je nakrhala |prizadela, izčrpala|
nakŕhati se -am se (ŕ; ŕ ȓ) poud. Njuno sožitje se je nakrhalo |poslabšalo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

nakúhati -am dov. -an -ana; nakúhanje (ú ȗ) kaj ~ veliko jedi; poud. nakuhati komu kaj Pazi, da ti kakšne ne ~a |pripravi neprijetno presenečenje|
nakúhati se -am se (ú ȗ) Ta riž se zelo ~a

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

nalíčkati1 -am dov. -an -ana (ȋ) kaj Danes so naličkali veliko koruze
nalíčkati se -am se (ȋ) poud. česa Letos smo se pa že naličkali koruze |naveličali ličkanja|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

nalíčkati2 -am dov. -an -ana; nalíčkanje (ȋ) poud. |naličiti, nalepotičiti|
nalíčkati se -am se (ȋ) poud. |naličiti se, nalepotičiti se|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

nalíšpati -am dov. -an -ana; nalíšpanje (ȋ) star. okrasiti, olepšati
nalíšpati se -am se (ȋ) star. olepšati se, nalepotičiti se

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

nalókati se -am se dov. -an -ana (ọ́; ọ̑) slabš. |napiti se|: česa ~ ~ mleka

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

nalúckati se -am se dov. -an -ana (ȗ) knj. pog., poud. |napiti se|: Preveč se je naluckal
nalúckati se ga -am se ga (ȗ) knj. pog., poud. |napiti se alkoholne pijače|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

namákati -am nedov. -an -ana; namákanje (ȃ) kaj ~ riževa polja
namákati se -am se (ȃ) V skledi se ~a fižol; poud. ~ ~ v morju |kopati se|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

naménjati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; naménjanje (ẹ́) koga/kaj komu/čemu ~ domačijo starejšemu sinu; namenjati koga/kaj za kaj ~ več sredstev za razvoj; star. Tudi o tem sem namenjal govoriti nameraval
naménjati se -am se (ẹ́) redk. ~ ~ prebeliti sobo pripravljati se

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

namérjati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; namérjanje (ẹ́) kaj ~ po dva metra žice; namerjati kaj proti komu/čemu ~ orožje proti sovražniku; namerjati kaj na koga/kaj ~ orožje na sovražnika namerjati kaj v koga/kaj ~ daljnogled v vrh
namérjati se -am se (ẹ́) star. ~ ~ (odpotovati) v tujino odpravljati se

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

naméščati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; naméščanje (ẹ́) koga/kaj ~ anteno na streho |postavljati, pritrjevati|; ~ učitelje po šolah; ~ goste po sobah → nastanjevati
naméščati se -am se (ẹ́) ~ ~ za mizo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

namrdováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -án -ána; namrdovánje; (-àt) (á ȗ) kaj ~ obraz, ustnice
namrdováti se -újem se (á ȗ) pačiti se in se namrdovati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

nanášati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; nanášanje (ȃ) kaj Voda ~a prod; nanašati kaj na kaj ~ ličilo na obraz
nanášati se -am se (ȃ) na koga/kaj Podatki ~ ~ajo na ta kraj

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

napájati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; napájanje (á; ȃ) koga/kaj ~ krave, ovce; poud. ~ goste |obilno streči s pijačo|; napajati koga/kaj z/s čim ~ mesto z elektriko |oskrbovati|
napájati se -am se (á; ȃ) neobč., poud. ~ ~ pri ljudski kulturi |zajemati, dobivati iz nje|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

napápcati se -am se dov. -an -ana (á; ȃ) otr. |najesti se|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

naparfumírati -am dov. -an -ana; naparfumíranje (ȋ) nadišaviti: koga/kaj ~ obleko
naparfumírati se -am se (ȋ) nadišaviti se: Preveč se ~a

