eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

Amêrika Amêrike samostalnik ženskega spola [amêrika]
FRAZEOLOGIJA: odkriti Ameriko, stric iz Amerike, teta iz Amerike
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz sodobnih evropskih jezikov (nem. Amerika, frc. Amerique, angl., it. America), od 1507 ime kontinenta, po it. pomorščaku Amerigu Vespucciju (1454–1551)
kráva kráve samostalnik ženskega spola [kráva] STALNE ZVEZE: bolezen norih krav, krava dojilja, morska krava, nore krave
FRAZEOLOGIJA: kdo je pasel krave skupaj, molsti koga, kaj kot kravo, molzna krava, napiti se kot krava, opletati s čim kot krava z repom, pijan kot krava, sedem debelih krav, sedem suhih krav, sosedova krava, sveta krava, še krave se smejijo komu, čemu, Krava pri gobcu molze., Naj sosedu krava crkne., Ponoči je vsaka krava črna.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. krava, hrv., srb. krȁva, rus. koróva, češ. kráva < pslov. *korva < ide. *k̕orh2u̯ah2, tako kot litov. kárvė ‛krava’, lat. cervus ‛jelen’, valiž. carw ‛jelen’ iz ide. *k̕erh2- ‛rog, vrhnji del glave’ - več ...
Krvávec Krvávca samostalnik moškega spola [kərvávəc]
FRAZEOLOGIJA: teta s Krvavca
ETIMOLOGIJA: ↑krvav
podedováti podedújem in podédovati podédujem dovršni glagol [podedováti] in [podédovati] ETIMOLOGIJA: ↑dedovati
prátêta prátête samostalnik ženskega spola [prátêta] ETIMOLOGIJA: ↑teta
stríc stríca samostalnik moškega spola [stríc] STALNE ZVEZE: mrzli stric, stari stric
FRAZEOLOGIJA: stric z brado, stric iz Amerike, stric iz ozadja, stric Sam, Strici so mi povedali.
ETIMOLOGIJA: = cslov. stryicь ‛očetov brat’, hrv., srb. strȋc, češ. strýc < pslov.*strъjьcь, verjetno iz ide. *ph2trui̯o- ‛očetov’, iz *ph2ter- ‛oče’ - več ...
svinjína svinjíne; tudi svinína samostalnik ženskega spola [svinjína] ETIMOLOGIJA: iz ↑svinina pod vplivom ↑svinja
tást tásta samostalnik moškega spola [tást] ETIMOLOGIJA: = stcslov. tьstь, hrv., srb. tȁst, rus. téstь, star. češ. test < pslov. *tьstь, dalje sorodno s stprus. tisties, morda sorodno s ↑teta - več ...
têtica têtice samostalnik ženskega spola [têtica] ETIMOLOGIJA: ↑teta
têtka têtke samostalnik ženskega spola [têtka] FRAZEOLOGIJA: tetka jesen
ETIMOLOGIJA: ↑teta
žába žábe samostalnik ženskega spola [žába] STALNE ZVEZE: barska žaba, človek žaba, laška žaba, morska žaba, pisana žaba, prava žaba, rjava žaba, volovska žaba, zelena žaba
FRAZEOLOGIJA: napihovati se kot žaba, pojesti živo žabo, žabe se bodo zaredile komu v želodcu
ETIMOLOGIJA: = cslov. žaba, hrv., srb. žȁba, rus., češ. žába < pslov. *žaba < ide. *gu̯eh1b(h)ah2 iz *gu̯eh1b(h)- ‛sluzast, zdrizast, sluzasta žival’ - več ...

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

bótra -e ž (ọ́)
1. rel. zastopnica otroka pri krstu ali priča pri birmi: botra je nesla otroka h krstu; teta ji bo za botro; birmanska botra
// navadno kot nagovor starejša znana ženska; teta: botra, kaj se je pa zgodilo / iron., šalj. botra, to pa ne bo držalo!
