Abundij -a m osebno lastno ime Abundij: Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Sacriſtani s. Abundia tož. ed. (II, 194 s.) Sv. Abúndij (5. stol.), škof v Comu

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Agapitus m osebno lastno ime Agapet: Sakaj Agapitus im. ed. Diaconus pravi ǀ Ali poshlushajte kaj pravi Agapitus im. ed. Diaconus ǀ Inu sklene Agapitus im. ed. ǀ kakor ozhitnu pravi Agapitus im. ed. Dianconus Agapét, diakon v cerkvi sv. Sofije v Carigradu (5.–6. stol.)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Agrikolaus -a m osebno lastno ime Agrikolaj: Agricolaus im. ed. neusmilenishi rata (III, 153) ǀ ſo tekli Agricolauſu daj. ed. pravit (III, 149) ǀ je bil poslal Agricolausa tož. ed. v' letu meſtu ſebaſte de bi vſe karshenike pomuril (III, 147) Agrikoláj, lat. Agricolaus (3.–4. stol.), cesarski namestnik v Armeniji

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

albigenzar -ja m albigenz: kakor ſo vuzhili Albigenſery im. mn. (I/1, 121) Albigénzi, srlat. Albigenses, frc. Albigeois, so se po mestu Albi imenovali frc. bogomili, heretična verska sekta, ki jo je ustanovil bolgarski duhovnik Bogomil (10. stol.).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Albucius m osebno lastno ime Albucij: Sa ſrezhnega ſe je shtimal Albutius im. ed. de 25. lejt pres vſe samire je shivel s' ſvojo Terentio (III, 208) Verjetno je mišljen Tít Albúcij, lat. Titus Albucius (2.–1. stol. pr. Kr.), rimski pretor.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Aleksander -dra m osebno lastno ime Aleksander: Alexander Macedonski krajl je djal enimu lenimu inu shleht ſholneriu, katerimu je bilu ime Alexander im. ed. ǀ Alexander im. ed. ta Veliki Mazèdonski krajl s'sholnery ſe je bratil, inu sa vadle metal ǀ Kateru je dobru vejdil Alexander im. ed. Papesh ǀ Alexander im. ed. Alenſis govorj ǀ Alexander im. ed. Ceſſarja Baſiliuſa Syn nej mogal sadoſti G. Boga sahvalit ǀ Alexander im. ed. ab Alexandro tudi pishe ǀ Alexandar im. ed. kadarkuli je enu Mestu noter vſel ǀ tudi je bil polonal Simeona Cirenenskiga, kateriga ſò bily perſilili Judje, de je mogal Chriſtuſu pomagat krish na hrib Calvarie neſti … njegova dua Syna, Alexander im. ed., inu Ruffus ſta dua ſveta Marternika ratala ǀ more leto resnizo sprizhat Firshtna Maria Alexandra rod. ed. Parmelanskiga Firshta shena ǀ na grob Alexandra rod. ed. tiga Vilikiga Macedonskiga krajla ǀ Alexandru daj. ed. na pruti grè ǀ en Indianer ie bil perpelal Alexandru daj. ed. Macedonskimu krajlu eniga pſſa ǀ Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Volarij s. Alexandra tož. ed. ǀ Apelles je bil taku naterlih ſmalal Alexandra tož. ed., de od tiga praviga, inu shiviga ſe nej mogal reslozhit, satoraj ſò djali, de dua Alexandra im. dv. na ſvejtu ſe najdeta, eden Syn krajla Philippa … Ta drugi, de je bil Syn Apellasau 1. Aleksánder Véliki, makedonski kralj (356–323 pr. Kr.) 2. Neki vojak Aleksandra Velikega 3. Eden sedmih papežev z imenom Aleksánder 4. → Alensis 5. Aleksánder, sin cesarja Basilija 6. Alessandro Alessandri, srlat. Alexander ab Alexandro (1461–1523), pravnik 7. Aleksánder Fárnski, it. Alessandro Farnese (16. stol.), parmski vojvoda 8. Verjetno je mišljen sv. Aleksánder, mučen okrog 130 9. Aleksánder, sin Simona iz Cirene (SP Mr 15,21)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Alverez m osebno lastno ime Alvarez: Sdai ſpumnim na letu kar pishe Franciſcus Alverez im. ed. (V, 258) Verjetno je mišljen Francisco Alvarez (15. stol.), škof v Siguenzi.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

amen1 – posamostaljeno
zagotovilo resničnosti
FREKVENCA: skupni pojavitveni sklop ↓

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Anaharzis m osebno lastno ime Anaharzis: Poshlushaio kaj pravi Anacharſis im. ed. (IV, 52) Anahárzis, gr. Ἀνάχαρσις, skitski plemič (6. stol. pr. Kr.)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Apolinaris m osebno lastno ime Apolinar: dushe nej ſo ſvèsde, kokar Appolinaris im. ed. pravi (II, 64) Verjetno je mišljen Sulpícij Apolinárij, lat. Sulpicius Apollinaris (2. stol.), rimski pisec.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Apolonius -ija m osebno lastno ime Apolonij: Apollonius im. ed., sakaj je hotel s'shazam cerkounem obogatit, je bil grosovitnu gajshlan, inu iscirque isvershen ǀ odgovorj Apollonius im. ed. ǀ piſhe Philoſtratus, od Appolonia rod. ed. Philoſopha ǀ Od krajla Achaba: Od Apollonia rod. ed., inu Antiocha krajla 1. Ni znano, kdo je mišljen. 2. Apolónij iz Tijane, gr. Ἀπολλώνιος (1. stol.), filozof, obnovitelj Pitagorovega nauka 3. Apolónij, vojskovodja kralja Antioha (SP 1 Mkb 3,10)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

aptišica -e ž opatinja: Ti ſi Apptishiza im. ed., zhe pak bosh oslepela, koku bosh mogla kloshter regerat ǀ Se sgodj, de Abbtiſſiza im. ed. vmerje ǀ katera v' ſvojm ſerzi shelj Appitishiza im. ed. biti ǀ sapovej Berengari de ima ſejſti na ſtol te Abbtiſſize rod. ed. ǀ leta v' ſebi imà vſe dobrute, vſe zhednoſti, inu saſtopnoſti potrebne eni Apptishizi daj. ed. ǀ kadar bi eno nepametno sa Apptishizo tož. ed. isvolili ǀ de bi eno novo Abbtiſſizo tož. ed. isvolile ǀ vſe ſo uredne povishane biti, vſe ſo uredne Apptishize im. mn. biti Tvorjeno iz izposojenke iz nem. Äbtissin ‛opatinja’ < srvnem. ebtissīn < stvnem. abbatissa ← srlat. abbatissa, prim. it. (a)badessa ‛opatinja’, pri Megiserju abtaſhiza ‛antiſtita’.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

aragonski prid. aragonski: Inu raunu leta lepi, inu nuzni navuk je dajal Aragonski im. ed. m krajl Alphonſus tem Sakonskem Aragónija je bila od 1035 samostojno kraljestvo, v 12. stol. združeno s katalonskim in po 1469 s Kastilijo. Danes je to področje, ki obsega province Zaragoza, Huesca in Turnel, del Španije.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Arator m osebno lastno ime Arator: Ojlika je bila vſelej ſpomin te lubeſni inu myru, kakor Arator im. ed. je ſapiſſanu puſtil (II, 162) Arátor (6. stol.), rojen v Liguriji, krščanski pesnik, jurist in zgodovinar

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Aristides -da m osebno lastno ime Aristid: Kadar Ariſtides im. ed. letu shlishi ǀ Kunshten je bil peld ene bolné Pershone, kateri peld je bil ſmalal Ariſtides im. ed. ǀ poshlushajte kaj Plutarcus pishe od Ariſtida rod. ed. Philoſopha ǀ nej poſnal Ariſtida tož. ed. (III, 179) ǀ de bi s' deshele bandishali Ariſtida tož. ed. Philoſopha 1. Aristíd, gr. Ἀριστείδης, (pribl. 530–467 pr. Kr.), atenski državnik, poveljnik pri Maratonu 2. Aristíd iz Téb, gr. Ἀριστείδης (5.–4. stol. pr. Kr.), slavni slikar

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Armenija -e ž zemljepisno lastno ime Armenija: ta zholn je bil shal pozhivat na ta viſsoki hrib Armenie rod. ed. ǀ S: Ierni grè v'Armenio tož. ed., kir ty nar hudobnishi ludje ſo prebivali ǀ Ta Krajl je regeral v'Armenij mest. ed. Arménija, dežela med Malo Azijo, Kavkazom in Perzijo, v 9.–10. stol. samostojno kraljestvo

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Astiages m osebno lastno ime Astiag: Nashiga pak S. Pomozhnika S. Jerneja Apoſtela, je bil sapovedal shiviga odrejti ta hudobni krajl Aſtyages im. ed. (III, 461) Astiág, gr. Ἀστυάγης (1. stol.), kralj v armenskem mestu Albanopolis, ki je dal sv. Jerneja živega odreti, nato pa obglaviti ali križati.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

bajnperl -na m rozina: koku imajo ſmejshat sheliszha, bajnperlne tož. mn., pignole, mandelne, Zukar, inu specierje, de lepshi shupa dishi (IV, 290) ← bav. nem. weinbeerlein ‛grozdna jagodica’, od 16. stol. tudi ‛rozina’; prim. pri Kastelec-Vorencu bainperlini ali ſuhu groṡdizhe ‛paſsulae’.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

bandero -a (banderu, bandero) samostalnik srednjega spola
1. barvna tkanina na drogu, praviloma z znamenji, ki so simbol pripadnosti; SODOBNA USTREZNICA: zastava, prapor
1.1 v zvezi s pod skupnost, katere simbol je ta predmet
1.2 kdor nosi zastavo, prapor; SODOBNA USTREZNICA: zastavonoša, praporščak
FREKVENCA: 66 pojavitev v 13 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

bȃnski, adj. Banal-, Cig., Jan., nk.; b. stol, die Banaltafel, Cig., nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Bazilides -da m osebno lastno ime Bazilid: takorshen hlapez je bil S. Oneſimus, S. Baſilides im. ed., S. Policarpus (V, 44) ǀ zhes morje bil prepelal Baſilida tož. ed. (III, 500) Bazilíd (1. polovica 2. stol.), spoznavalec iz Aleksandrije

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Bazilisa -e ž osebno lastno ime Bazilisa: veſſelje, katiru ſta imela Julianus, inu njegova Neveſta Baſiliſſa im. ed. (V, 461) ǀ en Angel odpre ene slate Bukve, inu Julianu, inu Baſiliſſi daj. ed. pokashe de tudi nyh jmena ſo noter sapiſſane (V, 461) ǀ Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Sakonske s. Baſſi liſſo tož. ed. (II, 194 s.) Sv. Bazilisa (3. stol.), žena sv. Julijana; → Julianus 1.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Berengarija -e ž osebno lastno ime Berengarija: venem Kloshtri S. Claræ v'Portugala je bila ena Nuna s' imenam Berengaria im. ed. ǀ hozhem dati mojo shtimo Berengari daj. ed. ǀ Comiſſarius prebere cegilze, ter najde de vſe ſo Berengario tož. ed. isvolile, sapovej Berengari daj. ed. de ima ſejſti na ſtol te Abbtiſſize

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Bernardinus -na m osebno lastno ime Bernardin: S. Bernardinus im. ed. Senenſis pravi ǀ Bernardinus im. ed. de Buſtis ǀ Bernardinus im. ed. De Buſti ǀ Pishe Bernardinus im. ed. Corius ǀ Se nenajdeo vezh Bernardini im. mn., de bi ſvoje koſſilu pershparali, inu te lazhne naſſitili 1. Sv. Bernardín Siénski (1380–1444), frančiškanski pridigar in pisec; → Bernard 2. 2. Bernardín iz Bústa (15. stol.), frančiškan, pisec 3. → Korius

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

besedica -e (besedica, besejdica, besedeca) samostalnik ženskega spola
1. ekspresivno posamezna jezikovna enota iz glasov ali črk v govoru ali pisanju, ki nekaj pomeni; SODOBNA USTREZNICA: besedica
2. ekspresivno kratka misel, izražena z besedami
3. ekspresivno izjava, da bo kdo deležen česa ali da se bo kaj zagotovo uresničilo; SODOBNA USTREZNICA: obljuba, zagotovilo
FREKVENCA: 60 pojavitev v 8 delih
FRAZEOLOGIJA: ene besedice

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

bežati -im (bežati, bejžati, bižati) nedovršni glagol
1. kdo/kaj; iz česa, od koga/česa, pred kom/čim, s kom, s prisl. določilom kraja hitro se umikati iz strahu, pred nevarnostjo; SODOBNA USTREZNICA: bežati
1.1 kdo/kaj; s prisl. določilom kraja hitro se umikati, hitro iti proč; SODOBNA USTREZNICA: bežati
1.2 kaj; pred čim umikati se zlasti po božji volji
2. delati, da ne prihaja do srečanj, stikov s kom; SODOBNA USTREZNICA: izogibati se
2.1 kdo/kaj; od koga/česa, pred kom, s prisl. določilom kraja
2.1.1 kaj; od koga, pred kom
2.2 z vezljivostjo, kalkirano po nemščini, kdo; kogatož.
3. delati, da ne pride do česa nezaželenega, neprijetnega; SODOBNA USTREZNICA: izogibati se
3.1 kdo; od česa, pred čim
3.2 z vezljivostjo, kalkirano po nemščini, kdo; česa, kaj
4. nedov. in dov., kdo; h komu/k čemu, s prisl. določilom kraja prihajati/priti kam/h komu z namenom dobiti pomoč, podporo, zaščito; SODOBNA USTREZNICA: zatekati se, zateči se
5. kaj hitro se časovno odmikati; SODOBNA USTREZNICA: bežati
6. dov., kaj; od koga izraža, da pri kom preneha sposobnost, stanje, kot ga določa samostalnik; SODOBNA USTREZNICA: zapustiti
FREKVENCA: približno 750 pojavitev v 34 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Bonevalensis m osebno lastno ime iz samostana Bona Vallis: kakor pravi Bernardus Bonæ Vallenſis im. ed. (III, 454) Bona Vallis, frc. Bonneval, kraj ob Loiri s samostanom, ustanovljenim v 12. stol.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

božji2 -a -e (božji, bužji) pridevnik
1. ki bitnostno pripada Bogu; SODOBNA USTREZNICA: božji
1.1 ki je lasten Bogu; SODOBNA USTREZNICA: božji
1.2 ki je v zvezi z delovanjem, dejanjem Boga; SODOBNA USTREZNICA: božji
1.3 ki izhaja iz Boga; SODOBNA USTREZNICA: božji
2. ki je, si prizadeva biti v skladu z nauki, zapovedmi Boga; SODOBNA USTREZNICA: božji
3. ki je v določenem odnosu do Boga; SODOBNA USTREZNICA: božji
4. ki je namenjen Bogu; SODOBNA USTREZNICA: božji
5. ki je v zvezi z drugo božjo osebo, Jezusom Kristusom; SODOBNA USTREZNICA: božji
6. v zvezah božja beseda / beseda božja besedilo, nauk, ki ga je navdihnil, sporočil Bog; SODOBNA USTREZNICA: božja beseda
6.1 v zvezah božja beseda / beseda božja obredna uporaba tega besedila
6.2 v zvezah božja beseda / beseda božja oznanjanje, razlaga tega nauka, verske resnice
6.3 v zvezah božja beseda / beseda božja Jezus Kristus kot božja prisotnost med ljudmi
7. ki je v zvezi z bogovi; SODOBNA USTREZNICA: božji
FREKVENCA: približno 14000 pojavitev v 49 delih
FRAZEOLOGIJA: božja njiva / božji žegen, božja šiba, (stati) v božjem strahu, vinograd božji / božji vinograd
TERMINOLOGIJA: božja skrinja/arka / skrinja božje zaveze, božja večerja, božje dolžne bukve / božji register, božje jagnje / jagnje božje, božji človek, božji duh, božji otroci / božje dete/detece, božji pot, božji žlak/udarec, deset božjih zapovedi, sin božji / božji sin, tri božja imena/božje persone

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Brabancija -e ž zemljepisno lastno ime Brabant: v'tej deſheli Brabantia im. ed. imenovani (II, 13) ǀ en ſhlachten Gospud is Brabantiæ rod. ed. (IV, 307) ǀ v' Brabanci mest. ed. en Gospud je imel eniga hlapza (V, 167) Brabánt, nekoč samostojno vojvodstvo, v 15. in 16. stol. središče nizozemske kulture, danes pokrajina na Nizozemskem in v Belgiji

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Braviler m zemljepisno lastno ime Brauweiler: v' tem Grofovem gradi Braviller im. ed. je imela ohzet biti (V, 91) Brauweiler, kraj pri Kölnu, v katerem je bila v 11. stol. iz darov grofa Ezza in njegove žene Matilde, hčere Otona II., ustanovljena opatija.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Brunhilda -e ž osebno lastno ime Brunhilda: kar je bil sapovedal Sveti Grogor ſturiti Franski Krajlizi Brunchildi daj. ed. (IV, 158) ǀ S. Grogor je bil piſsal Brunichildi daj. ed. Krajlizi (I/1, 24) Brunhílda, frankovska kraljica (6.–7. stol.)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Bukananus m osebno lastno ime Bukanan: Garaſsius pishe od eniga is imenom Iuri Bucchananus im. ed. (I/1, 195) George Buchanan (16. stol.), škotski latinist, profesor na univerzi v Coimbri

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Bzovius m osebno lastno ime Bzovij: sakaj ta vuzheni Bzovius im. ed. je djal (IV, 116) Verjetno je mišljen Bzôvij, srlat. Bzovius, s pravim imenom Abram Bzowski (17. stol.), polj. dominikanec, zgodovinar, pisec cerkvenih analov v 9. knjigah, obsegajočih obdobje od 1198 do 1571, ki so izhajale v Kölnu 1621–30, manj verjetno Abraham Bzovius, avtor del De Conceptione Immaculata B. Maria Virginis in De Stigmatibus S. Catharina Senensis; → Bizonius.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

cafeljc m, F4, balanus, zaffilzi ẛa ſtol, purjeranîe; balanus, glans, supositorium, en zafelz ṡa ſtol; bulanus, zafelz ẛa ſtol; suppositorium, zaffilz ṡa ſtol, ali ṡa purgeranîe

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

cesar -ja m cesar: Ceſſar im. ed. Diocletianus groſovitnu je njega martral ǀ sapovej Ceſsar im. ed. prozh ta kamen usdignit ǀ Ceſar im. ed. Domitianus she nespodobnishi della je dopernashal ǀ Ceſſar im. ed. Caius ſe je bil ſilnu mozhnu reſerdil zhes Iudje ǀ Cæſar im. ed. skuſi Vojsko je premagal te ſaurashnike ǀ Berem od Ceſſarja rod. ed. Fridriha ǀ Dionyſius Caſſius od Ceſſaria rod. ed. Adriana je djal ǀ Kakor ſe bere od Ceſarja rod. ed. Nerona ǀ od Ceſaria rod. ed. Auguſta ſe bere ǀ kar od Ceſsaria rod. ed. Nerona piſsanu najdem ǀ ob zhaſsu Ceſsarja rod. ed. Caligula ǀ pisheio od Ceſara rod. ed. Claudia ǀ povablejne Ceſſarju daj. ed. je bilu dopadezhe ǀ En jelen je bil Ceſſarju daj. ed. Clodoveuſu pod pokaſal ǀ Eudoxia Ceſſariza, dokler ſe ie bila Ceſſariu daj. ed. slagala ǀ bi ſe bila puſtila k'Ceſsarju daj. ed. pelati ǀ zhe on je prepovedal shtiuro, inu daz Ceſsariu daj. ed. plazhouati ǀ Plinius nasaj Ceſarju daj. ed. pishe ǀ veliku lejt vernu je Ceſariu daj. ed. shlushil ǀ sveſaniga ſo bily k'Ceſariu daj. ed. perpelali ǀ lubesan je bila taku Ceſſaru daj. ed. dopola ǀ Iudouski krajl Agrippa ſi naprej vſame ſam pojti Ceſſarja tož. ed. obyskati ǀ pò njegovi ſmerti hozheo Synu Groffa Lampolda sa Ceſſarja tož. ed. isvolit ǀ En Jelen je noſſil Ceſſaria tož. ed. Eliogabola ǀ ta bolni pohleunu sazhne Ceſarja tož. ed. proſsit ǀ je bila sapovedala suojga Sijna Conſtantia Ceſaria tož. ed. oſlepiti ǀ leti modri sashpotujeio Domitiana Ceſsaria tož. ed. ǀ oſmiru jelenu vèni slati Kozhij v'Rim ſo pelali Ceſsarja tož. ed. Aureliana ǀ Leta Grof ie bil v'tem meſti Aquisgrana per Ceſſarju mest. ed. Ottonu III. ǀ nezh nespodobnishiga ſe nemore najti per enimu Firshtu, ali Ceſarju mest. ed., kakor kader je terd ǀ Papesh je velike praude imel s' Conſtantiam Ceſſarjam or. ed. ǀ Herpilio pred Ceſſarjam or. ed. Conſtantinam obtosheni ǀ pred Ceſarjam or. ed. Henrikuſam tem III ǀ je beshala pred Ceſarjem or. ed. Diocletianam ǀ pred Ceſarjom or. ed. Klezhi ǀ en Exempel imamo nad Ceſariom or. ed. ǀ pred Conſtantinam Ceſsariam or. ed. ǀ s' Ceſſariam or. ed. govorit ǀ s' Ceſsarjam or. ed. Diocletianam ǀ s' Zeſſariam or. ed. ſmej govorit ǀ Firshti, inu Ceſſary im. mn. ſo bily njemu pokorni ǀ vy krajly, inu Ceſary im. mn. ǀ krajlij Ceſarij im. mn., inu Papeshij na varh suoje glave noſsio ǀ s'en exempel Ceſſarij im. mn. imaio Ceſsarja tož. ed. S. Henrica ǀ Viſoku je bil polsdignen na ſtol teh Ceſſariu rod. mn. ǀ je bil duor teh Ceſſariou rod. mn. sapuſtil ǀ ſmert teh Ceſſarjou rod. mn. ǀ krone vſyh krailou, inu Ceſsarjou rod. mn. ǀ kateri Ceſſarjom daj. mn. krono is glaue oduſame ǀ po Rimi ſo te Ceſarje tož. mn. pelali ǀ Ceſſar im. ed. zhes vſe Ceſſarie tož. mn. Chriſtus Jesus ǀ po tem potu v'Nebù je prishal v'mej Ceſary or. mn. Theodoſius < slovan. *cěsar'ь̏ ← lat. Caesar; → car

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

cimerski prid. cimbrijski: Cimmerski im. ed. m krajl, en dan ſe je s'ſvojo krajlizo kregal (II, 306) Címbri so bili Germani, ki so proti koncu 2. stol. pr. Kr. krenili proti jugu današnje Nemčije, v Galijo in v Španijo. Rimljani so jih dokončno premagali 101 pr. Kr.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

cirati nedov. krasiti, lepotičiti: Imate vasho dusho s'zhednoſtio zerat nedol., inu nikar vashe oblizhe, inu truplu lepotizhit ǀ katiri hozheo zerat nedol., inu ſe guantat kakor Gospada ǀ kersheniki taku lepu zieraio 3. mn. njeh Cerkve ǀ lepu zerai vel. 2. ed. Altarje ǀ bi ſvojo mater zjeral del. ed. m s'to ner lepshi lepoto ǀ je tega tudi zieral del. ed. m s' drevam tiga shivejna ǀ bo ſvojo nedolshno dusho s' ſvetimy zhednoſti G. Bogu dopadezhmi zerala del. ed. ž ǀ enu zhiſtu slatu rataio, kateru do vekoma nashe dushe bo ziralu del. ed. s v'Nebeſhih ǀ bodo ti kotli v'hishi Boshy raunu, kakor ty slati pehary ta Altar zerali del. mn. m ǀ Bug, inu natura ſo njo s' daram te lepote zerali del. mn. m ǀ katere ſo leta pungrad ſuſebnu lepu zierale del. mn. ž ← srvnem. zieren ‛krasiti, lepotičiti’; sodeč po gradivu iz 16. stol. (npr. pri Megiserju zirati), je treba izhajati iz sloven. cirati, pri čemer zapisi z ier, jer izkazujejo prehod ir > i̯er, znan v zahodnih narečjih, zapisi z er pa kažejo na isti prehod, saj je Janez Svetokriški govorjeni i̯er praviloma zapisoval z e, è.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

cirkel m, F10, circinare, s'zirkelnam riſſati, okuli kroṡhiti, króg hoditi; circinus, circulus, zirkel, ſheſtilu, obrózh, okrogloſt; circus, -ci, okrogloſt, zirkel; decircinare, s'zirkelnom ṡmèriti, ali okroṡhiti; delineare, riſſati, s'zirkelnom reṡdeiliti, zherkati; divaricares, odpreiti, naroṡen djati, v:g: en zirkil, ene kleiṡzhe; hemicyclus, -cli, en okrogli ſtol, na polovizo zirkelna ſturjen; semicirculus, -li, polovizo zirkelna, ali ene okrogle rizhy; sphaera, -ae, zirkel, ſheſtilu, okrogloſt; zodiacus, ſonzhni poot na Nebi, ta kroh teh dvanaiſt ṡnamein na Nebu, en zirkel teh ṡviryn

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

čeber -bra (čebar, čaber, čeber) samostalnik moškega spola
1. manjša, nizka, navadno lesena posoda z dvema ušesoma; SODOBNA USTREZNICA: škaf, čeber
1.1 količina kake tekočine, snovi, ustrezna taki posodi
2. lepo oblikovan, okrašen stol, sedež kot znamenje vladarske oblasti; SODOBNA USTREZNICA: prestol
FREKVENCA: 17 pojavitev v 7 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

čez1 (čez, črez) prislov
1. izraža
1.1 gibanje od enega kraja do drugega, na drugo stran; SODOBNA USTREZNICA: čez, preko
1.2 stanje na drugi strani; SODOBNA USTREZNICA: onkraj, čez
1.3 stanje na zgornji strani česa ali premikanje v ta položaj; SODOBNA USTREZNICA: povrh
2. izraža večjo, presežno količino ali mero; SODOBNA USTREZNICA: več, čez
3. izraža čas, v katerem se kaj dogaja; SODOBNA USTREZNICA: tekom
FREKVENCA: 124 pojavitev v 16 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

črn -a -o pridevnik
1. ki je take barve kot oglje ali saje; SODOBNA USTREZNICA: črn
2. ki je temne barve; SODOBNA USTREZNICA: črn
2.1 na katerem so delci kake nepotrebne, nezaželene snovi; SODOBNA USTREZNICA: umazan
2.2 ekspresivno poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže
3. ki drugim želi in povzroča slabo, hudo; SODOBNA USTREZNICA: hudoben
3.1 ki vsebuje, izraža tako željo, ravnanje
FREKVENCA: 82 pojavitev v 19 delih
FRAZEOLOGIJA: črna kunšt
TERMINOLOGIJA: črni* jagned, črni vinar

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

čudo s, F13, admirabilitas, zhudu, zhudnoſt; admiratio, zhudu, ẛazhudovanîe, zhudes; magnalia, velika zhudeſſa; miracula, zhudeſſa; mirandus, -a, -um, zhudeſſa vréden; monstrum, ena ṡmejna poſháſt: zhudu ſtraſhlivu, ſtraſhnu zhudu, ſpaka; oraculum, -li, Boṡhji ſvit, odgovor, ali ṡkaṡanîe, nîegove vole, enu zhudu zhes vſe zhudu: ſtol te gnade, prerokovanîe; portenta maris, morṡka zhudeſſa; prodigium, -ÿ, zaihin, veliku zhudu; signa, zaihni, zhudeſſa; stupendus, -a, -um, velizhn. v:g: velizhna zhudeſſa

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

dajati dajem nedovršni glagol
1. kdo/kaj; komu/čemu, (k čemu), kaj, na čem delati
1.1 s prisl. določilom kraja da kaj preide/prehaja k drugemu s pomočjo rok; SODOBNA USTREZNICA: izročati
1.2 da kdo/kaj dobi koga/kaj; SODOBNA USTREZNICA: dajati
1.2.1 kdo/kaj; komu, kaj delati, omogočati, da kdo kaj dobi, uporablja; SODOBNA USTREZNICA: nuditi, ponujati
1.2.2 kdo/kaj; komu, kaj delati, da kdo/kaj dobi kaj, je deležen česa, navadno na slovesen način; SODOBNA USTREZNICA: deliti, podeljevati
1.2.3 delati, omogočati, da kdo lahko kaj uporablja ali s čim razpolaga; SODOBNA USTREZNICA: dajati, določati
2. kdo/kaj; komu/čemu, kaj delati, da kdo dobi kakšno lastnost, značilnost, da postane deležen česa; SODOBNA USTREZNICA: dajati
3. kdo; komu/čemu, (k čemu), koga/kaj, (s čim) delati, da kdo/kaj dobi koga/kaj v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: darovati
3.1 v zvezah z almožen, almožna, bogajme, kdo; komu, kaj delati, da kdo dobi kaj zastonj, iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: darovati
4. kdo/kaj; komu/čemu, koga/kaj darovati, podeljevati, dodeljevati komu/čemu kaj; SODOBNA USTREZNICA: dajati
4.1 iz lastne (božje) moči, vsemogočnosti, vsevednosti, previdnosti
4.2 iz nadnaravne moči, oblasti
4.3 iz moči, oblasti, vezane na položaj ali funkcijo
5. kdo/kaj; komu, (k čemu), kaj, (po čem) delati, da kdo dobi, kar mu pripada za opravljeno delo, storitev, navadno denar; SODOBNA USTREZNICA: plačevati
6. kdo/kaj; komu, kaj, (s čim) delati, da kaj preide h komu kot obvezna, predpisana dajatev; SODOBNA USTREZNICA: dajati, plačevati
6.1 kdo; komu, kaj, (s čim) s svojim delovanjem omogočati, povzročati, da kdo kaj dobi; SODOBNA USTREZNICA: dajati
7. kdo; kaj, (za kaj, v čem) delati, da kdo dobi kaj v last za plačilo dogovorjene cene; SODOBNA USTREZNICA: prodajati
7.1 v zvezi dajati na posodo delati, da kdo dobi denar v začasno uporabo z obveznostjo, da ga vrne; SODOBNA USTREZNICA: posojati
7.2 v zvezi dajati na buher/žuh delati, da kdo dobi denar v začasno uporabo za visoko, oderuško denarno protivrednost; SODOBNA USTREZNICA: posojati
7.3 kdo; koga/kaj, za kaj delati, da kdo/kaj preide k drugemu v zameno za kaj, navadno neenakovrednega; SODOBNA USTREZNICA: dajati, menjavati
8. kdo; komu, h komu, (k čemu), koga omogočati, da kdo dobi ženo kot zakonsko, življenjsko partnerico; SODOBNA USTREZNICA: dajati
9. kdo; komu, koga/kaj delati, da kdo/kaj pride kam z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: dajati
9.1 z nedoločnikom, kaj; komu, kaj delati, povzročati, da je kaj mogoče; SODOBNA USTREZNICA: omogočati
9.2 delati, povzročati, da se s kom/čim kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dajati
10. pogosto v zvezah z eksempel, prigliha, kdo; komu, kaj, (s čim) delati, da s pomočjo česa kaj postane jasno, vidno, razumljivo; SODOBNA USTREZNICA: ponazarjati
11. kdo; komu, kaj delati, da kdo dobi kaj ubesedenega, zapisanega, pogosto pravno veljavnega; SODOBNA USTREZNICA: izročati
11.1 kdo; kaj oblikovati, predpisovati zakone, določila s pravno veljavno močjo
11.2 kdo; komu, kaj določati, predpisovati, postavljati komu kaj
12. kdo; kaj pripovedovati, pisati kaj z namenom, da se potrdi obstoj česa oz. kaj pojasni; SODOBNA USTREZNICA: navajati
13. kdo; komu, kaj izražati, posredovati kaj z besedami; SODOBNA USTREZNICA: izrekati
13.1 kdo/kaj; komu/čemu, kaj izražati, imeti mnenje, da je kdo/kaj nosilec kake lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: prisojati, pripisovati
14. kdo/kaj; komu/čemu, kaj ustvarjati kaj kot rezultat svoje sposobnosti, dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: dajati
14.1 kdo; kaj označevati, opozarjati, da se kaj začenja; SODOBNA USTREZNICA: naznanjati
14.2 kdo/kaj; kaj delati, povzročati, da kaj nastane, se zgodi; SODOBNA USTREZNICA: ustvarjati
14.3 kaj; kaj delati, omogočati, da kdo postane deležen česa pozitivnega; SODOBNA USTREZNICA: koristiti
14.4 negotovo, kdo; zoper kaj biti, nastopati proti čemu; SODOBNA USTREZNICA: nasprotovati
15. s samostalnikom, navadno izglagolskim, z oslabljenim pomenom, kdo/kaj; česa, (od česa), komu/čemu, (k čemu), kaj, (skozi koga, za koga/kaj, s čim) izraža dejanje, kot ga določa samostalnik
16. kdo; komu, kaj, s prisl. določilom kraja delati, povzročati, da kdo/kaj pride na določeno mesto; SODOBNA USTREZNICA: dajati
17. z nedoločnikom, kdo; komu, kaj, (s čim) delati, da se more kaj zgoditi; SODOBNA USTREZNICA: omogočati, pustiti
18. z nedoločnikom, kdo; komu, kaj izražati hotenje, da kdo kaj naredi; SODOBNA USTREZNICA: zahtevati
FREKVENCA: približno 1800 pojavitev v 43 delih
FRAZEOLOGIJA: dajati kaj na dan, dajati kaj na spomnjenje, dajati koga v smrt, dajati komu besedo v usta, dajati komu/čemu dolg, dajati komu/čemu prav, dajati (komu) dobre/lepe/prijaznive/sladke besede, dajati komu (dobro) srce, dajati (komu) kaj v srce, dajati komu krivo, dajati komu sramotne besede, dajati na znanje, dajati rajtingo
TERMINOLOGIJA: dajati zakrament v eni štalti

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

davri -i ž mn. duri: dauri im. mn. ſo dobru saperte ǀ Boshje meſtu je imelu dvanajſt dauri rod. mn., ali urat ǀ kulikajn daury rod. mn., ali urat ima taiſtu Nebesku Meſtu ǀ hisha pres dauri rod. mn. ǀ eni k' dauram daj. mn., drugi k'oknam ſe perblishejo ǀ ſo vkna, inu dauri tož. mn. ſaperali ǀ na dauri tož. mn. tiga ſilnu nehvaleshniga zhloveka, tarkash ǀ Pred Nebeskimij dauri or. mn. Maria Magdalena je puſtila ſvoje ſolſe Dolenj. in notr. davri, znano že pri piscih 16. stol., je nastalo iz *də̀vri, kar je po premetu iz *dvə̀ri (štajersko dvȅri) < slovan. *dvь̀ri, prim. iz rod. *dvьrí posplošeno gor. in kor. dȗri (Ramovš 1936: 166). Zapise Janeza Svetokriškega je treba verjetno brati kot  ̍dou̯ri, kar je potrjeno v vipavskem, idrijskem in cerkljanskem govoru in izkazano že pri Krelju. Govorjeni ou̯ se namreč pri Janezu Svetokriškem pogosto zapisuje hiperkorektno kot au, prim. paun za → poln (Tomšič 1930: 5, 2).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

dẹ̀d, -dẹ́da, m. 1) der Großvater, Meg., Guts., Mur., Cig., Jan., nk.; — 2) alter Mann, Habd., Z., Škalska dol. (Št.)-C.; — 3) žena o svojem možu: moj ded, (= dedej), C.; — 4) rezni d., = rezni stol, die Strohschneidebank, C.; — 5) bobov ded, neka pogača iz bobove moke, Pjk. (Črt. 73.); — 6) die Kratzdistel (cirsium), Z.; prim. dede 2).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Demokles -la m osebno lastno ime Demoklej: Democles im. ed. en Ajd raijshi kakor de bi bil veno nezhistost padu je bil v'en vreli kotu s'kozhu (I/1, 111) ǀ Nezh nenuza nedolshnoſt, inu divishtvu Democla rod. ed. pasheta krajla Demetriuſa (IV, 15) Ni jasno, kdo z imenom Demoklêj, gr. Δημοκλῆς, je mišljen. Gotovo ni mišljen Damoklej (4. stol. pr. Kr.), dvorjan pri tiranu Dioniziju v Sirakuzah.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

deska -e (deska, daska, diska) samostalnik ženskega spola
ploščat kos lesa iz podolžno razžaganega debla; SODOBNA USTREZNICA: deska
FREKVENCA: 10 pojavitev v 7 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

desnica -e (desnica, destnica, disnica) samostalnik ženskega spola
1. desna roka; SODOBNA USTREZNICA: desnica
1.1 biblijsko ta roka glede na dejanje, ki ga opravlja; SODOBNA USTREZNICA: desnica
1.2 v krščanstvu in judovstvu veličina, moč Boga, izkazana z dejanji; SODOBNA USTREZNICA: desnica
2. navadno v zvezi z na desna stran; SODOBNA USTREZNICA: desnica
2.1 v Stari zavezi jug, južna stran
2.2 častno mesto, ki kaže moč, pomembnost tistega, ki ga zaseda
2.3 ekspresivno, s predlogom izraža, da kdo komu nudi podporo, pomoč, ga varuje
FREKVENCA: približno 400 pojavitev v 43 delih
FRAZEOLOGIJA: po desnici ino levici / z levico ino desnico

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Didakus m osebno lastno ime Didak: Pishe Pater Didacus im. ed. Isviter ǀ Vuzhenu odgovorj Didacus im. ed. de Cellio ǀ Kir Didacus im. ed. ſtella ner poprej samerka taiſto beſſedo ǀ Sa tiga volo Didacus im. ed. Stella nam danas en lep navuk da 1. Verjetno je mišljen bl. Dídak iz Andráde, jezuit (17. stol.). 2. → Celio 3. Didak iz Estelle, srlat. Didacus Stella (umrl 1575), španski teolog s priimkom po severnošpanskem mestu Estella, avtor priročnika za pridiganje z naslovom Liber de modo Concionardi (1576)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Diez -a m osebno lastno ime Diez: kakor pravi Diez im. ed. ǀ ta bogaboyezhi Philippus Diez im. ed. ǀ kakor Philippus Diez im. ed. ǀ kakor je ſamerkal Diezh im. ed. ǀ ſim perſilen s'ſolsami na ozheſsah s'tem Bogabojezhem Djezam or. ed. gori savpiti Fílip Díez, port. Filippe Dias, srlat. Philippus Diez (16. stol.), frančiškan, pisec

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Diodorus m osebno lastno ime Diodor: Diodorus im. ed. Siculus piſhe (I/1, 75) ǀ ſamerkajte leto hiſtorio, katero pishe Diodorus im. ed. (II, 306) ǀ Pishe Diodorus im. ed. od eniga krajla (II, 436) Díodor Sicílski, lat. Diodorus Siculus (1. stol.), pisec

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Dionizius -a/-ija m osebno lastno ime Dionizij: pravi Dionyſius im. ed. Carthuſianus ǀ S. Dionysius im. ed. Carthuſianus poterdi ǀ Trinog Dionysius im. ed. je bil is Siracuſe pobegnil ǀ Dionyſius im. ed. Caſſius od Ceſſaria Adriana je djal ǀ Dioniſius im. ed. Carthuſianus piſhe ǀ pravi Dionyſius im. ed. Areopagita ǀ Kateru poterdi Dijoniſius im. ed. Rutilius rekozh ǀ taku govorij Dionijſius im. ed. Cart: ǀ Satorai pravu praui Dionijsius im. ed. Chartuſianus: ǀ poterdi Dyoniſius im. ed. Carthuſianus ǀ je odgovuril ta Vuzheni Philoſophus Ariſtippus Krajlu Dioniſiuſu daj. ed. ǀ Nej ſe li shtima, inu huali Affrica s' Auguſtinam … Francia s' Dionyſiam or. ed. ǀ je bil porok pred krajlam Dionyſiuſam or. ed. 1. Dionízij Kartuziján, niz. Denys van Leeuwen (1402–71), teolog, pisec 2. Dionízij starejši (431–367 pr. Kr.), trinog v Sirakuzah 3. → Areopagita 4. Dostopna literatura ne navaja nikogar z imenom Dionízij Rutílij. 5. Kásij Dionízij, lat. Cassius Dionysius (2.–1. stol. pr. Kr.), prevajalec del Kartažana Marga 6. Sv. Dionízij, frc. Dénis (mučen 250), prvi pariški škof