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

napénjati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; napénjanje (ẹ̑) kaj ~ mišice; ~ struno; poud. ~ možgane |intenzivno razmišljati|; napenjati koga/kaj Fižol ga ~a; brezos. Po sadju ga je napenjalo; Živino ~a
napénjati se -am se (ẹ̑) Po drevju se ~a brstje; poud. ~ ~ pri delu, z učenjem |zelo se truditi|; poud. napenjati se pred kom ~ ~ ~ dekleti |bahati se, postavljati se|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

napihováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; napihovánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj ~ balon; poud.: Pivo ga ~uje |napenja|; ~ napake, zasluge |prikazovati večje, kakor so v resnici|
napihováti se -újem se (á ȗ) Truplo se v vodi ~uje; poud. napihovati se pred kom z/s čim ~ ~ ~ vsemi s svojimi junaštvi |bahati se, postavljati se|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

napíjati -am nedov. -an -ana; napíjanje (í) komu ~ nevesti nazdravljati; ~ si na zdravje; napijati koga z/s čim V bolnišnici so ga napijali s čajem
napíjati se -am se (í) ~ ~ do nezavesti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

napovedováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; napovedovánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj ~ goste; ~ vreme; napovedovati komu kaj ~ telovadcu velike uspehe
napovedováti se -újem se (á ȗ) ~uje ~ sončen dan

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

naprávljati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; naprávljanje (á) koga/kaj ~ drva; ~ most delati; redk. ~ kosilo kuhati, pripravljati; knj. pog. ~ otroka oblačiti; ~ sok iz grozdja pridobivati
naprávljati se -am se (á) star.: ~ ~ v Ameriko odpravljati se; ~ ~ za odhod pripravljati se; brezos. napravljati se k/h čemu ~a ~ k dežju |deževalo bo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

naprézati -am dov. -an -ana; naprézanje (ẹ́; ẹ̑) kaj ~ konje napregati; poud. ~ oči, ušesa |pozorno gledati, poslušati|
naprézati se -am se (ẹ́; ẹ̑) poud. ~ ~ na polju |naporno delati|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

napúdrati -am dov. -an -ana; napúdranje (ȗ) kaj ~ brado, lica
napúdrati se -am se (ȗ) z/s čim po čem ~ ~ s pudrom po nosu

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

narekováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; narekovánje; (-àt) (á ȗ) komu kaj ~ strojepiski članek; ~ učencem; ~ pismo
narekováti se -újem se nedov. (á ȗ) neobč. Na vzhodu se je narekovala luna napovedovala, kazala

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

naróčati -am nedov. -ajóč; -an -ana; naróčanje (ọ́) kaj ~ blago; ~ stranke; naročati komu kaj Naročal jim je pijačo
naróčati se -am se (ọ́) na kaj ~ ~ ~ časopise

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

nasánjati -am dov. -an -ana (á) kaj ~ prijetne podobe
nasánjati se -am se (á) o čem ~ ~ ~ boljšem življenju

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

nasánkati -am dov. -an -ana; nasánkanje (ȃ) poud. koga Pošteno si me nasankal |prevaral, ukanil|; poud. ~ zaradi nediscipline |biti kaznovan|
nasánkati se -am se (ȃ) ~ ~ na pobočju

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

nasékati -am dov. -an -ana; nasékanje (ẹ́ ẹ̑) kaj ~ drva za zimo; poud. nasekati koga ~ otroke |natepsti, pretepsti|
nasékati se ga -am se ga (ẹ́ ẹ̑) knj. pog., poud. |napiti se alkoholne pijače|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

naseljeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; naseljevánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj ~ izgnance; ~ jerebice; naseljevati kaj z/s kom/čim ~ obmejna področja s kmeti
naseljeváti se -újem se (á ȃ) Ob jezeru se ~ujejo ptice

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

nasičeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; nasičevánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj ~ lačne ljudi; Prijeten vonj ~uje zrak
nasičeváti se -újem se (á ȗ) z/s čim Zrak se ~uje z gostim dimom

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

naslánjati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; naslánjanje (á; ȃ) kaj ~ kolesa na zid; ~ obraz med dlani, na dlani, v dlani
naslánjati se -am se (á; ȃ) na kaj ~ ~ ~ ograjo; publ. ~ ~ ~ zgodovinske vire opirati se

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

nasmúčati se -am se dov. -an -ana (ȗ) ~ ~ v hribih

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

naspánčkati se -am se dov. -an -ana (ȃ) manjš.; otr. |naspati se|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

nastánjati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; nastánjanje (á) koga ~ goste
nastánjati se -am se (á) ~ ~ v hotelu