● tako je bil pijan, da je mački botra rekel da se ni zavedal, kaj dela
2. častna zastopnica otroka pri vpisu osebnega imena v rojstno matično knjigo:
jádrati -am nedov. (ȃ)
1. pluti s pomočjo jader: jadrati proti pristanišču; jadrati z razpetimi, z vsemi jadri; učiti se jadrati / jadrati po morju, po celem svetu; pren. njene misli so jadrale za njim; pogumno je jadral skozi življenje
● ekspr. preko tega vprašanja jadra z vsemi jadri skuša se mu kar najhitreje izmakniti; ekspr. jadrati proti vetru ravnati, živeti v nasprotju s stališči, nazori okolja; ekspr. počasi jadra v propad se bliža propadu
♦ navt. jadrati proti vetru jadrati z izkoriščanjem vetra, ki piha približno v smeri, nasprotni smeri vožnje ladje; jadrati z vetrom jadrati z izkoriščanjem vetra, ki piha približno v smeri, enaki smeri vožnje ladje
2. leteti z jadralnim letalom: naučil se je jadrati; dolgo, visoko je jadral / jadra z novim modelom jadralnega letala
// premikati se po zraku z izkoriščanjem zračnih tokov: ptice z velikimi krili lahko jadrajo; padalec lepo jadra / semena jadrajo po zraku
3. ukvarjati se z jadranjem: že več let jadra
// v zvezi jadrati na deski ukvarjati se s športom, pri katerem se stoji na jadralni deski in vozi po vodi s pomočjo vetra: ob ugodnem vetru je s prijatelji jadral na deski; na morju rad plava in jadra na deski
4. nav. ekspr. počasi, mirno se premikati: mesec neprizadeto jadra po nebu; beli oblaki so jadrali od juga proti severu
// ekspr. počasi, dostojanstveno iti: čez trg je mirno jadrala perica z vozičkom; pred njima je jadrala teta z gostom / natakar je jadral med mizami hodil
kàdar stil. kadàr vez. (ȁ; ȁ)
1. v oziralnih odvisnih stavkih za izražanje poljubnosti časa, v katerem se dejanje dogaja: naj me obišče, kadar hoče; ekspr. bila sta skupaj, kadar in kjer sta mogla / kadar je treba cementa, ga ni; kadar koli ga sreča, je vselej vesel kadarkoli
// v časovno-pogojnih odvisnih stavkih za izražanje dejstva, da se dejanje nadrednega stavka ponovi, kadarkoli se izpolni pogoj: ljudje vas spoštujejo, kadar ravnate premišljeno; alga in gliva si dajeta hranilne snovi, kadar živita skupaj v obliki lišaja
● preg. kadar mačke ni doma, miši plešejo kadar je kaka skupnost brez nadzorstva, njena disciplina popusti
2. star. za izražanje istočasnosti ali predčasnosti dejanja v prihodnosti ali preteklosti; ko1: kadar bo zrasel, bo šofer; kadar umrjem, naj vzame otroke teta / zastar. kadar je dorasel, je moral na vojsko
máli1 -ega m (ȃ)
nav. ekspr. majhen deček: ženska se je zavzela za malega, naj ga pustijo naprej / kot nagovor kaj bi rad, mali; iron., kot nagovor za manjšega, mlajšega moškega mali, priden bodi, da ne boš tepen
// (majhen) sin: dati malega v varstvo sosedi; prišla sem pogledat vašega malega, je rekla teta; mati gre z malim k zdravniku / starši čakajo, da mali zaspijo otroci; prim. majhen, mali2, mala
nadomestíti -ím tudi nadoméstiti -im dov., nadomésti; nadoméstil (ī í; ẹ̄ ẹ̑)
1. prevzeti, dobiti položaj, funkcijo
a) koga drugega: pri tem delu stroj ne more nadomestiti človeka; on bo nadomestil obolelo delavko
b) česa drugega iste vrste: železobetonski most je nadomestil lesenega / nobena knjiga ne more nadomestiti žive izkušnje; v tem filmu skuša slika nadomestiti besedilo