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Discipulus m osebno lastno ime Discipul: Sizer ſi sagvishen, de do vekoma bosh gorel, kakor vni sholner od kateriga piſſe Diſcipulus im. ed. (II, 388) Verjetno je mišljen Bernard Guidonis (14. stol.), škof v Lodèvu, avtor katekizma, znan kot učenec (lat. discipulus) Johanna Hérolta.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

do1 predlog z rodilnikom
1. pogosto v zvezi noter do za izražanje meje v prostoru, do katere sega dejanje; SODOBNA USTREZNICA: do
2. pogosto v zvezi noter do za izražanje meje v času, do katere sega dejanje; SODOBNA USTREZNICA: do
2.1 za izražanje konca časovno pogojenega zaporedja
3. redko v zvezi noter do za izražanje posledice dejanja; SODOBNA USTREZNICA: do
3.1 za izražanje visoke stopnje, intenzivnosti
3.2 ekspresivno, v zvezah do grunta, do konca, do tal, do ušes ipd. popolnoma, povsem
4. pogosto v zvezi noter do za izražanje količinske meje; SODOBNA USTREZNICA: do
5. v zvezi od – (noter/notri) do za izražanje začetne in končne meje
5.1 v prostoru
5.2 v času
5.3 pri količini
6. v zvezi od – (noter) do za poudarjanje velikega obsega
7. za izražanje ponavljanja, temeljitosti ipd.
7.1 v zvezi od – do s ponovljenim samostalnikom
7.2 v zvezi od enega (+ sam.) do drugega
FREKVENCA: približno 2500 pojavitev v 44 delih
FRAZEOLOGIJA: od glave do nog, od obličja do obličja / od ust do ust

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

dokonjavec -vca (dokonavec, dokonjavec) samostalnik moškega spola
kdor kako stvar izpolni v celoti, v največji možni meri; SODOBNA USTREZNICA: dovršitelj
FREKVENCA: 3 pojavitve v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

dolg2 -a -o (dolg, dalg, dulg) pridevnik
1. ki ima med skrajnima koncema razmeroma veliko razsežnost; SODOBNA USTREZNICA: dolg
2. navadno z izrazom količine ki izraža razsežnost med skrajnima koncema česa; SODOBNA USTREZNICA: dolg
3. ki traja razmeroma veliko časa; SODOBNA USTREZNICA: dolg, dolgotrajen
3.1 ki izraža razsežnost glede na trajanje
3.2 v zvezi dolg čas razmeroma veliko časa trajajoče nedoločeno časovno obdobje; SODOBNA USTREZNICA: precej časa
4. ki ima veliko razsežnost glede na vsebino; SODOBNA USTREZNICA: obsežen
5. ki ima veliko razsežnost glede na rast, mere; SODOBNA USTREZNICA: visok, velik
5.1 izraža razsežnost glede na rast, mere
6. v zvezi dolgo zanašanje dolgotrajno prenašanje česa neprijetnega brez izražanja nejevolje; SODOBNA USTREZNICA: potrpežljivost
FREKVENCA: približno 600 pojavitev v 37 delih
FRAZEOLOGIJA: dolg čas, kratiti dolg čas

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

dolgo2 (dolgu, dolgo, dalgo, delgu) prislov
1. razmeroma veliko časa; SODOBNA USTREZNICA: dolgo
1.1 v zvezi nikar dolgo malo, nekoliko časa; SODOBNA USTREZNICA: nedolgo
1.2 izraža trajanje sploh; SODOBNA USTREZNICA: dolgo
2. z izrazom količine izraža razsežnost glede na trajanje; danes se opušča
3. izraža velik obseg, natančnost glede na vsebino, problematiko; SODOBNA USTREZNICA: obširno, podrobno
4. v zvezi tako dolgo izraža časovno obdobje, kot ga določa odvisni stavek; SODOBNA USTREZNICA: tako dolgo
5. v vezniški rabi, v kalkiranih zvezah kakor dolgo / dotle dolgo za izražanje, da traja dejanje nadrednega stavka toliko časa kolikor dejanje odvisnega; SODOBNA USTREZNICA: dokler
FREKVENCA: približno 1000 pojavitev v 44 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Domicius -a m osebno lastno ime Domicij: kadar Pompeus eno veliko vojsko je pelal v' Affrico zhes Domitiusa tož. ed. (IV, 427) Domícij Ahenobárb, lat. Domitius Ahenobarbus (1. stol. pr. Kr.), rimski konzul (54 pr. Kr.)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Dominikus -k(us)a m osebno lastno ime Dominik: Kadar je pridigual S. Dominicus im. ed., hudizhy ſo prishli vmej folk v' podobi teh kazh, inu krot ǀ En lep mirakel pishe Dominicus im. ed. Marcheſius od miloſti Boshje, kateri v'Indiah ſe je bil sgudil ǀ letem MARIA Diviza je bila perneſla Mashni gvant. tudi je bila gvant Ordna S. Dominicuſa rod. ed. ǀ v' Orden S. Dominica rod. ed. ſtopil ǀ v' mei uſemi molytvami leta je ta ner lublishi kakor Sama Maria Diviza S. Dominicuſu daj. ed. ǀ Angely Nebeſki na semlo s' Nebeſs ſò letejli, inu s' premlali … Nikar skuſi ſvejsde, kakor S. Dominica tož. ed. 1. Sv. Domínik (1170–1221), redovni ustanovitelj 2. Domínik Maríja Markézij, it. Dominico Maria Marchesio (17. stol.), pisec

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Domitila -e ž osebno lastno ime Domitila: Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Goſpodizhne s. Flavio Domitillo tož. ed. (II, 194 s.) Sv. Flávija Domitíla (1.–2. stol.), mučenka

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Donatus m osebno lastno ime Donat: S. Donatus im. ed. je umuril … Lintuorna (III, 266) ǀ Montanus je bil veliku karshenikou ſapelal ſkusi Prishco. Severus skuſi Philomeno. Arrius skuſi Conſtanzo Ceſſarizo. Donatus im. ed. skuſi Lucillo (V, 66) 1. Sv. Donát (mučen 362), diakon 2. Donát iz Case Nigre, lat. Donātus (4. stol.), shizmatik v Kartagini

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Doroteus -a m osebno lastno ime Dorotej: Kadar leto hiſtorio S. Dorotheus im. ed. je premishloval (II, 177) ǀ poshlushaite kaj pravi S. Dorotheus im. ed. (V, 127) ǀ Poshlushajte beſsede S. Dorotheuſa rod. ed. (II, 177) Morda je mišljen Dorotêj (3. stol.), škof v Tiru in pisec, ki pa ni svetnik.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

dotle2 veznik
1. v časovnih odvisnih stavkih, redko v zvezi dotle dolgo za izražanje, da traja dejanje nadrednega stavka toliko časa kolikor dejanje odvisnega; SODOBNA USTREZNICA: dokler
2. v časovnih odvisnih stavkih za izražanje, da traja dejanje nadrednega stavka do nastopa dejanja v odvisnem; SODOBNA USTREZNICA: dokler
2.1 brez zanikanega glagola, redko v zvezah noter dotle, dotle da
2.2 z zanikanim glagolom, redko v zvezi dotle – tako
3. v časovnih odvisnih stavkih za izražanje, da se dejanje v odvisnem stavku dogaja ob istem času kakor dejanje v nadrednem stavku; SODOBNA USTREZNICA: medtem ko
FREKVENCA: približno 350 pojavitev v 29 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

dreti derem nedov. dreti, tj. 1. odstranjevati kožo: vola kolesh, inu deresh 2. ed., ali eno tizo v'fulaush saklenesh, inu ſapresh ǀ my yh shiher tepemo, ſekamo, deremo 1. mn., s'nogami po nyh hodimo, vumorimo ǀ on skuſi krivizhne ſodbe te vboge ludy je derl del. ed. m, inu s' taiſto kosho je bil sapovedal ſtol pokriti 2. izkoriščati, odirati: Vy ſe toshite, de nej na ſvejti huishi Gospoiske kakor je vasha, letu Bug perpuſti, dokler tudi ta folk je ner huishi, inu greshnishi, on je Boga reshalil, Bug pak ga je sapuſtil, inu sapovedal Gospoiski, de ga imà pregainat, inu dreiti nedol. ǀ Gospoda, katera zhes vſo pravizo ſvoje kmete dere 3. ed., inu v' bushtvu perpravi ǀ te vboge vduve, inu ſirote je darl del. ed. m 3. ruvati: ſobe s'uſt ſi je puſtil drejti nedol. ǀ kleſhe is katerimi sobe ſo ym s'ust derli del. mn. m

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

držati -im (držati, držeti) nedovršni in dovršni glagol
1. kdo; koga/kaj imeti (z rokami) oprijeto; SODOBNA USTREZNICA: držati
1.1 kot slovarski zgled imeti roke položene/položiti roke okrog koga v znamenje ljubezni, prijateljstva; SODOBNA USTREZNICA: objemati, objeti
2. kdo; koga/kaj s prijemom ohranjati/ohraniti na določenem mestu; SODOBNA USTREZNICA: zadrževati, zadržati
2.1 kdo/kaj; koga delati/narediti, da kdo določen čas ostane na določenem kraju; SODOBNA USTREZNICA: zadrževati, zadržati
2.2 kdo/kaj; komu, kaj, s prisl. določilom kraja delati, da kaj ostaja v določenem položaju, na določenem mestu; SODOBNA USTREZNICA: držati
3. kaj; kaj zadrževati tekočino; SODOBNA USTREZNICA: držati
3.1 z izrazom količine, kaj imeti določeno prostornino; SODOBNA USTREZNICA: držati
4. kaj; s prislovnim določilom kraja obstajati na določeni površini; SODOBNA USTREZNICA: razprostirati se
5. kdo/kaj; kaj, koga k čemu, koga/kaj v čem prizadevati si, da kaj pri kom ne preneha biti, obstajati; SODOBNA USTREZNICA: ohranjati
6. kdo; koga [nikalni rodilnik] od česa delati, povzročati, da kdo česa ne more narediti; SODOBNA USTREZNICA: braniti komu kaj
7. kdo; kaj, na čem, v čem biti prepričan, da je povedano, navedeno v skladu z resnico; SODOBNA USTREZNICA: verjeti
8. kdo; kaj obvladovati, imeti v lasti zemljišče, nepremičnine; SODOBNA USTREZNICA: posedovati
9. kaj; kaj, v čem izraža, da je pri osebku kaj kot njegova sestavina, del; SODOBNA USTREZNICA: vsebovati
10. v zvezi z za, kdo; koga za koga/kaj za kaj pripisovati komu/čemu določene lastnosti, značilnosti; SODOBNA USTREZNICA: imeti za
10.1 kdo; koga/kaj, s prisl. določilom načina izražati, kazati razpoloženje, odnos do koga; SODOBNA USTREZNICA: ravnati s kom, obravnavati koga
10.2 kdo; od koga/česa, na kaj prisojati komu/čemu vrednost, pomen; SODOBNA USTREZNICA: ceniti, upoštevati
11. kdo; koga/kaj proti komu/čemu ugotavljati enakost, podobnost ali različnost med dvema ali več osebami, lastnostmi; SODOBNA USTREZNICA: primerjati
12. kdo/kaj; česa, od koga/česa, komu, kaj, po čem, s prisl. določilom načina delati, da kaj zahtevanega, obvezujočega postane stvarnost, dejstvo; SODOBNA USTREZNICA: izpolnjevati
12.1 kdo; kaj, po čem pri delovanju, ravnanju upoštevati kaj
13. kdo; kaj delati/narediti, da kaj obljubljenega, napovedanega postane stvarnost, dejstvo; SODOBNA USTREZNICA: izpolnjevati, izpolniti
14. kdo; kaj, na koga, nad čim z aktivnostjo, prizadevanjem omogočati uresničitev, normalen potek česa ali zadovoljitev potreb koga; SODOBNA USTREZNICA: skrbeti za
15. kdo; komu, koga/kaj biti uspešen v prizadevanju priti do koga/česa; SODOBNA USTREZNICA: priskrbeti
16. kdo; s kom strinjati se s kom in ga podpirati pri delovanju; SODOBNA USTREZNICA: držati s kom
17. kdo; kaj, s čim biti dejaven pri kakem delu opravilu; SODOBNA USTREZNICA: opravljati, izvajati, opraviti, izvesti
17.1 s samostalnikom, navadno izglagolskim, ali pridevnikom, z oslabljenim pomenom, kdo; kaj, s prisl. določilom načina izraža dejanje, kot ga določa samostalnik
FREKVENCA: približno 4000 pojavitev v 48 delih
FRAZEOLOGIJA: držati jezik za zobmi / držati usta, držati na uzdi/v brzdah, držati pod levim sescem, držati pod šibo, držati pred očmi, držati pred usta, držati usta odprta, držati v pameti

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

dvečiti -im (dvečiti, gvečiti) nedovršni glagol
kdo; kaj, s čim drobiti z zobmi; SODOBNA USTREZNICA: žvečiti, gristi
FREKVENCA: 9 pojavitev v 6 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Ecelin -a m osebno lastno ime Ecelin: G. Bug je bil S. Antona pruti timu Trinogu Ezzelinu daj. ed. poſtavil, kakor nekadaj je bil poſtavil Mojſſesa pruti Faraonu ǀ S. Anton je bil tudi s' mezham ſvojga jeſika premagal tiga neuſmileniga Trinoha Ezzelina tož. ed., kateri veliku ſtu shlahtnikou Padovanarju je bil ſturil pò nedolshnem umorit ǀ En dan S. Anton s' ſvojm S. Jeſikam sazhne Ezzelina tož. ed. sfariti Ecelín, it. Ezzelino, tiranski vladar v Veroni za časa sv. Antona (13. stol.)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Edgivija ž osebno lastno ime Edita: Edgivia im. ed. Engelskiga krajla Eduarda shena (I/2, 161) Edíta, stagl. Eadguth (11. stol.), žena sv. Edvarda, → Edvard(us) 2.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Egeas -a m osebno lastno ime Egej: Kadar je AEgeas im. ed. Deshelni Oblaſtnik vidil ǀ Kumaj tu ſnamine S. Krisha ſo bily ty Rabelni po sapuvidi AEgeasa rod. ed. perpravili (III, 591) Egêj, lat. Aegeas (1. stol.), rimski prokonzul, ki je apostola sv. Andreja obsodil na bičanje in smrt na poševno postavljenem križu.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Egesipus -pa m osebno lastno ime Egesip: satoraj Egeſippus im. ed. pravi (III, 255) ǀ Poshlushajte beſsede Egesippa rod. ed., kir pravi (I/1, 54) Egesíp, srlat. Egesippus, Hegesippus (4. stol.), prireditelj dela Bellum Iudaicum Flavija Josefa

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Elena -e ž osebno lastno ime Helena: Simonu Zuperniku je pomagala ta loterska shena Elena im. ed. ǀ vſo zhast ſvoi materi … je yſkasal Conſtantinus Ceſsar ſvoj materi Eleni daj. ed. ǀ Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Ceſsarize s. Eleno tož. ed. ǀ krajl Paris hozhe ſa ſuojo sheno to shlahtno Eleno tož. ed. imeti 1. Heléna (1. stol.), ljubica čarovnika Simona 2. Heléna, mati Konstantina Velikega 3. → Helena

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

erbati -am dovršni in nedovršni glagol
1. kdo; kaj, na koga, s prisl. določilom kraja dobiti/dobivati premoženje v last po umrlem; SODOBNA USTREZNICA: dedovati
2. kdo; (od koga), kaj dobiti/dobivati, prevzeti/prevzemati kaj od prednikov, predhodnikov; SODOBNA USTREZNICA: dedovati
2.1 kdo; koga/kaj dobiti/dobivati, doseči/dosegati kaj po zaslugi dejanj, prizadevanj koga drugega; SODOBNA USTREZNICA: naslediti
2.2 kdo; kaj začeti imeti, kar je komu namenjeno; SODOBNA USTREZNICA: prevzeti
2.3 dov., kdo; kaj, s prisl. določilom kraja dobiti kaj v dedno posest
3. kdo; kaj na koga prenesti/prenašati kaj na naslednike; SODOBNA USTREZNICA: zapustiti, zapuščati
FREKVENCA: 180 pojavitev v 30 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Esiodus m osebno lastno ime Heziod: dobru vejm deta Stari Eſsiodus im. ed. je pustil (I/1, 177) Heziód, gr. Ἡσίοδος (7. stol. pr. Kr.), epski pesnik

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Evdoksija -e ž osebno lastno ime Evdoksija: Eudoxia im. ed. Ceſſariza, dokler ſe ie bila Ceſſariu slagala ǀ Theodoſius Ta mlajshi je bil s' materniga telleſſa Ceſſarize Eudoxie rod. ed. na ſvejt prishal ǀ uprizho Ceſſarja, inu Ceſſarize Eudoxie rod. ed. ǀ Boronius od Ceſſarize Eudoxiæ rod. ed. pishe Evdoksíja (4.–5. stol.), lat. Aelia Eudoxia, žena vzhodnorimskega cesarja Arkadija, mati cesarja Teodozija II.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Evdosius m osebno lastno ime Evdocij: Je reſnizo povedal taiſtom, katere Eudoſius im. ed., inu Eunomius ſo bilij sapelali (III, 27) Evdócij, lat. Eudocius (4. stol.), arijanec

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Evnomius m osebno lastno ime Evnomij: Je reſnizo povedal taiſtom, katere Eudoſius, inu Eunomius im. ed. ſo bilij sapelali (III, 27) Evnómij, lat. Eunomius (4. stol.), arijanec

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Evodius m osebno lastno ime Evodij: ty Sveti Vuzheniki, inu Piſſary. Auguſtinus … Evodius im. ed. (III, 428) Sv. Evódij (1. stol.), škof v Antiohiji

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Evstahius -ija m osebno lastno ime Evstahij: Ti kateri ſi bil try Purgarje reshil od te teleſſne ſmerti, katere je bil obſodil Euſtachius im. ed. Rihter ǀ S' leto Sveto proshno Eutiches Conſtantinopolitanski Patriarh je bil pregnal is deshele kugo, inu te kushne oſdravu, kakor pishe Euſtachius im. ed. Presbyter ǀ Kaj ſi je bil sashlushil ta ſerzhni, iuu ſloviti General Placidus, potle Euſtachius im. ed. imenovan ǀ Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Iagrij s. Euſtachia tož. ed. 1. Evstáhij, sodnik v času sv. Nikolaja iz Mire 2. Evstáhij (9.–10. stol.), carigrajski patriarh 3. Sv. Evstáhij, zavetnik lovcev, po nepotrjeni legendi rimski mučenec (pribl. 118) za časa Hadrijana (117–138)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Fabricius -a m osebno lastno ime Fabricij: takrat Fabritius im. ed. sauſede eniga ſilnu velikiga slona ǀ je bil odgovuril Pirrus Rimſkimu Generalu Fabriciuſu daj. ed. (III, 99) Verjetno je mišljen Fabrícij Luscín, lat. Fabricius Luscīnus (3. stol. pr. Kr.), rimski konzul.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Fabrinus m osebno lastno ime Fabrin: kateru poterdi Faberinus im. ed. (IV, 424) Fabrín, srlat. Fabrinus, pisec (16.–17. stol.); da zapis vsebuje odvečni e, je izkazano z referenco Fabrin. na robu.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Falaris m osebno lastno ime Falaris: Phalaris im. ed. Sicilianski Krajl en neusmilen trinoh, te vboge ludij je pustil v'enem shelesnom gorezhim volu shgati Fálaris, gr. Φάλαρις (6. stol. pr. Kr.), tiran v gr. koloniji Akragas, lat. Agrigentum, it. Grigenti, danes Agrigento na Siciliji

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

ferahtati -am (ferahtati, farahtati) nedovršni glagol
1. kdo; koga/kaj imeti, kazati do koga/česa zelo negativen odnos, ki izvira iz prepričanja o njegovi manjvrednosti, ničvrednosti; SODOBNA USTREZNICA: zaničevati, prezirati
1.1 kdo; kogatož. kazati tak odnos do koga z namenom ponižati ga, negativno vplivati na mnenje drugih o njem; SODOBNA USTREZNICA: sramotiti, zasramovati
1.2 kdo; koga/kaj zaradi takega odnosa odklanjati, ne priznavati; SODOBNA USTREZNICA: zavračati
FREKVENCA: približno 500 pojavitev v 30 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Filonides -da m osebno lastno ime Filonid: je bil ſturil Filonides im. ed. od kateriga pishe Manutius ǀ Filonides im. ed. je bil taku poln ſmerdezhih ran, de vſem ludem ſe je gnuſil ǀ mozhnu ſe reſerdé zheſs Filonida tož. ed. Morda je mišljen Filoníd, gr. Φιλονίδης (5. stol. pr. kr.), atiški komediograf.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Filostratus m osebno lastno ime Filostrat: kar Philoſtratus im. ed. pishe od Herculusa (III, 100) ǀ piſhe Philoſtratus im. ed., od Appolonia Philoſopha (III, 577) Filóstrat, gr. Φιλόστρατος (3. stol.), filozof z Lemnosa

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Flacila -e ž osebno lastno ime Flacila: ony ſo bili peld Ceſſarize Flacile rod. ed. is ſtebra doli vergli (V, 407) Élija Flacíla, lat. Aelia Flacilla (4. stol.), žena rimskega cesarja Teodozija I.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Flakus m osebno lastno ime Flak: Homerus je bil na taiſtem hribi spiſſal ſvoje zhudne Bukve Illiades, inu Odeſſa imenovane … Flaccus im. ed. ſvojo Argonautico (IV, 310) Valêrij Flák, lat. Valerius Flaccus Setinus Balbus (1. stol.), rimski epik, avtor nedokončanega dela Argonavtika v osmih knjigah

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

flašter -tra (flašter, flaštar) samostalnik moškega spola
1. obloga na trdni, utrjeni površini, k je namenjena za hojo, vožnjo; SODOBNA USTREZNICA: tlak
2. kar se položi na kak del telesa v zdravilne namene; SODOBNA USTREZNICA: obkladek
FREKVENCA: 22 pojavitev v 9 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Flavianus m osebno lastno ime Flavijan: kadar bi nebily shli ſa miloſt Ceſsaria proſſit S. Flauianus im. ed. Shoff, inu veliku drugyh Svetyh Duhounyh (II, 353) ǀ Shkoff Flavianus im. ed. je bil shal Ceſſaria proſſit (V, 407) Sv. Flaviján (5. stol.), carigrajski patriarh

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Florijan -a m osebno lastno ime Florijan: S. Florian im. ed. kakor vaſh Varih pude pred Stol Boshy, bo proſſil G. Boga ǀ skuſi pomozh S. Floriana rod. ed. ǀ Zhes element tiga luffta je dal oblaſt S. Elieſu … zhes element tiga ognia Naſhimu Pomozhniku S. Florianu daj. ed. ǀ Aquilinus Ajdouski Rihter je bil sapovedal S. Floriana tož. ed. ſueſaniga k' ſebi perpelat ǀ ſam bo s' S. Florianam or. ed. vam na pomozh prishal pogaſſiti ta ogin Sv. Flórijan, zavetnik pred ognjem, mučen pribl. 304

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

flus m, F6, catarrhus, -i, kaſhil, naduha, en fluṡ v'glavi, nahod; delachrymatio, objokanîe: tudi en nagel flúṡ v'ozhéh: ali hiter; distillatio, tudi en fluṡ is glave ṡkuṡi núṡ; epiphora, -ae, ſolṡnoſt teh ozhy, en nagel flus v'ozheih; profluvium, en fluṡ, is ṡhivota, kadar eniga trébuh boly, de vſeṡkuṡi teika na ſtol, inu ne more ṡadarṡhati; rheumaticus, -a, -um, en zhlovik polhin fluſſou

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Francisk(us) -ka m osebno lastno ime Frančišek: S. Ozha Franciſcus im. ed. je enkrat hudizha vidil ǀ S. Franciscus im. ed. je bil vmerl takrat, kadar to britko martro Chriſtuſa Ieſusa je premiſhlual ǀ Kadar Sveti Franciſcus im. ed. Xaverius Apoſtel noviga ſvejta, je bil v'taiſte Indianske deshele od Svetiga Ignatiuſa poslan ǀ S. Franciſcus im. ed. de Paola im. ed. vſame v' roko gorezhe vogle ǀ kar pishe Franciſcus im. ed. Alverez ǀ kakor pravi Franciſcus im. ed. Mayeron ǀ Franciſcus im. ed. Mendoza od S. Antona pravi ǀ ty Sveti Vuzheniki, inu Piſſary. Auguſtinus … Franciſcus im. ed. Svarez … Franciſcus im. ed. Tolletanus ǀ Franciſcus im. ed. Baldus je djal ǀ satorai Franciſcus im. ed. Vatablus pravi ǀ pishe Franciſcus im. ed. Ximenius ǀ v' tem Meſti Salamanca ſe naide en vuzhen Pater Dominicanar, Franciſcus im. ed. de Victoria ǀ Ta vuk tudi je bil dopolnil ta shlahtni Franciscus im. ed. Pizzarus ǀ en Oberſter Franciſcus im. ed. s' imenam, gre zhes Tartarie ǀ Moj S: Ozha Francisk im. ed. je veni veliki, bolezhini ſe nashal ǀ S. Francisk im. ed., inu S. Anton ſe letei Goſpei prikasheio ǀ satorai Franciſcus im. ed. Vatablus pravi ǀ Chriſtus pravi: Franciſce cit. zv. ed., ti nezh lubishiga nemoresh meni shenkat ǀ od rojſtua Svetiga Franciſca rod. ed. ſtu lejt poprej je prerokoval v' Benetikih ta bogaboyezhi Appat Joachimus ǀ Amadeus ordna S. Franciſca rod. ed. ǀ berem od Polj. Franciſca rod. ed. de Bergamo Capucineria ǀ Franciſcu daj. ed. tudi vſi elementi, inu shivali ſo pokorne bile ǀ G: Bug poshle eniga Angela s'Nebeſs, de bi S: Francisku daj. ed. ſagodil ǀ Videm S. Franciſca tož. ed., nad letem eniga Seraphina ǀ proſſio tiga bogaboyezhiga Pater Franciſca tož. ed. Hispalensa ǀ cilu v' Zirku je shla sa S. Franciſcam or. ed. ǀ Se nenajdeio vezh Fransciski im. mn., de bi tem bolnem, inu gobaſtem ſtregli 1. Sv. Frančíšek Asíški s pravim imenom Giovanni Bernardone (1182–1226), redovni ustanovitelj 2. Sv. Frančíšek Ksavêrski (1506–52), zavetnik misijonov 3. Sv. Frančíšek Páolski (1416–1507), ustanovitelj reda najmanjših bratov 4. → Alverez 5. Frančíšek Tolédski (1532–96), filozof, teolog in razlagalec Svetega pisma 6. → Mendoza 7. → Vatablus 8. Frančíšek iz Viktórije, profesor teologije v Salamanci (16. stol.) 8. Frančíšek Ksiménez, špan. Francisco Ximénez de Cisneros (1436–1517), frančiškan, kardinal 9. → Majron 10. → Suarez; → Francišk

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Fulgozus m osebno lastno ime Fulgoz: SemKaj ſe rajma tu Kar piſhe Fulgoſus im. ed., inu Euſebius (I/2, 74) ǀ piſse Fulgosus im. ed., de v'tem Toletanskim mejſti eniga ozheta krajl je bil k'ſmerti obſodel (II, 334) Baptísta Fulgóz, srlat. Babtista Fulgosus (15. stol.), it. pisec

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Galatinus m osebno lastno ime Galatin: Sa ta ner pervi od Boga iſvoleni kamen, Galatinus im. ed. ſaſtopi Mario Divizo (II, 53) ǀ Kateru tudi poterdi Galatinus im. ed. (III, 137) ǀ taku bere Galatinus im. ed. (III, 137) Péter Galatín (15.–16. stol.), avtor knjige Araena cathol. veritatis (Bari 1516)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Gavdencius m osebno lastno ime Gavdencij: kaj pravi S. Gaudentius im. ed. (III, 197) ǀ S. Gaudentius im. ed. pravi (III, 387) Sv. Gavdéncij, srlat. Gaudentius (5. stol.), škof v Brescii

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Gerardus -da m osebno lastno ime Gerard: S: Gerardus im. ed. Brat S: Bernarda ob taisti pusledni uri na uus glaſs je bil sapeil (I/1, 191) ǀ S. Bernardus je bil gliha S. Thadæuſu … njegou Gospud Ozha Teccelinus, inu njegovi bratje Bartholomæus, Andreas, Gvido, Gerardus im. ed. inu Nivardus (III, 452) ǀ ſe je bil prikasal timu bogatimu Gospudu Gerardu daj. ed. (IV, 246) 1. Gerárd, brat sv. Bernarda (11.–12. stol.) 2. Neki bogataš s tem imenom

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

gnada ž, F19, Búg, kateri je meni dál tó gnado; [Búg] bó tudi meni dal tó nîegovo dobrutlivo gnado; conferre gratiam, s'gnado obdeliti; dedititius, -a, -um, is gnade gori vṡèt; favere, enimu gnado, ali priaṡen ſturiti; favor, gnada, priaṡen, voſhlivoſt, dobruta, lubau; flagrare gratia, veliko gnado iméti; grates, gnade, hvale; gratia, -ae, gnada, miloſt, lubeṡnivoſt, priaṡen, lubeṡnivu djanîe, ṡahvala; ignoscentia, gnada, odpuṡzhanîe; infacundus, -a, -um, kateri néma cilú obene gnade v'govorjenîu; lex gratiae, poſtava te gnade; oraculum, -li, ſtol te gnade, prerokovanîe; parem gratiam reffere, ſe enaku ṡahvaliti, enako gnado poverniti; propitiare, ṡmyriti, miloſt ali gnado ṡkaṡati; propitiatorium, ſtol te gnade; propitiatorium, Tron te gnade, ali ſtol te gnade. Exod:25.v.17; reperire gratiam, gnado naiti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Gordianus -na m osebno lastno ime Gordijan: Gordianus im. ed. Ceſſar … je bil obnorel, inu ſam ſebe fental (IV, 409) ǀ S. Grogor … je bil Syn tiga shlahtniga, inu bogatiga Rimskiga Gospuda Gordiana rod. ed. (III, 195) 1. Márk Antónij Gordiján Semproniján, lat. Marcus Antonius Gordiānus Semproniānus, rimski cesar (238) 2. Gordiján (6. stol.), oče papeža sv. Gregorja I. Velikega

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Gorgonija -e ž osebno lastno ime Gorgonija: Nam ſamore ſprizhat Gorgonia im. ed., od katere pishe S. Gregor Nazianzenus nye brat (IV, 339) ǀ S. Grogor Nazianzenus je djal od ſvoje Sestre Gorgoniæ rod. ed. (IV, 114) Gorgónija (4. stol.), sestra sv. Gregorja Nazijanškega

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

grešno prisl. grešno: vera vam bode malu pomagala, aku taku greshnu bote shivèli ǀ jest n'hozhem vezh, taku hudobnu, inu grèshnu shjveti ǀ ona je greshnn shivela primer.> my paK ſhe vſelej greshnishi shivimo ǀ ſe nepobulshate, inu nesgrevate, ampak she greshnishi shivite ǀ ſvojga hudiga lebna nej pobulshal, ampak she greshnishi je shivil presež.> Inu sdaj kir nergreshnishi ſim shivil, inu sapuvid Boshio pod nogami valal, morem pred Rihtni Stol Boshj pojti

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Gvido m osebno lastno ime Gvido: S. Bernardus … njegou Gospud Ozha Teccelinus, inu njegovi bratje Bartholomæus, Andreas, Gvido im. ed. (III, 452) ǀ Inu veliku kupzou je bilu, kateri en Svet leben ſò pellali, kakor je bil Sveti Frumentius, Sveti Gvido im. ed. (IV, 403) 1. Gvído (11.–12. stol.), brat sv. Bernarda 2. Sv. Gvído (960–1046), opat v Pomposi

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Hezihius m osebno lastno ime Hezihij: Inu Hesijchiuſ im. ed. pravi (I/2, 85) Ni jasno, kateri od več piscev z imenom Hezíhij je mišljen, morda Hezíhij Jeruzalémski (5. stol.).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Hilon m osebno lastno ime Hilon: Chilon im. ed. je bil odgovuril (I/1, 28) ǀ Philoſophus Chilon im. ed. je vidil, de en kmet po ſimi je perpraulal zepize, inu veianze (V, 526) Hílon, gr. Χίλων (6. stol. pr. Kr.), eden sedmih modrecov

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Hipolitus m osebno lastno ime Hipolit: kakor je Hippolitus im. ed. vidil (III, 405) ǀ ty Sveti Vuzheniki, inu Piſſary. Auguſtinus … Hippolitus im. ed. (III, 428) Sv. Hipolít (3. stol.), škof v Ostiji

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

hlaščetən, -tna, adj. habsüchtig ("hlasčeten"), rokopis iz 15. stol.-Let. 1889, 159.; — prim. 1. hlastati.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Hortulana ž osebno lastno ime Ortulana: S. Clara je bila Hzhi eniga shlahtniga, inu bogatiga Gospuda v' lashki deſheli v' tem meſti Aſſiſi, kateri je imel eno shlahtno, inu Bogaboyezho Gospo is imenam Hortulana im. ed. (III, 415) Ortulána (12.–13. stol.), mati sv. Klare; → Klara 1.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Idiota m osebno lastno ime Idiota: Idiota im. ed. pravi ǀ Letukaj Idiota im. ed. ſe h' Marij oberne, ter k' nij pravi ǀ Idiota im. ed. je ſamerkal Idióta, pravo ime verjetno Raymundus Jordanus (8.–9. stol.), pisec

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Ingunda ž osebno lastno ime Ingunda: Ta perva je bila Ingunda im. ed., katera je bila ſvojga mosha krajla Hermenegilda, inu cello shpansko deshelo na pravo vero perpravila (V, 65 s.) Ingúnda, srlat. Ingundis (6. stol.), frankovska princesa in Hermenegildova žena

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Izmael -a m osebno lastno ime 1. Izmael: Iſmael im. ed. ſe iegra s'Isalkam ǀ Ismael im. ed. inu Iſaac de ſi glih ſyna eniga Pravizhniga Ozheta Abrahama nej sta mogla pod eno ſtreho prebivat ǀ je shluſila ta reuna shena Agar, inu nje ſyn Ismael im. ed. ǀ ſe je bil resfrishal ta polmertvi Jsmael im. ed. ǀ Noter da Iſmaelu daj. ed. de Iſaka ie vuzhil malikovati ǀ Porodj Iſmaela tož. ed., kateriga od Abrama je bila snoſila ǀ ta shena Agar je bila vodo od Boga ſproſſila sa ſvojga malu uredniga Synu Ismaela tož. ed. ǀ Agar pak she li v' tej desheli Canaan je bila Iſmaila tož. ed. porodila ǀ cell dan je po pushavi s'ſvojm ſynom Iſmaelam or. ed. hodila ǀ s' ſvojm ſynam Ismaelam or. ed. ſe je mogla pobrat s' hishe Abrahamaue 2. Jišmael: Velik faratar je bil Iſmael im. ed. katiri ſe je bil v' goſtie Godoliuu povabil, inu po tem kir je njega dobrugoſtil, sdere tolih ter nanaglim Godolia tož. ed. per miſi okuli permeſe (V, 162) 3. Izmail: Selim Baiazetau Syn je bil premagal Iſmaela tož. ed. Perſianskiga Krajla 1. Izmaél, sin Abrahama in Hagare (SP 1 Mz 16,11) 2. Jišmaél, Netanjajev sin (SP 2 Kr 25,23, Jer 41,1) 3. Izmaíl, perzijski kralj (15.–16. stol.)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

izrezan -a prid. izrezan: is zhiſte bele slonave koſti je bil ſresan im. ed. m, inu vus poslazhen ǀ Taisti shlahtni Tron, veliku zhedniſhi, Kakor uni s'bele ſlonave Kosti sresan im. ed. m ǀ tvoje ſerze je sresanu im. ed. s is ene tarde skale ǀ je ſedil v' ſvoj krajlevi ſtol s' zhiſte belle ſlonave koſti ſresan tož. ed. m ǀ on ſe je bil taku mozhnu v'en Peld s'kamena sresan tož. ed. m salubil ǀ njega peld je pustil s'zhistiga slata kunshtnu ſturiti, tega na kulla is ſlonave kosti sreſane tož. mn. ž/s djati

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Jakob(us) -ba m osebno lastno ime Jakob: to lepo inu veſſelo Rachaello je bil Jacob im. ed. doſſegil ǀ Iacob im. ed. je bejshal tu hudu tovarstvu tiga hudobniga brata Esaua ǀ voszhim shegen, kateri je bil Jacob im. ed. Effraimu, inu Manaſſu dal ǀ S. Jacob im. ed. je Syn te Salamee ǀ od kateriga pravi Jacobus im. ed. Faber ǀ Od katere pravi Jacobus im. ed. Montanus ǀ Pishe Jacobus im. ed. à Vitriaco ǀ Jacobus im. ed. Pintus pravi ǀ pishe Jacobus im. ed. Sprengerus ǀ Iacobus im. ed. Mercanenſis ordna S. Dominica ǀ Leto reſnizo bi nam mogli ſprizhat Pelagia … Iacobus im. ed. pushaunik ǀ Angeli, katere je vidil kacob im. ed. ǀ kar od Patriarcha Jacoba rod. ed. v' S. Piſsmi ſe bere ǀ suojga Patriarcha Iacoba rod. ed. ſe je bala ǀ Angeli ſò Jacobu daj. ed. drushbo dershali ǀ letu je njegovimu ozhetu Iacobu daj. ed. bilu povedanu ǀ poklizhe Jacoba tož. ed. na junaſtvu, ſe ſpopadeta ǀ Esau je tulikain pregajnal tega Bogu Svestiga Iacoba tož. ed. ǀ Zhastili ſo njega muzh v'Sampſonu … njega lubesen v'Iacabu mest. ed. ǀ nyh pomozh imaio per S. Jacobu mest. ed. yskati ǀ sazhne s' Svetem Jacobam or. ed. dershati ǀ ſa Iacobam or. ed. ſedem dny derjeio, ter ga doderjeio ǀ n'hozhe pervolit de bi s'njega hishe shla ta lepa Rachel nasha dusha sa ſvojm sheninom Iacobom or. ed. ǀ s'Iacobam or. ed. Patriarkam rezite 1. Jákob, hebr. Jacăkōb, svetopisemski očak (SP 1 Mz 25,26) 2. Sv. Jákob, škof v Nisibisu (303–338), ustanovitelj teološke šole Perzijcev 3. Sv. Jákob Starêjši, apostol, brat evangelista Janeza (SP Mt 10,2) 4. → Faber 5. Jákob Montánus, nem. humanist 6. Jákob iz Vitrijáka, srlat. Jacobus de Vitriaco, avtor dela Supplementum ad vitam B. Mariae 7. Jákob Sprenger, inkvizitor v Kölnu (15. stol.) 8. → Merkanensis 9. → Pintus