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

nastávljati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; nastávljanje (á) kaj ~ dlan; ~ mine, bombe podstavljati; ~ žaromete; neknj. pog. nastavljati koga ~ mlade strokovnjake zaposlovati; nastavljati komu/čemu kaj ~ lisicam pasti
nastávljati se -am se (á) komu/čemu ~ ~ soncu |izpostavljati se|; poud. ~ ~ fantom |z oblačenjem, vedenjem skušati zapeljevati|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

našmínkati -am dov. -an -ana; našmínkanje (ȋ) koga/kaj ~ igralca pred nastopom; našminkati komu/kaj ~ punčki ustnice; ~ si ustnice
našmínkati se -am se (ȋ) skrbno se našminkati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

naštímati -am dov. -an -ana; naštímanje (í; ȋ) neknj. ljud. ~ uro naravnati, uravnati
naštímati se -am se (í; ȋ) neknj. ljud. lepo, skrbno se obleči

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

natákati -am nedov. -ajóč; -an -ana; natákanje (ȃ) kaj ~ vino v kozarce; natakati kaj z/s čim ~ kozarce z vinom; natakati komu kaj ~ gostom pijačo
natákati se -am se (ȃ) poud. |veliko piti|: z/s čim ~ ~ s kavo, z vinom

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

natánkati -am dov. -an -ana; natánkanje (ȃ) neknj. pog. natočiti (gorivo): kaj ~ bencin
natánkati se ga -am se ga (ȃ) neknj. pog. napiti se (alkoholne pijače)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

nategováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; nategovánje; (-àt) (á ȗ) kaj ~ vrv, žico; žarg. ~ razpravo v nedogled podaljševati; poud. ~ podatke na lastno kopito |na silo jih prilagajati svojim razmeram, potrebam|
nategováti se -újem se (á ȗ) poud. |zelo se truditi, si prizadevati|: ~ ~ kot črna živina

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

natepávati -am nedov. -ajóč; -an -ana; natepávanje (ȃ) poud. koga/kaj ~ kislo zelje in fižol |jesti|
natepávati se -am se (ȃ) poud. z/s čim ~ ~ s kruhom |naglo, pohlepno jesti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

natézati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; natézanje (ẹ́; ẹ̑) koga/kaj ~ elastiko, žico nategovati; ~ ujetnika na natezalnici
natézati se -am se (ẹ́; ẹ̑) poud. ~ ~ v delavnici |zelo se truditi, si prizadevati|; poud. natezati se za kaj ~ ~ ~ plačilo |pogajati se|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

natíkati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; natíkanje (ȋ) koga/kaj na kaj ~ meso na vilice; natikati komu/čemu kaj ~ konjem uzde; ~ si rokavice
natíkati se -am se (ȋ) na kaj ~ ~ ~ trnje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

natréskati -am dov. -an -ana; natréskanje (ẹ́; ẹ̑) knj. pog. natepsti, pretepsti: koga Oče jih je natreskal
natréskati se -am se (ẹ́; ẹ̑) knj. pog., poud. |napiti se alkoholne pijače|: Včasih se ~a

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

natŕgati -am dov. -an -ana; natŕganje (ŕ ȓ) kaj ~ češnje; natrgati komu kaj Pes mu je natrgal rokav
natŕgati se -am se (ŕ ȓ) Blago se je natrgalo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

naturalizírati -am dvovid., nedov. -ájoč; -an -ana; naturalizíranje (ȋ) pravn. |dati državljanstvo|: koga Na njegovo prošnjo so ga naturalizirali
naturalizírati se -am se (ȋ) neobč. prilagoditi se, udomačiti se

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

navájati2 -am nedov. -ajóč; -an -ana; navájanje (á; ȃ) koga/kaj česa ~ nemirneža discipline; navajati koga k/h čemu ~ mlade k samostojnosti; navajati koga/kaj na kaj ~ učence na red
navájati se -am se (á; ȃ) koga/česa ~ ~ nove okolice; ~ ~ potrpeti; navajati se na koga/kaj ~ ~ ~ red; ~ ~ ~ novega sodelavca