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

ječmenova kaša [ječmẹ́nova káša] samostalniška zveza ženskega spola

ječmenova kaša, ješprenj

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Jereneus m osebno lastno ime Irenej: S. Jereneus im. ed. pravi ǀ S. Ierenæus im. ed. pak pravi ǀ S. Jerenæus im. ed. ſe h' Davidu oberne ǀ ty Sveti Vuzheniki, inu Piſſary. Auguſtinus … Jereneus im. ed. Martyr 1. Sv. Irenêj Lyonski (3. stol.) 2. Sv. Irenêj, sirmijski škof (mučen 304)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

ję́za 2.,* f. obročnjak, rezni stol, C.; — iz nem. *"Häusel"-stuhl, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

jẹ̑zdəc, -dəca, m. 1) der Reiter; — 2) = rezni stol, die Schnittbank, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Joana -e ž osebno lastno ime Jana, Ivana: Joanna im. ed. Mati S. Franciſca ga nej mogla v' hishi poroditi, ampak je mogla veno shtalo pojti ǀ Na mejſti Ame je ſtregil en Angel Joanni daj. ed. Vrbevetani, kateri je umerla Mati, inu Ozha, Angel je Joanno tož. ed. peſtoval, ſibal, inu pital ǀ ſe bere od Marciana kateri je bil vſel Pulcherio Ceſſarizo, Annaſtaſius Ariamno, Pophlagonius Zoelo, Philippus Joanno tož. ed. kateri sa volo ſvojh Neveſt ſo bily krajli, inu Ceſſary ratali 1. Ivána z vzdevkom Pika (12.–13. stol.), mati sv. Frančiška Asiškega 2. Neka Joána iz Orvieta 3. Verjetno je mišljena Joána Burgúndska (1293–49), frc. kraljica, žena Filipa VI.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Julianus -na m osebno lastno ime Julijan: Iulianus im. ed. mertou doli pade ǀ kar Iulianus im. ed. je puſtil sydat zhes dan, po nozhi je vſe okuli padlu, inu ſe poderlu ǀ Kateru nam bi mogal poterdit Julianus im. ed. ǀ veſſelje, katiru ſta imela Julianus im. ed., inu njegova Neveſta Baſiliſſa ǀ pohleunu tebe s'beſsedami Iuliana rod. ed. Toletana proſsim ǀ bliſi kloshtra tiga Appata Juliana rod. ed. ǀ Angel odpre ene slate Bukve, inu Julianu daj. ed., inu Baſiliſſi pokashe de tudi nyh jmena ſo noter sapiſſane ǀ De bi tebi pokorne bile kazhe, kakor S. Mohariu Appatu: Levi, kakor Julianu daj. ed. Puszhauniku ǀ sapovej Nebeſsom Iuliana tož. ed. Apostata vubiti ǀ Juliana tož. ed. Apoſtata s' Nebeſs je bil grum ubil ǀ Spumnite vaſs proſſim na Juliana tož. ed. Ceſſarja, kateri v' Conſtantinopoli ſi je bil naprej vſel eno Zerku ſidat 1. Sv. Juliján, mož sv. Bazilise, mučen 304 ali 311 v Egiptu 2. Juliján I., škof v Toledu (6. stol.), avtor apologetskih in moralnih traktatov 3. → Apostata 4. → Mancius

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Julijana -e ž osebno lastno ime Julijana: s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Purgarze s. Iuliano tož. ed. (II, 194 s.) Morda je mišljena sv. Julijána (3.–4. stol.), mučenka. Dostopna literatura pri tej svetnici omenja le, da se k njej priporočajo porodnice in da k njej molijo za varstvo proti nalezljivim boleznim.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Junior m osebno lastno ime de premaga apetit, kateri je imel Maximus Junior im. ed. (IV, 292) ← lat. iūnior ‛mlajši’; ni jasno, kdo je mišljen; morda Paulus Maximus (1. stol. pr. Kr.), mlajši konzul.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Juvenkus m osebno lastno ime Juvenkus: ty Sveti Vuzheniki, inu Piſſary. Auguſtinus … Juvencus im. ed. Presbyter (III, 428) Gáj Vétij Akvilín Juvénkus, lat. Caius Vettius Aquilīnus Juvencus (4. stol.), avtor pesnitve Evangeliorum libri

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Kalfurnius -a m osebno lastno ime Kalfurnij: Kadar je letu vidil Calfurnius im. ed. eden v' mej timy vishishimy Gospudy ǀ de bi Calfurnius im. ed. punt neobudil ǀ Calfurius im. ed., da zhes Rihtarju Aſteriusu S. Valentina ǀ je bil S. Valentina zhes dal Calfurniusu daj. ed., de bi on ga ſodil Kalfúrnij, lat. Calphurnius (3. stol.), poganski svečenik na dvoru Klavdija II., ki je zahteval sojenje proti sv. Valentinu.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

kanclijaopomba -e samostalnik ženskega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Karnotensis m osebno lastno ime iz Chartresa: kaj pravi Arnoldus Carnotenſis im. ed. (III, 444) Árnold iz Chartresa (16. stol.), opat v benediktinskem samostanu Bonneval pri Chartresu, pisec.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Kasija ž zemljepisno lastno ime Kasijaà Kasija cit. pril. iz Kasije: Kakor Simon à Caſsia je bil samerkal (I/2, 76) ǀ Sakaj ſimon à Caſſia pravi (II, 489) Símon iz Kásije, it. Simone da Cassia (14. stol.), asketski pisec

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

katoliš1 nepreg. prid. katoliški: En Katolish im. ed. m Karshanski Vuzhenik bi nebil mogal reſnizhnishi govorit ǀ S: Chatolish im. ed. ž Cerku nam sapovej ǀ ta Katolish im. ed. ž gmaina vſe skuſi je Boga proſſila ǀ naſha Chatolish im. ed. ž vera v'tem ſtoij ǀ S. katholish im. ed. ž kershanska Cerqu je sa vaſs proſsila ǀ je panan od Svete Katolish rod. ed. ž Zerkue ǀ od S. Katholish rod. ed. ž Cerkvi je bil odstopil ǀ s: Chatolish daj. ed. ž Cerqui naprej pride ǀ je vezh shKode S. Catolish daj. ed. ž CerKvi ſturil, KaKor vſy ty drugi Neoverni Ceſary ǀ ſilnu veliku Neovernikou h' Katholish daj. ed. ž Veri je bil perpravil ǀ takrat to pravo Katolish tož. ed. ž vèro ſposna ǀ v' ſvoim ſerzi je sposnal to Katholish tož. ed. ž Karshansko Zerku ǀ skuſi nasho Mater S. Katholis tož. ed. ž Kershansko Zerku je sapovedal ǀ ſmò rojeni v' Sveti katolish mest. ed. ž karshanski Zerkvi ǀ nashi katolish im. mn. m Firshti vſo zhaſt ſo taiſtom iskaſali ǀ Engelendery, kadar she Chatholish im. mn. m ſò bili ǀ andohtlivu ga noſsio, katerimu nikar li enu ſamu Mestu, temuzh vſe katolish im. mn. s Mesta ǀ na ſvejtu je pres vſe glihe vezh neovernih, inu Ajdiu, KaKor Katolish rod. mn. ǀ v' vinogradi teh vernih katoliss rod. mn. ǀ mej timi nevernimi, ali pak mej timi katolish or. mn. ← nem. katholisch ‛katoliški, katoliško’ ← lat. catholicus ← gr. καϑολικός ‛splošen, obči, vesoljni’, od 2. stol. dalje tudi ‛krščanski’; → kat., → katol., → katoliš2, → katoliški

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

katríga, f. = stol, kajk.-Valj. (Rad); — prim. it. (dial.) carrega, Sessel.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Klarius m osebno lastno ime Klarij: Kir ſe prestrashi nad takorshno oſtro ſodbo Boshjo, de ſi lih pravizhno Iſidorus Clarius im. ed., ter gori saupye (II, 319) ǀ je shaloval Iſidorus Clarius im. ed., rekozh (V, 195) Ízidor Klárij, it. Isidoro Clario (16. stol.), škof v Folignu in teolog na tridentinskem koncilu

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

klę́cati, -cam, -čem, vb. impf. 1) mit den Füßen knicken, in die Knie sinken, Cig., C., Dol.-Mik.; konj kleca, Soška dol.-Erj. (Torb.); konji klecajo pod težkim bremenom, Vrt.; — hinken, C.; knicken: kolena, noge mi klecajo, M., Soška dol.-Erj. (Torb.); — wackeln: stol kleca, Notr.; miza kleče, C.; — zuschnappen (vom Schnappmesser): nož kleca, Z.; — 2) wackeln machen, schütteln, Šol., C.; stol k., BlKr.; — k. iz koga kaj, jemandem etwas zu entreißen suchen, C.; — k. se, wackeln: zob se mi kleca, BlKr., (kleče) Soška dol.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Kleomedes m osebno lastno ime Kleomed: Cleomedes im. ed. prime s' en ſtaber na katerem je hisha slonila, ter taiſtiga s' roko polomi (IV, 163) Kleoméd, gr. Κλεομήδης, astromom in stoik (1. stol. pr. Kr.–1. stol. po Kr.)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

klop ž, F10, abacus, abaci, ena klop, en ſtol, ali miẛa ẛa buque; hexeres, ena barka, v'kateri ſedy ſheſt zigarjou na eni klopi; juga navium, klopy ṡa brodarṡke zigarje; quinqueremis, ena galea s'peteimi veſli na eni klopi; scamnum, -ni, en ſtól, ali klóp; sella, -ae, ſedlu, ſtol, klóp; subsellia, ſtoli, ali klopi teh rihtarjeu; transtra, -orum, tá klóp, ali v'prég poſtavlena deṡka, ali trami, na katerih ſe ſedy, voṡke klopy; trapeza, -ae, ena meinarṡka, ali eniga meinîavza klóp, ali miṡa

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

kmȃlu, adv. 1) bald, in kurzer Zeit; kmalu potem, bald darauf; — 2) auf einmal, Dict., Dalm.; dvema gospodoma kmalu služiti, Krelj; vsi kmalu so pogrešili, sie sind "allzumal" Sünder, Krelj; žena je štiri hčerke kmalu imela, Vod. (Nov.); vrgel je Kričaja in stol, oboje kmalu skozi okno, Levst. (Zb. sp.); vse kmalu, alles auf einmal, Cig.; O kaj žalost ne stori! Kmalu dve gospe vmori, Npes.-K.; — prim. stvn. mal, der Zeitpunkt, ze einemo māle, Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

kobel [kobȅlnepopoln podatek] samostalnik moškega spola

stol s poševno nameščenimi nogami

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

kobíla, f. 1) die Stute; čistokrvna k., die Vollblutstute, Cig., Jan.; — psovka nerodnemu človeku; — 2) ein Gestell oder Gerüst mit drei oder vier Füßen, der Bock: die Bohrbank, die Falzbank, die Schneidebank, der Reifstuhl u. dgl., Cig.; klado na kobilo položiti (kadar drva žagajo), Levst. (Zb. sp.), Dol.; der Fügebock, Jan.; hölzerner Aufladebock, Z.; der Dengelstuhl: = stol s klepalom (babico), Levst. (Rok.); — 3) das Brückenjoch, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Nov.; der Sattel (in den Hüttenwerken), Cig.; — großer umgestürzter Fels, C.; — 4) der Zwiesel, Cig.; — 5) dürrer Weinrebenast, der Weinrebenknorren, vzhŠt., ogr.-C.; — der Tucker bei der Rebe = šparon, konjič, C.; — 6) = mrzlica, das Fieber, Cig., C.; — 7) siva k., = kobilar, der Pirol (oriolus galbula), Kras-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

kobílica, f. dem. kobila; 1) das Stütchen; — 2) die Heuschrecke; zelena k., die grüne Laubheuschrecke oder das grüne Heupferdchen (locusta viridissima), Erj. (Ž.); k. selka, die Zug- oder Wanderheuschrecke (acridium migratorium), Erj. (Ž.), = k. selivka, Cig.; — k. ropotulja, die Klapperheuschrecke, Cig.; — 3) = kobila, der Holzbock, Cig.; — der Dengelstuhl, Cig.; — stol, na katerem stoji žehtnjak, Dol.; — 4) der Saitensteg, der Geigensattel, Mur., Cig., Jan., Zilj.-Jarn. (Rok.), C., Dol.; — 5) das Spinnwirbelhäkchen, SlGor.-C., Vrt., Dol.; pretikati kobilico na perotih, Jurč.; — 6) der Heftelhaken, Cig., Jan., C.; — 7) der oberste (meist lederne) Theil der Peitsche, Mur.; — der erste Ansatz beim Netzgeflecht, Z.; — 8) das Gabelbein (zool., furcula), Cig. (T.); — der Astwinkel, Šol.; — die Scheidewand in der Nuss, Dict.; — der Strahl des Pferdehufes, Dol.; — 9) das Fieber, Guts., Zilj.-Jarn. (Rok.); (prim. kobila 6)).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

kočija ž, F16, arcera, -ae, ena pokrita viſſezha kozhia, ṡhejnfta; aurigare, vositi, kozhio vositi; carpentarius, kateri kozhie déla; carpentum, kozhia; carpenté. karch, kozhia; cisium, -ÿ, en us s'dvéma koleſma, ali ena kozhia; currus pensilis, viſſeozha kozhia; curulis, -le, en ſtol, ali ſedeṡh v'kozhiah, ali per kozhiah; eſsedarius, voiṡzhak, kateri v'taki kozhÿ ſe voṡi; eſsedum, kozhÿza, ena ſorta kozhie; lectica, -ae, ṡhenfta, kozhia ṡa noſhnîo; octophorum, -ri, ene pare, ali ṡhenfta, ena kozhia, ali ſtól, kateru nyh oſſem noſſi; peteritum, -ti, ena viſſezha kozhia; pilentum, -ti, viſſezha kozhia; quadriga, -ae, kozhya s'ṡhterémi kojnî

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Kodrus m osebno lastno ime Kodros: Vus ſvejt ſe je zhudil, de Codrus im. ed. Krajl, de bi od pogubleina ſvojo Grekish deshelo reshil ſam volnu ſaurashnikom ſe je bil podal (IV, 476) Kódros, gr. Κόδρος, zadnji legendarni atenski kralj (11. stol. pr. Kr.)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Konstanca1 -e ž osebno lastno ime Konstanca: Montanus je bil veliku karshenikou ſapelal ſkusi Prishco … Arrius skuſi Conſtanzo tož. ed. Ceſſarizo (V, 66) Konstánca (3.–4. stol.), sestra rimskega cesarja Konstantina Velikega

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Koriolan -a m osebno lastno ime Korijolan: Venturia tiga sloutnoga Generala Coriolana rod. ed. ſvoiga Synu ſerze prezej je bila omezhila (III, 370) Korijolán, lat. Coriolānus Marcius (5. stol. pr. Kr.), legendarni junak

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

kost -i ž kost: ena ribia kuſt im. ed. v' garli je bila otizhala ǀ nej mogozhe de bi ena kust im. ed. ſe mogla od njega vezh najti ǀ je ſedil v' ſvoj krajlevi ſtol s' zhiſte belle ſlonave koſti rod. ed. ſresan ǀ s'bele ſlonave Kosti rod. ed. sresan ǀ nej debele koſtij rod. ed. na mejſti meſſa daial ǀ is kostij rod. ed./mn. mousik ſe ym zjdy ǀ is koſtj rod. ed. Adamave ǀ zhaka kakor pſs na kuſt tož. ed. ǀ pſy s'enu maihinu kruha, ali s'eno kust tož. ed., hualeshni ſe iskasheio ǀ Sampson veliko shkodo s'eno oslovo koſtio or. ed. Filiſterjom je bil ſturil ǀ popade duei mertvaſki koſty tož. dv. ǀ pſam koſty im. mn. shlishio, nikar ludem ǀ koſti im. mn., inu zheva ſo ſe vidle ǀ nimaio ni meſſa, ni koſti rod. mn. ǀ koſty tož. mn. ſo bily resbili, inu reſtaukli ǀ ſtrupena kuga, katera cilu koſti tož. mn. v' zhloveku je szerala ǀ Telix ſi pusti vſe kosti tož. mn. polomit

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

kostanj m, F5, balanus, ſléherni ẛhelod, kostain, marón, zaffilzi ẛa ſtol purjeranîe; castanea, koſtaîn, ſad, ali drivú; coſtaîn, koſtaîn, caſtanea; echinus, -ni, jeshiza od koſtanîa, ali en yesh

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

kraljevi prid., F16, basileya, enu krailevu prebivanîe; basilicus, krailevi; diadema, kraileva krona; diadematus, -a, -um, s'krailevo krono kronan; fiscus Regis, krailevi perhodik, ſhaz, kamra; lex Regia, kraileva poſtava; regalis, -le, kraileivu, kar enimu kraili ſliſhi; regia, -ae, kraileva hiſha, krailevu prebivaliṡze[!] ali dvòr; regificus paratus, krailevu perpravlanîe; regius, -a, -um, krailevi, kar enimu krailu nuza, ali ſliſhi; sceptifer, kateri krailevo palizo noſſi; sceptrum, -tri, oblaſtna, ali kraileva paliza; solium, -ly, en k[r]ailevi ſtol, tron; thronus, -ni, krailevi ſtol; trabea, -ae, ena kraileva ſhauba, ali dolga ſuknîa

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

kraljevi -a prid. kraljevi: njegovi krajlevi im. ed. m dvor je bil kuſin poſtal ǀ vsimite vaſh fazonetel, inu leta nej en gmain, ampak krajlevi im. ed. m ǀ kar je bil ſposnal Onoffrius od Krajleviga rod. ed. m Roda rojen ǀ is nyh Krajleuiga rod. ed. m ſtola doli vershe ǀ nej hotel krajleve rod. ed. ž krone imeti ǀ on ſe je potſtopil k' miſi Krajlevi daj. ed. ž ſeſti ǀ aku naſs bodo Krajlevi daj. ed. ž mysi perpuſtili ǀ ſuoj Kralevi tož. ed. m guant je bila slekla ǀ je ſedil v' ſvoj krajlevi tož. ed. m ſtol ǀ on ſede na ſvoj Krailevi tož. ed. m ſtol ǀ ga pelejo v'kralevi tož. ed. m duor ǀ krajlevo tož. ed. ž liureo noſsio ǀ ſvoj kmetushki gvant je bil v'ſvojo krajleuo tož. ed. ž kambro obeſſil ǀ Venem krajlevem mest. ed. m ſtolu ta bogaboyezhi Ezechias, inu ta bognarodni Manaſses ǀ David je molil v'puszhavi, Ezechias v'krajlevim mest. ed. m dvori ǀ v' tem Krajlevem mest. ed. s Meſti Lisbona, en Kuhar je imel eniga pſſa ǀ v' tem Krajlevim mest. ed. s meſti Paris je bila ena ſilnu ſtrupena kuga ǀ bom vidil ſtati Mardochæuſa pred Krajlevim or. ed. m Duoram ǀ Epheſtion je bil ureden s' Krajlevo or. ed. ž Krono Kronan biti ǀ Kosha tudi pomeni hishe, Grady, inu krajleve tož. mn. m duore ǀ ſvoje Krajleve tož. mn. ž krone ſo bili poloshili pred Stol tiga Jagneta V nekaterih zgledih je zapise težko ločiti od onih, ki spadajo pod → kraljev.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

kredenčen prid., abacus, abaci, tudi en schanktisch, kredenzhni ſtol

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Kresus -a m osebno lastno ime Krez: De bi jest ſi sadubil vezh … deneriu, Kakor Creſsus im. ed. ǀ Creſſus im. ed. je bil sposnal, de Solon je njemu resnizo govuril ǀ kakor de bi ti imel vſe shazhe Krajla Creſſuſa rod. ed. ǀ on je lepu ſtregil shlushabnikam tiga bogatiga Krajla Creſuſa rod. ed. ǀ vezh vredn kakor vſy shazi kraila Mida, inu Creſuſſa rod. ed. ǀ sta veliku vezh vredna, kakor vſi ſalamonavi shazi, kakor vſe slatu krajla kreſuſa rod. ed. ǀ Krajl Darius je bil Creſſusa tož. ed. premagal Kréz, gr. Κροὶσος, lidijski kralj (6. stol. pr. Kr.)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

kronati -am nedov. kronati: kokor ſo nekedaj Spartanery nauado imeli taiste s' slato krono kronat nedol. ǀ Bogu krono s'glave, ſcepter is roke vsame, inu hudizha krona 3. ed., inu na ſtol ſvojga ſerza ga postavi ǀ Io krona 3. ed. s'krono Nebesko ǀ s' krajlevo krono ga kronaio 3. mn. ǀ kronajte vel. 2. mn. ga s' mojo krajlevo krono ǀ s'ſvojo krono ga je kronal del. ed. m ǀ bodo lepe kranzelne ſpletli, inu vashe glave kronali del. mn. m ǀ is ternia teh boleſni bodo ſrasle roshe, katere ga bodo v'nebeſſih kronale del. mn. ž → krona

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Krotoniata m osebno lastno ime iz Krotona: Sim bral de Milon Crotoniata im. ed. je bil velik kokor en Ris Mílon iz Krótona (2. polovica 6. stol. pr. Kr.), slaven atlet; → Milo(n); → Kretensis

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

kupec -pca m trgovec, prodajalec: Ie vidil uni Euangelski kupz im. ed. en lep shlaten perln ǀ Kupez im. ed., inu kramar, ima ſvojo shtazunio saprejti ǀ norski kupiz im. ed., de li edn tvoje ime shlishi ſe preſtrashi ǀ kadar en Cupz im. ed. ſi naprej uſame pojti veno dalno deshelo kupzhovati ǀ hudizh mu ſe perkashe v'podobi eniga kupza rod. ed. ǀ kadar bi dusha zhloveska bila naprudai, bi ſe nenashlu Cupza rod. ed. na ſvejtu de bi jo mogal plazhat ǀ Nabesku Krajlèuſtu je glih enimu kupzu daj. ed., kateri je dobre perline yskal ǀ zhe vſamem eniga kupza tož. ed., bo tulikajn opravila v'hishi, de na Boga bom poſabila ǀ v' tem mejſtj Colonia ſta bila dva kupza im. dv., katera ſta snala lagat, ble kakor pſ lajat ǀ Kupzy im. mn. ſe fardamajo, sakaj vezhi dejl shleht blagu sa dobru predajejo ǀ Kupzij im. mn. sò molili Pluta ǀ kadar bi my kupzi im. mn. vezh krat ſe neslagali bi malu kupzhje, ali blaga predali ǀ Sprizhat meni morio kopzy im. mn., inu hoshtery, kateri ſo nyh shtazune saperte dershali, kadar S. Anton je pridigval ǀ na plazah nemorem prebivat sa volo golufie teh kupzu rod. mn. ǀ Stan teh Kupzou rod. mn. je en ſtar ſtan, nuzen, inu potreben vſem deshelam, inu ludem ǀ Vaga pomeni Pravizo, katera je ner potrebnishi kupzom daj. mn. ǀ Tizam je dal ta luft, ribam to vodo … kupzam daj. mn. te shtazune, kramariam te plaze ǀ obenimu ſe nima sa slu sdejti zhe vſe Nem. Nem. sa kupzè tož. mn. dershim ǀ v' vſakaterimu meſti imaio kupze tož. mn. imeti ǀ po tem potu v'Nebù je prishal v'mej Ceſary Theodoſius … v'mej kupzy or. mn. Mattheush Beseda, ki je v tem pomenu znana tudi pri protestantskih piscih v 16. stol., je tvorjena iz → kupiti, kakor je iz nem. kaufen ‛kupiti’ tvorjeno Kaufmann ‛trgovec’.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

kváčən, -čna, adj. kvȃčni stol = obročni, rezni stol, die Schnitzbank, Hal.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

kvȃčnica, f. die Schnitzbank = kvačni stol, ogr.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Laskaris m osebno lastno ime Laskaris: Ie bil lascaris im. ed. eniga Grofa is imenam Peter vbyl (II, 362) Ni jasno, kateri član aristokratske bizantinske družine Laskáris (11.–15. stol.) je mišljen.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Lavduna -e ž osebno lastno ime Lavduna: nehualio Lauduno tož. ed., de ona je bila ena ſilnu lepa Gospa (IV, 389) ǀ Hualio Kauduno tož. ed. Mater S. Elzeariuſa (IV, 389) Lavdúna (13. stol.), mati sv. Elzearja. Zapis Kauduno vsebuje očitno tiskarsko napako.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

lazaret -a m lazaret, zasilna bolnica: pride v' tu meſtu Piazenzo, ter najde letu meſtu s' kugo obdanu, grè v' Lazaret tož. ed. ǀ ſenza S. Rocha je od kuge osdravila tudi taiſte, kateri ſo bily v' hishi, inu v' lazaretu mest. ed. saperti (III, 443) ← it. lazzaretto < star. ben. nazareto po imenu beneškega otoka Santa Maria di Nazareth, na katerem je bila v 15. stol. karantenska bolnica za kužne bolezni.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Leonardus m osebno lastno ime Leonard: Kakor piſhe Leonardus im. ed. Vticenſis (I/2, 92) ǀ Leonardus im. ed. Juſtinianus je djal (III, 596) 1. Léonard iz Vídma, srlat. Leonardus de Utino (15. stol.), pridigar, dominikanec 2. Léonard Justiniján, srlat. Leonardus Justinianus (15. stol.), humanist

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Lercius m osebno lastno ime Lercij: ſo njega sa Synu Boga Mercuriuſa dershali, taku piſſe Laertius im. ed. (V, 327) Diógen Lêrcij, lat. Diogenes Laertius (konec 2. stol.), avtor dela v desetih knjigah o življenju filozofov in njihovih mnenjih

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

lèto -a s
1. leto, čas dvanajstih mesecev: Leto KMS 1780, A2b; Leto Eſztendö KM 1790, 94; Annus Leto KMS 1780, A8; Esztendö; letto KOJ 1833, 156; pétdeſzéto letto KŠ 1754, 23; Eto leto za nász vérte lagoje bilô AI 1875, kaz. br.; Na leta ſzlednyi vecsér BRM 1823, X; Oni sze nájbole od 179 ½ letta máo krouto szkrbijo KOJ 1833, VIII; lipa stera je cseresz leta jáko lepô cvela KAJ 1870, 112; vleti narodjenoga Kriſztuſa 1562 KŠ 1771, A6a; vu czejlom 'zitki ali leti KŠ 1771, 542; vpreminoucsem leti KŠ 1771, 542; Za dvej leti ide Atila nad Itálio KOJ 1848, 4; Nistera leta 'ze bitje tecsé AI 1875, kaz. br. 3; kſteroga 'zitki ſi escse petnájſzet lejt privrgao KŠ 1754, 242; I gda bi bio dvanájſzet lejt ſztar KŠ 1771, 171; i devét lejt 'ſiveo KM 1796, 10; tú'sna püsztina za nyim osztáne na vnogo lejt KOJ 1848, 4; pred 60 lejtih je vecskrát pri kravaj zapázo KOJ 1845, 118; koga tak dugo lejt ne vido AI 1878, 8; 25 let noszévsi püspekszko plemenitoszt AI 1875, kaz. br. 8; Za nistera lêta szo za krála zébrali AI 1875, kaz. br. 3; kak v-drügih letaj AI 1875, kaz. br. 8; pred szedmi leti kralica z országa odtirana AI 1875, kaz. br. 3; pred ſtirinájſzetimi lejtmi KŠ 1771, 550; Koje pred vnogo ſztou letmi, Szkrivno dr'zo Boug pred nami BKM 1789, 5
2. poletje: Leto Nyár KM 1790, 94; gda je 'ze vejka nyegova mejhka znájte, kaje blüzi leto KŠ 1771, 81; Leto KAJ 1848, IX; Potrejben je i vleti či vértinya ščé kaj na stol djáti BJ 1886, 8
3. življenjska doba: zdihávajo, da szo nej v-szvojih mládih lejtih v solo hodili KOJ 1845, 7
4. s prilastkom novoletni dan: Ev. Na Nedelo po mládom leti KŠ 1771, 10; Na tom mládom leti, Kriſztusa mi hválimo BKM 1789, 53; Po novom leti zná bidti escse prvle, szilje bode iszkano AI 1875, kaz. br. 8; od 1876-toga nôvoga leta AI 1875, kaz. br. 6

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Lucifer -(j)a m osebno lastno ime Lucifer: Lucifer im. ed. s'ſvojo paklensko vojsko bo obſedil vasho bogo dusho ǀ Chriſtus odurazha ludij od Luciferia rod. ed. ǀ veliku ludy od shlushbe tiga Luciferja rod. ed. k' shlushbi, inu pravi veri Boga vſigamogozhia perpravil ǀ vſe ſe je veſſelelu, sunaj Lucifera rod. ed., inu njegovih tovarshou ǀ Aſmodæuſ oblubi Luciferu daj. ed., de hozhe Antona premagat ǀ perneſsò en ſtol na kateriga poſſadè njeh firshta Luciferia tož. ed. ǀ s'Nebeſs je bil nadnu pakla pahnil Luciferja tož. ed. ſa volo njegove preuſetnoſti ǀ njega dusho hudizhij ſo v'paku neshli, inu pred Lucifera tož. ed. poſtavili ǀ ta pushtob ſi piſsal nikar po moim exemplu, temuzh po Luciferiu mest. ed. ǀ na vnem ſvejtu bodo s'Luciferiam or. ed. ponishani ǀ Vy ò ſerzhni Vojshzaki, kateri s'Luciferam or. ed. ſe vojskujate Lúcifer, lat. Lūcifer, padli angel, glavni hudič

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Lucila -e ž osebno lastno ime Lucila: Montanus je bil veliku karshenikou ſapelal ſkusi Prishco … Donatus skuſi Lucillo tož. ed. (V, 66) Lucíla, lat. Lucilla (4. stol.), bogata gospa v Kartagini

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Lukrecija -e ž osebno lastno ime Lukrecija: lucretia Rimska Gospa, raijshi kakor de bi bila preshetvu dopernesla, ſe je bila s'kusi oknu vergla, inu vubila (I/1, 111) ǀ Nezh nenuza brumnoſt, inu sakonska vera Lucrety daj. ed. Rimski Gospej (IV, 16) Lukrécija (5. stol. pr. Kr.), žena Tarkvinija Kolatina; → Lugrecija

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Mafeus m osebno lastno ime Mafej: She zhudnishi je tu kar pishe Petrus Maffæus im. ed. (I/1, 87) Péter Mafêj, srlat. Petrus Maffeus (16. stol.), pisec

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Maksimila ž osebno lastno ime Maksimila: Marcioniteriom je pomagala Maximilla im. ed. (V, 66) Maksimíla, lat. Maximilla (2. stol.), žena, ki naj bi po legendi skupaj s Prisko pomagala heretični sekti montanistov.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

mȃł 2., m. 1) der Zeitpunkt: do sega malu, bisher, Skal.-Mik.; do sega mala, Mik. (Et.); (do sega mal, Trub. [Post.], Očitna izpoved iz 15. stol., Let. 1889, 157.); od tistega malȗ = od tistih mal, Gol.; do sih mal, bis jetzt, bisher; od sih mal, von jetzt an; po sih mal, von jetzt an, künftighin; tudi: dosihmal, odsihmal, posihmal; od tistih mal, seit jener Zeit; od le-teh mal, ogr.-C.; — od teh malov, Jap.-Valj. (Rad); od tistih malov, Ljub.; od mladih malov k delu se vaditi, Jap. (Prid.); katere malȋ, einige Male, katere malȋ? wann? C.; vsakši mal, k vsakšemu malu, jedesmal, ogr.-C.; — 2) m. mleka, soviel Milch auf einmal gemolken wird, Mik. (Et.), Kr.-Valj. (Rad); — was einmal gekocht wird: za en mal krompirja, Lašče-Levst. (Rok.); — 3) das Essen, ogr.-Mik. (Et.); — po poroki v krčmo na mal (= na kosilo) iti, Laško (Št.); — prim. stvn. māl, der Zeitpunkt, srvn. māl, das auf einmal aufgetragene Essen, Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Maniheus -a m osebno lastno ime Manihej: Manichæus im. ed. je bil shiu na meh odert ǀ Boronius pishe de ena shena to nevero Manicheuſa rod. ed. v'vezh deshel je bila pernesla ǀ v' tej vishi je vſta saperl Manicheuſu daj. ed. Manihêj, lat. Manichaeus (216–74), začetnik vere, nastale iz stperz. dualizma in krščanskega gnosticizma, zatrte v 6. stol.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Manilius m osebno lastno ime Monilij: katero reſnizo je dobru ſpoſnal Manilius im. ed., kir je djal, de obena rejzh nej nuznishi kakor prava priaſnoſt (III, 248) Márk Monílij, lat. Marcus Monilius (1. stol.), avtor pesnitve Astronomicon. Identifikacija je razvidna iz reference na robu Monil. 2. Aſtro.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Marcelinus m osebno lastno ime Marcelin: Marcellinus im. ed. pravi de G. Bug sa tiga pervu rojeniga nej sastopel ſijnuva, temuzh tu zhlovesku ſerce (I/2, 119) Verjetno je mišljen Marcelín (6. stol.), kronist v Konstantinoplu.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Marcialis m osebno lastno ime Marcijal: nad reuo tega ſe joka Martialis rekozh (I/2, 187) ǀ Satoraj S. Martialis im. ed. vſe kershenike lepu opomina, rekozh (II, 357) Verjetno je mišljen sv. Marcijál (3. stol.), škof v Limogesu.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Margarita -e ž osebno lastno ime Margareta: kakor Margarita im. ed. Hzhij Tomaſha Mora Engelenderskiga kraila kancelaria ǀ kakor Margarita im. ed. Ogerskiga Krajla Hzhy ǀ Sprizhat nam samore Margaritha im. ed. Nuna ǀ Kakor ſe bere od Margarite rod. ed. Hogerske Kerajlize 1. Margaréta, hči Tomaža Mora (16. stol.) 2. → Margareta

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Marija -e ž osebno lastno ime 1. Marija: By rady takrat vidly, de bi Maria im. ed. Diviza vam na pumozh prishla ǀ Maria im. ed. Diviza nihdar nej hotela Judom povedat v' kakorshni vishi je ona Chriſtuſa snoſsila ǀ leto resnizo sprizhat Firshtna Maria im. ed. Alexandra Parmelanskiga Firshta shena ǀ Nesapovej greſhenzam de bi imele eno tako pokuro delat kakor Maria im. ed. Egiptiaca ǀ Maria im. ed. Madalena nekatere ſolsice prelije ǀ Dokler S. Troijza tebe ſamo je bila v pozhetvi pognadala, o Moria im. ed. ǀ Sveta Maria im. ed. Ogniacenſis im. ed. ſe nej sa uredno dershala, roko eniga Mashnika kushenti ǀ Veſselil ſe je tudi Sijn Boshij na danaſhi dan rojſtva Marie rod. ed. Divize ǀ S. Duh pravi od Mariæ rod. ed. Divize, de imà rokè sdrakslane ǀ v'trupli te ner zhiſtishi Divize Marje rod. ed. ǀ Bug bode ozhistel tuoju duſho, kakor Marij daj. ed. Magdaleni ǀ Spodobnu je tedai de Marij daj. ed. Divizi vſo zhast, inu lubesan isKashemo ǀ ſe perkloni k'Marij daj. ed., ter pravi ǀ rezite k' MARII daj. ed. Patroni S. Roshenkranza ǀ de bi Mary daj. ed. Divizi na shlusbo nestregil ǀ MARY daj. ed. Divizi ſo ſe perporozhili ǀ Chori teh Angelou ſo Mare daj. ed. Divizi napruti shli ǀ Ti shena ſe podstopish tiga nesramniga malika Adonida molit, inu na Mario tož. ed. Diuizo posabit ǀ kadar en nezhiſt, nesramen shlovek je v'Mario tož. ed. pogledal ǀ ſledni ſe je pofliſsal ta nar blishnishi per Marij mest. ed. biti ǀ ſe nenajde v' Mary mest. ed. obeden tadu, obeden madesh, ali pomankajne ǀ Angelzi ſo vidili v'Marij mest. ed. nijh zhistost, inu nadolshnost ǀ by rady takrat s'S. Mario or. ed. Magdaleno s'vaſhimy ſolſsamy noge Christuſhave oprali ǀ ſo nashli Detètce s'Mario or. ed. njegovo Materjo red 2. Mirjam: ſtu taushent ludy je bilu pomerlu, v'mej katerimi je bil tudi vmer Aron, Mojſes, inu njega ſeſtra Maria im. ed. ǀ Pregreshj Aron, inu njegova Seſtra Maria im. ed., sakaj ſta marmrala zheſs ſvojga brata Mojſeſſa ǀ ſara je bila lepa ſa volo nje pokorshine … Mojſeſava Seſtra Maria im. ed. ſa volo nje hvaleshnoſti 1. Sv. Maríja, Kristusova mati (SP Lk 1,16) 2. Maríja (16. stol.), žena Alessandra Farneseja; → Aleksander 7. 3. → Egiptiaka 4. → Magdalena 5. Sv. Maríja Oigniéška (pribl. 1177–1213), mistikinja 6. Mírjam, lat. V Maria, Aronova in Mojzesova sestra (SP 2 Mz 15,20, 4 Mz 26,59)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

maron m, balanus, ſléherni ẛhelod, kostain, marón, zaffilzi ẛa ſtol purjeranîe

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Martina ž osebno lastno ime Martina: Heraclia Ceſſarja ſynu je bila saudala njegova Mazheha Martina im. ed. s' imenam (II, 355) Martína (7. stol.), žena vzhodnorimskega cesarja Heraklija

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Martirius -a m osebno lastno ime Martirij: en ſtar Menih v' tej desheli lyconia venem Kloſhtri je prebival is imenam Martyrius im. ed. ǀ Chriſtus ſe Martyriuſu daj. ed. v' veliki ſvetlobi prikaſſe ǀ povej, kaj ſe je Minihu Martyriuſuc daj. ed. sgodilu Martírij, gr. Μαρτύριος (6. stol.), menih na Sinaju

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Mavra -e ž osebno lastno ime Mavra: s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Ame s. Mauro tož. ed. (II, 194 s.) Dostopna literatura omenja sv. Mávro (4. stol.), devico, sv. Mávro (827–850), devico, in sv. Mávro (4. stol.), mučenko v Ravenni, vendar pri nobeni ni omenjeno, da bi bila zavetnica dojilj.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Mavrus m osebno lastno ime Maver: Samerkajte kaj pravi Maurus im. ed. Rabbanus (II, 314) ǀ fazonetel Clotilde Shpanskiga krajla Hzhere, v' tem tudi ta krajliza je neſsla Jatnikom kroh sa almoshno, jo uprasha tudi nje ozha krajl Maurus im. ed. 1. Bl. Máver Magnéncij Rabán, srlat. Maurus Magnentius Rabanus (776/784–856), opat v Fuldi 2. Ni jasno, kateri kralj je mišljen. Ime Maurus sicer nosi neki kralj Britanije ali Bretanija (6. stol.).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

mečičje s, F9, acorus, -ri, mezizhje; arundo, terſt, mezhizhje, ror, ſhiba, ſterniſhe; caren, mezizje, lozizhje; mariscum, -ci, mezhizhje; scirpare, s'mezizhjam vèṡati; scirpus, -pi, mezizhje, bizhje; sirpus, vel scirpus, mezizhje, bizhje; stibadium, -dÿ, en s'mezizhja, ali s'ſlame ſpleten ſtol; teges, -gis, ena ſorta odeye is bizhovja, ali mezizhja nariena

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Medved -a m osebno lastno ime Orso: na dan S. Medveda rod. ed., kateri je sapovedan prasnik ǀ nikar ne dellaj danas sakaj je prasnik S. Medveda rod. ed. … aku on je Medved jeſt ſim pſs (II, 320) Sv. Órso (med 6. in 9. stol.), ki ga častijo zlasti v Val d'Aosti, je bil duhovnik, morda škof. O njegovem življenju je znano malo zanesljivega. Ime je Janez Svetokriški prevedel (it. orso pomeni ‛medved’) zaradi besedne igre.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Megakl(es) -la m osebno lastno ime Megakles: uni is imenam Alemeon, Syn tiga Purgaria Megakla rod. ed. v' tem meſti Delphi (V, 486) Morda je mišljen Mégakles, gr. Μεγακλῆς (6. stol. pr. Kr.), ki pa je bil atenski državljan, živeč v izgnanstvu; → Alemeon.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Menenija -a m osebno lastno ime Menenij: Menenia im. ed. kadarkuli ie ſpolnil na dobruto, inu lubeſan ſvoiga hlapza Agrippa milu ſe ie iokol (II, 564) ǀ ſim bral od agrippa, kateri je bil hlapz tiga goſpuda Menenia rod. ed., inu leta ſe ie bil Rimski goſpodi ſameril, ſatorai ſo bily ſapovedali berizhom, inu rabelnom menenia tož. ed. … na drobne koſſize reſekat (II, 563) Verjetno je mišljen Menénij Lanát Agrípa, lat. Menenius Lanātus Agrippa (6.–5. stol. pr. Kr.).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Mercelinus m osebno lastno ime Mercelin: Mercellinus im. ed. pishe, de v' Meſapotamij vezhkrat ſe sgodi, de komary Levom ozhij stakneio (V, 125) Amiján Mercelín, lat. Ammiānus Mercellīnus (4. stol.), rimski zgodovinar

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

merčȗn, m. der Messer, Dict., Cig., Jan., Dalm.; žitni, vinski, solski m. (v prisegi iz 16. stol., Let. 1884. 205, 206, 211.); der Aicher, Cig.; — der Feldmesser, Jan.; pridejo dnevi, ino bom na njega merčune poslal, Škrinj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

mesarski prid., F2, lanionius, -a, -um, mensa lanionia, meſſarski ſtol; mensa laniania, en meſſarṡki ploh

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Metafrastes m osebno lastno ime Metafrast: Taku pisheo Theophilactus, Metafraſtes im. ed., Niceforus Calixtus, inu drugi Sveti Phiſſary ǀ Metaphraſtes im. ed. pjshe od naſhiga Lubiga S. Blasha ǀ kakor pishe Metofraſtes im. ed. ǀ Lete miſli je bil Metophraſtes im. ed. Símeon Metafrást, gr. Συμεὸν ὁ Mεταφραστής (10. stol.), zbiratelj legend o življenju svetnikov

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Milo(n) m osebno lastno ime Milon: Sim bral de Milon im. ed. Crotoniata je bil velik kokor en Ris (V, 262) ǀ Milon im. ed. Cretenſis do 500 funtou meſſa per koſſili je ſnedil (IV, 292) ǀ mozhni kakor Milo im. ed., kateri s' peſtio tiga ner vekshi vola je okuli vergal (IV, 163) Mílon iz Krótona, gr. Μίλων (2. polovica 6. stol. pr. Kr.), slaven atlet

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

miza ž, F34, abacus, abaci, ena klop, en ſtol, ali miẛa ẛa buque; cibilla, okrogla miẛa; discumbere, per miṡi ſedéti, k'miṡi ſeſti v'en ſèſſel; mappa, -ae, pert na miṡo; mensa, -ae, miṡa; mensa undulata, ena vloṡhena miṡa
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: miza ž, Dat veniam corvis vexat censura columbas. [D. J. Juvenalis, Sat.II., 63]. Ta male tat na gavgah visy Ta velik pak, se ſa miſo posady. Truber, fol. 127.; glej opombo pri geslu gavge

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

miza -e samostalnik ženskega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Montanus m osebno lastno ime Montan: kako arias Montanus im. ed. piſse ǀ ty Sveti Vuzheniki, inu Piſſary. Auguſtinus. Montanus im. ed. ǀ Od katere pravi Jacobus Montanus im. ed. ǀ Taku pishe Jacobus Montanus im. ed. ǀ Montanus im. ed. je bil veliku karshenikou ſapelal ſkusi Prishco ǀ Montanus im. ed. ſam ſebe je bil obeſil 1. → Arias 2. Jákob Montán (16. stol.), učitelj v Herfordu v Vestfaliji 3. Montán, lat. Montānus (2. stol.), heretik

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

morati -am nedov. morati: shterikrat eno nuzh morem 1. ed. gori vstati, inu doijti ǀ moresh 2. ed. vſmilen pruti tvojmu bliſhnimu biti ǀ Morish 2. ed. ti ſam ſebe poprej sprashuati, inu Kar vejsh ſe ſpovedat ǀ ob uſe pride, kruha strada, petlat more 3. ed. pojti ǀ Kakor mij gremo K's. spuvidi, moremo 1. mn. v'shpegu nashe vejsti dolgu zhaſsa ſe gledat ǀ kakor ena shivina dellat morimo 1. mn. ǀ veliku morymo 1. mn. terpeti ǀ tu nej sadosti, temuzh tudi morete 2. mn. gorezha ſvetila v'vashih rokah derſhati ǀ pò nedolshnim veliku morite 2. mn. terpeti od vaſhyh teh blishnishih ǀ vſe kar ym je sapovedanu morio 3. mn. bugat ǀ Gdu je ta Gospud, de bi jeſt njega shtimi moral del. ed. m shlushiti ǀ v' ta krajlevi ſtol je magal del. ed. m ſeſſti, krajl pak je gologlau mej folkam ſtal ǀ ſim bil perſilen od folka, ſim ijh mogalbugat del. ed. m+ ǀ G: Boga, katerimu ratengo bosh mogla del. ed. ž dat ſe imash bati ǀ G: Bug je bil poſlal kobilize pred katerimy vſy ſo mogli del. mn. m pobegnit ǀ bote mogle del. mn. ž od ſledne miſli, inu nar kriunishiga djania vaſhiga pred cellim ſveitom rajtingo dati Zaradi fonetičnega približevanja sed. morem in moram se namesto del. moral večinoma uporablja mogel, ki historično spada k → moči.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

most m, F13, catastroma, -tis, ena plau, ali múſt na vodi, flos, ladja na kateri ſo ẛholnerji; orchestra, -ae, en muſt, ali gank na ſerd plaza k'gledanîu teh comedÿ, inu ygranîa; pons, -tis, muſt: In ponte perambulare, na moſti ſe prehajati; pons muratus, ṡydani muſt; pons sublicius, leſſeni moſt, ali muſt; pons versatilis, valtara, pouṡdiganṡki muṡt; ponto, ladje múſt; pontones, na ladjah muſtovi zhes tekozhe vodè; sublica, -ae, ſtol, ali ſteber, na katerim múſt ſtoji, kol ṡa múſt; sublicius pons, múſt na ſtebréh

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Muretus m osebno lastno ime Muret: Antonius Muretus im. ed. piſſe, de on je posnal eniga mladenizha v' Padovi (V, 327) Márk Antónij Murét (16. stol.), profesor prava in latinist na rimski univerzi

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

napolniti -im dov. 1. napolniti: terbej ta lazhni, inu prasni shelodizh naſitit, inu napolnit nedol. ǀ je sapovedal de imaio verzhe is vodo napolniti nedol. ǀ Bug njega hiſho s'blagam napolni 3. ed. ǀ s'beſsedo napauni 3. ed. zevu AEgijpt, s'Kobilzami, inu s'Komarij ǀ G. Bug per zaitu nepolni 3. ed. s' eno dobro Sveto miſlio ǀ kadar prevezh shelodiz, inu trebuh nepolnj 3. ed. ǀ kadar pak napolnio 3. mn. mero, inu vago s' nyh greshnim djainam ǀ sholnery nyh loke sproshio, inu vuſs shivot s' ſtrelamy nepolnio 3. mn. ǀ S: Duh yh je bil s'ſvoio S: gnado napolnil del. ed. m ǀ zevu svejt is solsami je napaunil del. ed. m ǀ je leto ſvojo Hzher od madesha reshil, inu s'ſveto gnado nepolnil del. ed. m ǀ grobe s'zhloveskimi trupli je napolnila del. ed. ž ǀ to keho s' luzhio, inu lepem duham je bila nepolnila del. ed. ž ǀ de bi moj shivot olje ratalu, de bi vſe taiſte lampize napolnilu del. ed. s ǀ bodo trebuh napolnili del. mn. m taku dobru per koſſili, kakor per vezherij ǀ Scitery pak ſo en slat pehar s' dobrem vinam nepolnili del. mn. m ǀ poshle te negnusne shabe, katere cell ægypt ſo bile napolnile del. mn. ž 2. izpolniti: zhlovek je dolshan ſe pofliſſat volo Boshjo napolnit nedol. ǀ s'djainom napolnite 2. mn. vasho dobro volo ǀ je ſvojo dolsnust napolnil del. ed. m ǀ Vni kateri nej napolnil del. ed. m kar njega ozha, inu mati v'teſtamenti mu ſo ſapovedali ǀ G. Bug je bil taiſtom perpravil, sa tiga volo nyh proshno nej hotel vshlishat, dokler mero nyh dobriga djaina nej ſò bily nepolnili del. mn. m, ali kakor ſo bily leto napolnili del. mn. m yh je bil v'nebeſſa poklizal 3. zasesti: tiste ſtole prasne, is Katerih te ſvejsde teh puntarskih Angelzu my imamo napolniti nedol. ǀ de bi napolnil del. ed. m tajſti ſtol is kateriga ta prekleti Judesh je bil padil napolniti se izpolniti se: Danas ſe je napolnila del. ed. ž figura tiga nedolshniga Ioſepha ǀ ſe imate bati, de ſe ne bò nepolnilu del. ed. s nad vamy ǀ Pſalmiſtave beſſede ſo ſè nad namy napolnile del. mn. ž

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

narediti dov. narediti: kadar on je letu vidil, ſi puſtj neredit nedol. en viſſok ſtol ǀ slahtnu Goſtovanje, kateru ta Magozhni krajl Aſsverus vſimu folku je bil naredil del. ed. m ǀ je bil Svojmu Synuvo eno veliko ohzet naredil del. ed. m ǀ my ſe vezh nezhudmo ſvetlobi tiga ſonza, ni lepoti te lune, ni ordingi teh ſvesd, katiru vſe je zhuda nrednu del. ed. m

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

naslanjanje s, sedes inclinatoria, ſtol k'naſlananîu

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

naslon [naslȍn naslọ́na] samostalnik moškega spola
  1. stol z naslonjalom
  2. pult za branje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Navklerus m osebno lastno ime Nauclerus (?): od kateriga Nauclerus im. ed. piſſe (II, 375) ǀ ty Sveti Vuzheniki, inu Piſſary. Auguſtinus … Nauclerus im. ed. (III, 428) Morda je mišljen Johannes Vergenhans Nauclerus (15. stol.), prvi profesor prava na Univerzi v Tübingenu.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

nebesa -es s mn. 1. nebo: Nebeſſa im. mn. vſe skuſi ſe gibleio ǀ O Nebeſſa im. mn. vſtanovite ſe! O semla ſtresiſe O morje preſtrashiſe ǀ Nebeſsa im. mn. nuzh, inu dan ſe gibleio, ter obrazheio ǀ Svesde bodo s'Nebeſs rod. mn. padale ǀ kruh s'Nebeſs rod. mn. ym je doli padal ǀ je ſapovedal … Nebeſſam daj. mn. de vam ſvetlobo dado ǀ polsdigne ſvoie ozheſſa, inu rokè pruti Nebeſſam daj. mn. ǀ Turki, kateri prèd koſsilom, inu prèd vezherio dolgu molio, Nebeſsam daj. mn., inu ſemli ſe odklajnaio ǀ Bug pak v'gmera njega rod kakor suesde na Nebeſsih mest. mn. ǀ ſvejsde na Nebeſyh mest. mn. ǀ ſonze sjutru na nebeſſyh mest. mn. ſe prikashe ǀ kulikajn svejsd je na Nebeſsijh mest. mn. ǀ nej na Nebeſih mest. mn. ſtala, ampak nisku v'luffti ǀ ſvejſde … de vſe skusi po Nebeſih mest. mn. tekajo ǀ Na dan tiga S. Rojstva trij sonza ſe ſo na Nebeſijh mest. mn. perkasale ǀ Bug shteje ſvejsde na nebeſſah mest. mn. ǀ zhudne, inu ſtrashne ſuejsde, katere vezhkrat na Nebeſsoh mest. mn. nam ſe prikasheio ǀ terbej poprej dobru premislit ſvejsde na nebiſſih mest. mn., vejter v'luffti ǀ bosh po lejti, inu po ſimi naga pod frai nebeshih mest. mn. prebivala ǀ je pod frai nebeſſami or. mn. pozhival ǀ cello nuzh bo pod fraij Nebeſsami or. mn. zhakal ǀ pod frai nebeſſamy or. mn. bi mogli prebivat 2. nebesa: ſe reſveſſelé Nebeſſa im. mn., praſnuje semla ǀ Svèt bil, Kakor je bil S. Stephan, Kterimu Nebeſsa im. mn. ſe ſo bila odperla ǀ lujtre Katere od ſemle do Nebeſs rod. mn. ſo doſegle ǀ ti ſi naſs s'en ſam greh s'Nebeſs rod. mn. v'pakal vergel ǀ je bil is Nebeſſ rod. mn. hudizhe pregnal ǀ kluzhe od Nebeſſ rod. mn. je bil dal S. Petru ǀ Angelzi ſo is Nebes rod. mn. doli pershli ǀ s'Nebes rod. mn. je na semlo prishal ǀ shueplenski plemen do Nebes rod. mn. je shvigal ǀ en Angel s'Nebeſ rod. mn. je bil prishal ǀ s'Nebeſſ rod. mn. ogin, shveplu, inu ſerd Boshij ǀ Angeli s'Nebesyh rod. mn. ſo prishli, inu ta Sveti offer v'Nebu ſò neſli ǀ je imel ta pravi pot pruti Nebeſſam daj. mn. kasat ǀ s'exempelnam pot pruti Nebeſsom daj. mn. Kasat ǀ ſe perblishoval k'Nebeſsom daj. mn. ǀ ob taisti uri botè vidili Nebeſſa tož. mn. odperta ǀ resniza ſe je bila v'Nebeſſa tož. mn. skrila ǀ My radi vidimo de ti v'Nebeſsa tož. mn. gresh ǀ is lubesni tiga ſerza ſe pride gori v' Sveta Nebesha tož. mn. ǀ kadar bi en zhlovik li s'kuſi eno shpralizo Nebeſa tož. mn. vidit mogal ǀ Sveta Clara bò v' Nebeſſe tož. mn. polsdignena ǀ v' Nebeſſih mest. mn. je oſſem Chorou teh Svetnikou ǀ v'Nebeſſih mest. mn. bote shaz neshli ǀ v'Nebeſsih mest. mn. yh bo obilnu polonal ǀ V' Nebeſih mest. mn. pak orgla s' Angely ǀ sadosti bo meni de v'Nebeſyh mest. mn. bom ta nar manſhi ǀ ony s'pakla bodò vidili Lazaruſa v'Nebeſsyh mest. mn. ǀ kaj s'en velik lon bi jest ſe troshtal v'Nebeſyh mest. mn. doſezhi ǀ de bi ureden bil v'Nebeſsijh mest. mn. vshivat do vekomo leto Nebesko lepoto ǀ kateri sheli tebe do vekoma v'Nebeſih mest. mn. resveſeslit ǀ òvy Angeli Boshy imate Mario Divizo v'Nebeſsyh mest. mn. pred vaſhimij ozhmy ǀ pruti timu kar ſe v' Nebesyh mest. mn. najde ǀ enu zhiſtu slatu rataio, kateru do vekoma nashe dushe bo ziralu v'Nebeſhih mest. mn. ǀ shelite nikar li ſamu na semli, temuzh tudi v' Nebeſsah mest. mn. imeti eniga suestiga pomozhnika, inu beſsednika ǀ ſe nanajde isvelizheine, ampak tam gori v' nebſſih mest. mn. V več primerih je težko ločiti med obema današnjima pomenoma, saj so se nebesa v predstavnem svetu 17. stol. vsaj delno še enačila z nebom; → nebo.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

neštrga [nẹ̑štrga] samostalnik ženskega spola

stol za nošenje pomembnih oseb; nosilnica

PRIMERJAJ: nosilnice, ženfta

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

nizek prid., F11, demiſsus, -a, -um, doli ſpuṡzhen, niṡku poſtavlen, niṡek, pohleven; exscensus, -us, enu niṡku hojenie; improcerus, -a, -um, kratek, nedolg, niṡek; myraca, -ae, reſſa, ali enu niṡku ſhibovje v'laṡhki deṡheli; pandatio, tú niṡku perpogibanîe, perpognenîe, perpogÿbik; ribes, tú ardezhe laṡhku groṡdyzhe na vertih, na niṡkim drevzi; subsellium, -lÿ, en niṡki ſtol; summiſsus, -a, -um, niṡik; virgultum, -ti, garmovje, inu niṡka driveſſa
  1. nižeši , inferior, tá ſpudni, niṡiſhi
  1. najnižeši , infimus, -a, -um, ta nar niṡhiſhi

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

nósən 2., -sna, adj. 1) tragbar, Cig.; nosni stol, der Tragestuhl, die Sänfte, Vod. (Izb. sp.); — nosna obleka, ein Kleid, das sich tragen lässt, Let.; — 2) Trage-, Cig.; nǫ̑sni konj, das Tragpferd, nosne živali, Tragethiere, DZ.; — 3) schwanger, Cig., Štrek., Svet. (Rok.); — 4) nosna kokoš, eine Eier legende Henne, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

obrẹzíłən, -łna, adj. zum Beschneiden gehörig: obrezȋłni stol, eine Bank mit einer Klemme, um das Holz fest zu halten, das man beschneidet, die Schnitzbank, Gor.; — obrezilna spona, die Beschneidepresse der Buchbinder, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

obrǫ̑čən, -čna, adj. Reif-; obročni les, das Reifholz, Cig.; o. stol, die Reifschnitzbank, C.; obročno krilo, der Reifrock, V.-Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

odgovor1 m, F8, apologia, en isgovor, ali odgovor, piſmu te brambe, ali ẛagovarjenîa ẛuper krive toshbè; oraculum, -li, Boṡhji ſvit, odgovor, ali ṡkaṡanîe nîegove vole, enu zhudu zhes vſe zhudu; placitum Principis, eniga Firṡhta odguvor, ali porozhenîe; propitiatorium, je bila ta tabla s'imenam oraculum (: tú je Boṡhji odguvor :)nad tó ṡlato ṡhkrinîo poſtavlena: Tron te gnade, ali ſtol te gnade. Exod:25.v.17; relatio, perpovédanîe, naprei perneſſenîe, naṡai odguvor; rescribere, odpiſſati, na piſmu odgovor dati; rescriptum, -ti, en s'piſmam odguvor, odpiſſanîe, odpiṡ; responsio, responsum, odguvor

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

odnésti, -nésem, vb. pf. 1) weg-, forttragen; z mize odnesti posodo; davontragen: skrivaj o. kaj; — veter, voda kaj odnese; spanje o., den Schlaf benehmen, Cig.; upanje o., die Hoffnung benehmen, Z.; pete o., durch die Flucht entkommen, entwischen; celo kožo o., mit heiler Haut davonkommen, Cig.; srečno jo o., glücklich davonkommen, Cig., Jan.; — hebend wegrücken: o. voz, o. zadnjo premo; — 2) = zaleči: skrinja odnese za stol, die Truhe ersetzt einen Stuhl, Notr.; to veliko odnese, das macht einen großen Unterschied, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

odvẹ̑tnica, f. die Fürsprecherin, C., rokopis 15. stol.-Mik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

okrogel prid., F46, cibilla, okrogla miẛa; discus, ṡkléda, tudi ena kamenata okrugla ṡhkrivzhiza k'luzhanîu; globosus, -a, -um, okrogil; hemicyclus, -cli, en okrogli ſtol, na polovizo zirkelna ſturjen; imbricatus, -a, -um, na polovizo okrogel; pelta, -ae, polovizo eniga okrogliga ṡhzyta, ali tarzhe; rotundare, okroṡhiti, ali okroglu délati, okroglu ſturiti; rotundus, -a, -um, okrogil

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

omrzíti, -ím, vb. pf. 1) kalt machen, Z.; gleichgiltig machen: o. duh in srce, SlN.; — 2) verhasst oder missfällig machen, Mur., Jan.; še pravo bogaboječnost ljudem omrzijo take žlabudre, Ravn.; o. se, sich verächtlich machen, C.; ogrditi in omrziti se proti Bogu, rokopis iz 15. stol.-Let.; — omrzilo se mi je kaj, ich bekam Ekel vor etwas, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Onesimus m osebno lastno ime Onezim: Oneſimus im. ed. je bil Hlapz, inu vener je isvelizhen (I/2, 184) Onezím, ubežni suženj in škof (1. stol.)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Onkelus m osebno lastno ime Onkel: Ali kakor ſo shlishale de ſe ima en Malik ſturiti pravi Onkelus im. ed. Ónkel (6. stol.), prevajalec Pentatevha v aramejščino

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Onofrius -a m osebno lastno ime Onufrij: Onoffrius im. ed. nuzh, inu dan ſe gaishla ǀ Pojdi sdaj ſim ti Paulus, Anton, Hilarion, Onophrius im. ed., Pachomius ǀ ter je Onoffriusa tož. ed. uprashal Sv. Onúfrij (4. stol.), menih

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Orgelitanus m osebno lastno ime S. Iuſtinus Orgelitanus odgovorij (I/2, 167) Ni znano, kdo je mišljen. Malo verjetno je mišljen sv. Justín Strasbourški (4. stol.) – prilastek nekoliko spominja na srlat. pridevnik Argentinensis ‛strasbourški’. Nomenclator autorum omnium iz leta 1595 omenja nekega orgelitanskega (?) škofa Justa kot Justi Episcopi Explanatio in Cantica Canticor.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

osem štev., F14, beſsalis, oſſem komulzeu dolgúſt; didorus, -a, -um, dvei dlani, ali oſſem perſtou dolg; duella, oſſem ṡhkrupelnu; octipes, s'oſmeimi nogami; octo, oſſem; octojuges, nyh oſſem ene druṡhbè, ali tovaruṡhtva ṡkupai perſeṡhenih, inu ṡveṡanih; octonarius, -a, -um, kar je od oſſem; octonis annis pariunt caprae, oſſem leit koṡè rodè; octophorum, -ri, ene pare, ali ṡhenfta, ena kozhia, ali ſtól, kateru nyh oſſem noſſi; octoplus, -a, -um, v'oſſem giby; octuplicatus, -a, -um, oſſem deilu pogmèran, ali oſſemkrat vezh; VIII. oſsem. octo. 8; usura beſsalis, kadar ſe da 8. od 100

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

oslov -a prid. oslov: ena oſlova im. ed. ž glaua sto kron je koshtala ǀ oslove rod. ed. ž nature bodite v' tem, de on dvakrat na led ſe nepuſtj spellat ǀ Sampſon je pyl vodo, de ſi lih is ene oſlove rod. ed. ž zheluſti je tekla ǀ yh bò dobru otèpel, inu na ta oſslovi tož. ed. m dol. stol poſsadil ǀ ena Zuperniza je bila tiga Gospuda v' oslovo tož. ed. ž podobo preobernila ǀ s' eno oslovo or. ed. ž zheluſtio ǀ venem boiu taushent Phjlisterju s'eno oſlovo or. ed. ž zhelustio je bil pobil ǀ poſtela ſo bily te oslove im. mn. ž Iasli ǀ Kadar je hotel vene oslove tož. mn. ž jaſli poloshen biti ǀ Chriſtus pak je poloshen v' oſlove tož. mn. ž jaſli ǀ venih oſslovih mest. mn. jaſselzah ſtisnena leshy → osel

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

otepsti -pem dov. natepsti: sapovej Rihtnem Hlapzom S. Vida slezhi, inu dobru s' shibamy otepſti nedol. ǀ S. Duh opomina te Stariſhi, de nemajo ſvoje otroke zertlati, ampak v'ſtrahu yh dershati, inu kadar je treba tudi yh sfariti, inu otepsti nedol. ǀ tvoje otroke, dokler te n' hozheo bugat, tajſte kregash, suarish, inu otepesh 2. ed. ǀ popade eno palzo, inu ga dobru otepe 3. ed., inu omlati ǀ tedaj kakor en vſmilen Ozha nas otepi vel. 2. ed., kadar ſmò uredni ǀ ozha ga je bil s' palzo dobru otepil del. ed. m po nedolshnem ǀ zhe pak bodò shleht piſsali de yh bò dobru otèpel del. ed. m, inu na ta oſslovi stol poſsadil

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

otrǫ́ški, adj. Kinder-, Mur., Cig., Jan.; otroška igra, z otroškimi rečmi se pečati, Dict.; o. stol, Cig.; otroška letca, Ravn.; — kindlich, Jan., Štrek.; otroška ljubezen, Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Pafnucius -a m osebno lastno ime Pafnucij: Sveti Appat Paffnucius im. ed. je shlishal, de v' tem meſti Alexandria ſe najde ena loterza Tais imenovana ǀ S. Paffnucius im. ed. je dellal, kakor de bi ſe bal ǀ S. Paffnucius im. ed. je jo bil potroshtal s' miloſtio Boshjo ǀ Pojdi sdaj ſim ti Paulus, Anton … Paphnutius im. ed. … kateri vſy ſte s' meſt beyshali v' puszhave ǀ videm tiga suhiga S. Franciſca, tiga iszeraniga Paphnutiusa tož. ed. Sv. Pafnúcij, lat. Paphnutius (4. stol.), opat v Egiptu; → Pafnucius

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Paradius m osebno lastno ime Parazij: Parradius pak je bil ſmalal en fironk taku kunshtnu, de Zeuxis je menil, de je naterlih ǀ je k' njemu djal Parradius im. ed. (III, 572) Parázij, gr. Παῤῥάσιος (5. stol. pr. Kr.), slikar

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

pare ž mn., F5, hexaphorum, ene pare, katere nyh ſheſt noſſi; octophorum, -ri, ene pare, ali ṡhenfta, ena kozhia, ali ſtol, kateru nyh oſſem noſſi; pheretrum, vel feretrum, -ti, pare, ali trage ṡa mertvize noſſiti; sandapila, -ae, ene pare ṡa marlizhe noſſiti; thensa, -ae, ene pare, na katerih ſe ſvetinê, inu pildi noſſio; prim. para 

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

pelagijanar -ja m pelagijanec: Kezariom Pelagianariom daj. mn. ſo pomagale Firshtine, inu shlahtne shene s'danariami (V, 66) ǀ skuſi leta vuk je saperl uſta tem Pelegianariam daj. mn. (V, 375) Pelagijánci (4.–5. stol.) so bili privrženci heretičnega meniha Pelagija.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

peršona -e ž 1. oseba: Bò una shenska Pershona im. ed. pouablena, na ohzet ǀ Pride vna perſhona im. ed. h'ſpuvidi ǀ s'kuſi pregovorjejna ene pershone rod. ed. ǀ Ta sapelaviz bo vni greshni pershoni daj. ed. spominal S. Petra ǀ veliku teshei pride eni vbogi shenski perſhoni daj. ed. ſe dobru omoshit ǀ Ti kateri h'slushbi inu Perhoni daj. ed. stu mil delezh bi rajshal ǀ prezej tezhe h'Gospojski taiſto pershono tož. ed. toshit ǀ De ludje tebe vidio, hualio, shtimaio, inu sa bogabojezho Perſhono tož. ed. dershè ǀ En ozhitin exempel imamo v'danashnim S. Evangelu na Pershoni mest. ed. S. Ioannesa karstnika ǀ de bi jetnike reshil s'lastno Pershono or. ed. ǀ my nemorimo tovarshtvu Mari Diuizi sa ſdaj dershati, inu s' pershono or. ed. ny na shlushbo ſtrezi ǀ Kadar bi taiste dvej Pershoni im. dv., Katere ſi ſo beſsedo dale ǀ Sakon duei pershoni tož. dv. sapopade ǀ v'kaj s'eni vishi ſo trij s. Pershone im. mn., inu en ſam Bug ǀ vſelej ſe je ven ſtol poſtavila de vſy ſo jo mogli lahku vidit, inu ſlasti Moshke pershone im. mn. ǀ pride veliku shenskih pershon rod. mn. s' floram pokrite ǀ je oblubo ſturil od shenskih Pershon rod. mn. ſe sdershati ǀ vasha manunga nej kakor je manunga teh Duhounih Perſhon rod. mn. ǀ ſe lepotizhish, nagoto kashesh, klafash, inu ſe okuli moshkih pershonah rod. mn. radvash ǀ nevarni ſo porodi shenskem pershonam daj. mn. ǀ ſa ſaſtavo bote vashiga isvelizhajna imeli te Try S. S. Pershone tož. mn., Boga Ozheta, Synu, inu S. Duha ǀ Ne treba drugiga hudizha de bi Moshke pershone tož. mn. motil ǀ kakor de bi naga imela pred Moshkimi Pershonami or. mn. ſtati ǀ ſe je pred moshkimi pershoni or. mn. skrivala ǀ en ſam Noes s'Sedmery Pershoni or. mn. pred tem gmain potupom je bil oſtal 2. vloga: imamo ſe nauadit nasho perſono tož. ed. katero imamo reciterat per tej Comedy ǀ ta ſvejt je ena Comedia per kateri vſakateri zhlovek ima ſvojo pershona tož. ed., kadar ura pretezke, fironk ſe potegne v peršoni osebno: David je enkrat hotu ſam v'Pershoni potegnit s'suojo vojsko zhes suoje puntarske ſaurashnike ← it. persona < lat. persōna ‛oseba’; → persona

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Perusinus m osebno lastno ime Nad katerim ſe zhudi Thadæus Perusinus im. ed., ter s'ſolsami na ozheſsah pravi (I/1, 126) Verjetno je mišljen Tadêj iz Párme, it. Taddeo da Parma, filozof in astronom (13.–14. stol.).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Piktaviensis m osebno lastno ime kakor pishe Petrus Pictavienſis im. ed. ǀ kakor ta Vuzheni Peter Pictavienſis im. ed. je ſapiſſanu puſtil (V, 339) Verjetno je mišljen Péter Dúnajski (12. stol.), učenec Gilberta iz Poitiersa, srlat. Pictavium, danes frc. Poitiers; → Piktavija.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

písati, -šem, vb. impf. 1) schreiben; lepo, grdo, slabo, drobno p., eine schöne, unschöne, schlechte, kleine Schrift haben; p. pismo, nalogo, številke; p. komu, jemandem schreiben, schriftlich mittheilen; p. po kaj, etwas verschreiben, schriftlich bestellen: p. po knjige, po blago, po deklo; — schreiben (= der Verfasser sein); kdo piše te članke? — pisano pravo, das geschriebene, positive Recht, Cig. (T.); — vorschreiben: postav se držati, katere nam piše Bog, Ravn.; ustanovila, kar jih o tem zakon piše, die diesfälligen gesetzlichen Bestimmungen, Levst. (Nauk); kar pišejo paragrafi, DZ.; — p. kaj v razhod, in Ausgabe stellen (merc.), Cig. (T.); — anrechnen: p. komu v hvalo, zaslugo, Cig. (T.); vse Bogu računati in pisati, Krelj; — kako se pišeš? wie heißest du mit dem Schreibnamen oder Zunamen? pišejo me za —, pišem se za —, mein Schreibname ist —; — 2) p. se, sich färben: črešnje se uže pišejo, Gorenja Soška dol.-Erj. (Torb.); — p. z iglo, sticken, Cig.; — pisan, bunt, buntfärbig; pisana ruta, suknja; — vse pisano je ptičev, alles ist von Vögeln bunt (um die Menge anzuzeigen), Ravn.-Mik.; pisana jajca, gefärbte Eier, Cig.; pisani stol, der Pranger, Npes.-M.; gefleckt, gestreift, gesprenkelt, Cig., Jan.; pisan gad; pisana krava, Z.; pisano gledati, mit scheelen Augen ansehen, zornige Blicke werfen; pisano gleda, kakor modras, Cig.; böse (auf jemanden): ali bo tebi pisan! Jurč.; pisana mati, die Stiefmutter, Mur., Cig., Jan., Mik., Zv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Pitakus m osebno lastno ime Pitak: Pittacus im. ed. pak je menil (I/1, 28) Pítak iz Mitiléne, gr. Πιττακός (6. stol. pr. Kr.), eden sedmih modrecov

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

pítani -a -o prid.
1. vprašan: Pítani pa od Farizeuſov, gda pride KŠ 1771, 229
2. v zvezah: pitani den sodni dan: bode ſztrasni Prevnougim lidém te dén pitani BKM 1789, 435; pitani dén je tü KOJ 1914, 130; Vſzej od Ádama notr do pitanoga dnéva bodoucſi lüdi KŠ 1754, 139; oſpotávczov, ki bodo pitanoga dnéva priſeſztyé za volo müdjenyá, vu dvojnoſzt vlekli KŠ 1771, 716; Na ſzoudbo dnéva pitanoga BKM 1789, 8; düsa Do pitana dnéva v-Bo'si rokáj bode SŠ 1796, 25; i jaſzga na pitan dén gori obüdim SM 1747, 24; Konecz hocse biti, Teda na pitani den BKM 1789, 9; Veliko diko bo meli, Ti vörni na dén pitani SŠ 1796, 16;
pitani stolec sodni stol: gda ſze pred tvoj pitani ſztolecz poſztávimo KŠ 1771, 836; ſzedécsi na pitanom ſztouczi zapovedao je KŠ 1771, 419; da ſze pred tvojim pitanim ſztouczom ne ſzkvarim KŠ 1754, 228; naj ſze pred tvojim pitanim ſztouczom ne ſzkvarim KM 1783, 38

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Plato -na m osebno lastno ime Platon: Plato im. ed. pravi: de zhlovek je ena boshja shival, Ariſtoteles pak, de je zhaſt te ſemle ǀ Kateru je ſnamine velike, inu ſuſebne lubesni pravi Plato im. ed. ǀ taushenKrat vezh dobriga ſmo prejeli, KaKor Carmeades od Chrijsippa, Kakor AEſchijues od Socrata, Kakor Ariſtoteles od Platona rod. ed. ǀ ſo Platonu daj. ed. dalli ǀ Ariſtoteles je taku mozhnu shtimal ſuojga Precepteria Platona tož. ed., de njega peld je bil na oltar postauil ǀ rajshi s'Platonam or. ed. hozhe falliti, kakor s' drugimy Vuzheniki reſnizo sadejti 1. Pláton, gr. Πλάτων (pribl. 427–347 pr. Kr.), filozof 2. Pláton Tiburtínski (11.–12. stol.), matematik in astrolog

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

poberúh, m. 1) der Sammler (zaničlj.), C.; — der Bettler, C.; — 2) der Monat September, rokopis iz 15. stol.-Let. 1879, 13.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

počet -a prid. spočet: ò prelepa maria danaſs pres madesha pozheta im. ed. ž ǀ Maria Diviza je pres madesha pozheta im. ed. ž ǀ on ſuſebno andoht je imel pruti Marij pres madesha pozheti daj. ed. ž ǀ Ta zhaſt, inu huala tebi ſami ſe ſpodobi, (ò Maria) presmadeſha pozheti daj. ed. ž ǀ kateri od Adama pridemo, smò v grehij pozheti im. mn. m ǀ vſe ſo bile v' madeshi pozhete im. mn. ž Po dogmi iz 17. stol. je bila brezmadežno spočeta tudi Kristusova mati Marija.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

po dnevi (podnevi) prisl., F7, accubitum, -ti, en ſtol, ali ſedesh ẛa ſpanîe po dnèvi; anaclinterium, ena ẛa te leine poſtila, kateri po dnèvi ſpè; diaeta, -ae, tudi en muſhouṡh, ali loupa kir ſe jej podnèvi, nikar po nozhi; diurnus, -a, -um, vſakdanî, kar ſe po dnèvi ṡgody; interdiu, zheṡ dán, po dnèvi; luscio, kateri po dnèvi vidi, ali po nozhi per luzhi ne vidi; subdiu, zhes dán, po dnèvi

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

poglavȋt, adj. 1) Haupt-, Cig. (T.); na vse poglavite praznike, Krelj; poglavita reč, Trub.; poglavito mesto, die Hauptstadt, Meg., prisega iz 17. stol.-Let.; poglaviti dedič, der Universalerbe, Dol.-Svet. (Rok.); — hauptsächlich, Cig. (T.); — 2) angesehen, vornehm, Meg.; p. mož, Dalm.; poglaviti ljudje, Dict.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

pokriti -ijem dov. 1. pokriti, prekriti, zakriti: En klabuk nemore duei glavi pokriti nedol. ǀ leta je puſtil mojo Zerku pokriti nedol. ǀ vſe njega zimre, ali kambre je bil sapovedal s'shpegli pokriti nedol. ǀ s' taiſto kosho je bil sapovedal ſtol pokriti nedol. ǀ ſapovei de ena velika fortuna ima na morij vſtati, kar prezei vſtane, ter je hotela ta zholn pokriti nedol. ǀ kar prezei en valvu perleti, inu krajla pokrje 3. ed. terdoniti ſmozhi ǀ Thamar en dan shlejzhe ſvoj trorarski gvant, ter s' enem floram oblizhe pokrje 3. ed., na fraj ceſto ſede, kir nje Taſt je imel pojti ǀ pokrije 3. ed. glavo s'shelesno kappo, ſerze s' shelesno Ioppo ǀ valluvi zholn pokryeio 3. mn., inu ludy v'veliko nevarnoſt perpravio ǀ Lushej bi en klabuk duei glavi pokril del. ed. m ǀ cell shivot te Svetnize je bil s' slatimi kameni, inu perlni pokril del. ed. m ǀ dokler nej snal plavat prezeiga je bila voda posherla, inu pokrila del. ed. ž 2. ogrniti, obleči: Pride k'tebi uni vbogi delauz, inu Antvarhar te proſsi na vupaine, de bi ſvoje nage otrozhizhe mogal pokriti nedol. ǀ Imate lepu vaſho dusho s'zhednoſti oguantat, inu nikar s'offertnimy guanti vashe truplu pokriti nedol. ǀ vidish eniga naſiga od mrasa smersliga, inu ga nepokrijesh +2. ed. s'taistim ſtarim guantam, kateriga moli jedò ǀ hitru ſvoj plajsh resreshè, inu tiga nagiga pokrje 3. ed. ǀ G: Bug jo oguanta, inu pokrje 3. ed. s'enem plajsham, kateri je ſvejtleshi kakor tu rumenu ſonze ǀ en gard zhern shivot s'lepem slatem shtukam pokriejo 3. mn. ǀ polovizo ſvojga plajsha je bil odresal inu tiga naſiga petlerja je bil pokril del. ed. m ǀ radi bi vboſim podelili, lazhne naſſitili, nage pokrili del. mn. m pokriti se 1. pokriti se: Sazhne ardezhe slate s' obedvema rokama grabit, ter s' taiſtimi napolni ſvoje velike, inu shroke shkornize, potle v' nedra naſuie, arshate natlazhi, v' klabuk poſtavi, inu ſe pokrie 3. ed. 2. ogrniti se, obleči se: s' tem trorarskim gvantam te temme ſe je bil pokril del. ed. m ǀ Syn Boshi bo s' zhlovesko naturo ſe pokril del. ed. m ǀ s' tem gvantam pepelnaſte farbe ſe bò pokrila del. ed. ž

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Polio m osebno lastno ime Polio: piſhe Trebellius Pollio im. ed. od Ceſaria Marius imenuaniga (I/2, 112) Pólio Trebélij, lat. Polio Trebellius (3. stol.), rimski biograf

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

položiti -im dov. 1. položiti: eno mehko poſtelo perpravit, inu njega s'taiſto lubo noter poloshit nedol. ǀ G. Bug sapovei en flaishtar is fih ſturiti, inu na rano poloshiti nedol. ǀ Ona gre tiakaj ter s' veliko andohtio tu S. Truplu na kulla poloshi 3. ed. ǀ supet ga slejzhe, inu v'skrinio poloshj 3. ed. ǀ trudna damu pride, otroka k' ſebi poloshy 3. ed. ǀ Aku nam hozhe dati shazh ſuoje S. gnade ga poloshij 3. ed. na miso nashiga serza ǀ pred nym pokleknejo, inu njeh krone pred njegove noge poloshe 3. mn. ǀ otrozhizhe v' poſtelo poloshè 3. mn. ǀ Moja Hzhy s' ſmertjo rinja, pridi, inu poloshi vel. 2. ed. tvojo roko na njo ǀ Polubimo tedaj Jeſuſika, na naſhe ſerze pololshimoga vel. 1. mn.+ ǀ ſvoje Krajleve krone ſo bili poloshili del. mn. m pred Stol tiga Jagneta 2. posaditi: ga je vsdignil, inu na ſvojo shivino, poloshil del. ed. m položiti se leči: Chriſtus ſe ſnaime is krisha, ter ſe poloshi 3. ed. na tiga bolnika ǀ ſe poloshj 3. ed. napostilo, rekozh vſej bom na moj poſteli vumerl ǀ En vezher pak je bil mozhnu trudin, ſe poloshj 3. ed. na ſvojo poſtelo ǀ on ſe je bil na gorezhe vogle poloshil del. ed. m ǀ ſam od ſebe ſe je poloshil del. ed. m na krish, inu ſvoje Svete roke perglihal na majſtu, kir ſo imele perbite biti ǀ nej hotel umrejti na poſteli, ampak je bil puſtil pepel potroſſit ter gori ſe je polushil del. ed. m ǀ kateri bodo natla ſe poloshili del. mn. m doli položiti pustiti: mi tudi imamo doli poloshit nedol. vſe druge poſvejtne misli, inu skerbi naprej položiti ponuditi, postreči: poſodi ty meni try hlebe: Sakaj moj priatel je k' meni prishal is ceſte, inu nemam kaj njemu naprej poloshiti nedol. ǀ sapovei pet jezhmenavih kruhou, inu duei ribi taiſtimu folku naprei poloshit nedol. ǀ tajſtiga Capuna pezheniga vam naprej poloshim 1. ed. Zveza naprej položiti je kalk po nem. vorlegen ‛položiti pred, postreči’.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

pomíkati, -mȋkam, -čem, vb. impf. ad pomekniti; rücken, allmählich weiterrücken; stol zmerom bliže p., den Stuhl immer näher rücken; na višje stopinje p., befördern, Cig.; p. se, allmählich weiterrücken (intr.); na goro se p. (o solncu), Jan.; naprej, nazaj se p.; dan se pomiče, der Tag wird länger, Z.; pot se nam dobro pomiče, = wir kommen schnell weiter, Z.; — p. se, = potepati se, herumstreichen, C.; — p. se, mit einander streiten: dolgo sva se pomikala, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

posadíti, -ím, vb. pf. 1) sitzen machen, setzen; otroka na stol, goste za mizo p.; na konja p. koga, jemanden aufs Pferd heben; konj je jezdeca posadil, das Pferd hat den Reiter abgeworfen, Cig.; p. koga v ječo, jemanden gefänglich einziehen, Cig., Jan.; p. na led, = in den Sack schieben, Mur.; betrügen, Cig.; p. na koprive, trnje = misslaunig machen, Z.; — p. se kam, irgendwo seinen Sitz nehmen; p. se na mehki sedež, Jurč.; — 2) pflanzen: p. mlada drevesca, rože; — 3) p. se, abrutschen, einstürzen, Polj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

posaditi -im dov. posaditi, tj. narediti, da sede: Boga pod noge poſtavi, hudizha pak na glauo poſadj 3. ed. ǀ poſſadè 3. mn. njeh firshta Luciferia ǀ poſſadite vel. 2. mn. ga na mojga ner lepshiga kojna, ter kronajte ga s' mojo krajlevo krono ǀ yh bò dobru otèpel, inu na ta oſslovi stol poſsadil del. ed. m ǀ tiga od resbojnikou raneniga zhloveka je bil na ſvojo shivino poſſadil del. ed. m, v' hoshtario perpelal, inu sa njega Arzatom, inu Bertu plazhal ǀ David je bil ſvoiga Synu Salamona sa Iſraelshiga Krajla isvolil, inu na ſvoi Krajlevi Stol poſadil del. ed. m ǀ Rimlani pak ſo takorshne poſſadili del. mn. m veno lepo poslazheno kozhio