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

navaljeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; navaljevánje; (-àt) (á ȗ) kaj ~ skale na cesto; poud. navaljevati komu kaj Drug drugemu so navaljevali delo |nalagali|; poud. navaljevati na koga/kaj ~ drug na drugega in se prerekati |napadati, naskakovati|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

navdihováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -án -ána; navdihovánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj Pesnika ~uje narava; neobč. navdihovati koga z/s čim Njegova usoda jih je navdihovala s sočutjem navdajala
navdihováti se -újem se (á ȗ) ~ ~ pri Danteju

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

navduševáti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; navduševánje; (-àt) (á ȗ) koga za koga/kaj ~ ljudi za planinstvo; navduševati koga z/s čim ~ poslušalce s petjem
navduševáti se -újem se (á ȗ) za koga/kaj ~ ~ ~ umetnost; navduševati se nad kom/čim ~ ~ ~ lepim razgledom

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

navečérjati se -am se dov. -an -ana (ẹ̑) poceni se navečerjati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

navelíčati se -am se dov. -an -ana; navelíčanje (ȋ) koga/česa ~ ~ jabolk, mesa; Vsi so se ga že naveličali; ~ ~ zabave; ~ ~ gledati televizijo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

navéšati -am nedov. -an -ana; navéšanje (ẹ́) poud. |obešati|: kaj ~ slike po stenah
navéšati se -am se (ẹ́) poud. |opirati se, naslanjati se|: na koga/kaj Vso pot se je navešal nanj

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

navezováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; navezovánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj na koga/kaj s prijaznostjo ~ nase znance; ~ okraske na božično drevo; navezovati komu/čemu kaj ~ psu vrvico; ~ si smuči pritrjevati si; navezovati kaj ~ dereze; ~ prijateljske stike; alp. navezovati koga V steni so jih navezovali
navezováti se -újem se (á ȗ) na koga/kaj ~ ~ ~ novo družbo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

navíjati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; navíjanje (í) kaj ~ žico, vrv; ~ uro; knj. pog. ~ plošče na ves glas preigravati; poud. ~ cene |zviševati, dvigati|; poud. navijati koga ~ sodelavca, da vse pove |pregovarjati, siliti|; navijati za koga/kaj šport. ~ ~ domače; poud. ~ ~ izlet |navduševati se, potegovati se|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

navzémati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; navzémanje (ẹ̑) neobč. dobivati: kaj ~ novo obliko
navzémati se -am se (ẹ̑) česa ~ ~ globokih čustev, nove mode

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

naznánjati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; naznánjanje (á) koga/kaj ~ goste; ~ nesrečo; neobč. naznanjati komu kaj ~ praznovalcem veselo novico sporočati, razglašati; naznanjati koga/kaj komu/čemu ~ tihotapce policiji |ovajati|
naznánjati se -am se (á) komu ~ ~ sorodnikom po telefonu

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

nažírati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; nažíranje (í ȋ; ȋ) poud. kaj Stebre ~a rja |najeda|
nažírati se -am se (í ȋ; ȋ) slabš. |opijati se; preveč jesti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

nažókati -am dov. -an -ana (ọ́ ọ̑) knj. pog., poud. |napolniti, natlačiti|: kaj ~ vrečo
nažókati se -am se (ọ́ ọ̑) slabš. |najesti se|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

negírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; negíranje (ȋ) koga/kaj ~ dejstva zanik(ov)ati, ne priznavati; publ. ~ sodobno umetnost zavračati, ne ceniti
negírati se -am se (ȋ) neobč. nasprotovati si, izključevati se: Ti dejstvi se ~a

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

negováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; negovánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj ~ dojenčka; ~ kožo; neobč. ~ otrokove sposobnosti krepiti, razvijati, utrjevati
negováti se -újem se (á ȗ) Vsak dan se skrbno ~uje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

nervírati -am nedov. -ajóč; -an -ana; nervíranje (ȋ) knj. pog. razburjati, vznemirjati: koga Vsak šum ga ~a
nervírati se -am se (ȋ) knj. pog. razburjati se, vznemirjati se

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.