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

poslonjàt, -áta, adj. p. stol, ein Lehnstuhl, ogr.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

postaviti -im dov. 1. postaviti, posaditi, položiti: hozhe capuna na miso poſtavit nedol. ǀ Rajshi ſe hozhem puſtiti sadavit, kakor v' jezho poſtavit nedol. ǀ kateriga ſó hoteli sa Generala zheſs cello vojsko poſtavit nedol. ǀ raishi je hotel ſvoj leben v' nevarnoſt poſtavit nedol. ǀ je bil ta hudobni krail Ieroboam sapovedal postavit nedol. dua Malika ǀ pepel na rano poſtaviti nedol. ǀ vſe njega vupajne v'G: Boga poſtauit nedol. ǀ Vſe ſvoie miſſlj, inu vpajne v'danar; inu v' blagu poſtovit nedol. je velik greh ǀ poſtavem 1. ed. na miſo eniga tauſtiga petelina v' raishi kuhaniga ǀ Jeſt tebe poſtavim 1. ed. ſa Variha zhes Joba ǀ pred ozhy poſtavim 1. ed. Davida, kateri je vſe ſtani skuſil ǀ sdai Mojſſeſa poſtavish 2. ed. sa Boga krajla Faraona ǀ ti tuoje vſe upajne v'Arzate. v arznije postavish 2. ed. ǀ slate perstene mu na roko poſtavi 3. ed. ǀ postavi 3. ed. urat v'iarm tiga Satana ǀ sheleſno kappo na glavo poſtaui 3. ed., inu szhit v'roko uſame ǀ zhe poprej shkoff Svete Koshizhe tih S.S. Marternikou v' Altar nepoſtavi +3. ed. ǀ te koſſe naſolè, ven shkaff yh poſtavita 3. dv. ǀ Kadar dergdi nasho pumozh ijszhemo, inu vpajne poſtavimo 1. mn. ǀ aku vy eno lepo suknio nepoſtavite +2. mn. veno madeshano skrinio ǀ tiga na meſtni Syde poſtavio 3. mn. ǀ ſvoj leben v' nevarnoſt poſtavio 3. mn. ǀ ozheta, inu mater v'semlo poſtavio 3. mn. ǀ nijh vupajne v'molitvu postavio 3. mn. ǀ Boshyo Martro v'roke mu postavio 3. mn. ǀ na Luciferiou Tron ga poſtavjo 3. mn. ǀ tiga bolniga popadeio, ſadavio, inu na oſsla poſtauio 3. mn. ǀ taiſti karsheniki, kateri nepoſtavio +3. mn. nyh vpaine v' blagú, inu v' danarie, ampak v' G. Bogá ǀ Poſtavi vel. 2. ed. ali deni tvoi kruh na te tekozhe vode ǀ Ne poſtavite vel. 2. mn. Nem. Nem. v' lete poſvejtne rezhy vashe isvelizhajne ǀ taiste s. Rane kushuite, v'taiste vſe vashe vupajne postavite vel. 2. mn. ǀ Adam G: Bogu ſe je bil v'punt poſtavil del. ed. m ǀ Adama je bil poſtavil del. ed. m sa Gospuda, inu krajla zhes vſe ſtuary ǀ vſe kar je imel, k'ſadnimu ſvojo sheno je bil gori na jegro poſtavil del. ed. m ǀ Papesh Benedictus je bil njega sa Cardinala poſtavil del. ed. m ǀ na ſrèd plaza je bil postavil del. ed. m eno lepo mjso ǀ na mejſti te krivize je bil poſtauil del. ed. m to pravizo ǀ njega peld je bil na oltar postauil del. ed. m ǀ vſe vpajne ſvoje je bil v'denar poſtovil del. ed. m, inu na dusho pòsabil ǀ kadar v' tvojo miloſt vſe moje upajne bi nepoſtavil +del. ed. m ǀ taku je shpegle na ozheſsa poſtavila del. ed. ž ǀ kadar enu meſtu ſe je v' punt poſtavilu del. ed. s ǀ IudausKa Gospoda ſo ga bily sa Capitana poſtavili del. mn. m ǀ vſe nijh vpajnie so k'Christuſu postavili del. mn. m ǀ takorshno ſtrupeno kazho ſmò ſi v'nederie poſtauili del. mn. m ǀ vſe slatu bi bile skrile, inu super bi ſe bile postavile del. mn. ž ǀ na leta pak ſò bile poſtavile del. mn. ž ta Sveti Vblat 2. napisati, navesti: jest veliku S: piſsma, inu vuka S: Vuzheniku po latinsku postavem 1. ed. ǀ ſam ſebe sa exempel ſim bil poſtavil del. ed. m 3. reči: Poſtavimo 1. mn. de je en ſerzhan vojshak, ali kej bo nashal tukushnu oroshje, is katerom ſe bo mogal branit pred Boshyo ſtrelo ǀ Postavimo 1. mn. de ima en mozhan grad na shivi skali ſisidan postaviti se 1. postaviti se: gre inu popoti ſe v'eno ſenizo poſtavi 3. ed. ǀ on ſe pred njega postavi 3. ed. inu te shlake prejemle ǀ my njemu ſe v'punt poſtavimo 1. mn. ǀ vſelej ſe je ven ſtol poſtavila del. ed. ž de vſy ſo jo mogli lahku vidit 2. podati se: ona prezej na raisho ſe poſtavi 3. ed. ǀ Creſcentio na morje ſe poſtavi 3. ed., inu v' Lashko deſhelo ſe perpele ǀ vſe perloshnoſti yszheio, inu v'teshke nevarnoſti ſe poſtavio 3. mn. ǀ sholnerij hitru na pot ſe postavio 3. mn. ǀ letij hitru na rajsho ſe portavio 3. mn. ǀ nikar taku nenaglu ne poſtavite vel. 2. mn. ſe na morie, de ſe nebote grevali ǀ nevarnoſt, v' katero s'prizhe lete perloshnoſti ſe je poſtavil del. ed. m ǀ na naglim ſe je bil na raisho poſtavil del. ed. m ǀ s. Augustinus ſe je bil enkrat postavil del. ed. m premiſhluati to skriunust s. Troijce ǀ na tako dalno, hudo, nevarno pot ſe ſta poſtavila del. dv. m ǀ na ta hudi pot ſe bila postavila del. ed. ž, inu greshnu je shivela ǀ na dalno nevarno rajsho ſe poſtavili del. mn. m ime postaviti imenovati: Visir shena, inu Hzhi ta ſveti karsht prajmeio, inu Hzheri ime Anna poſtavio 3. mn. ǀ S. Clari pak sam G. Bug je letu lepu ime poſtavil del. ed. m, namrezh sfetloba naprej postaviti 1. pokazati, predstaviti: urshoh te nehvaleshnosti nam naprej poſtavi 3. ed. s. Petrus Chryſologus ǀ S. Piſſmu per Danielu Preroku nam naprei poſtavi 3. ed. ene zhudne ſajne, katire je imel Krajl Nabukadonoſor ǀ de ſi lih v' molitvi njemu nasho potrebo naprei nepoſtavimo +1. mn. ǀ mu grob naprej poſtavio 3. mn., de bi ſe nepreuſel sa volo te Ceſarske oblaſti ǀ Je terbei ſe slep ſturiti h' temu, kar nam ſvejt, meſſu, inu hudizh naprei poſtavio 3. mn. ǀ ſe nespovedò, kakor ſo dolshni, temuzh taku naprei greh poſtavio 3. mn. de Spovednik ga nesaſtopi popolnama ǀ poſtavite naprei vel. 2. mn. to gorezho resnizo ǀ Kadar je hotel Pilatus Chriſtuſa reshit od ſmerti, je bil Iudom naprej poſtavil del. ed. m Chriſtuſa, inu Barabba 2. ponuditi, postreči: Hishnim Gospodiniam naprej poſtavem 1. ed. eno debelo kokush ǀ shleht rihte je bil taiſtem naprej poſtavil del. ed. m 3. postaviti za zgled: tem Sakonskim sa en Exempel naprej poſtavem 1. ed. Henoha ǀ Cerku nam naprej poſtovi 3. ed. vſe Svetnike 4. predpisati: tebi naprej poſtavi 3. ed., de ti imash lubit tvoiga ſourashnika ǀ Kadar ohernia meni naprei poſtavi 3. ed., de bi imel mojmu podvershenimu folku nepravizhne novize naloshit 5. postaviti pred: ſakai ie Moyſeſa Aaronu naprei poſtavil del. ed. m ven postaviti postaviti na ogled: kadar kuli ta S. S. Sacrament ſe vun poſtavi 3. ed., ali pak okuli s' proceſſio noſſi zoper se postaviti zoperstaviti se: sakaj n' hozhte vashijm hudim shelom ſe super postavit nedol. ǀ Bogu ſe ſuper poſtavish 2. ed. ǀ G: Bogu super ſe postavish 2. ed. ǀ s'kushnauam tiga Satana ſe ſuper postovish 2. ed. ǀ zhlovek pak Bogu ſe ſuper poſtavi 3. ed. ǀ ſamuzh ſe nijm ſuper poſtavjo 3. mn. ǀ hudizhu, ſvejtu, inu meſſu ſe je bila super poſtavila del. ed. ž ǀ vſe kar je ſtvarjeniga bo njemu super ſe poſtavilu del. ed. s ǀ Vviclefus, inu drugi NèoverniKi ſe ſo bilij super poſtaſtavili del. mn. m Zveze naprej postaviti, ven postaviti in zoper se postaviti so kalki po nem. vorstellen, vorsetzen, ausstellen oz. sich widersetzen.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

poštèn, -šténa, adj. 1) geehrt: svetniki in pošteni ljudje, Dalm.; župan poštenega mesta Ljubljane, prisega iz 17. stol.; — 2) ehrsam, Ehren-, bieder, rechtschaffen; pošteno dekle; p. mož, ein Ehrenmann; poštena beseda, ein Ehrenwort; pošten smeh je več vreden kakor dva joka, Zv.; ehrlich, redlich, honett; pošteno si zaslužiti kaj; poštene cene; — ordentlich; nima poštene pijače, poštene sobe; gehörig; pošteno koga nabiti, ošteti; — tudi: póšten, -šténa.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

potrében tudi potréiben tudi potréjben -bna -o prid.
1. potreben, brez katerega ni mogoče opravljati določenega dela, dejavnosti: Szükséges, potrêben -a, -o AIN 1876, 34; plük k-orányi je neogiblivo potrejben KOJ 1833, III; Potrejben je i vleti [ogenj] BJ 1886, 8; da sze potrejbna skér more szpraviti KOJ 1833, V; odeteu potrebno dáva TF 1715, 21; potreibno vreime TF 1715, 29; Teili i Düssi daie hráno vpotreibno vreime SM 1747, 87; Ti nyim dávas hráno vu potreibnom vreimeni TF 1715, 47; Ti nyim dávas hráno vu potreibnom vreimeni ABC 1725, A6a; Csi kai oblübi zmiloſcse, dá vpotreibnom vreimeni SM 1747, 75; Ki vpotrejbnom vrejmeni dávas hráno KŠ 1754, 267; zdobrim delom naprej ſztáti, gde ſzo potrejbni KŠ 1771, 661; ſzeje vecs nikelko potreibni redov priverglo TF 1715, 9
2. brez katerega kaj ne more biti, obstajati: Táksi Pop je potrejben bio, Kije za náſz doſzta trpo BKM 1789, 65; námje potreibna verna ſzlüsba TF 1715, 7; Potrejbna je vöra vſzákom csloveki KMK 1780, 5; vám je potrejbno bilo naj prvle gúcsati rejcs Bo'zo KŠ 1771, 384; Ka je potrejbno vſzákomi csloveki KMK 1780, 5; tákse obcsinszko potrejbno delo KOJ 1833, III; i na zadoblenyé potrejbne meni miloscse KM 1783, 4; Terplenye je pa vám potreibno SM 1747, 27; Ponizte ſze, naj váſz vpotrejbnom vrejmeni zviſzi KŠ 1771, 713; Zezávaj me vpotrejbnom vrejmeni BKM 1789, 244; Szvejt? Csi ga bole lübimo, liki je potrejbno KŠ 1754, 12
potréjbnejši -a -e potrebnejši: tak jo i mi za veliko i od vſzega za naj bole potrejbnejſo preſtimajmo KŠ 1771, 849
nájpotrébnejši tudi nájpotréjbnejši -a -e najpotrebnejši: Stere kotrige tejla ſze vidijo naj nemocsnejſe biti, naj potrebnejſe ſzo KŠ 1771, 515; Nájpotrebnejše zklôžje so postela, škrinja, stol ino stolci BJ 1886, 7; ete mále ino nai potrebneiſſe kniſicze, velika je ſzükesina TF 1715, 8
potréibni tudi potréjbni -a -o sam. potrebni: naj dela, da má kaj ponuditi tomi potrejbnomi KŠ 1771, 582; Od toga ednoga potrejbnoga KŠ 1771, 201; Vſza ona koteraſzo potreibna TF 1715, 29

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

povélje, n. der Befehl, die Weisung, die Ordre; povelje in glas arhangela, Schönl.; brez povelja, rok. iz 17. stol.-Let.; zlatopečatno p., die goldene Bulle, Cig.; plačilno p., das Zahlungsmandat, DZ.; — das Commando, Cig.; stotnik, v čigar povelju so hlapci bili, Ravn.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

povikšan -a prid. povišan: kateri nar vezh ſe je ponishal, danaſs je zhes vse povikshan im. ed. m ǀ taiſta je uredna povikshena im. ed. ž biti ǀ nemore beſſede srezhi, videozh Ozheta tulikajn ponishaniga, inu ſebe pòviksheniga tož. ed. m ži. ǀ pohleuni bodò povikshani im. mn. m, inu ty preuſetni ponishani ǀ Lety ſo bily povikshani im. mn. m na ta ner vishishi ſtol S. Petra Nastalo iz → povišan pod vplivom primernika → vekši.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

povzdignjen -a prid. povzdignjen, dvignjen: S. Ioannes je bil v'duhu polsdignen im. ed. m v'Nebu ǀ S: Paulus, kateri je bil v'Nebu pousdignen im. ed. m ǀ tu je bil samerkal S. Ioannes, Kadar je bil v'Duhu posdignen im. ed. m pred ta ſtol Rihtarja Nebeshkiga ǀ je bil v' Nebu posdignen im. ed. m ǀ Sveta Clara bò v' Nebeſſe polsdignena im. ed. ž ǀ s'dusho, inu telleſsom je imela v'Nebu zhaſtitu polsdignenam im. ed. ž biti ǀ ti O Krajliza Nebeſhka, Katera sdaj taku viſsoku ſi poſsdignena im. ed. ž ǀ skuſi gnadi boshio ſo polsdigneni im. mn. m na ta viſoki ſtol boshi ǀ vashe dushe, kakor Elias bodo v' nebeſſa polsdignene im. mn. ž

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

práščati, -ím, vb. impf. prasseln, knistern, krachen, Mur.; grom, drevje prašči, (praši) Danj. (Posv. p.); stol prašči, der Stuhl kracht, Mur.; kosti nam prašče, kajk.-Valj. (Rad); — otrok prašči = otrok se dere, kriči, Vas Krn-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

prȃvda, f. 1) die Satzung, das Gesetz, ogr.-Valj. (Rad); v pravdah učen, Meg., Dalm.; cesarske pravde in postave, Dalm.; po mojih pravdah prav hodi, Dalm.; po rimski postavi, pravdi ali zakonu soditi, Krelj; naučim se pravd tvoje pravice, Trub.; — das Recht, Trub., Dalm., Kast.; — stara p., das alte Recht, Jarn.; deželska p., das Civilrecht, Dict.; vse mine, a pravda ostane, Dol.; po pravdi = po pravici, rokopis iz 15. stol.-Let.; — 2) das Gericht: na pravdi sedeti, zu Gericht sitzen, Dalm.; nato so ga peljali pred ves svet ali pravdo, Krelj; bes. das Berggericht (in Sachen des Weinbaues), V.-Cig.; — možje so šli v pravdo (= v sejo občinskega starejšinstva), Staro Sedlo-Erj. (Torb.); — 3) die Rechtsstreitigkeit, der Process; pravdo začeti, dobiti, izgubiti; pravdo imeti s kom; einen Process führen; p. teče, der Process ist im Gange; po pravdi, im Wege Rechtens; pravdo naprej pognati, den Rechtsweg verfolgen, Cig.; o tem se suče p., das ist der Gegenstand des Streitens, DZ.; iz pravde dejan, außer Verfolgung gesetzt, DZ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

prȃvdən, -dna, adj. 1) den Process betreffend, Process-; pravdni dan imeti, die Tagsatzung abhalten, Cig.; pravdni spis, die Processschrift, Cig. (T.); pravdno pot nastopiti, den Rechtsweg betreten, Cig.; — 2) Gerichts-: "pravdeni" stol, dan, Krelj; ("pravdani" stol, Trub.); "pravdena" hiša, Krelj, ogr.-C.; — 3) rechtmäßig, rechtlich, ogr.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

pravdnistol gl. pravden, stol ♦ P: 1 (TT 1557)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

prazen -zna prid. 1. prazen: druſiga nebò oſtalu na nyh posledno uro, ampak ena prasna im. ed. ž, inu nenuzna huala ǀ taiſta dusha bò nepolnila en praſen tož. ed. m ſtol v' Nebeſſyh ǀ terbej ta lazhni, inu prasni tož. ed. m dol. shelodizh naſitit, inu napolnit ǀ nijh prasni im. mn. m stoli bodo skorai nepolneni ǀ une preproste Divize, katere ſo prasne tož. mn. ž lampe imele ǀ na naglam s' prasnimi or. mn. rokami ſe je mogla prozh pobrati 2. nezaseden: Kadar ena fara, ali Capellania bogata je prasna im. ed. ž ſtu Mashniku taisto doſezhi ſepofliſsaio

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

preklet -a prid. preklet: leta je preklet im. ed. m od Nebeſſ, inu semle ǀ de bi napolnil tajſti ſtol is kateriga ta prekleti im. ed. m dol. Judesh je bil padil ǀ Prekleta im. ed. ž je bila Iezabela, ter pſy ſo jo bily reſtargali ǀ do vekoma bom fardamana, precleta im. ed. ž, inu neſrezhena jeſt ǀ Oh preleta im. ed. ž. doshrejsna riba ǀ pojdi tedaj ti prekletu im. ed. s truplu s'mano pred tiga Pravizhniga Rihterja ǀ Oh precletu im. ed. s taku molzhajnie ǀ katiri dershè vuk tiga pananiga Luter Martina, inu tiga prekletiga rod. ed. m Calvina ǀ sa volo te preklete rod. ed. ž faratarje ǀ oni preproſti ſò tvoj prekleti tož. ed. m dol. ſvit gor vſeli ǀ ſapuſtim moio prekleto tož. ed. ž dusho vſijm hudizhom ǀ vſe skusi taisto njegovo precleto tož. ed. ž peiſsem poje ǀ drugu jutru ta shegnana ſemla tu prekletu tož. ed. s truplu vun vershe ǀ ſa kateri greh bi nebily nikuli vejdli inu ſnali, kadar takorshni prekleti im. mn. m ludje, bi yh nebily vuzhili ǀ Inu cilu ſo bile preklete im. mn. ž te nerodovitne ǀ de namrezh te duſhe katere ſo nerodovitne, katere nemaio ſad dobriga S. djania de od G. Boga bodo preclete im. mn. ž ǀ prekleta im. mn. s vſta, de ſe ſmejſte podſtopit rezhi, de Chriſtus je en pregreshni zhlovik ǀ Ah kulikajn takorshnih prekletih rod. mn. Salamander ſe najde ǀ satorai vtopi v' morij teh ſolſs, inu grevinge te preklete tož. mn. m grehe

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

prerokovanje s, F8, augurium, na tyze merkanîe, isgledanîe, prerokuanîe; coscinomantia, prerokovanîe gledajózh ṡkuṡi reſhetu; effata, -orum, prerokovanîa; necromantia, -ae, prerokovanîe is ṡarotenih mertvih, ali od ſmerti obudenih; oraculum, -li, ſtol te gnade, prerokovanîe; praedictio, praedictum, poprei povédanîe, prerokovanîe, pohvalenîe; prophetia, -ae, prerokovanîe; vaticinium, -ÿ, vaticinatio, prerokovanîe

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

presadíti, -ím, vb. pf. 1) einen anderen Sitz einnehmen machen; otroka p. na drug stol; — 2) umpflanzen, übersetzen; drevesca na vrt, kapusne sajenice na zelnik p.; — 3) p. se, verderben: vino se presadi, če ga predolgo ne pretočiš, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

pretę́žati, -tę̑žam, vb. pf. 1) zu sehr beladen, Cig., M.; nikogar pretežati in nikomur naprej pomagati, rok. iz 15. stol.; — 2) lästig werden; Bog je takovo dobro, koje nikdar ne preteža, kajk.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

prevzeten -tna prid. prevzeten, ohol: Preuſeten im. ed. m je bil kakor Lucifer ǀ gdu je leta tulikain preuseten im. ed. m zholvik ǀ po hishi kakor en preuſetin im. ed. m Pau ſe obrazha ǀ Gdu bò taku nepametenc, inu preusetin im. ed. m, da on bò mislil, inu shelel ſe polsdignit do ſamiga Trona ǀ Pogledaj gori ti preuſetni im. ed. m dol. Herodesh ǀ Ti, ti ſi en Faraon preusetni im. ed. m dol. ǀ Ta tiza Pavu je ſilnu offerna, inu preuſetna im. ed. ž ǀ Kej je tvoje preuſetnu im. ed. s, inu grosovitnu napreivſetje ǀ ſim ſe ponishal pred Bugam, inu is preuſetniga rod. ed. m bogaboyezh ratal ǀ je bil is prauſetniga rod. ed. m pohleun, is nezhiſtiga brumen, is neverniga veren ratal ǀ Srezhna Maria, kir nej po ſtopinah te ſapelane, inu preuſetne rod. ed. ž Eue hodila ǀ sa volo njega neusmileniga, inu preusetniga rod. ed. s serza ǀ je tudi svetoval S. Ioannes vnimu preuſetnimu daj. ed. m ǀ Jeſt nemorem vezh ſanashat temu hudobnimu, inu preusetnimu daj. ed. m Maobiterskimu krajlu ǀ sa to preusetno or. ed. ž krajlizo Vaſti, je bila ena pohleuna Eſther na leta krajlevi ſtol poſtaulena ǀ ſò nevoshlivi, kakor Cain; preusetni im. mn. m kakor Faraon ǀ de nemaio biti preuſetni im. mn. m, inu offertni ǀ od teh preuſetnih rod. mn. ludy ǀ Vezhkrat ſmo tem bogatem djali … Preuſetnom daj. mn. pak ǀ te jeſne ſardite ludij krotke ſturj, te preuſetne tož. mn. m pohleune ǀ te preusetne tož. mn. m ponisha, te pravizhne polona ǀ V'mej preuſetnimi or. mn. je bil poklizal Paula primer.> veliku nepametnishi, inu preusetnishi im. ed. m bi bil taiſti, kateri bi shelel na taiſti viſoki Stol ſeſti

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

pridižnica ž, F6, cathedra, en ſtol, ali ſedeṡh, pridiṡhniza; conciuncula, pridiṡh[n]iza; exedra, vel exhedra, tudi pridiṡhniza, hiſhiza raven Cerque. 4.Reg:13; pulpitum, -ti, ena pridiṡhniza; suggestus, -tus, vel suggestum, -ti, ena pridiṡhniza, ali enu viſſoku meiſtu, kir ſe h'timu folku govory, dohtarṡka pridiṡhniza

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

priməkníti, -máknem, vb. pf. dazurücken, her-, hinrücken; stol k mizi p.; — annähern (math.), Cig. (T.); — noch dazu geben (beim Handeln): koliko boste še primeknili? — p. se, zurücken (intr.); primakni se bliže! rücke näher!

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Priscilianus m osebno lastno ime Priscilijan: Montanus je bil veliku karshenikou ſapelal ſkusi Prishco … Priſcillianus im. ed. skuſi to neſramno sheno Gallo (V, 66) Prisciliján, lat. Priscilliānus (4. stol.), heretik v Španiji

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Priska -e ž osebno lastno ime Priska: Montanus je bil veliku karshenikou ſapelal ſkusi Prishco tož. ed. (V, 66) Príska (2. stol.), žena, ki naj bi po legendi skupaj z Maksimilo pomagala heretični sekti montanistov.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

pristáti, prístojim, vb. impf. wohl anstehen, passen: stori, kar tebi dobro pristoji, Trub.; oblecite, kar sem Vam prinesel: rad bi videl, kako Vam bode pristalo, Str.; Kako ljubo ji pristoji jeza! Str.; pristoji mu, es steht ihm gut, BlKr.; tudi: p. se, Trub.; pesti, ki bi se pristale bolj kaki gospodični, LjZv.; — sich schicken, sich geziemen: škofu pristoji, Dalm.; kakor (zvestemu meščanu) pristoji, rok. iz 16. stol.; tebi ne pristoji tako govoriti, Levst. (Nauk); tudi: p. se, C., kajk.-Valj. (Rad); ne pristoji se, es geziemt sich nicht, Dict.; — zustehen: to meni ne pristoji, das steht nicht mir zu, Krelj; okrajnemu oblastvu pristoji, lov dajati v zakup, Levst. (Nauk); pristoji mu pravica, naslov mu pristoji (gebürt ihm), DZ., Cig. (T.); — (dazu) gehören: vsi ljudje pristoje v to občestvo ("gmajno"), Krelj; te dve njivi pristojita k mojemu zemljišču, Levst. (Nauk); sem pristoji, hieher gehört, Erj. (Torb.); — (als Eigenthum) gehören: to meni pristoji, das gehört mir, Levst. (Nauk); — prim. pristojati.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

pristáviti, -stȃvim, vb. pf. hinzustellen; stol p. (k mizi); meso p. (k ognju, da se začne kuhati); lestvico p.; — hinzubauen, Cig.; — anstücken, Cig.; — pristavljeni lasje, der Haaraufsatz, Cig.; — hinzufügen; — (mündlich oder schriftlich) beifügen; — p. se (k delu), sich zur Arbeit bequemen, Cig.; — k bregu p., landen, Trub.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Protogenes m osebno lastno ime Protogen: Spumnio na ta lepi peld, Kateriga Protogenes im. ed. je bil ſmalal, inu Demetrius je veliku taiſtiga shtimal (II, 68) ǀ Lep, inu kunshten je bil peld te Bogine Diane kateriga je bil ſmalal Protogenes im. ed. (III, 572) Protogén, gr. Πρωτογένης (4. stol. pr. Kr.), slikar in kipar

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

ptuj -a m tuj: veliku mrasa, lakate je terpel, inu kakor en ptuj im. ed. m zhlovek podshtengah ſvojga ozheta prebival ǀ David pravi, de on je en ptvy im. ed. m, kakor vſy njegovi ſtarishi ǀ zhe en ptvij im. ed. m zhlovek ſe bo tiga offra doteknu, de bo umerl ǀ de bi ſe njega nebali, kokar eniga neſnaniga, inu ptuiga rod. ed. m zhloveka ǀ sa volo maihinu ptuiga rod. ed. s krivizhniga blaga vekoma je bil fardaman ǀ tulikain ptuyga rod. ed. s krivizhniga blaga imash ǀ en ſoſed ſvojga ſoſeda vezh lubi, kakor pak eniga ptuijga tož. ed. m ži. ǀ ptvjo tož. ed. ž sheno bodo hoteli sa sheno porozhit ǀ nei hotel tu ptuie tož. ed. s blagu naſai pouerniti ǀ nikuli nej ſim mislil nasai tu ptuje tož. ed. s blagu povernit ǀ G: Bug ſapovej de bi ymeli vſaj ptvye tož. ed. s blagu smeram poſtiti ǀ nje lubi Shenin veni ptuy mest. ed. ž desheli je umerl ǀ kadar eden rajsha pò ptvy mest. ed. ž deſeli ǀ v'ptvy mest. ed. ž desheli ǀ s' ptujm or. ed. s blagam je bil dobre vole ǀ ſmò vſij ludie na tem ſvètu ptvij im. mn. m, nikar domazhi ǀ na ſemli ſmò nikar kakor domazhi, temuzh ptuy im. mn. m ǀ Grè yskati te ptuje tož. mn. m Samaritanske ludij ǀ Kadar ſim vidil ptuje tož. mn. ž shene, ſò vezhkrat hude shelje, inu miſly mene obshle ǀ gre yskati ptuje tož. mn. ž/s Deteza, de is ſiſaio tu mleku ǀ ſim perſilen v' nesnanih, ptujh mest. mn. deshelah ſtanovati ǀ nepuſtite ſe veliku po gaſſi, po vptuih mest. mn. hishah, inu kotah vidit ǀ veliku leit ta Syn po ptuyh mest. mn. deshelah ſe more klatit Vzglasni p- je v 16. stol. umetno uveden samo v knjižni jezik po analogiji z razmerjem ptica : tica, kjer je etimološko upravičen.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

purgiranje s, F3, balanus, ſléherni ẛhelod, kostain marón, zaffilzi ẛa ſtol purjeranîe; folia senae, ẛa purgeranîe; suppositorium, zaffilz ṡa ſtol, ali ṡa purgeranîe

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

ráčiti 1., rȃčim, vb. impf. 1) wollen, geruhen, Jan.; da mi on rači dati odpustek vseh mojih grehov, rok. iz 15. stol.; ohranjenje sv. križa rači z menoj ino z vami ostati! rok. iz 15. stol.; rači nas darovati, wolle uns beschenken! Krelj-M.; večna luč rači vse temnice iz njegove cerkve vzdigniti, Krelj; — 2) r. se, belieben: rači se mi, es beliebt mir, ich habe Lust, Jan., Mik., vzhŠt., BlKr.; naj se Vam rači! belieben Sie! Mik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Rajmundus -da m osebno lastno ime Rajmund: Leto reſnizo nam more potredit Raymundus im. ed. de Pegnafort ǀ od kateriga pishe S. Raymundus im. ed. de Penefort ǀ enkrat Petrus Raymundus im. ed. Capuanus nje Spovednik je proſſil ǀ Kakor Zacheus, de bi jetnike reshil s'lastno Pershono, Kakor Raijmundus im. ed., de di nuzh, inu dan v'cerqvi prebival, inu molil ǀ kokar ſo bile Raymundu daj. ed. ſturile ǀ Na mejſti Mashnika en Angel je obhaial Raymunda tož. ed. de Penefort 1. Sv. Rájmund Penjafórtski (pribl. 1175–1275) 2. Bl. Rájmund iz Capue (13.–14. stol.), dominikanec

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

razliti -lijem dov. 1. razliti, politi: tezhe Zantippa ter vſame en bokau ſmerdezhe uode, inu s'kuſi oknu na njega reslije 3. ed., ter vſiga oblije ǀ ta pervi ven ſtol ſe sadene, ter s' shkafam pade vodo reslie 3. ed. ǀ maſilu 300. danariou je bil shazal, kateru Maria Magdalena je bila na Chriſtuſave noge reslila del. ed. ž ǀ dishezhe maſilu je reſlila del. ed. ž 2. odkriti, odpreti: ti imash tuoje serze resliti nedol. pred ſpovednikam razliti se razliti se: Ta tryeti dan je bil reslozhil, inu na ſvoja gvishna mejſta vode poſtavil, inu morje, ſtudenize, potoke, jeſera restallal, inu sapovedal de nimaio ſe vun is ſvojga mejſta resliti nedol. ǀ shupa ſe reslye 3. ed. meſſu ſe v' pepeli povala ǀ greh je en derezhi potok Kateri nar poprei po Paradishu ſe je vnkaj rèslil del. ed. m

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

rẹzáłən, -łna, adj. Schneide-: rẹzȃłni stol, die Futterbank, Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

rẹzíłən, -łna, adj. Schneide-: rẹzȋłni stol, die Schneidebank, der Reifstuhl, Cig.; na rezilnem stolu sedi, kdor les z rezilnikom obrezuje, Dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

rẹzȋłnica, f. = rezilni stol, Cig., Jan., M., C.; — die Schneidekluppe, DZ.; — das Schneidebrett (der Schuhmacher), Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

rẹzȋłnik, m. 1) das Schneidewerkzeug, das Zugmesser mit zwei Handhaben, das Reifmesser; z rezilom se na rezilnem stolu les gladi in obrezuje, Notr.; — 2) = rezilni stol, rezilnica, Jan., M.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Ribadinerija m osebno lastno ime Ribadeneira: je imel velik urshoh Petrus Ribadineria im. ed. od S. Bernarda rezhi (III, 450) ǀ nad katerim Petrus Ribadineria im. ed. ſe zhudu (III, 451) Peter Ribadeneira (15. stol.), pisec, jezuit

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

rihten prid., F4, arestum, sive decretum, v'ſodbi ẛklenenîe, reẛlozhenîe, rihtnu porozhenîe; forensis, kar ſluṡhi v'rihtni hiſhi; quaesitor, -oris, en rihtni goſpúd, eden kateri iṡpraſhuje; tribunal, -lis, rihtni ſtol

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

rihtnistol gl. rihten, stol ♦ P: 2 (TT 1557, TT 1560)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Ripsima ž osebno lastno ime Ripsima: Ta Krajl je regeral v'Armenij, v'katero deshelo je bila pobegnila ena Bogabojezha, inu sveta Diviza is imenom Ripsima im. ed. ǀ Kakor svej Tiridates de Ripsima im. ed. je ſilnu lepa, jo puſti po ſili K'ſebi perpelat (I/2, 20) Ripsíma, armenska devica in mučenka za časa Tiridata (3.–4. stol.)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Rozimonda ž osebno lastno ime Rozemunda: Rosimonda im. ed. longobardarska Krajliza, Kadar nje Krajl Albojnus je bil vmerl, ſe je bila omoshila s'Emelchildam Rozemúnda (6. stol.), hči gepidskega kralja Kunimunda in druga žena langobardskega kralja Alboina; → Alboinus

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Rudolfus -fa m osebno lastno ime Rudolf: Na tem pervem ſtebram je ſtal Rudolphus im. ed. ta I (III, 204) ǀ je G. Bug taku obilnu polonal de Rudolffa tož. ed. inu njegou Rod na Stol teh Ceſſarjou je polsdignil (V, 158) ǀ obilnu vaſs bò polonal, kakor je bil polonal Groffa Rudolpha tož. ed. od Habſpurga (V, 158) Rúdolf I. hábsburški (1218–91), nem. cesar

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

(s), stsl. sь, pron. le nekatere oblike tega zaimena se še rabijo: do sega malu, Skal.-Mik.; sega sveta, Krelj-Mik.; na sem svetu, Krelj-Mik.; do, od se dobe, Habd.-Mik.; od sega dne, ogr.-C.; po sem životu, nach diesem Leben ("po zym sywoty"), rok. iz 15. stol.-Mik.; v se noči, ogr.-C.; o si dobi (osidobi), BlKr.-Mik.; do sih čas, do sih pot, do sih krat, = dosihmal, C.; do seh (sih) dob, do seh (sih) mal, od seh (sih) mal, po seh (sih) mal, (nav. skupaj pisano).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

sabinensis cit. prid. sabinski (?): Inu Concilium Sabinenſe im. ed. s pravi (II, 400) Srlat. Sabinensis je sicer prid. iz imena škofije Sabina v Italiji, ustanovljene v 5. stol., vendar ni zaslediti, da bi bil tam kdaj kak koncil ali sinoda.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

sakrament -a m zakrament: shihar ſmem rezhi, de ta Sacrament im. ed. je en tak velik zhudesh, inu Mirakel ǀ Leta arznia je bil en pravi ſpomin tiga Svetiga Sacramenta rod. ed. ǀ kakor edn ſe h'temu S: Sacramentu daj. ed. prebliſha ǀ Skuſi leto veliko vezherio nam je hotel dati saſtopit S. S. Sacrament tož. ed. Svetiga Reshniga TELESSA ǀ skuſi Sacrament tož. ed. te pokure te ſvete gnade deleshna rata ǀ Zhaſtimo tedaj pohleunu ta Narſveteishi Sacramet tož. ed. ǀ jest v'prizhe ſe najdem v' S. Sacramentu mest. ed. ǀ Ta dobra pasha pak ſo Sveti Sacramenti im. mn. ǀ Ony vaſs shpishaio s' Nebeſko shpisho teh Svetih Sacramentou rod. mn. ǀ je sagrejen s'drevam S: Chrisha, s'kamejnom teh S: Sacramentu rod. mn. ǀ s'pravo andohtio S: Sacramente tož. mn. preieti ǀ pò goſtem je ſuete ſacramente tož. mn. andohtlivu prejela ǀ Sakon je edn v'mej SS. Sacramenti or. mn. ← srlat. sacramentum < lat. sacrāmentum ‛prisega, misterij, skrivnost’. Nastavek sakrament je zaradi zapisa ſuete ſacramente verjetnejši kot zakrament, prim. tudi v 16. stol. pri Krelju ſveteſakramẽte.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Salina m osebno lastno ime Salinas (?): Salina im. ed. pravi (II, 109) ǀ Kir ta Vuzheni Selina im. ed. slene (IV, 58) Morda je mišljen Juan Salinas de Loyola (16. stol.), misijonar med Indijanci, manj verjetno → Solinus. V drugem zapisu je tiskarska napaka, razvidna iz reference na robu, kjer je navedeno Salin.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Salvianus -na m osebno lastno ime Salvijan: takushne S: Salvianus im. ed. krega ǀ kakor pravi Saluianus im. ed. ǀ ſalvianus im. ed. is ſalsamij na ozheſsah je djal ǀ Poshlushaite s. Saluiana tož. ed. ǀ morem ſupet s'ſalvianam or. ed. ſaupyti Salviján Marsêjski (5. stol.), prezbiter, pisec

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

sáməc, -mca, m. 1) der Einsame, Cig., Svet. (Rok.); pripovest o samcu-možu, ki je ob morju kočo imel, Jurč.; — 2) der ledige Mann, der Junggeselle; — ein ungepaarter Vogel (Männchen), Cig.; — 3) das Thiermännchen; — 4) der Heftelhaken, Cig.; — 5) stol za enega človeka, Svet. (Rok.), Gor.; Na samcih sedi gospoda, Vod. (Pes., rok.); — 6) ein einspänniger Wagen, der Einspänner, DZ., Cig., Dol.; vozovi samci, Levst. (Nauk); — 7) kozolec z eno vrsto bran (štantov), Svet. (Rok.), Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.), Notr.; — 8) = samski hrib, ein isolierter Berg, Jes.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Saracenar -ja m prebivalsko lastno ime Saracen, Arabec: ſim bral od Alphonsa Caſtilianskiga Krajla, katerimu v' deshelo ſo bily padli Saracenary im. mn. ǀ njegovi Saurashniki Sarazenarij im. mn., ſò bily zhes njegove sholnerje s' veliko mozhio padli ǀ Serazenary im. mn. ty nihdar obuti ne ſmeio v'njeh Cerku pojti ǀ de ſi lih je malu ſoldatou imel, je bil 100000 Saracenarjou rod. mn. pobil ǀ po navadi teh Seracenarjou rod. mn. ǀ namejſti Ferdinanda v' tem zhaſsu en Angel Boshy ſe je voiskoval, inu ſarazenarje tož. mn. reſpodil ǀ Serazenerje tož. mn. is syda tiga kloshtra je vergla Saracéni, srlat. Saraceni, srgr. Σαρακήνοι so bili nomadsko arab. ljudstvo med Sirijo in Arabijo, vendar je vsaj iz nekaterih zgledov razvidno, da so mišljeni muslimani, Arabci, ki so od 711 do 1492 vladali sprva večjemu, od 11. stol. dalje pa vedno manjšemu delu Pirenejskega polotoka.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

sedalo s, sedes, -dis, vel sedile, ſtol, ṡhèſſil, ſeidalu

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

sedeti -im nedov. sedeti: je vidil ſedeiti nedol. Boga Vſigamogozhniga ǀ kakor de bi G. Boga vidil ſedejti nedol. na ſojm Tronu ǀ najde na ſreidi Tempelna sedejti nedol. eno companio shenskih pershon ǀ ſideti nedol. na desni, inu na levi ǀ ga na ta oſslovi ſtol poſhle, kir s'shpotom more ſidèti nedol. ǀ s'dopadejniam yh pustite nuzh, inu dan ſydeti nedol. ǀ Petrus Diaconus je vidil S. Duha sydeiti nedol. ǀ Ta ſtrashna ſpaka na kateri ſedim 1. ed. ǀ hozhem tebi tiga kojna, na katerem ſidim 1. ed. shenkat ǀ v'temi sijdim 1. ed., inu ſvetlobo teh Nebeſs nevidim ǀ aku ſydish 2. ed., ali hodish, ali pozhivash ſpumni vſelej na moje ſapuvidi ǀ O Salamon! ti neſidish +2. ed. vezh v'tvojm slatem Krajlevim ſtoli ǀ Satorai tudi ſedij 3. ed. na Tronu ǀ Sedij 3. ed. Chriſtus na tem viſſokim nebeshkim ſtoli ǀ per tem mejſti Ieriho ſedj 3. ed. ǀ kakor ſedy 3. ed. Christus Iesus na deſni Ozheta Nebeſhkiga ǀ videozh pak, de s' meram ſidi 3. ed., sdere ſablo ter urat y odſeka ǀ s'raven shterne ſidij 3. ed. ǀ kakor en Ribizh s' raven vode, kateri ſidy 3. ed., inu s' ternikam ribe lovj ǀ raven njega ta faratarski Iudesh Iskariot ſijdi 3. ed. ǀ ſam Nero ſmeram sijdi 3. ed. ǀ venim bodezhim grastu ſydi 3. ed. ǀ Per eni miſi ſydj 3. ed. ta lubi Ioannes ǀ Sydj 3. ed. ta offertni Annas s' to Judousko Gosbodo ǀ Chriſtus Sydi 3. ed. na desni Ozheta Nebeskiga ǀ ne ſtopa na pot teh greshnikou; inu neſedy +3. ed. na ſtolu te hudobie ǀ sa pezhjo smyram sydita 3. dv. ǀ shteri ure per miſi ſidite 2. mn., inu trumffate ǀ kulikajn ſe yh najde, kateri cell dan per miſi ſede 3. mn. ǀ kakor na semli krailize ſedè 3. mn. per tronu, ali ſtolu tiga kraila ǀ cellidan per misi sydè 3. mn. ǀ sa volo tiga bosh shnim na tem nar sadnimu ſtolu v'pakli ſedel del. ed. m ǀ je en slepez ſedil del. ed. m polek ceſte, inu v'Bugaime proſil ǀ shtiri meſize je na Ceſſarskim ſtoli ſidel del. ed. m ǀ Mattheus, kateri je na zollu ſidil del. ed. m s' butaro teh danariou naloshen ǀ ene try ure je per misi sydel del. ed. m inu jedil ǀ hudizh je na njega terdom ſerzu ſydel del. ed. m ǀ na shnablyh ena negnusna krota je sedela del. ed. ž ǀ vſe skusi je per poushterzi, inu pred shpeglam doma v' ſenzi ſijdela del. ed. ž ǀ na ſtolu Boshjm ne bò ta zhaſs ſydela del. ed. ž miloſt ǀ de bi nijh eden na desnici, ta drugj na levici Iesuſavi v'Nebeſhkijm krajleustvi ſedela del. dv. m ǀ dua Angela katera ſta noter v' grobi ſidela del. dv. m ǀ JESUS pak je vsel te kruhe, inu kadar je sahvalil, je nje resdelil tem, kir ſò ſedeli del. mn. m ǀ kadar vshe vſy ſo per miſi sedeli del. mn. m ǀ vy bote ſideli del. mn. m, inu ony pred vamy bodo ſtali ǀ Nikar vſhe de bi cell dan per misi ſijdeli del. mn. m ǀ bodo trij celle dnij, inu nozhij sijdeli del. mn. m, inu kuartali ǀ de bi my sydeli del. mn. m næ stolèh nebeskyh ǀ Kadar ſo vukupaj ſydeli del. mn. m ǀ Duej sheni blisu tiga meſta Bomberg pod enem drevam ſò ſijdele del. mn./dv. ž

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

sedež m, F7, accubitum, -ti, en ſtol, ali ſedesh ẛa ſpanîe po dnèvi; apedno, en ſedeẛh; biselium, ſedeṡh ẛa dvá; cathedra, en ſtol, ali ſedeṡh, pridishniza; curulis, -le, en ſtol, ali ſedeṡh v'kozhiah, ali per kozhiah; exedra, vel exhedra, enu meiſtu polnu ſtolú, ali ſedéṡhu; hexaclinon, ſheſt ſtolú ali ſedeṡhou, ali poſtel, na katerih nékadai ſe je ſedeilu per miṡi, kadar ſe je jédlu, inu pylu

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

sedlo1 s, F6, clitella, tovorniṡhku ſedlu; ephippium, enu ſedlu; epiphippium, ṡhkelle na ſedli; sagina, ſedlu, na katerim tá butora leṡhy; sagma, ſedlu; sella, -ae, ſedlu, ſtol, klóp

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Sekundus m osebno lastno ime Sekund: Leto resnizo je dobru ſposnal ta Vuzheni Philoſophus Secundus im. ed., kateriga je uprashal Ceſſar Adrianus (IV, 414) Verjetno je mišljen govornik Júlij Sekúnd, lat. Iulius Secundus (druga polovica 1. stol.).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

sesti sedem dov. sesti: on ſe je potſtopil k' miſi Krajlevi ſeſti nedol. ǀ sapovej Berengari de ima ſejſti nedol. na ſtol te Abbtiſſize ǀ v' ta krajlevi ſtol je magal ſeſſti nedol. ǀ k'misi ſedesh 2. ed., inu od mise vſtanesh, inu Boga nesahvalesh ǀ Groff ſede 3. ed. na kojna ter derja k' Ceſſarizi ǀ preuſetnu ſeide 3. ed. na Altar ǀ tu kar njemu shlishi varua, inu shpara letukaj ta muha ſedè 3. ed. ǀ golobiza, katera v'blatu neſedè +3. ed. ǀ Sedeta 3. dv. k' miſi, inu kar kuli ta Mladenizh je v' roke vſel, vſe je okeruavil ǀ k'misi ſedeio 3. mn., inu do terde nozhj vkupaj lebaio, inu pyanzhuaio ǀ ſedejo 3. mn. k' miſi, sazhne pokushat tajſte nesnane shpishe ǀ puksho je nafaſsal, na kojna je ſedil del. ed. m ǀ nikuli nej k'miſi sedil del. ed. m ǀ obena muha ſe nej k' njemu perblishala, inu cilu nej na miso ſedla del. ed. ž, per kateri je Elias ſedel doli sesti 1. sesti: Eleazerus doli ſede 3. ed., inu bliſi ene shterne pozhiva ǀ kakor v'Cerku prideio doli sedeio, inu per S. Maſhi sedè 3. mn. ǀ kakor v'Cerku prideio doli sedeio 3. mn. ǀ prezej je doli ſedil del. ed. m ǀ bodo dol ſedli del. mn. m, bodo poshlushali 2. razjahati: Samurizi kadar jèsdio mimu njeh Tempelna, s'kojna doli ſedeio 3. mn., inu taku dolgu k'nogam gredo, dokler Cerku vidio ǀ s'kojna doli ſedeio 3. mn., inu taku dolgu k'nogam gredo, dokler Cerku vidio gori sesti zajahati: Groff is kojna ſede, Mashnika naproſſi, de gori ſede 3. ed. sesti iz razjahati: ſede is 3. ed. koina, gre h' ſvoj potrebi ǀ Groff is kojna ſede 3. ed., Mashnika naproſſi, de gori ſede

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Severin(us) -na m osebno lastno ime Severin: Piſſe Surius v' lebni S. Severina rod. ed. (V, 329) ǀ nyh savpaine vſameio h' S. Severinu daj. ed. (V, 329) ǀ Nikar tedaj Nem.N. neposhlushajte hudizha, inu njegoviga Synu Puſta, ampak S. Severina tož. ed., kateri vaſſ proſſi, inu opomina (V, 169) Sv. Séverin (5. stol.)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Severus -a m osebno lastno ime Sever: Ceſsar Severus im. ed. ſvoi materi Mammei ǀ Montanus je bil veliku karshenikou ſapelal ſkusi Prishco. Severus im. ed. skuſi Philomeno ǀ kakor nam poterdi ſeverus im. ed. Sulpitius ǀ pravi S. Seuerus im. ed. ǀ s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Hkauzij s. Severuſa tož. ed. 1. Sevêr Aleksánder, lat. Severus Alexander, rimski cesar (222–235) 2. Verjetno je mišljen Sevêr iz Antióhije (umrl 538), sprva menih, nato oporečnik. 3. Sulpícij Sevêr, lat. Sulpicius Severus (pribl. 360–pribl. 420/425), pisec, hagiograf 4. Sv. Sevêr Ravénski (4. stol.), zavetnik tkalcev, predilcev, pletilcev in klobučarjev

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

sicè, adv. = sicer, Mur., Mik., Krelj, Trub.; ("secej", Prisege iz 17. stol.-Let.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Sigonius m osebno lastno ime Sigonij: kar pishe Carolus Sigonius im. ed. od Ceſſaria Anaſthaſia (V, 237) Kárel Sigónij, srlat. Carlus Sigonius (16. stol.), it. zgodovinopisec

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Sikota m osebno lastno ime Veliko gnado je bil prejel S. Theodorus Siccota im. ed., katerimu eni hudobni ludje ſo bily saudali Nobeden od svetnikov z imenom Téodor nima priimka Sikota. Morda je mišljen eden treh Sittenskih škofov, svetnikov z imenom Teodor (4., 6. oz. 9. stol.). Srlat. prid. tega švic. škofijskega mesta se glasi Sedunensis.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Silverija m osebno lastno ime Silveira (?): Silveria im. ed. je djal (IV, 7) ǀ Silveria im. ed. odgovorj (IV, 51) ǀ Katere beſſede taku resklada Silueirà im. ed. (V, 390) Morda je mišljen port. jezuit Silveira (16. stol.).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Simon -a m osebno lastno ime Simon: Simon im. ed. Pharisæus je zhes Madaleno marmral ǀ Simon im. ed. Petrus je odgovuril ǀ Isvelizhan ſi ti Simon im. ed. Jonau Syn ǀ Kakor Simon im. ed. à Caſsia je bil samerkal ǀ Simon im. ed. ſtok ordna Carmeliterskiga ǀ kaj pravi B. Simon im. ed. ǀ Pojdi sdaj ſim ti Paulus, Anton … Simon im. ed. ſtylita ǀ Nej sabſtoin Simon im. ed. Machobeus imenovan ǀ ſimon im. ed. à Caſſia pravi ǀ V' S. Mathiu ſe je nashla vera S. Petra … Pokorszhina S. Simona rod. ed. ǀ je djala S. Simonu daj. ed. Stoku Generalu Carmelitanskiga Ordna ǀ Simonu daj. ed. Zuperniku je pomagala ta loterska shena Elena ǀ je bil povabil v' goſtie tiga verniga Simona tož. ed. Machobeeria, inu njegove Synove 1. Símon, lat. V Simon, Jonov sin, rojstno ime apostola, bolj znanega pod vzdevkom Peter (SP Mt 16,17) 2. Símon iz Kásije, it. Simone da Cassia (14. stol.), asketski pisec 3. Sv. Símon Stock (pribl. 1165–1265), karmeličan 4. Símon Stilít Starêjši (pribl. 390–459), samotar, ki je skupaj pribl. 40 let preživel na zanj postavljenem stolpu. 5. Símon Makabêjec (SP 1 Mkb 2,3) 6. Símon, čarodej (SP Apd 15,14); → Simeon, → Šimon

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

sklę́pən, -pna, adj. 1) Klapp-, Schnapp-: sklẹ̑pni nož, das Schnappmesser, C.; sklepni stol, zusammenlegbarer Stuhl, der Einlegestuhl, sklepne vilice, die Einlegegabel, Cig.; — 2) Gelenk-, Cig., Cig. (T.); sklepni vezek, das Gelenkband, Cig.; sklepni zobci, die Schlosszähne (der Muscheln), Cig. (T.); — 3) Schluss-, sklepna misel, der Schlussgedanke, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Skotus m osebno lastno ime Skot: ty Sveti Vuzheniki, inu Piſſary. Auguſtinus. Sedulius. Scotus im. ed. (III, 428) Sedúlij Skót (9. stol.), učenjak in pisec

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

slama ž, F9, batillum, -li, tudi koſſa ẛa reiẛat ouſeno ſlamo; festuca, -cae, ena troha, ali ṡhpiza od ſlame; matta, -ae, ena ṡ'ſlame, ali lozhovja odétou, pokrou, ali ſpleteniza, s'katero ſe kai pokriva [str. 133a ]; matta. matz. pokrou s'ſlame [str. 261a ]; palea, -ae, pleiva, biliza ſlame, prajmik; stibadium, -dÿ, en s'mezhizhja, ali s'ſlame ſpleten ſtol; stipula, -ae, bilka ſlame, bilje, ṡtarniſhe, ali ſtarniṡzhe; stramentum, -ti, ſlama, ſtèla; stramineus, -a, -um, ſlamnat, is ſlame

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

slamorẹ́zən, -zna, adj. zum Strohschneiden, zur Bereitung des Häckerlings gehörig: slamorẹ̑zna kosa, das Strohschneidemesser, Mik.; slamorezni stol, der Strohschneidestuhl, Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

slẹ̑herni, adj. jeglicher, jeder einzelne, Mur., Cig., Jan., Mik., Dalm., Krelj, Gor., Dol.; Bog je dobrotljiv do sleherne živali, Ravn.; — iz: sledkaterni, Levst. (Rok.); (prim. "slehiteri", Schönl., sleheterni, Rec., slehoterni, prisega iz 17. stol. [Let. 1884. 208.], sledharni, Ev. [Rok.], prim. tudi: nẹ̑hterni = nekateri, jvzhŠt.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

slonov -a prid. slonov: Slonoua im. ed. ž Kuſt nepoterbuje perila ǀ je ſedil v' ſvoj krajlevi ſtol s' zhiſte belle ſlonave rod. ed. ž koſti ſresan ǀ is zhiſte bele slonave rod. ed. ž koſti je bil ſresan → slon

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Smerdenus -a m osebno lastno ime Smerdis: Cambyſes Perſianski krajl on tudi je tudikain ſvojga brata Smerdenuſa tož. ed. ſaurashil Smerdis, stperz. Bardiya (6. stol. pr. Kr.), medijski satrap, brat perz. kralja Kambisesa

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

sǫ́dən, -dna, adj. 1) Urtheils-: sodna pomnjivost, judiciöses Gedächtnis, Cig. (T.); — 2) Gerichts-, gerichtlich, Cig., Jan., nk.; sedel je na sodni stol, Schönl.; sodna oblast do življenja in smrti, die richterliche Gewalt über Leben und Tod, Ravn.; sodna hiša, Schönl.; sodni dvor, der Gerichtshof, DZ.; sodna odpoved, gerichtliche Kündigung, DZ.; sodni dan, a) der Gerichtstag, Mur., Cig., ces. razglas iz l. 1781; b) = sodnji dan, das jüngste Gericht, Mur., Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

sodnica [sodníca] samostalnik ženskega spola

sodni stol, tj. stol, na katerem sedi sodnik ob izrekanju sodbe

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Sofronius -a m osebno lastno ime Sofronij: kakor piſhe ſoffronius im. ed., de bliſi kloshtra tiga Appata Juliana je bil en grosoviten leo, kateri veliku ludy je bil reſtargal (III, 176) ǀ piſhe Sofronius im. ed. (III, 202) Sofrónij, škof v Teli (5. stol.)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Solinus m osebno lastno ime Solin: Solinus im. ed. pishe, de v'tej desheli Aleſſa imenovani, nikuli desh negre (IV, 437) Gáj Júlij Solín, lat. Caius Iulius Solīnus (3. stol.), avtor knjige Collectanea rerum memorabilium

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

sółski, adj. solski merčun, der Salzmesser, prisega iz 17. ali 18. stol.-Let. 1884, 211.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

sovrȃg, m. 1) = sovražnik, C., nk.; — s. biti komu, česa, rok. iz 15. stol.-Let.; — 2) der Mitteufel, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

spanje s, F22, accubitum, -ti, en ſtol, ali ſedesh ẛa ſpanîe po dnèvi; dormitorium, -rÿ, hiſha ẛa ſpanîe, hiſha k'ſpanîu; imbellis somnus, enu myrnu ſpanîe, ali dobru ſpanîe; quies alta, enu globoku ſpanîe; somnium, -nÿ, ena ſanîa, tu ſananîe, ſpanîe; somnus, -ni, ſen, ſpanîe, ṡaſpanîe

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

spleten del., F10, calathus, ena ſpletena zaina, korba, pleteniza, koſul; compositae comae, laſſi lipú ſpleteni; fiscina, fiscella, fiscellum, ſpletena ṡa ribe korbiza; funetum, -ti, terta bréṡova, léṡhkova, hraſtova, v'kup ſpletena; nexus, -a, -um, ṡpleten, pleten; sporta, -ae, zaina, pleteniza, s'viter ſturjena, ali ſpletena; stibadium, -dÿ, en s'mezhizhja, ali s'ſlame ſpleten ſtol; talea, -ae, ene ſpletene korbe dná leiṡ; vimineus, -a, -um, is mehkih ſhibiz, ali viter ſpleten; virgeus, -a, -um, is ſhib ſturjen, ali ṡpleten

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Stacius m osebno lastno ime Stacij: Poëti nej ſo mogli prehualit ta hrib Parnaſſus, rekozh, de Homerus je bil na taiſtem hribi spiſſal ſvoje zhudne Bukve Illiades, inu Odeſſa imenovane. Virgilius ſvojo Georgico, inu AEnejado. Statius im. ed. ſvojo Thebaido (IV, 310) Papínij Stácij, lat. Papinius Statius (1. stol.), rimski epik

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Stengelius m osebno lastno ime Stengel (?): Ne bodite kakor je bila una, katero je mirkal Georgius Stengelius im. ed. (IV, 346) ǀ od kateriga Georgius Stengelius im. ed. piſhe (V, 90) Verjetno je mišljen Georg Stengel (17. stol.), profesor teologije na univerzi v Ingolstadtu.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

stò stòla tudi stòl -a m
1. miza: Menſa Szto KMS 1780, A7b; Szto Aſztal KM 1790, 93(a); Asztal; sztol KOJ 1833, 151; Ni té ſzto ti ne haſzni KŠ 1754, 257; Nájpotrebnejše zklôžje so stol ino stolci BJ 1886, 7; zdrtinyom, ſtero je kapalo z-ſztola toga bogácza KŠ 1771, 226; ſzeli ſzo ſzi kſztoli zJezusom KŠ 1771, 28; Ti naprávlas pred menom eden ſztol, proti moim nepriatelom ABC 1725, A8b; preſztro je ſzto KŠ 1771, 394; Szto pred menov ti naprávlas BKM 1789, 163; i tvoja mati jo je ſzkühala, i na ſzto gori dála KM 1790, 48; Priprávlas mi sztol pred liczom mojim TA 1848, 18; 'zenszka oszoba sztoji, stera je na sztol pástétom neszla AI 1875, br. 2, 7; či vertinya ščé kaj na stol djáti BJ 1886, 8; gda bi on ſzedo pri ſztoli vu hi'zi KŠ 1771, 28; Pri sztôli je edna deklicska szedêla KAJ 1870, 8; Pri stoli delamo i jeimo BJ 1886, 8; ka bi mi tá niháli rejcs Bo'zo i ſzlü'zili ſztolom KŠ 1771, 357; i vö je vrgao vſze odávcze i ſztole pejnez minyávczov je ſzpremetao KŠ 1771, 68
2. oltarna miza: Na Oltári, ali ſztouli KŠ 1754, 214
3. obhajilo: Zové ſze escse Goſzpodnov ſzto KŠ 1754, 200; Ovo ſzto Bo'zi, Pokrejpi te BKM 1789, 233; csi gBosjemu ſztolo seles právi priti SM 1747, 88; ſto ſzem jaſz, ka ſzi ti mené nevrejdnoga ktvojemi ſztoli pouzvao KŠ 1754, 237; Doli poſzadis gda je Kſzvojemi ſztoli BKM 1789, 360; Tak prihájaj ocsisztseni Pred sztol Bôgi poszvetseni KAJ 1848, 144

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

stòł, stóla, m. 1) der Stuhl, der Sessel; s. pristaviti k mizi; sodnji s., der Gerichtsstuhl, Jan.; pred sodnje stole peljati, Jap. (Prid.); — = stolič, dreifüßiger Stuhl, C., Kras; — die freistehende Bank, die Werkbank, Cig., Jan.; tesarski, rezilni stol, Dol.; — (tkalski) s., der Webstuhl, BlKr.; — die Kirchenbank, Cig., Jan.; cerkveni stoli, jvzhŠt.; — božji s., der Regenbogen, Jan., Koborid-Erj. (Torb.); — stol sv. Petra, neko zvezdje, Savinska dol.; — 2) der Dachstuhl: stoječi, ležeči s. (mit senkrecht oder schief stehenden Stützen), vzhŠt.; — 3) vezani s. (za zvon), der Glockenstuhl, Pot.-Cig.; — 4) der Tisch, ogr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

stol [stȍu̯] samostalnik moškega spola

stol

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

stol samostalnik moškega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

stol1 m, F32, abacus, abaci, ena klop, en ſtol, ali miẛa ẛa buque; cantery, zimermanski ſtolli; exedra, vel exhedra, enu meiſtu polnu ſtolú, ali ſedéṡhu; lanionilus, -a, -um, mensa lanionia, meſſarski ſtol; scamnum, -ni, en ſtól, ali klóp; sedes, -dis, vel sedile, ſtol, shèſſil, ſeidalu; sella, -ae, ſedlu, ſtol, klóp; sellaria, -ae, proſtor kir ſe ſtoli ſtavio; stibadium, -dÿ, en s'mezhizhja, ali s'ſlame ſpleten ſtol; thronus, -ni, krailevi ſtol

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

stol2 m, F8, balanus, ſléherni ẛhelod, kostain marón, zaffilzi ẛa ſtol purjeranîe [str. 31a ]; balanus, zafelz ẛa ſtol [str. 34a ]; ciere alvum, h'ſtolu perpraviti; medicamentum relaxans, vel laxativum, [arznia] katera h'ſtolu ṡhene; obstipatus, -a, -um, ṡapert, kateri ſtola néma; profluvium, -ÿ, en fluṡ is ṡhivota, kadar eniga trébuh boly, de vſeṡkuṡi teika na ſtol, inu ne more ṡadarṡhati; supositorium, balanus, glans, en zafelz ṡa ſtol [str. 134a ]; suppositorium, zaffilz ṡa ſtol, ali ṡa purgeranîe [str. 213a ]

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

stol -a m 1. stol: is tiga ſtola rod. ed. je vſaketeriga shuleria vidil ǀ ta pervi ven ſtol tož. ed. ſe sadene, ter s' shkafam pade ǀ sapovej Berengari de ima ſejſti na ſtol tož. ed. te Abbtiſſize ǀ sa volo tiga bosh shnim na tem nar sadnimu ſtolu mest. ed. v'pakli ſedel ǀ kadar vaſs bo poſtavil na polizo nebeskih ſtolou rod. mn. ǀ pridigo pak poshlushat nej hotel, ſtole tož. mn. v'zirqui je rad popravlal ǀ de bi my sydeli næ stolèh mest. mn. nebeskyh 2. prestol: Maria je en Kerubinski Stoll im. ed. je djal Sveti Epiphanius ǀ on bò mislil, inu shelel ſe polsdignit do ſamiga Trona, ali ſtola rod. ed., v' kateram ſidy Sama Sveta TROYZA ǀ je hotel she vishishi ſedeiti, inu do ſamiga Stola rod. ed. Boshiga priti ǀ de ſe ne bo k'temu ſtolu daj. ed. te milosti perblishal ǀ Pametnu gvishnu ſte ſturili, de Stollu daj. ed. te miloſti ſte ſe potozhili v' letej vashi veliki potrebi ǀ Bogu krono s'glave, ſcepter is roke vsame, inu hudizha krona, inu na ſtol tož. ed. ſvojga ſerza ga postavi ǀ ſo njega s'velikim veſſeliam, inu zhaſtio na ſtol tož. ed. S. Petra poſtavili ǀ on ſede na ſvoj Krailevi ſtol tož. ed. ǀ je bil Leona polonal, inu na Ceſſarski ſtol tož. ed. polsdignil ǀ S. Florian kakor vaſh Varih pude pred Stol tož. ed. Boshy ǀ Rudolffa inu njegou Rod na Stol tož. ed. teh Ceſſarjou je polsdignil ǀ kakor na semli krailize ſedè per tronu, ali ſtolu mest. ed. tiga kraila ǀ nej Krajla na semli, de bi taku mozhnu na ſvojm Stolu mest. ed. ſedel ǀ AEmilianus ſame shtiri meſize je na Ceſſarskim ſtoli mest. ed. ſidel ǀ ti neſidish vezh v'tvojm slatem Krajlevim ſtoli mest. ed. ǀ kakor en Krajl, katiri ſydi na enem viſſokim Stoli mest. ed. ǀ ſim shlishal ta glaſs pred ſtolam or. ed. Rihtarja Nebeſhkiga ǀ ſo pred stolam or. ed. S. Troijce stali 3. prostor, mesto: taiſta dusha bò nepolnila en praſen ſtol tož. ed. v' Nebeſſyh ǀ de bi napolnil tajſti ſtol tož. ed. is kateriga ta prekleti Judesh je bil padil ǀ Is taiſtiga ſtola rod. ed. is kateriga je bil ta greshni, inu nehualeshni Farator Judesh svershen, na leta ta ſveti, inu hualeshni Mathia je bil poſtaulen ǀ s'kusi Katere proshno, inu pomuzh, ſo imeli nepolneni bitij taisti prasni stoli im. mn., s'Katereh Lucifer, inu tij puntarski Angeli ſo bilij padili ǀ Svejsde Katere na glavi imash pomenio de tiste ſtole tož. mn. prasne, is Katerih te ſvejsde teh puntarskih Angelzu my imamo napolniti oslovi stol oslovska klop: Preceptor … yh bò dobru otèpel, inu na ta oſslovi stol tož. ed. poſsadil ǀ popade shibo ga sazhne sheshkat, inu tepsti, inu ga na ta oſslovi ſtol tož. ed. poſhle

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

stol -a samostalnik moškega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

stolopomba -a samostalnik moškega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

stol1 sam. m ♦ P: 35 (TC 1550, TC 1555, TE 1555, TT 1557, TKo 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, KPo 1567, TC 1574, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, TPs 1579, DC 1579, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, BH 1584, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

stol2 [miza] sam. m hrv. ♦ P: 1 (MD 1592)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

stołčə̀k, -čkà, m. dem. stol; — das Stühlchen; božji s., der Regenbogen, Cig., BlKr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

stółəc, -łca, m. dem. stol; 1) das Stühlchen, (stołə̀c, Cv.); ponočni s., der Leibstuhl, Jan. (H.); — božji s., der Regenbogen, Mur., Cig., Zv., Št.; — 2) der Geigensattel, C.; — 3) der Zwickel, C.; — 4) s. Matere božje, das Leinkraut (linaria), C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

stòlec stóuca tudi stólca m
1. stol: Sedila Sztolecz KMS 1780, A8; Szék; sztolecz KOJ 1833, 173; Blá'zen je on mô'z, ki na sztôlczi spotlivczov neszedi TA 1848, 3; vu ednom narocsásztom sztoleci szedo AIP 1876, br. 2, 1; Nájpotrebnejše zklôžje so .. ino stolci BJ 1886, 7; Doli je potégno te zmo'zne zſztouczov KŠ 1771, 165; Te zmo'zne nemilosztivne je 'znyih sztouczov potégno BKM 1789, 16; i ſztoucze goloub odávczov KŠ 1771, 68; tvoj králeſzki ſztolecz KŠ 1771, 672; Szolecz modrouszti KM 1783, 86; tak i od Ágnecza Kriſztusa ſztoucza vö ſzhája KŠ 1754, 123; Ki Iezusa ſzina tvojega Scséjo vrcſi ſztoucza ſzvojga BKM 1789, 327; Priſztáplajmo kmiloſcse ſztouczi KŠ 1771, 678; bog je Jesussa rendeluval na miloſcso ſztolecz SM 1747, 17; ino steri na ſztolczi ſzedi, bode ſnyimi prebival SM 1747, 31; Záto ſzo pred ſztolczem Bosjim SM 1747, 31; i vi bodete ſzedeli na dvanájſzet ſztouczi ſzodécsi KŠ 1771, 63; i ſzidite na králeſzki ſztouczaj ſzoudivſi KŠ 1771, 246
2. s prilastkom božja sodba ob smrti: gda ſze pred tvoj pitani ſztolecz poſztávimo KŠ 1771, 836; i pelali ſzo ga pred ſzoudnyi ſztolecz KŠ 1771, 398; Oh keliko ji je pred tvoj ſzodczki ſztolecz vneſſeni KM 1783, 5; On je szvoj sztolecz k szôdbi pripravo TA 1848, 7; Da ſzodecz vu ſztouczi bode BKM 1789, 437; pred tvojim ſzodczkim ſztouczom vadlüjem KŠ 1754, 230; da ſze pred tvojim pitanim ſztouczom ne ſzkvarim KŠ 1754, 228; da ſze pred tvojim pitanim ſztouczom ne ſzkvarim KM 1783, 38
3. klop: ti ovi drügi v-trétyem ſztouczi ſzedijo KM 1790, 84; Csi v-sztouci klécsas KOJ 1845, 23

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

stȏlej, m. dem. stol; das Stühlchen, Jarn., Rož.-Kres.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

stolìč, -íča, m. dem. stol; das Stühlchen, M., Rož.-Kres.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

stvȃr, -ȋ, f. 1) das Geschöpf; vse žive in nežive stvari; — 2) das Ding; nobene stvari nima v hiši, er hat nichts im Hause; — die Sache; glavna s., die Hauptsache; vsaka s. ga razjezi; prepirna s., die Streitsache, DZ.; občinske stvari, Gemeindeangelegenheiten, Levst. (Nauk); — 3) = dejanje, die That: z miseljo, besedo in stvarjo, rok. iz 15. stol.-Let. 1889, 158.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

svẹ̀t 2., svẹ́ta, m. 1) der Rath; dober s. dati, dobre svete dajati, einen guten Rath, gute Rathschläge ertheilen; za s. koga vprašati; pomagati komu s svetom; v svete iti, priti h komu, sich bei jemandem Raths erholen, Svet. (Rok.), Levst. (Zb. sp.); v svete iti, zur Berathung gehen, SKr.; — 2) die Berathung: s. imeti, berathschlagen, Cig.; s. imajo, kako bi ga končali, Trub.; = s. sklepati, V.-Cig., Ravn.; — 3) der Rath, der Rathskörper, die Rathsversammlung, Meg., rok. iz 15. stol., nk.; veliki s. v Benetkah, Vod. (Izb. sp.); upravni s., der Verwaltungsrath, šolski s., der Schulrath, občinski s., der Gemeinderath, nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

svetíca, f. 1) die Heilige, rok. iz 15. stol., kajk.-Valj. (Rad); — 2) die Heiligenpflanze, das Cypressenkraut (santolina), C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

svetík, m. = svetnik: svetiki in svetice, rok. iz 15. stol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Svetonius m osebno lastno ime Svetonij: Svetonius im. ed. shpotliu piſhe od krajla Mitridata (I/2, 165) ǀ Svetonius im. ed. od Ceſſarja Auguſta piſſe (V, 326) Gáj Svetónij Trankvíl, lat. Caius Suetonius Tranquillus (2. stol.), rimski biograf; → Svetinius

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Svida(s) m osebno lastno ime Suida: dokler Svidas im. ed. pravi (III, 246) ǀ Svida im. ed. pishe, de ludje ſo Setha sa Boshiga dershali (III, 488) Suída, srgr. Σουίδας, leksikograf in enciklopedik (10. stol.)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

svoj -a zaim. svoj: kakor ſyn odraſte, inu ſam ſvoj im. ed. m rata ǀ ſam hozhe ſvoi im. ed. m Rihtar biti ǀ Sam ſui im. ed. m tat je ratal ǀ k'shlushbi ſvojga rod. ed. m ſhenina n'hozhe s'postele gori vſtati ǀ biſtru gledaio na grehe ſvoiga rod. ed. m blishniga ǀ is suojga rod. ed. m putta sturien velik potok ǀ pod oblastio svojga rod. ed. m Vishishiga morio prebivat ǀ nej hotel nedolshnost ſuojga rod. ed. m Bogabojezhiga Brata Abelna Sposnati ǀ sa vero S. Evangela je bil kosho ſvojgo rod. ed. m shivota puſtil ǀ tudi eden s'ſvojga rod. ed. m laſtniga domazhiga ſoda ſe opijani ǀ v'ozhitno nevarnost ſvoja rod. ed. m ned. (?) lebna ſe je podal ǀ od ſvoja rod. ed. m ned. (?) brata, Inu Iogra faratan ǀ de bi nehala od ſuoja rod. ed. m ned. (?) greshniga shivejna ǀ je mogal bejshat gologlau s'ſvoja rod. ed. m ned. (?) duora ǀ ſledni po navadi ſvoje rod. ed. ž deshele bo gouuril ǀ naſs resfriſsa s'vodo ſvoie rod. ed. ž S. gnade ǀ ſo saupali v'proshno suoje rod. ed. ž mattere ǀ njemu oblubi is ſuoje rod. ed. ž fraij, inu dobre vuole ǀ s'ogniam svoje rod. ed. ž S. lubesni ǀ sapuvid suoie rod. ed. ž deshele ǀ nyh krone s'ſvoje rod. ed. ž glave ſo bily doli vſeli ǀ kazha nesmej s'svoje rod. ed. ž jame na ſvetlobo tiga ſonza priti ǀ hudizha krona, inu na ſtol ſvojga rod. ed. s ſerza ga postavi ǀ ſledni od ſvoiga rod. ed. s shivejna njemu bo rajtingo dal ǀ od svesd suojga rod. ed. s rojstvua je podvarshen ǀ v' putu Svojga rod. ed. s oblizha ſi je shiuleine perdellal ǀ sa volo svoiga rod. ed. s hudiga della ǀ aku bo na ozhy ſvjga rod. ed. s premiſhlovajna poſtavil blatu ǀ je bil nevoshliu ſvojmu daj. ed. m bratu ǀ k'Moſhu ſvoimu daj. ed. m je djala ǀ veliku vezh shkodi ſam ſebi Kakor suojmu daj. ed. m blishnimu ǀ ta je bil nevoshliu svojmu daj. ed. m blishnimu, kakor Cain ǀ lepi navuk tudi David je bil dal ſuoijmu daj. ed. m ſijnu Salomonu ǀ vſelej ſo bily perprauleni gnade, inu dobrute ſvoijmu daj. ed. m folku deliti ǀ ſvojma daj. ed. m bratu je sheno vſel ǀ ſvomu daj. ed. m ſaurashniku ſo odpustili ǀ Meni je shal de taiſta shena ſvimu daj. ed. m moſſu en takushin shpot je ſturila ǀ ſe oberne k'ſvojmu daj. ed. m Capitanu ǀ supet ſe k'ſvoimu daj. ed. m ozhetu pouarne ǀ ſvoij daj. ed. ž hzheri na enam gorezhem lintvornu ſe je bila perkaſala ǀ Bug Iupiter je bil shenkal suoij daj. ed. ž Ami Amaltei eno poſodo Cornucopia imenuano ǀ je bila sdrauie Svoji daj. ed. ž Materi ſproſſila ǀ ſo Mare Divizi napruti shli, inu ny Kakor ſvoy daj. ed. ž Krajlizi ſtregli ǀ Krajl Salomon je djal k' ſvoj daj. ed. ž Materi Berſabei ǀ vſo zhast ſvoi daj. ed. ž materi Berhſabei je yſkasal ǀ s'Nebeſs je bil prishal klizat k'ſvoij daj. ed. ž shlushbi te greshnike ǀ nej hotel k'ſvoji daj. ed. ž shlushbi imeti eniga Iudauskiga Piſsarja ǀ nej hotel damu h'svoy daj. ed. ž sheni pojti ǀ supet ſe K'ſvoy daj. ed. ž Materi poverniti ǀ prezei gre K'ſvoi daj. ed. ž botri ǀ shenin Nebeſki je k'ſvuj daj. ed. ž Naveſti Marij djal ǀ h'ſuoij daj. ed. ž ſhlushbi ǀ bò djala taiſta dusha h'ſvojmu daj. ed. s truplu ǀ Shenin je ſvojo Neveſto perpelal na ſvoj tož. ed. m dum ǀ Ioſve ie opominal ſvoi tož. ed. m folk ǀ Letà vſtekla, inu nepametna shivina ſvoy tož. ed. m porod lubi varua, brani ǀ kaj hozhe sa suoj tož. ed. m lon imejti ǀ ſuoj tož. ed. m Kralevi guant je bila slekla ǀ en dober Pastir, kateri da svoj tož. ed. m shivot sa ouze ǀ ta praui ſuoi tož. ed. m shaz je ſposnal ǀ ſuoy tož. ed. m shivot offertnu gvantat ǀ En dober Paſtir da ſouj tož. ed. m leben sa Ouce ǀ kadar bi eden vaſse vuoly v'ſvoj tož. ed. m uſs vpregil ǀ gre v'ſuoj tož. ed. m klohster ǀ ſerzhnu ſo premagali ſvoiga tož. ed. m ži. ſaurashnika ǀ ona je ſvojga tož. ed. m ži. ſijnu skrila ǀ poprej suojga tož. ed. m ži. Gospuda reshali ǀ njega blishni je shaloval svojga tož. ed. m ži. vola ǀ pohleunu ozheta ſuojga tož. ed. m ži. sa mijr, inu odpushajne proſsil ǀ de bi posabila na ſuoiga tož. ed. m ži. otroka ǀ ſò peile, inu Svoiga tož. ed. m ži. Suarnika zhaſtile ǀ suoiga tož. ed. m ži. blishniga reshalit ǀ popade saguant Gospuda ſvuiga tož. ed. m ži. ǀ poſtavi v'ſvojga tož. ed. m ži. semelskiga Ozheta ǀ Zhebelle imaio ſvoja tož. ed. m ži. ned. (?) Krajla ǀ Ludje ſo bily perſileni ſvojo tož. ed. ž deshelo pustiti ǀ hudizhu ſvoio tož. ed. ž nezhisto dusho zhes da ǀ Abraham po sapuvidi Boshij suojo tož. ed. ž deshelo sapusti ǀ Christus je bil odperl svojo tož. ed. ž ſtran ǀ sazhne suoio tož. ed. ž Kupzhio ǀ ſuoio tož. ed. ž prezhiſto neveſto je bil reshil od ſerda Boshiga ǀ eniga taziga Kralla ſijn svoio tož. ed. ž lastno ſeſtro v'tak shpot perpravi ǀ cilu suoju tož. ed. ž S. Rejſhno krij je sa Isvelizhejne tuoje boge dushe prelil ǀ je ſvojga Synu Chriſtuſa Jesusa na ſvoja tož. ed. ž desno roko v' nebeskim Krajleſtvi poſadil ǀ Isaac je proſſil Boga sa ſvoj tož. ed. ž Sheno Rabeko, de bi rodovita ratala ǀ de bo v'ſvojo tož. ed. ž pamet savupal ǀ v'ſvoio tož. ed. ž deshelo prebivat grè ǀ Loth te popotnike je poſsili v'suojo tož. ed. ž hiſho pelal ǀ je bil on ſvoje tož. ed. s blagu predal ǀ Iudith kadar je bila Holofernuſu glavo odſekala, inu ſvoie tož. ed. s Mestu Bethulio rèshila ǀ je bil rejshal suoje tož. ed. s mestu od tiga pogublejnia ǀ kakor ena Matti lubi ſuoje tož. ed. s edinu deteze ǀ de bi tebi bil dolshan svoje tož. ed. s ſerce dati ǀ ſledni mu more pokaſat ſuoie tož. ed. s piſsmu ǀ svoie tož. ed. s zhistu serce, ie G. Bogu offral ǀ Seſostres ſe je pelal v'ſvoje tož. ed. s Mestu ǀ de bi vſe tuſvoje +tož. ed. s vboſem dal ǀ ob ſvojm mest. ed. m pravim zhaſsu flisik njeh nijve obſejeio ǀ na ſvoim mest. ed. m herbtu ǀ ſe je milu jokala po ſuojm mest. ed. m martvom ſijnom ǀ kakor de bi G. Boga vidil ſedejti na ſojm mest. ed. m Tronu ǀ aku shivij v'ſvojm mest. ed. m ſtanu ǀ v'ſvoim mest. ed. m pungradu ga n'hozhe terpèti ǀ yh vuzhi po ſvoij mest. ed. ž naturi ǀ je per misi suoij mest. ed. ž ſedel ǀ sledniga pustim per svoij mest. ed. ž veri ǀ v ſvoji mest. ed. ž hishi ima Malika te ohernje ǀ loterze raiſhi per ſvoy mest. ed. ž misi imajo ǀ pò ſvoi mest. ed. ž navadi ſò peile ǀ cell dan, inu nuzh per taiſti ſvoj mest. ed. ž priatelzi ſtoy ǀ ſledni po suoj mest. ed. ž glavi, inu pameti bode meni odgovoril ǀ ſe je ſramoval de ſi lih hudizh v' ſzoj mest. ed. ž podobi Eva sapelat ǀ Nihdar ne bo shlishat de bi en turk v'ſvoj mest. ed. ž Moshkey ſe smeiel ǀ v'suoij mest. ed. ž deſni roki je dershal ſedem ſueisd ǀ v'svoij mest. ed. ž mladosti je bil v'en nazhisti greh padil ǀ ona v'ſvoij mest. ed. ž nerlepshi mladoſti ǀ na ſvoim mest. ed. s parvim mejstom oſtane ǀ de bi v'ta madesh v' ſvoym mest. ed. s pozhety padla ǀ S. Cecilia je vſelej na ſvojmy mest. ed. s ſerzi ta S. Evangeli noſſila ǀ leta Boppen tvoj, udrukan v' ſvojem mest. ed. s ſerzi bo do ſmerti noſſila ǀ ob suojm mest. ed. s rojstvi ǀ gre po svoijm mest. ed. s opravilu ǀ de bi ſledni v'ſvojm mest. ed. s ſerzu rekal ǀ vſelej leto je v'ſvoim mest. ed. s ſerzu imel ǀ Prezhuden v'suojm mest. ed. s S: Imenom ǀ pred ozhmy je vidil, inu vshe v'ſvoym mest. ed. s ſerzi pozhutilj ǀ je taku v'ſuojm mest. ed. s ſerzu drukanu hranil ǀ sa ſvojm or. ed. m sheninom ǀ shpega ſa ſvoim or. ed. m bliſhnim ǀ s' ſvoym or. ed. m tovarsham ǀ je bil vaſs oguantal s' ſvojem or. ed. m libereiam ǀ varshejo Kamen sa suojm or. ed. m blishnom ǀ kakor je bilsturil vni Evangelski ozha js ſuojm or. ed. m ſgublenim Sijnam ǀ kakor govorij en priatel s'ſvojm or. ed. m priatelnom ǀ s'ſvoim or. ed. m sheninom v'pakal ſe vderè ǀ s'suojm or. ed. m lepem duhom je bila pregnala ſmrad ǀ ſi ſvojo or. ed. ž roko je kuſhne spishal ǀ prèd ſvoio or. ed. ž ſmertio ǀ is suojo or. ed. ž ſilnu veliko, inu mozhno vojsko ǀ pred Svojo or. ed. ž grenko ſmertio ǀ is suoio or. ed. ž napremagano mozhio ǀ zhlovik is ſuoio or. ed. ž lepoto, inu shlahtnustio premaga semlo ǀ s ſvjo or. ed. ž gnado ſe je bil doteknil ǀ s'ſvojo or. ed. ž vago ſamij ſebe sapeleio ǀ s'suojo or. ed. ž vezhno shkodo je mogla ſposnati una nesrezhna Gospa ǀ en ſam lot s'ſvoio or. ed. ž sheno, inu s'dvema Hzherama ǀ s'ſuojo or. ed. ž shibo ǀ Bug naſs s'voio or. ed. ž shibo vdari ǀ leto resnizo je bil s'svoio or. ed. ž vezhno shkodo Sposnal ǀ is suojm or. ed. s mleKom doijti ǀ Kir s' ſvim or. ed. s ponisheinam, taku viſoku je zhloveka polsdignal ǀ kateri en shpot s'ſvojm or. ed. s shjvejnam Chriſtuſu sturj ǀ s'ſvoim or. ed. s pohushanjom veliku nedolshneh je sapelal ǀ Maria Diuiza s'suojm or. ed. s rojstvom vſe je bila potroshtala ǀ nihdar ſe nej hotela ſvojh rod. mn. nezhistost ſpouedat ǀ s'shibo ſvoih rod. mn. shtrajfing je gajslal yh ǀ ſe je vmadeſhala is kryvio ſvoyh rod. mn. ſaurashnikou ǀ Ie proſsila Madalena saodpushzhajne suojh rod. mn. grehou ǀ telleſsne potrebe ſuojh rod. mn. otrouk ǀ nej hotel v'rouke ſvoijh rod. mn. puntarju paſti ǀ imà popolnoma odpuszhejne vſeh ſvoyeh rod. mn. grehou ǀ madeshe svoijh rod. mn. grehou oprati ǀ nej mogal svojh rod. mn. grehou ſe ſpovedat ǀ eno olisko veijzo v' svoih rod. mn. vſtjh je bil perneſsil ǀ po gostim is suojg rod. mn. ozhij gorke ſolse je tozhila ǀ s'suojh rod. mn. poshreshnijh ust ǀ ſvojm daj. mn. hudim shelam sadosti ǀ Abſolon je bil sapovedal ſvoim daj. mn. sholneriom ǀ de bi veliku blaga ſvoym daj. mn. otrokom sapustili ǀ svejst priatel je suojm daj. mn. shlushabnikam ǀ ta lepi navuk je bil S. Bernardus suoijm daj. mn. bratam ǀ taku govuril ſvoijm daj. mn. sholnerjom ǀ ſuojm daj. mn. ſaurashnikom na pruti grè ǀ shpisho dal svojm daj. mn. vernem ǀ kateri je bil tebe ſtuaril, inu ſvojom daj. mn. Angelom ſapoved nuzh, inu dan tebe vahtat, inu varuat ǀ je enkrat djal, k'ſvoijm daj. mn. Iogrom ǀ ſe oberne k'ſvojm daj. mn. nar lubiſhim Iogrom ǀ ſe pofliſsa naſs h'ſvoym daj. mn. priatelnom ſturiti ǀ milost h'potrebnim, lubesan h'suojm daj. mn. blishnim ǀ obilnu polona ſvoje tož. mn. m hlapze ǀ prezei ſo ſvoie tož. mn. m Boguve sahvalili ǀ zhes suoje tož. mn. m puntarske ſaurashnike ǀ poſhila sa nijm ſuoje tož. mn. m Bashadore ǀ David poklizhe vukupaj svoje tož. mn. m otroke ǀ uſame gori sa suoije tož. mn. m sijni dua sapushena fantizha ǀ Ta Kananerska shena trakrat s'voie tož. mn. m Malike sapusty ǀ imajo dobre ozhy gledat tadal ſvojga bliſhniga, ſvojæ tož. mn. m pak nevidio ǀ vſe ſvoje tož. mn. ž skriune miſli je resodel ǀ ſvoie tož. mn. ž roke je bila v'Nebu usdignila ǀ ſuoje tož. mn. ž s: roke, inu suoje tož. mn. ž s: noge ſi je pustil perbiti na Chrish ǀ Vſakateri poneſe svoje tož. mn. ž Bukve ǀ Je pokasal ſvojec tož. mn. ž Svete Rane ǀ je bil vſel eno trento kruha v'ſvoje tož. mn. ž ſvete roke ǀ butaro, katero danaſ naſvoje +tož. mn. ž rame ſi bo nalushil ǀ ſvoje tož. mn. ž/s usta de ſi glih ſuhe s'vodo ſi nespere ǀ ſvoie tož. ed. m ž/s vſmilene vſheſſa satisnila ǀ uſdigne gori ſuoje tož. mn. ž/s gorezha ozheſsa ǀ ſe sKrijei v'ſvoie tož. mn. ž/s gnesda ǀ ſò zazheli glaſnu vpijti, inu satiſnili ſvoja tož. mn. s uſheſsa ǀ je vuprashal po ſvojh oſlizah mest. mn. sgublenih ǀ otrozy po ſvoih mest. mn. ſtarishih poerbaio zhaſt, shlahnuſt, zhednoſt, inu blagu ǀ Angelziſo na ſvoyh mest. mn. bandjerah smalano imeli to pohleunost Marje Divize ǀ je na suojh mest. mn. ramah noſsil ǀ kateriga ti Seraphini na ſuojh mest. mn. perutah noſio ǀ v' ſvoijh mest. mn. lyſtoh ǀ Ozha nema obene ſrezhe v'ſvojh mest. mn. ſynovih ǀ de bi taistu v'ſvoijh mest. mn. S. Zartanah rokah dershal ǀ v'ſuojh mest. mn. blatnih iamah leshè ǀ katere S: beſsede vſeskusi Maria Diviza v'ſvoih mest. mn. S: vstih je imela ǀ v'suojh mest. mn. s: Ranah ǀ po obhajli vſvojh +mest. mn. uſtah takuſhno ſlatkust je pozhutil ǀ s' ſvojmi or. mn. ozhmi je vidil ǀ Kakor je vidila s' ſvojmy ozhmy or. mn. ǀ po nozhi vahtal nad ſvoimy or. mn. ouzhizhy ǀ Adam s' ſvoimij or. mn. reunimi ſiinovii ǀ Lucifer s' svojmy or. mn. tovarshi ǀ s' svojmi or. mn. perutami ogin sturij ǀ je shla s'ſvojmi or. mn. deklami v'pungrad ǀ dolgu s'ſvojmy or. mn. peruti tepe ǀ s'ſvoymi or. mn. grehy ſo ga martrali ǀ s'suojmi or. mn. lepimi beſsedami sledniga sapele ǀ s'ſvoimy or. mn. S. gnadami vaſs napolnit ǀ s'suojmij or. mn. pſij saize, inu jelene je lovil ǀ s'ſvojmij or. mn. rokami Ieſuſa objeti ǀ Svesde s'ſvoimij or. mn. gorèzhmy jesikomy zhastè svoja ž (zakonska) žena: s'eno beſsedo vse shivali Adamu, inu sui daj. ed. eno martrvshko vojsko nepovedat

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

šanktiš m, abacus, abaci, ena klop, en ſtol, ali miẛa ẛa buque: tudi en schanktisch, kredenzhni ſtol

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

ščèti tudi štèti ščém nedov. hoteti: neſcſem tomi greiſniki ſzmerti SM 1747, 167; Scsém pa, naj znáte, bratje KŠ 1771, 592; Neſcsem pa, ka bi neznali KŠ 1771, 508; Scsém vám miloſztiv biti BKM 1789, 14; tou scsém potrditi KOJ 1833, IX; I tô vero scsém varvati KAJ 1848, 4; ako ſchés dugo ſiv biti ABC 1725, A4a; ako scsés videti SM 1747, 87; Csiſzi ti ſcsés pomágati KŠ 1754, 257; csi ſcsés, mores me ocsiſztiti KŠ 1771, 24; zapovej, ka scsés KM 1783, 2; Ali gda ſcsés zeti pejſzen ſtero popejvati BKM 1789, 6b; Csi ſze nescses povrnouti SŠ 1796, 52; trude, stere szi nescses plácsati KOJ 1833, VI; nai poglaviteiſe ſché premislávati TF 1715, 3; ar ga nesche Bogh brezi kastige niháti ABC 1725, A4a; ar me ſzercze tebe scsé SM 1747, 91; ar ga neſcſe Bog brezi kastige nehati SM 1747, 45; i csi ga komi ſcsé ſzin oznaniti KŠ 1771, 37; kaj, csi ſto neſcse delati KŠ 1771, 630; Ki je obdr'sáva, on scsé 'sitek meti KM 1783, 274; Betésne ſcsé vrácſiti BKM 1789, 18; Duh Bo'zi vu pianom csleki neſcse rad prebivati BKM 1789, 448; Ki druge scsé kaniti KM 1790, 16; či vértinya ščé kaj na stol djáti BJ 1886, 8; pokáže, ka se včiti nešče BJ 1886, 5; ſteroga ſcsémo krſztsávati KŠ 1754, 188; ſcsémo od tébe znamejnye viditi KŠ 1771, 40; Tebi zdaj ſcsémo ſzpejvati BKM 1789, 37; Ár neſcsemo, ka bi neznali KŠ 1771, 529; gda ſchéte moliti TF 1715, 25; da nej, ka ſcséte, tá delate KŠ 1754, 192; Ka ſcséte KŠ 1771, 498; Pomoucs cſi scséte meti BKM 1789, 12; ſzvétov vecſérjov ſchéjo ſiveti TF 1715, 37; ino nam skoditi schéio ABC 1725, A7a; ako reicsi Bosje neſcheio priéti SM 1747, 80; ne csinijo, ká ſcséjo KŠ 1754, 72; hüdodelniczi pa nescsejo KŠ 1754, 208; Neſcso tvojoj rejcsi, Vörvati BKM 1789, 184; nika nescso praviti AI 1875, br. 1, 7; I ſteri koli bode ſteo med vami prvi biti KŠ 1771, 66; Da ſzem jaſz stel zamucsati SM 1747, 95; kelikrát ſzem ſteo vküp ſzpraviti otroke tvoje KŠ 1771, 78; ſztejm je on ſteo mené Vtrgnoti KŠ 1754, 249; je nej ſteo, kabi oſztalo KŠ 1771, A4b; Gda je ſtel ſzpuniti BKM 1789, 17; nej ſze je ſtela obeſzeliti KŠ 1771, 8; roditelom, stere je negda nej stejla bougati KOJ 1845, 88; nego ſzo nyemi vcsinili, ka ſzo ſteli KŠ 1771, 56; ár ſcsé ſze mi KŠ 1771, 462; ki ſzte nej ſzamo csiniti, nego i ſteti zácsali KŠ 1771542; Jasz nyemi scsém tüvárissa dati SIZ 1807, 7; Eto scsém prepovedávati AI 1875, kaz. br. 7; ali ſcsés meti nájem KŠ 1771, 437; kak scsés vcsini zmenom SŠ 1796, 3; mené poszili scsés csemeriti AI 1875, kaz. br. 7; Szkim tou ſcsé KŠ 1771, 436; da tákse grejhe nescse nám na oucſi metati KŠ 1771, 442; ki nescse vnejmar tá 'siveti SIZ 1807, 9; Kaj Szina scsé vö poſzlati BKM 1789, 3; ki po szvejti scsé KOJ 1845, 7; On scsé szrd vöszpüsztiti KOJ 1848, 3; Csi tebé prav scsé voditi KAJ 1870, 7; jeli scsé poszlavec osztáti AI 1875, kaz. br. 3; Ki nescse na szedsztvo pridti AI 1875, 3; ki jo ščé kaštigati AI 1878, 9; Pokaštigana nešče biti AI 1878, 9; Pomôcs csi scséte meti BRM 1823, 8; Ki ga verno scséjo dicsiti BRM 1823, IV; Kak sze zovém, znati scséjo KAJ 1870, 5; i v-hisi nikak nescso osztáti AI 1875, kaz. br. 3; Nego bi stel ſzpeivati SM 1747, 79; Liki da bi eto ſteo praviti KŠ 1771, 436; Gda bi ſteo natom szvejti BKM 1789, 14; Kak kâ bi jo steo odati KAJ 1848, 4; nemorete cſiniti, kaibi vi steli SM 1747, 26; Gda bi ga pa ſteli vmoriti KŠ 1771, 409; csi gli bi niſteri ſteli BKM 1789, 5; Csi bode ſto ſteo kejpe naprávlati KŠ 1754, 12; Ár, ki bode ſteo düſo ſzvojo zdr'zati KŠ 1771, 198; tou ſzem pa nej ſteo BKM 1789, 4b; kelikokrát szam steo vküpszpraviti szini tvoje KOJ 1833, XI; naj ſzvojo nazoucsnoſzt poká'ze, ſzi ſteo KŠ 1771, 823; i nej szi steo KOJ 1833, XI; nej jo je ſteo oſzramotiti KŠ 1771, 6; Ár je tak ſteo na Ocsa SIZ 1807, 8; je nej steo pretirati KOJ 1833, X; Potom nyemi je šteo pregrešnice pokázati BJ 1886, 5; szta pomôcs stela dati AI 1875, kaz. br. 3; ki ſzo ga ſteli ſzpitávati KŠ 1771, 413
ščèti se ščém se hoteti se: ki szo sze tój pogodbi nej steli podáti KOJ 1848, 6; Vnyega voulo ſze ſcsém zroucsiti SM 1747, 72; Kikoli ſze ſcséjo dopádnoti KŠ 1771, 570; Ár csi bi ſze hváliti ſteo KŠ 1771, 550; sze pred tébe scsém szprávlati TA 1848, 5; kak dugo sze scsés zméne szpozábiti TA 1848, 10; ki ſze ſcsé zvelicsati KMK 1780, 5; Csi sze nescsejo povrnôti TA 1848, 6
ščejóuči -a -e hoteč: Goſzpoud potrplejnye má znami, ne ſcsejoucsi, ka bi ſze ſteri ſzkváro KŠ 1771, 722; Nájdem právdo ſcsejoucſi delati dobro KŠ 1771, 81
ščévši -a -e ko je hotel: Jasz nalehci scsévsi notri sztôpiti, szam szkocso notri AIP 1876, br. 2, 7

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Šimon -a m osebno lastno ime Simon: S. Shimon im. ed. pak gre v' AEgypt, v' Affrico, inu Britanio ǀ NA DAN S.S. SHIMONA rod. ed., INU JUDESHA THADEUSA APOSTOLOU ǀ Serze Svetiga Shimona rod. ed., inu Thadeusa je gorelu s' ogniam te lubesni ǀ zhe shelite s' Svetem Shimonam or. ed., inu Thadeuſam doſezhi ǀ Nej vezh Shimonou rod. mn., inu Thadeusou Símon Goréčnik (1. stol.), brat Juda Tadeja

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

škaf -a m škaf: ta dua Mladenizha shiua, inu ſdraua is Shkaffa rod. ed. uſtaneta ǀ popade shkaff tož. ed., inu ſerdita tezhe k'potoku pò uodo ǀ ta pervi ven ſtol ſe sadene, ter s' shkafam or. ed. pade vodo reslie ǀ nanaglom je desh shal, kakor de bi s' shkafam or. ed. lil ← srvnem. schāf, verjetno ← lat. scaphium ‛posoda, skodelica’ ← σκάφη ‛posoda, skleda, korito, čoln’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

škodljȋvəc, -vca, m. 1) ein schädlicher Mensch, der Schadenmacher, Mur., Cig., Jan.; imena škodljivcev izkazati, Prisege iz 17. stol.-Let.; — ein schädliches, Schaden machendes Thier, nk.; — 2) der Schadenfrohe, Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

škrìnja -e ž
1. skrinja: Nájpotrebnejše zklôžje so postela, škrinja, stol BJ 1886, 7; ali na ſzpodobo skrinye veliko ládjo napravo KM 1796, 11
2. krsta: Koporsó; skrinya mrtvecska KOJ 1833, 163; dotekno ſze je skrinye KŠ 1771, 188; Tak polo'zen vu skrinyo BKM 1789, 71; ino obej v-'selezno skrinyo polóseno KOJ 1848, 5

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

špot -a m sramota, posmeh, porog: Velik gvishnu je bil leta shpot im. ed. Davidu ǀ enkrat en velik spot im. ed. ſe je bil sgudil v'hiſhi Kraila Davida, v'tem kir Amnon ſijn Davidou je bij poſili ſvoij sestri Thamar divishtvu vſel ǀ ti ſe imash vezh Boga, kakor shpota rod. ed. bati ǀ letakorshni Vuzheniki, nej ſo huale, ampak shpota rod. ed. uredni ǀ Berite k'vashimu shpotu daj. ed., kaj Ariſtoteles Ajd ſapiſanu je puſtil ǀ Gospud saneſſi tvojmu folku, inu nepuſti tvojo erbszhino k' shpotu daj. ed. biti ǀ ta s. ſpuvid vam K'zhasti, inu niKar h'shpotu daj. ed. shlushi ǀ k'vashimu pobulſhaniu, de nerezhem k'shpotu daj. ed., samerkajte ǀ nemaraio sa shpot tož. ed. v'kateriga tu presheshtvu ijh perpravi ǀ s'kusi letu ponishajne en vezhni ſhpot tož. ed. bi doſehgli ǀ tuoja hzhij je tebe v'shpot tož. ed. perpravila ǀ ona ſama ſebe je bila prebodla, inu umorila, de bi v' shpotu mest. ed. neshivela ǀ s'takushnim shpotam or. ed. je mogla s'hishe pojti ǀ do vekoma boſh s'velikom shpotom or. ed., inu martro terpel ǀ Samij ſo bilij s'shpotam or. ed. oſtali ǀ ga na ta oſslovi ſtol poſhle, kir s'shpotom or. ed. more ſidèti ǀ ony ſo bili peld Ceſſarize Flacile is ſtebra doli vergli, inu vſe shpote tož. mn. taiſtimu ſturili k špotu storiti dov. osramotiti: ſo bilij K'Christuſu eniga vodenizhniga na eno Sabbato perpelali, de bi njega mogli obtoshit, inu K'shpotu sturiti nedol. ǀ skuſi eno nepametno shivino je hotel k' shpotu ſturiti nedol. te sanikarne, inu nehualeshne karshenike ǀ skushnave je bil ſtonovitu premogal, inu hudizha h' shpotu ſturil del. ed. m ǀ nej rezhi, de bi nas ble k' shpotu ſturila del. ed. ž, kakor kadar my vidimo de drugi Bogu lepu shlushio, my pak greshnu shivimo ǀ de bi skuſi zupernio, inu hudizhave kunshti njega h' shpotu ſturili del. mn. m špot delanje s norčevanje, zasmehovanje: shentovajne, inu shpotdellaine im. ed. tiga S. Imena boshiga je ta ner teshei greh ǀ s'shpotdellajnom or. ed., inu reshalejnom špot (se) delati nedov. norčevati se, zasmehovati: Cham ſe shpot della 3. ed. zhes ſvojga ozheta noeſſa ǀ Mosha nezh neshtima, Ozheta, inu Mater shpod della 3. ed. ǀ vy pak s'njega S. Imena ſe shpot delate 2. mn. ǀ Sakaj s'drugih ſe shpot dellate 2. mn. ǀ s'mojh beſsed ſe shpot delajo 3. mn. ǀ Se nekateri shtarishij toshio zhes suoje otroke … de ſe s'nijh shpòt delaio 3. mn. ǀ herbet kasheio, sanizhujeio, inu ſe shpodelaio 3. mn. ǀ yh shpotdellaio 3. mn., inu ſanizhuieio ǀ nikar yh neshpotdellajte +vel. 2. mn. ǀ shpot ſe je delal del. ed. m s'Cerkvi ǀ ſe je poſmehval, inu shpott delal del. ed. m ǀ s'shenskih pershon nekadaj shpot ſo dellali del. mn. m, kadar ſo nerodovitne bile ← srvnem. spot ‛zasmeh, posmeh’; navedeni pomeni niso vedno ločljivi, ker sta v miselnem svetu 17. stoletja pomena ‛sramota’ in ‛posmeh, porog’ vzročno neločljivo povezana pojma.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

tabla ž, F3, album, ena pobélena tabla ẛa piſſanîe; propitiatorium, je bila ta tabla s'imenam oraculum (: tú je Boṡhji odguvor:)nad to ṡlato ṡhkrinîo, poſtavlena: Tron te gnade, ali ſtol te gnade. Exod:25.v.17; tabula, -ae, ena tabla, ali deṡka

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Tais ž osebno lastno ime Tajda: v' tem meſti Alexandria ſe najde ena loterza Tais im. ed. imenovana ǀ Kadar Tais im. ed. letu shlishi, inu premisli, de G. Bug je vidil vſe nesramne della ǀ Leto reſnizo bi nam mogli ſprizhat Pelagia, Tais im. ed., Auguſtinus, Gulielmus Sv. Tájda, gr. Θαίς, rod. Θαιδός (4. stol.), kurtizana, ki jo je spreobrnil sv. Pafnucij.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

taisti -ta zaim. tisti: taiſti im. ed. m, kateri shpisha cilu tize tiga lufta, je shpishan bil od S. Josepha ǀ ſo prishli gledat kaj taisti im. ed. m shraj pomeni ǀ tajſti im. ed. m ſlepi zhlovik nam pomeni tiga greshniga zloveka ǀ od tot je tajsti im. ed. m prjgvuor gori priſhal ǀ Taiſti im. ed. m, katerimu dellam, inu nikar teiſti im. ed. m, katerimu nedellam ǀ Nashe meſsu je tuisti im. ed. m Faharon ǀ Nej vezh taiſte im. ed. m nagi Noiaſ ǀ taiſta im. ed. ž dusha bò nepolnila en praſen ſtol v' Nebeſſyh ǀ taista im. ed. ž spisha Nebeſhka je bila taku nuzna de te bolne je oſdravila ǀ Ti ſi tajſta im. ed. ž isvolena vejza, katera nima obene garzhe tiga greha ǀ Zhudna gvishnu meni naprej pride traiſta im. ed. ž sapuvid ǀ kulikajn daury, ali urat ima taiſtu im. ed. s Nebesku Meſtu ǀ to riſnizo nam hozhe poterdit taistu im. ed. s Perkasajne ǀ tajſtu im. ed. s kralevſtvu je taku shlahtnu ǀ Ta je tuistu im. ed. s velikunozhnu Iagnè ǀ ti ſi tuiſtu im. ed. s gnadlivu ſonzhnu meſtu na hribu ſion ſyſidanu ǀ de bi yh reshil od taiſtiga rod. ed. m nepokoja ǀ v'podobi taistiga rod. ed. m mladenizha ǀ s'taistiga rod. ed. m oljskiga hriba Chriſtus, je imel v'Nebu vſdignen biti ǀ de bi v'gnadi tuistiga rod. ed. m beliga hudizha oſtal ǀ Ieſt v' tvojo S. volo ſe podam, inu nihdar od taiſte rod. ed. ž ſe nebom lozhel ǀ sakaj Bug tebe ne rejſhi od taiste rod. ed. ž nadluge ǀ v'prahu tajſte rod. ed. ž ſemle ǀ vy Hoshtery bote mogli rajtingo dati, od tajste rod. ed. ž premajhine mire ǀ ſakaj G. Bug nej bil vſel s' glave, ali s'noge Adamu eno kuſt, inu s'tajſte rod. ed. ž Euo ſtuaril ǀ Absolon mene danaſs vabi premishlovati, inu od toiste rod. ed. ž ſamè govorit ǀ en dan, ali dua ſe taiſtiga rod. ed. s tovarshtva ſdershè ǀ de bi deleshni ratali taistiga rod. ed. s blaga ǀ s'taiſtiga rod. ed. s mejſta s'dusho, inu telleſsom je imela v'Nebu zhaſtitu polsdignenam biti ǀ gorje ſtutaushenkrat taiſtimu daj. ed. m, katiri neurednu ſe h' tej Sveti miſi perblisha ǀ taistimu daj. ed. m pſu vſak danen Purgar je mogal shpisho dati ǀ Letu oroshje nuza tajſtimu daj. ed. m, kateri ſe brani ǀ Betſamitery ſe ſo bily podſtopili k' taiſtimu daj. ed. m perblishat ǀ taiſtemu daj. ed. m perglihat ſe nepofliſſash ǀ ſhe ozhitnishi je bil odgovuril taistumu daj. ed. m ǀ tuistimu daj. ed. m belimu hudizhu v'oblizhe pluni ǀ ureden ſe je ſturil v' taiſtimu daj. ed. m prebivat ǀ ogin te nezhiſtoſti ſe je v'tajſtimu daj. ed. m pogoſil ǀ k'taiſtimu daj. ed. m konzu ǀ ima ſlavu s'hishe taiſti daj. ed. ž ſvoij priatelzi dati ǀ stukrat smert voshzhesh taisti daj. ed. ž tuoi shlahti ǀ vſijh potrebah tajſti daj. ed. ž napomozh pride ǀ k'taisti daj. ed. ž ta shkodlivi hudizh ſe nej mogal perblishat ǀ aKu poprei h'taisti daj. ed. ž ſe neperpravimo ǀ h'taiſti daj. ed. ž shlushbi so prishli skuſi shenkinge ǀ de bi bil uredn h' taiſtimu daj. ed. s koſſilu perpushen biti ǀ hudizh nej bil tebi rekal h'taistimu daj. ed. s prepovedanimu drevu pojti ǀ jeſt morem K'taistimu daj. ed. s tovarstvu pojti ǀ hozhe taiſti tož. ed. m greshni folK pogubiti ǀ s'krijvash v'ſijh vishah tuoj greh pred mosham, inu nezh namarash de ſi glih Bug sa taisti tož. ed. m vej ǀ de bi napolnil tajſti tož. ed. m ſtol is kateriga ta prekleti Judesh je bil padil ǀ ti ſi v'taisti tož. ed. m greh padla ǀ v'taiſti tož. ed. m shpegu teh zhednoſti, inu gnad Boshyh nepolnen ſe shpeglat ǀ njega pſsij vidio taiſtiga tož. ed. m ži. jelena ǀ taistiga tož. ed. m ži. sholnerja po glavi vudari ǀ oni pukshe naſtavio, meneozh tajſtiga tož. ed. m ži. preſtrelit ǀ bi hotel taiſtga tož. ed. m ži. s' ſvojm Ceſſarskem plajsham sakriti ǀ Vſſadil je Hishni Ozha Bug Vſigamogozhi vinogrod S. katolish karshanke Zerkvi, ter je tajſtigi tož. ed. m ži. ogredil s' plutam ǀ prezej gre en zhebelski pann yskati, v'taistiga tož. ed. m ži. glavo postavi ǀ prezej tezhe h'Gospojski taiſto tož. ed. ž pershono toshit ǀ ima taisto tož. ed. ž greshno deshelo is ogniom poshgati ǀ Olophernes ſilnu neſramnu ſe je bil v' tajſto tož. ed. ž ſalubil ǀ tajsto puſledno tož. ed. ž uro ſo ga opominali de bi imel molit ǀ imash taitſo tož. ed. ž spet Chriſtuſu povernit ǀ de teiſto tož. ed. ž ſamo samore is ſvoje hude, greshne vole napolnit ǀ ſame po ſebi ſte toiſto tož. ed. ž ſodile ǀ vſo tuoio lubesan ſi postavil v'taisto tož. ed. ž nesramno pershono ǀ v'taiſto tož. ed. ž veliko, inu grosno belesan je bil padil ǀ je perſilena ſe udrejti v'tajſto tož. ed. ž globako iamo ǀ Sauraſhniki ſobily taiſtu tož. ed. s Mestu oblegli ǀ taistu tož. ed. s dellu nepogleda, inu nepolona ǀ miſli koku bi mogal vdobit meſſu, inu tajſtu tož. ed. s pezhejne ǀ vaſs poſtavim v'taiſtu tož. ed. s mejſtu, kir leshy shaz vſyh marter, inu terplejna ǀ drusiga ne dellamo ampaK tuistu tož. ed. s, Kateru naſs ſamore fardamat ǀ nej sadosti de ti Boshje Ime nepridnu uſta neusamesh, ampak ſi dolshan tuistù tož. ed. s zhastiti ǀ sakaj tedaj ſe nepofliſash tojſtu tož. ed. s skuſi ſveto almoshno v' nebeſſa shranit ǀ ſe ne more shegnat Altar, inu na taiſtem mest. ed. m ſe neſmej moshovati ǀ Maria Diviza je imela na taiſtim mest. ed. m hribu pokopana biti ǀ po taistim mest. ed. m potu, po Kateren nam perpele ta lusht ǀ Oh tajſtem mest. ed. m zhaſſu je bila v'taiſtem meſti eniga Goſpa s'preimikam Lopez ǀ v'taistim mest. ed. m skriunim Kotu, v'taisti temmi ſi nazhista bila ǀ de bi v'tajſtem mest. ed. m ſmradu v'zhaſseh yh podushali ǀ v'taiſtem mest. ed. m reunem ſtanu ſvojm ſe je bila padala v' roke Boshje ǀ v'tem iſtim mest. ed. m zhaſsu hozhem jest Ierusalem s'laternami preijskati ǀ na taiſti mest. ed. ž dalni rajshi ǀ ob taisti mest. ed. ž uri botè vidili Nebeſſa odperta ǀ v'taisti mest. ed. ž skrini ſe najde ena arznja sa vſe bolesni ǀ Bug ti ſi respreſtril tvoje velizhaſtvu v'taiſti mest. ed. ž vishi ǀ Eden bò veliku lejt ſydal hisho, de bi sanaprej mogal v'tajſti mest. ed. ž prebivat ǀ ob tuisti mest. ed. ž minuti ǀ vednu je shlishal na taiſtem mest. ed. s mejſti Angele pejti ǀ ſe je troshtal na taiſtim mest. ed. s mejstu tudi ſvoje ſaurashnike premagat ǀ v' taistim mest. ed. s trupli, v'katerim je bil spozhet, je bil tudi pokopan ǀ hozhem is altaria mojga ſerza dolli uorezhi malika Dagona, de Arca gnade Boshje bo mogla v tajſtim mest. ed. s prebivat ǀ govorish od tvoje kupzhie, od tvoja prehodisha inu blaga, kakor de bi tvoje isvelizhaine v' taſtim mest. ed. s ſtalu ǀ na tvistim mest. ed. s mejstu Bethel, je bil ta hudobni krail Ieroboam sapovedal postavit dua Malika ǀ Achilles Slejzhe ſvoj gvant, ter Patrocla s' taiſtem or. ed. m oblezhe ǀ s' tajſtem or. ed. m Philosopham ſmo perſeleni ſposnati ǀ ga nepokrijesh s'taistim or. ed. m ſtarim guantam ǀ drugem ga kashe, inuſe s'taistam or. ed. m shtima ǀ zhe bote s'taiſtim or. ed. m velikim Dolshnikam na Kolena padli ǀ Sklenem s'tajſtem or. ed. m Exempelnam ǀ sklenem s'taistem or. ed. m lepim navukam ǀ je hotel s'taiſtem or. ed. m ſtudenizam oskerbeti Paſsterje ǀ njega Gospud ie bil dall en cent denarju, de bi imel staistim +or. ed. m kupzhuvati ǀ leta ſreſani capun cell rata v'shupo skozhi s' taiſto or. ed. ž te trij shentuavize oshkropij ǀ Prèd taisto or. ed. ž zhudno, inu S: Skrinjo, ſo bijshali ti ſaurashniki ǀ ſazhnete s' tajſto or. ed. ž shlobedrat, kakor laſtauze ǀ s'taisto or. ed. ž vago s'Katero naſs obogati, s'to tudi naſs obusha ǀ s'tajſto or. ed. ž bò ſvoje lushte, inu shpaſse imel ǀ njega s'taiſto or. ed. ž lubo noter poloshit ǀ s'tuiſto or. ed. ž pergliho ǀ nekiteri ludje imaio tulikajn blaga, de nevedo kaj s' taiſtem or. ed. s sazheti ǀ prèd taistim or. ed. s Boshjm oblizhom ǀ s'taistim or. ed. s greshnim dellom ǀ njega S. Ime vſta vſameio, s'taiſtim or. ed. s sashentaio, inu preklinaio ǀ s'taistom or. ed. s blagom kateru Bug je tebi poſsodil ǀ Kadar bi taiste im. dv. ž dvej Pershoni, Katere ſi ſo beſsedo dale ǀ taiſta tož. dv. m dua dny skuſi dar Svetiga Duha ſe je poſtil ǀ taiſti im. mn. m kateri imaio myr pokoj, inu ſrezho lety lahku Boga zhaſtè, inu hualio ǀ gdu ſo taisti im. mn. m kateri kradejo ǀ tajſti im. mn. m pak, kateri krejh, boi, ſaureshtvu lubio sò otrozij tiga Satana ǀ taiſtij im. mn. m, kateri sa boga ſo molili mozhike, pſſe, kazhe, ribe, tize ǀ per njemu ſò ſtali taiſty im. mn. m Sveti Ozhaki, inu Preroki ǀ taiſte im. mn. m ſtebri ſo bily ſreberni ǀ ſe ſo perblishali tuisti im. mn. m zhaſsi ǀ greshni ludje ſò toiſti im. mn. m, kateri resnashaio, opraulaio ǀ vſy tuiſti im. mn. m ludje ſo gluhi ǀ kaj vam taiſte im. mn. ž ſapovedò dershati, inu kaj vam prepovedaio ſturiti ǀ eden taistih rod. mn. je na ſmertni poſteli leshal ǀ od taiſtih rod. mn. Svetih Minihou ǀ aku od taiſtyh rod. mn. zhlovezh dalezh neſtoy ǀ tajſtoh rod. mn. volo dopernashash ǀ kakor ſe doli vſame s'taistih rod. mn. beſsed ǀ vekshi nepameti ſe ne naide kakor je toiſtoh rod. mn. ludy ǀ maihinu tojſtih rod. mn. pak ſo do ſerza shlishali ǀ ta zhlovik bi nemogal od tuistih rod. mn. ſe lozhit ǀ Aku tèhistih rod. mn. denarju eniga sguby ǀ taiſtom daj. mn. nej bil dal ampak pèt kruhou, inu dvej ribij ǀ ſe shpota taiſtem daj. mn., kateri imaio v'hishi smalane ſuoje ſtarishi ǀ dati taiſtim daj. mn. otrokam, kateri ſvoje ſtarishi nesposhtvaio ǀ taistim daj. mn. zhaunarjom je hotel sastopit dati ǀ gorè ſtutaushenkrat tajſtem daj. mn. katere Bug ſapuſtj ǀ bo k' ludem prishal, inu nijh grehe tajſtom daj. mn. odpuſtil ǀ je djal taistom daj. mn., kateri ſo ga troshtali ǀ nikar ſe vezh poverniti h' taiſtam daj. mn. greshnim beſſedam ǀ hudizhy ſo bili toiſtem daj. mn. pokorni ǀ Pridigar je toiſtim daj. mn. pravo resnizo povedal ǀ Poshle klizat te Modre, ter je h' toiſtom daj. mn. dial ǀ zhast, inu hualo toistom daj. mn. ſo pely ǀ od ſvojh uſt ſi utargat, inu tojſtom daj. mn. dati ǀ je djal tuiſtym daj. mn., kateri ſo njega pregovarjali ǀ tuistim daj. mn. ſamu ſvoi pozhitik naiti ǀ Bug tebe poshle h'taistim daj. mn. v'katere ſi vſelej savupal ǀ kadar pride k'taistim daj. mn. beſsedam ǀ k'taiſtem daj. mn. ſe je bil perſelil en Jud ǀ dokler ne bò taiſte tož. mn. m Malike s'hishe vergel ǀ ſvoje laſtne otroke je vbyal, taiſte tož. mn. m je kuhal, inu jedel ǀ kaj s'en ſampſon bode taiste tož. mn. m shtrike, inu ketene restargal ǀ kaj menish de bom tajſte tož. mn. m shlake, inu rane s'tvoyh rouk vſel ǀ Tajste tož. mn. m sheble is Katerimi je bil na Chrish perbit tulikain shtimajo ǀ Mashniki ſo tebe od grehou odveſali, bosh supet v'taiste tož. mn. m ſe samotal ǀ Katere je G. Bug poprej odlozhil, teiſte tož. mn. m je on tudi poklizal ǀ Leu pak pomeni tuiſte tož. mn. m, kateri ſo hude nature ǀ vſe taiſte tož. mn. ž spishe G. Bug ym je dal ǀ taiste tož. mn. ž salublene mislij imejti ǀ sazhne pokushat tajſte tož. mn. ž nesnane shpishe ǀ taiſtè tož. mn. ž lushti, katere jeſt tebi dam ǀ nekadaj je bila navada taiſta tož. mn. s kulla seshgati ǀ de ſi lih dobra della dopernashajo, vener s'kusi taista tož. mn. s G. Bogu dopasti neyshzhejo ǀ taiſte tož. mn. ž/s mertua trupla ima na ſuhu vun vrezhi ǀ taiste s. Rane kushuite, v'taiste tož. mn. ž vſe vashe vupajne postavite ǀ je bil v'taiſte tož. mn. ž Indianske deshele od Svetiga Ignatiuſa poslan ǀ Kakor eniga s'Kusi taiste tož. mn. ž/s Nebeſhke vrata noter poſtè ǀ teiſta tož. mn. s reuna trupla videozh ǀ imaio na njegove pushtobe gledat, inu po taistih mest. mn. piſsat ǀ v' taiſtih mest. mn. offrah ſe je ſpozhitala martra ǀ po taiſtyh mest. mn. en taku velik apetit imaio ǀ po tajstih mest. mn. lujtrah je gori shla ǀ de bi njega grèshni jesik imel v'taistih mest. mn. S. Ranah oprati ǀ ſe je bila ſeſtarala v'tajſtih mest. mn. ǀ zhlovek volnu ſe v'tajſtyh mest. mn. sadarshi ǀ kadar bi lonzou nebilu, de bi v'taiſtih mest. mn. kuhali ǀ njega S: Rane kushouati, inu v'taisteh mest. mn. vashe grehe oprati ǀ s' laſmyj je drugem mrejshe prejdla, inu ſe s' taiſtimi or. mn. shtimala ǀ vaſs bodo sfarili s' taistimi or. mn. beſsedami s'katerimi ſo nekadaj zholnarij sfarili Iona Preroka ǀ tudi ſe bo dopolnilu nad taistimy or. mn., kateri tulikajn krat na milost Boshjo preusetnu greshè ǀ sdaj v' vſoseski vſy s' perſtam sa taiſtimy or. mn. kasheio ǀ kateriga Syn Boshy na semli je bil ſturil s' taiſtomi or. mn., kateri Nebeſſa ſo sheleli kupit ǀ de bi ſvojo pravizo, inu miloſt na taiſtmy or. mn. iskaſali ǀ trijkrat jo poklizhe s'taistimy or. mn. lubesnivimy beſsedamy ǀ s'taistimi or. mn. beſsedamy ǀ s'taiſtimi or. mn. kluzhy mu bò to paklensko kouazhio adprel ǀ kadar bi eden vaſse vuoly v'ſvoj uſs vpregil, inu s'taiſtimy or. mn. voſil ǀ S. Klenem s'taisimi or. mn. beſsedami

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Taletes -ta m osebno lastno ime Tales: Ta modri Taletes im. ed. pak bi rekal, nezh bulshiga nej, kakor srezha ǀ Polè Nem. Nem. Taletes im. ed. Mileſius edn v'mej ſedmeri Vzheniki tiga ſvejta ſe puſti shlishat ǀ Veliko vojſko vſelej ſta vkupaj imela Amaſius Egypterski krajl, inu Samurski krajl Taletes im. ed. ǀ Inu cilu ena dekla ſe je ſmeiala ſvoimu Goſpudu Thaletu daj. ed. 1. Táles iz Míleta, gr. Θαλῆς (6. stol. pr. Kr.), eden sedmih modrecov; → Tales, → Milesius 2. Neki kralj

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Tarkvinius -ija m osebno lastno ime Tarkvinij: Letu je dobru vejdla Rimska Gospa Lugretia, kateri Tarquinius im. ed. je bil ſilo ſturil (V, 436) ǀ kar Lactanius pishe od Ceſſarja Torquinia rod. ed. (III, 390) 1. Mišljen je Sékstus, najstarejši sin rimskega kralja Tarkvinija Superba (5. stol. pr. Kr.). 2. Tarkvínij Prísk, lat. Tarquinius Priscus, bajeslovni rimski kralj

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

tekati nedov., F12, chytrina, otrozhka ygra, kir okuli eniga ſidezhiga tékajo; circuncurrere, obtezhi, okuli tékati; circuncursare, ſem ter tam tékati; cursare, ſem ter tam tekati; cursare, et cursitare, ſem ter tám tékati; cursitare, vſeṡkuṡi tékati; decurrere, doli tezhi, doli tékati; discurrere, ſem ter tám tekati, okuli tékati; gymnicus, gymnasticus, ozhitnu ygranîe, kir nagi tékajo ludje; pararius, kateri okuli teika, inu danarje napuſſodo yṡzhe, ali naide; profluvium, -ÿ, en flus is ṡhivota, kadar eniga trébuh boly, de vſeṡkuṡi teika na ſtol, inu ne more ṡaderṡhati

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Tekcelinus m osebno lastno ime Teskelin: njegou Gospud Ozha Teccelinus im. ed., inu njegovi bratje Bartholomæus, Andreas, Gvido, Gerardus inu Nivardus, Udalricus njegou Striz (III, 452) Teskelín, oče sv. Bernarda (11.–12. stol.)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Telesila -e ž osebno lastno ime Telesila: Argiva ſe huali, de je bila porodila Telleſilo tož. ed., katera je bila premagala tiga mogozhniga krajla Cleomona (III, 398) Telésila, gr. Τελέσιλλα, lirska pesnica iz Argosa (6.–5. stol. pr. Kr.)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Teodora ž osebno lastno ime Teodora: po tem potu v'Nebù je prishal v'mej Ceſary Theodoſius, v'mej purgarzamy Theodora im. ed. (I/2, 202) ǀ Theodora im. ed. pak je molila v' hishi teh ozhitnik loterz (IV, 265 s.) ǀ Thedora im. ed. pak je molila v'hishi teh loterz (I/1, 219) 1. Teodóra, zgledna žena iz Bizanca (5. stol.) 2. Teodóra, neka neprostovoljna prostitutka

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Teodorus -ra m osebno lastno ime Teodor: kaj pravi Theodorus im. ed. Daphnapatus ǀ Pojdi sdaj ſim ti Paulus, Anton … Vigilantius Theodorus im. ed., inu Zoſimus, kateri vſy ſte s' meſt beyshali v' puszhave ǀ Veliko gnado je bil prejel S. Theodorus im. ed. Siccota ǀ s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Meshnarij s. Theodora tož. ed. 1. → Dafnapatus 2. Neki puščavnik z imenom Téodor 3. Sv. Téodor, eden treh istoimenskih škofov v švicarskem mestu Sitten (4., 6. oz. 9. stol.)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Teodosius -a/-ija m osebno lastno ime Teodozij: po tem potu v'Nebù je prishal v'mej Ceſary Theodoſius im. ed. ǀ kokar Theodoſius im. ed. Ta mlajshi ǀ Theodoſius im. ed. ſe je bil taku mozhnu preſtrashil ǀ kar Nizephorus od Ceſſarja Theodoſiuſa rod. ed. pishe ǀ V' Lebni Svetih Puszhaunikou ſe bere od Theodoſiusa rod. ed. Appata ǀ Mozhnu ſo ſe bili pregreshili purgary v' tem meſti Antiochia Ceſſariu Theodoſiusu daj. ed. ǀ karnekadaj S. Ambrosh je djal Ceſſarju Theodoſiuſo daj. ed. ǀ zhaſt, katero Pacatus je bil dal Ceſſarju Theodoſiu daj. ed. ǀ Ceſſar Conſtans je bil vbyl ſvojga brata Theodoſia tož. ed. ǀ ſe ſo bily reſerdili zhes Ceſsaria Teodoſia tož. ed. 1. Flávij Teodózij, lat. Flavius Theodosius, rimski cesar (379–395) 2. Teodózij, lat. Theodosius, vzhodnorimski cesar (408–450) 3. Sv. Teodózij (pribl. 424–529), puščavnik 4. Teodózij, brat Konstantina II. (7. stol.)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Teofilaktus -ta m osebno lastno ime Teofilakt: Taku pisheo Theophilactus im. ed., Metafraſtes, Niceforus Calixtus, inu drugi Sveti Phiſſary ǀ pravi Theophilatus im. ed. ǀ Theofilactus im. ed. odgovorj ǀ je djal Theofilactus im. ed. ǀ Kir Thèophilatus im. ed. pravi ǀ pravi Theopilactus im. ed. ǀ samerkajte Nem. Nem. beſſede Theophilacta rod. ed. Verjetno je mišljen Teofilákt Óhridski, srgr. Θεοφύλακτος (11. stol.), razlagalec Svetega pisma.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Teokritus -a m osebno lastno ime Teokrit: vener ſe meni sdij de Theocritus im. ed. nar ble je sgruntal lubesan rekozh (I/1, 125) ǀ Poshlushaio Theocritusa tož. ed. (IV, 52) Teókrit iz Sirakúz, gr. Θεόκριτος (3. stol. pr. Kr.), bukolični pesnik

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Tiberius -a m osebno lastno ime Tiberij: Tiberius im. ed. Ceſſar cilu sa Capitana nej hotel obeniga poſtavit, zhe nej bil shlahtnik ǀ Kaj bò Tiberius im. ed. Graccus na ſodni dan rekal ǀ zhe bodo ſamizo umorili, de Cornelia bò umerla, zhe pak ſamiza taku bo Tiberius im. ed. umerl ǀ Pishe Svetinius od Ceſſarja Tiberiuſa rod. ed. ǀ Ceſſarja Tiberiuſa rod. ed. Rimlary nej ſo mogli pogledat Tibêrij Júlij Cézar Avgúst, lat. Tiberius Iulius Caesar Augustus, rimski cesar (14–37) 2. Tibêrij Semprónij Grákh, lat. Tiberius Sempronius Gracchus (2. stol. pr. Kr.), rimski kvestor

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Tilih -a m osebno lastno ime Tilen (?): ie oskerbel Elia Preroka, Paula Pushzhaunika, S. Tiliha tož. ed., S. Rokha (II, 333) Verjetno je mišljen sv. Tílen, lat. Aegidius (pribl. 640–720), puščavnik, ustanovitelj samostana Stol. Gilles v Provansi, manj verjetno sv. Tílo (umrl pribl. 700), puščavnik v Vestfaliji; → Egidius.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Tiridates m osebno lastno ime Tiridat: sgrevajte ſe, inu spokorite ſe de supet vasho lepo zhlovesko podobo bodete vudubli, Kakor Krajl Tiridates im. ed. ǀ Kakor svej Tiridates im. ed. de Ripsima je ſilnu lepa, jo puſti po ſili K'ſebi perpelat (I/2, 20) Tiridát II., gr. Τιριδάτης, armenski kralj (3.–4. stol.)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Titelmanus -a m osebno lastno ime Titelmann: Katere beſſede Titelmanus im. ed. taku ſaſtopi (II, 479) ǀ kakor Titelmanus im. ed. poterdi (V, 276) ǀ ta Vuzheni, inu Bogaboyezhi Titelmanus im. ed. ſpomni na letu kar Pſalmiſt veliku leit poprei je dial (V, 555) Francis Titelmann (16. stol.), profesor teologije v Louvainu, nato frančiškanski menih, pisec

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Titus m osebno lastno ime Tit: Titus im. ed. Veſpeſianus de ſi lih obene druge ſapuvidi nej ſpoſnal ie djal ǀ Titus im. ed. inu Veſpaſianus ſo bily Jeruſalem notri uſeli ǀ Letukaj S. Titus im. ed. samerka ǀ Titus im. ed. Livius huali kupzhio, rekozh, de kadar leta bi nebila Shpanigary bi bily od lakote pomerli ǀ Titus im. ed. Sabinus je imel eniga pſa ǀ Titus im. ed. Boſtrenſis pravi de letu nej pres vrshoha 1. Tít Flávij Vespaziján, lat. Titus Flavius Vespasiānus (9–79), rimski cesar (69–79), ki je leta 70 porušil Jeruzalem 2. Tít Flávij Vespaziján, lat. Titus Flavius Vespasiānus (39–81), rimski cesar (79–81), sin prvega 3. Sv. Tít, učenec apostola Pavla (SP 2 Kor 7,6), → Ticius 3. Tít Lívij, lat. Titus Livius (pribl. 59 pr. Kr–17 po Kr.), rimski zgodovinopisec 4. Verjetno je mišljen Tít Flávij Vespaziján (→ 1.), sin Flavija Sabina. 5. Títus (4.–5. stol.), škof v sirskem mestu Bosra, lat. Bostra

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

tkáłən, -łna, adj. Webe-: tkȃłni stol, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Tomira -e ž osebno lastno ime Tomira: Scithia ſe huali de je bila porodila krajlizo Tomiro tož. ed., katera je bila krajla Ciruſa premagala (III, 398) Tomíra, gr. Τόμυρις, dakijska kraljica (6. stol. pr. Kr.)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Tostatus m osebno lastno ime Tostat: vprasha ta Uuzheni Toſtatus im. ed., zhe v' Nebeſih ludje bodo nagi, ali pak oblezheni (III, 121) ǀ Kakor Tostatus im. ed. resloshij (I/2, 118) Álfonz Tostát Avílski (15. stol.), pisec

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

trinog1 [trínognepopoln podatek] samostalnik moškega spola
  1. stol s tremi nogami; trinožnik
  2. ponev s tremi nogami; trinožnik

PRIMERJAJ: trinoga

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

trinoga [trínoga] samostalnik ženskega spola
  1. stol s tremi nogami; trinožnik
  2. ponev s tremi nogami; trinožnik

PRIMERJAJ: trinog1

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

tron m, F2, propitiatorium, Tron te gnade, ali ſtol te gnade. Exod:25.v.17; solium, -lÿ, en kailevi[!] ſtol, tron

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

tron -a m prestol: de ſi taushenkrat shlahniſhi, kakor Salamonau Tron im. ed. ǀ gdu je leta zhaſtiti Tron im. ed. ǀ on bò mislil, inu shelel ſe polsdignit do ſamiga Trona rod. ed. ǀ gnada boshia zhloveka polsdigne do ſamiga trona rod. ed. boshiga ǀ s'trona rod. ed. dol ſtopi ǀ S. Paulus naſs opomina de bi ſe pertozhili h'temu Tronu daj. ed. te gnade ǀ na Luciferiou Tron tož. ed. ga poſtavjo ǀ zheſzheozh ta Sveti Thron tož. ed. ǀ krailize ſedè per tronu mest. ed., ali ſtolu tiga kraila ← lat. thronus ← gr. ϑρονός ‛stol, prestol’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

tropa -e ž tropa, skupina: na letu perletj ena velika tropa im. ed. hudizhou (V, 522) ǀ pride kjekaj ena velika troga im. ed. hudizhu, inu perneſsò en ſtol na kateriga poſſadè njeh firshta Luciferia (II, 73) ← star. it. troppo ‛čreda’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

trumfati -am nedov. kvartati: sdaj je zhaſſ lebat, trunfat nedol., pyanzhovat ǀ shteri ure per miſi ſidite, inu trumffate 2. mn. ǀ vſak dan je trunfal del. ed. m, inu lebal ǀ s'mojm blagom bi lebali, inu trunfali del. mn. m ǀ praſnik nej poſtaulen, de bi ſe goſtili, trumffali del. mn. m, inu quartali ← star. nem. trumpfen ‛kvartati’ (16.–17. stol.) iz Trumpf ‛igralna karta’ ← lat. triumphus ‛zmagoslavni sprevod, zmaga’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Udalricus m osebno lastno ime Udalrik: kateru nam samorio ſprizhat njegou Gospud Ozha Teccelinus, inu njegovi bratje Bartholomæus, Andreas, Gvido, Gerardus inu Nivardus, Udalricus im. ed. njegou Striz Údalrik, stric sv. Bernarda (12. stol.)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

upováti, -ȗjem, vb. impf. creditieren, borgen, prisega iz 17. stol.-Let.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Usuardus m osebno lastno ime Usuard: od kateriga pravi Vſuardus im. ed. (III, 176) Usuárd (umrl pribl. 875), menih v benediktinski opatiji Stol.-Germain-des-Prés, pisec martirologija

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

v'kup (vkup) prisl., F120, I. adnecto, -re, adnectere, perpeti, pervèẛati, v'kup ẛvèẛati; adunare, v'kúp ṡklizati, perdrushiti, v'kúp ſpraviti; compingere, v'kupai ſtakniti, vkup ſtakniti; condensere, v'kúp ſtiſniti; injungere, naloṡhiti, ṡavkaṡati, tudi v'kúp sloṡhiti; stypticus, -a, -um, kar v'kup vleizhe, ali ſtiṡka; II. congregatio, ṡbraliṡzhe, v'kúp s'hod; sella plicabilis, en ſtol h'vkup ṡloṡhenîu

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Vasti ž osebno lastno ime Vašti: sa to preusetno krajlizo Vaſti tož. ed., je bila ena pohleuna Eſther na leta krajlevi ſtol poſtaulena Vaští, lat. V Vasti (SP Est 1,9)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

večę̑r, f. = večer, m. 1), Mur., rok. iz 15. stol.-Let., Danj.-Valj. (Rad); Bog vam daj dobro večer! Bolc-Erj. (Torb.); kakor daleč je jutro do večeri, Trub.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

vẹdèč, -ę́ča, adj. (part. praes. od glag. vedeti); bekannt, Dict., Mik., Cig., Jan., Trub., Dalm., Dol.-Levst. (Sl. Spr.); vsem ljudem vẹ́deče, Trub.; vedeče storiti, bekannt machen, melden, Jan.; kar vam je vedeče, rok. iz 15. stol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Veronika -e ž osebno lastno ime Veronika: ner poprej bom Mashnikom dal sa nouu lejtu en fazonetel, inu ta ner lepshi, namrezh fazonetel S. Veronike rod. ed. ǀ ſe je v' ſerzi ſmilil Veroniki daj. ed. (III, 54) Sv. Verónika (umrla 70), po legendi iz 13. stol. žena, ki je Kristusu na poti na Kalvarijo podala potni prt.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

vertìnja tudi vrtìnja -e ž gospodinja: Csi ſzi vertinya KM 1783, 148; Nyegova vertinya je ſzkrbliva bila domá KM 1790, 68; Ona, naj bode ſzkrbliva vertinya SIZ 1807, 10; ali dobra vertinya AIP 1876, br. 3, 6; či vértinya ščé kaj na stol djáti BJ 1886, 8; Kelikokrát se zglási vértinyi tô veli BJ 1886, 16; z hajdine kašo i žganke delajo vertinje AI 1878, 42; ſzvojga vérta, i vrtinyo vpoſtenyej dr'zijo KŠ 1754, 221

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

veselje -a s veselje: vſaka slatkuſt ima ſvoio grenkuſt, vſaku veſſelje im. ed. ſvojo shaloſt ǀ ſe vidi veſselje im. ed. v'teh stareh ozhakoh ǀ Letu bodi cellu lejtu vaſhe veſelje im. ed., trosht, inu pomozh ǀ ſedaj ostanesh ob moj pusledni uri edinu moje veſsèlje im. ed. ǀ de bi goſli, inu trobente prizhe bile njegoviga veſſelja rod. ed. ǀ my bomo od vaſhiga veſselja rod. ed. govorili ǀ od veliziga veſſelia rod. ed. bi samaknena oſtala ǀ de bi imeli od veſſejla rod. ed. godit, inu trobentat ǀ gori od veſselia rod. ed. saupye ǀ Aku pak Nem.N. hozhemo daleshni biti te danashne gnade, inu veſsejla rod. ed. ǀ Angeli na Nebeſsyh od veſsejlja rod. ed. ſo ſapeli ǀ Neshliſhite, KoKu lepu od veſsela rod. ed. poije ǀ kadar vaſs bo s'tiga reuniga ſvejta h'timu nebeshkimu veſseliu daj. ed. poklizal ǀ pujde k' vezhnimu veſſelju daj. ed. ǀ priti h' temu vezhnimu pozhitku, inu nebeskimu veſſeliu daj. ed. ǀ taku tudi my vam bomo K'veſselju daj. ed. ǀ Nej ty drugi ludje yſhzheo nyh ſrezho, veſſelje tož. ed., inu troshte ǀ jest imam veliku veſselje tož. ed. prebivat per te pravizhneh ǀ veliku veſelje tož. ed. dusha, inu telù tiga pravizhniga zhloveka bodo ta zhaſs imeli ǀ vſe njega veſselie tož. ed., inu troshte per teh s: Ranah je imel ǀ ſe pofliſſaio na ſemli kratik zhaſs veſſelie tož. ed., inu lushte tiga ſvejtá vshivat ǀ tu vezhnu veſsèlje tož. ed. ſi sashlushit ǀ vſe veſseilie tož. ed. tiga ſveta v'shaloſt preobernesh ǀ Danaſſ ty Angeli Nebeſhkj veliku veſſejle tož. ed. oſnanio ǀ v'troshtah, v'veſſelij mest. ed., inu v'lushtah tiga ſvejta ǀ v'veſſely mest. ed., v'troshtah, lushtah, per dobrem ſdravij shiveti ǀ vſelej terplejne gre pred veſſeljam or. ed. ǀ ſo ſe obveſelili s' prevelikim veſſeljom or. ed. ǀ s'velikim veſseliam or. ed., inu troshtam pudejo v'ſvoje truplu ǀ ſo njega s'velikim veſſeliam or. ed., inu zhaſtio na ſtol S. Petra poſtavili ǀ leto je bil s'velikem veſseljam or. ed. ſvoje shlahte porozhil ǀ njegou ozha s' veſſeilam or. ed. ga je bil v' ſvoio gnado vſel ǀ s'novim veſeliom or. ed. Nebeſsa, semlo s'vupajnom, paku s'ſtrahom napolnili ǀ s' veſseljom or. ed. je bil prejel ǀ ſvojo shlahto, inu ſoſesko s' veſſejlom or. ed. je bil napolnil ǀ Katero ti Angeli s'velikim vſseliom or. ed. zhastè, inu hualio ǀ s'veſſeljam or. ed. bo ſvojo butaro noſſil ǀ na pleſs pojde po nozhi s'veſseljom or. ed. ǀ te arznie pak sa sdravje tiga teleſsa de ſi glih ſo grenke s'veſselom or. ed. yh popye ǀ ta Gospud s'veſseliam or. ed. je te shpishe veliku lejt vſhival ǀ kulikain mrasa, inu urozhine volnu, inu s'veſseljam or. ed. je prenesla ǀ na ſemli s'veſseljem or. ed. te potrebne, lazhne, inu shejne je oskerbel ǀ s'veſsejlom or. ed. ſe sazhne postit ǀ s'veſseilom or. ed. yszhes ſmert ǀ ſo takushne strashne, inu britke martre s'veſselim or. ed. prenesli ǀ greshne veſſelja tož. mn. vshivaio ǀ telu bo plavalu v' mory teh nebeskih troshtah, inu v' veſſeljah mest. mn.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

vẹ́stən, -tna, adj. 1) Gewissens-; vẹ̑stna dolžnost, reč; — gewissenhaft; v. človek; vestno delati; — 2) bekannt, kund: vsemu svetovi vestno storiti (kund thun), Krelj; kar je vam vestno, rok. iz 15. stol., prisega iz l. 1601-Kres.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

videti -im dvovid. videti, opaziti: sdaj bodem jest mojo kunsht pustil vidit nedol. ǀ Iosephavi bratje ſo njega taku mozhnu ſaurashili, de shiviga nej ſo mogli viditi nedol. ǀ temma nepuſtij ozheſsom ſvetlobo vjditi nedol. ǀ aku shelite vidith nedol., vſdignite vashe ozhy ǀ videm 1. ed. de en mladenizh s'hiſhe pride ǀ vidim 1. ed. de krajl Saul nemore Davida shiviga terpeti na semli ǀ uidim 1. ed. eno veliko miſo perprauleno ǀ Ah Peter! kaj jest vidjm 1. ed., inu samerkam ǀ nihdar nevidim +1. ed. de bi molila ǀ nevidem +1. ed. ſvetlobe tiga ſonza ǀ kadar ti vidish 2. ed. eniga lazhniga ǀ uidish 2. ed. de ena moshka pershona s' eno shensko dolgu zhaſſa vkupai na tihama govorita ǀ vidizh 2. ed. de ta ſadna minuta tvoja ſe perblishuje ǀ Si li slep, nevidish +2. ed. de tij ſo ludje ǀ ouzhiza kakor vidi 3. ed. volka ſe prestrashi ǀ Ali gdu nevidi +3. ed. de she vekshi norzi ſe najdejo v'mej kersheniki ǀ vidimo 1. mn. de s'kruha rata S: Meſsu, s'vina S: krij Naſhiga Odrèshenika Christuſa Iesuſa ǀ uidimo 1. mn., de od ſtu moshkih pershon kumai deſſet zhiſtu shivè ǀ kakor vidmo 1. mn. s' ozhmy nashe Svete Vere ǀ de ſi glih s'nashimi ozhmij ijh nevidimo +1. mn. ǀ Vidite 2. mn. ta veliki shakil Kateriga sa herptom dershim ǀ vij uidite 2. mn. eniga zhloveka smalaniga ǀ Kadar vy zhudeshe, inu mirakelne nevidite +2. mn., taku neverujete ǀ neviditi +vel. 2. mn. taisti lepi stol, kateri vamm je perpraulen ǀ vidio 3. mn. ſvoje otroke bolne, krulave, gluhe, ſlepe, mutaste, inu preproste ǀ vidjo 3. mn. kaj premore ta strah ǀ Se najdeio niketere shivali, katere nevidio +3. mn. po dnevi ǀ je vidil del. ed. m pred Stolam Boshiga Iagneta enu veliku glashovu morje ǀ kadar je videl del. ed. m tize letejti ǀ bosh uidil del. ed. m ti loter tajſto loterzo s'katero ſi nezhiſtoſt tribal ǀ S. Duh kadar je vidu del. ed. m to andohtlivo molitu ǀ Kadar bi edn ozhy ſvoje salimal, de bi nekatire ure nevidil +del. ed. m ǀ jevidil +del. ed. m de vus je bil reſtargan ǀ una Gospa vidila del. ed. ž en novu furum guanta ǀ karkuli per drugyh shenah je vidla del. ed. ž ſim mogal taiſti kupit ǀ de bi 40 lejt zhloveka nevidla +del. ed. ž ǀ Letu je taiſtu oku, kateru je tebe vidilu del. ed. s na skriunim greshiti ǀ my dua uſhe veliku lejt ſe nejſmo vidila del. dv. m ǀ zhes dan ſe ſo greha varvali, de bi ſonze yh nevidlu +del. ed. s ǀ taisti kateri ſo letu vidili del. mn. m ſe ſo zhudilij ǀ ſó njemu ſprizhovali, de ſó vidli del. mn. m Chriſtusa ǀ ony ſo vidily del. mn. m tulikain lejt taistiga reuniga nadlushniga zhloveka per vejeriu leſhati ǀ kadar ſo vidilij del. mn. m de nijh Ceſarij, inu generali … ſe ſo v'Mestu pelali ǀ By rady takrat vidly del. mn. m, de bi Maria Diviza vam na pumozh prishla ǀ Pojte v'Libio inu bote vidlli del. mn. m de od velike urozhine vumeraio ǀ kakor ſo bili zhes tu krivavu morje preshli, inu vjdili del. mn. m de Bug njeh ſaurashnike potupil ǀ De ſi lih ludje bi sa letu neveidili, inu nevidili +del. mn. m ǀ kadar so vidile del. mn. ž, de taku obilnu ſo oskerblene, inu dobro guantane ǀ Kai menish de lete Boshije ozhij nej ſo vidle del. mn. ž taiste tuoje nezhiste della videti se videti se: kadar eden ſe gleda v'shpegli ſe vidi 3. ed. kakor je ſam na ſebi ǀ ſe nevidi +3. ed. obenu pobulshaine per ludeh ǀ Svèſde sò ſvetle, inu ſe navidi +3. ed. od kod ſvetlobo prajmejo ǀ muzh te s. gnade ozhitnu ſe je vidila del. ed. ž per teh S. Pushaunikoh ǀ Letu ſe je vidilu del. ed. s per tej parvi Sveti Vezheriy ǀ kadar bi G. Bug perpuſtil, de bi ſe vidlu del. ed. s, kaj ludje mislio, kadar molio ǀ neboyteſe, de bi ſi lih v' taiſti kambri sagledali te zherne orle, ali pak te vſtekle pſſe, katiri na taiſto dusho zhakaio, kakor vezh krat per takorshneh bolnikah ſe ſo vidili del. mn. m ǀ Na dan tiga S. Rojstva trij sonza ſe ſo na Nebeſijh perkasale, inu tudi nesnane, inu zhudne svesde ſe ſo vidile del. mn. ž ǀ sapovei Adriana neuſmilenu tepſt, de koſti, inu zheva ſo ſe vidle del. mn. ž/s

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Vitalis m osebno lastno ime Vitalis: Vitalis im. ed. ſe pusti na drobne piſilze reſekat ǀ Drugi ſe puſtè na drobne koſſe resekat, kakor Vitalis im. ed. ǀ taiſti Meneh je bil Sveti Vitalis im. ed. ǀ kakor je samerkal Cardinal Vitalis im. ed. 1. Sv. Vitális, mučen pribl. 171 2. Vitális, kardinal v Fouru (14. stol.)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Vitrovius m osebno lastno ime Vitruvij: ſim bil spolnil, na tu kar pishe Vitrovius im. ed. (V, 449) Vitrúvij Pólio, lat. Vitruvius Polliō, rimski arhitekt, inženir in pisec desetih knjig s skupnim naslovom De architectūrā (1. stol. pr. Kr.)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

vtéči se, vtéčem se, vb. pf. v. se komu, jemandem zuvorkommen, BlKr.-M., Navr. (Let.); hotel sem na stol sesti, pa se mi je nekdo vtekel, BlKr.; mislil sem jaz povedati, pa se mi je on vtekel, BlKr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

zadeti -denem dov. 1. zadeti v različnih pomenih: rajshi s'Platonam hozhe falliti, kakor s' drugimy Vuzheniki reſnizo sadejti nedol. ǀ Gospud, Leta poklizhe Malaria, ter ſe shnim sgliha sa 12. Kron, de bi ga ſmalal, on ſe pofliſſa prau ga sadeiti nedol. ǀ v'rashin sadene 3. ed., prato v' ogin vershe ǀ danas ena kugla ga sadene 3. ed., jutre nebo vezh ſe vojskoval ǀ tiga kateriga ſadene 3. ed. rata bogat, tij drugi oſtanio ſiromashki ǀ Ta ſtarishi ſtreli inu hozheta v'urat ſadene 3. ed. ǀ glaſſ tiga ſtrupa yh nej sadel del. ed. m ǀ ga nej prau ſedel del. ed. m, ali smalal ǀ danas je Pridigar dobru sedel del. ed. m tega, inu uno ǀ obeden teh nej reſnize ſedel del. ed. m ǀ tajſti ſyn kateri bo v' ſerze ozhetavu s' ſtrelo ſedil del. ed. m ǀ moja roka je tebe sadela del. ed. ž ǀ de bi vaſſ nesadela +del. ed. ž ena nesrezhna minuta 2. zadevati, tikati se: kar mene sadene 3. ed. jest oblubem tebi ò Gospud ǀ Kar pak moyh bogaboyezhih Poshlushauzou sadene 3. ed. jeſt ſe troshtam de vſy bodo v' nebeſſa prishli ǀ farbeshnu, kakor de bi njega nesadelu +del. ed. s, v' skledo ſegne, ter frishnu jei 3. biti upravičen: Jeſt ſim ta mlaishi, mene sadene 3. ed. sberat ǀ puſti nej G. Bug ſodi, sakaj tebe nesadene +3. ed. ſodit, inu shtrajfat 4. priti na vrsto: de bi Mosh en meſiz gospodaril, ona pak tudi en meſiz, ali kadar je sheno sadelu del. ed. s, on je bil perſilen cel taiſti meſiz ſe iz hishe pobrati ǀ kadar je sheno ſadelu del. ed. s gospodarit zadeti se zadeti se: kadar greshnik ſvetlobo gnade boshie sgubish, inu slep ratash, de nevidish kam gresh, namrezh v' tu vezhnu pogubleine, polsot ſe ſadenesh 2. ed., ter is eniga greha v' ta drugi padesh ǀ ven ſtol ſe sadene 3. ed., ter s' shkafam pade vodo reslie ǀ ſe ven kamen ſadene 3. ed., ter v'potok berbuti ǀ en ſteber jem je mogal na mejſti luzhi shlushiti, de kej ſe nej ſo sadeli del. mn. m ǀ G. Bug videozh de my v'temmi tiga neuarniga Svejta rajshamo, de bi kej ſe nesadeli +del. mn. m, padili, inu cilu urat neulomili, naſs je oskarbel s'to gorezho, inu Svetlo baklo gnade S. Duha zadeti si potruditi se: kadar uni greshnik, una greshinza tulikain bi ſi bilij sadeli del. mn. m sa Nebu, kulikain sa paku

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

zadržati dov., F13, coërcere, naṡai vleizhi, perderṡhati, uſtrahovati, ẛaderṡhati, braniti; cohibere, braniti, v'kupai derṡhati, prepoveidati, v'kupai iméti, tolaṡhiti, ẛaderṡhati; detinere, obderṡhati, perderṡhati, ṡaderṡhati; diabetes, -tis, na ledovjih bolezhina, kir nemore ſvoje vodè ẛaderṡhati, katera veliko ṡheyo perneſſe; diarrhaea, -ae, dertje, driſt, kadar eniga trébuh boly, de ne more ṡaderṡhati; impedire, braniti, ṡaderṡhati, ṡaſlanîti, motiti, na pootu biti, saprèzhi, naprei ne puſtiti, vſtanoviti, kratiti, ne dopuſtiti, ṡabavlati; obsistere, ṡuparſtati, braniti, ṡadarṡhovati, na pootu biti, ṡadarṡhati; praepedire, ohraniti, ṡaderṡhati, ne dopuſtiti, mozhnú braniti; profluvium, -ÿ, en fluṡ is ṡhivota, kadar eniga trébuh boly, de vſeṡkuṡi teika na ſtol, inu ne more ṡadarṡhati; reservare, ṡkraniti, ohraniti, ṡaderṡhati; retentare, ṡupèt ṡkuſhati kai ſturiti, ṡaderṡhati gori eniga, de ne grè naprei; retinere, ohraniti, ṡaderṡhati, vſtaviti, gori derṡhati; sistere, vſtaviti, ṡaderṡhati, poſtaviti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

zamurec -rca m zamorec, Maver: En Samuriz im. ed. veni Zerkvi je bil nashal en poslazhen peld S. Miklausha ǀ hitrej en ſamuriz im. ed. bi beu ratal, kateri, od nature je zhern ǀ prideio tatye v' hisho tiga Samuriza rod. ed. ǀ ſim na levi ſtrani poſtele vidila eniga Samuriza tož. ed. ǀ V' tem lejti 1147. kadar Samurizi im. mn. ſó bilij v' shpansko deshelo prishli ǀ enkrat Samorizy im. mn. s veliko mozhio ſo bily v' Shpansko deſhelo prishli ǀ vezhkrat je ovarval shpansko deshelo pred to ſaurashno vojsko teh Samurizou rod. mn. ǀ s' oblasti tyh ſamurizou rod. mn. réshil ǀ yh je odreshil od teh paklenskih Samurizu rod. mn. ǀ vam nej treba ſamurizom daj. mn. v' oblast priti ǀ de bi taiſtu supet Samurizom daj. mn. naſaj vſel ǀ Shpanski krajl Alphonſus je bil eno veliko vojsko kupaj ſpravil, meneozh ſamurize tož. mn. … pregnati ǀ tudi druge meſta bo ouarual pred temy groſovitnimy Samurizi or. mn. ǀ S. Samurizy or. mn. imamo vſe skuſi nyh ſpomin imeti ǀ 19. lejt je branil pred ſamurizi or. mn. taiſto deshelo Ker pomena ‛zamorec’ in ‛Maver’ nista vedno z gotovostjo ločljiva, so zgledi obravnavani v enem geselskem članku. Beseda je ljudskoetimološko naslonjena na dolenj.-notr. izgovarjavo zveze za mȗrjem < za mọ̑rjem, sicer vsebuje mur ‛črnec’ (16. stol.) < slovan. *murъ̏ ‛črn, temen’, prim. nar. rus. múryj ‛temno siv’. Na pomen je utegnilo vplivati srvnem. mōr(e) ‛zamorec’ ← lat. Maurus; → murski.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Zelinus m osebno lastno ime Sim ſe zhudil timu kar pishe Zelinus im. ed., se ena ſtara shena v' AEgypti je eniga krokotila taku mozhnu lubila (II, 32) Verjetno je mišljen Gosselinus, pisano tudi Gotselinus, Gotzelinus, Gosoelinus, Goccelinus (12. stol.), benediktinec v Artoisu, pisec.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Zenobija ž osebno lastno ime Zenobija: Zenobia im. ed. Palmirenska Kraljliza nej ene ſolse prelila, kadar Aurelianus Ceſſar je bil ny Krajleuſtvu vſel (IV, 138) Zenóbija, gr. Ζηνοβία, sirsko Bat-Zabbai, kraljica v Palmiri (3. stol.)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Zevksis m osebno lastno ime Zevksis: Zeuxis im. ed. je bil ſmalal taku naterlih tu grosdje, de tize ſo menile, de je pravu naterlih grosdje ǀ Malar Zeuxes im. ed. je hotel peld te lepe Bogine Junonis ſmalat Zévksis iz Herakleje, gr. Ζεῦξις (konec 5. stol. pr. Kr.), slikar; → Ksevkses, → Zevsi

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

zklóžje -a s pohištvo: Nájpotrebnejše zklôžje so postela, škrinja, stol ino stolci BJ 1886, 7; Stanica je zklôžjom (butor) oklajena BJ 1886, 7

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

zlasti prisl. zlasti: n'hozhem shpota ſturiti moy shlahti, inu slaſti mojmu Ozhetu Nebeſhkimu ǀ slasti ſe boijm de bi nesamerkala, de eden h' meni v'vaſs hodi ǀ vſelej ſe je ven ſtol poſtavila de vſy ſo jo mogli lahku vidit, inu ſlasti Moshke pershone ǀ takrat hudizh ſe sazhne ponashat po kuhini, inu pitat, ſlaſti okuli kuharze katera je bila dobru debela ǀ taku tudi vy imate vuzhiti, inu skerbejti sa otroke od Boga vam dane, slastj de bodo v'ſtrahu Boshym shiveli

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

zloženje s, F4, compactio, v'kupai ẛloṡhenîe; constructio, en zimper, v'kúp ṡloṡhenîe; constructio verborum, lipú ṡloṡhenîe teh beſſed; sella plicabilis, en ſtol h'vkup ṡloṡhenîu

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Zoroastres m osebno lastno ime Zoroaster (?): de bi jeſt imel taKushno strehzo, KaKor Krail Salomon … tulikain guantu, Kakor Krajl Zoroaſtres im. ed. (I/2, 195) Verjetno ni mišljen iran. verski reformator Zaratústra, gr. Ζωροάστρης (6. stol. pr. Kr.)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

ženfta [žẹ̄nfta] samostalnik ženskega spola

stol za nošenje pomembnih oseb; nosilnica

PRIMERJAJ: neštrga, nosilnice

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

ženfta ž, F6, arcera, -ae, ena pokrita viſſezha kozhia, ẛhejnfta; ferculum, tudi ṡhenfta; gestatorium, ena ṡhenfta; lectica, -ae, ṡhenfta, kozhia ṡa noſhnîo; lecticarius, -rÿ, kateri ṡhenfto noſſi, ali s'nîo hodi; octophorum, -ri, ene pare, ali ṡhenfta, ena kozhia, ali ſtól, kateru nyh oſſem noſſi

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

žeselj [žẹ́sǝlj žẹ́sǝljna] samostalnik moškega spola

udoben, večji stol

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

žeselj m, F2, grabatum, -ti, cum producitur, ena maihina petlerṡka poſtiliza, ali en ṡheſſil ṡa te ſtare h'pozhivanîu; sedes, -dis, vel sedile, ſtol, ṡhèſſil, ſeidalu

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Število zadetkov: 393