// navadno v zvezi s s, z napraviti, da kaj drugega prevzame, dobi položaj, funkcijo česa: nadomestiti tujo besedo z domačo; nadomestiti naravno hrano z umetno / pri marsikaterem delu so človeka nadomestili s strojem / umrlega še dolgo ne bomo mogli nadomestiti / teta mu je nadomestila mater / dve deski sta mu nadomestili posteljo
2. napraviti, da kdo dobi kaj, kar po vrednosti, količini, funkciji ustreza prejšnjemu: s transfuzijami so bolniku nadomestili kri / primanjkljaj v blagajni so hitro nadomestili; nadomestiti zamujeno / povzročeno škodo mu bo seveda nadomestil plačal, povrnil
// zaradi izgube, pomanjkanja česa narediti, sprejeti kaj drugega: kdor ni deležen ljubezni, skuša to kako drugače nadomestiti / izgubo je nadomestil
// dodati manjkajoče: nadomestiti zalogo v trgovini
nàš náša -e zaim. (ȁ á)
1. izraža svojino skupine oseb, med katere šteje govoreči tudi sebe: naš avto, vrt; naša vas; to je naše / naše oči
// izraža svojino skupnosti, v katero spada ta skupina: govorimo o našem slovstvu / silvestrovali smo v našem kulturnem domu; od naših športnikov smo več pričakovali
2. izraža splošno pripadnost tej skupini: naš namen; naša hvaležnost, skrb; naše veselje
// izraža razmerje med to skupino in okolico: naš razvoj; naš ugled je zrasel
3. izraža sorodstveno, družbeno razmerje do te skupine: naši otroci, predniki; naša teta / naši znanci / naš jezik, narod / naša domovina / nar. naš ata so rekli
4. izraža izhajanje od te skupine: naš predlog; naše pismo poslancu / kot vljudnostna fraza ob smrti naše sožalje
5. pog. izraža (stalno) povezanost s to skupino: to je naš vlak; naše omizje
6. ekspr. izraža čustven odnos, navezanost: naš Triglav; naše morje / dela za našo stvar / to je naš človek privrženec, somišljenik
7. knjiž. izraža tesnejšo miselno povezavo govorečega z občinstvom ali njegovo skromnost: junak našega romana je v sebi razdvojen; v našem predavanju se bomo dotaknili tudi vprašanja estetike / naša povest se začenja v krčmi
// vznes., v vladarskih razglasih moj: v desetem letu našega vladanja
8. pri štetju let, v zvezi naše štetje izraža, da se izhodiščno leto veže z nastopom krščanstva: naše štetje se razlikuje od mohamedanskega / našega štetja ali po našem štetju; pred našim štetjem
● umetnost našega časa sedanjega; v naših časih je bilo drugače ko smo bili še mlajši; knjiž. v našem primeru ne gre za krivdo v primeru, ki ga obravnavamo; ekspr. v mladosti je ves svet naš se ne zavedamo nobene omejitve; pog. danes boš naš naš gost; pog. tat bo kmalu naš ga bomo kmalu ujeli; prisl.:, pog. govoriti po naše v jeziku, ki je tu v rabi; sam.: naši so zmagali naši vojaki, športniki; ali boš kaj obiskal naše moje sorodnike, svojce; tu ni nič našega naše lastnine; hodi po našem po našem svetu; prim. moj, najin
njíhov -a -o zaim. (ī)
1. izraža svojino skupine bitij, oseb, od katerih govoreči nobene ne enači s seboj in nobene ne ogovarja, ali stvari, o katerih je govor: njihov avtomobil; knjige in njihova vsebina; ta hiša je njihova; njihovo stanovanje / njihovi obrazi
2. izraža splošno pripadnost tej skupini: njihovi nameni; njihove sposobnosti; njihovo znanje
// izraža razmerje med to skupino in okolico: njihov ugled je velik
3. izraža sorodstveno, družbeno razmerje do te skupine: njihovi otroci, predniki; njihova teta / njihov prijatelj / njihov gospodar
4. izraža izhajanje od te skupine: njihov nasvet, predlog; matere in njihov vpliv; potresi in njihove posledice; njihove spletke
● ekspr. zmeraj je bil ves njihov njim vdan; sam.: ne zahtevamo nič njihovega njihove lastnine; prim. njegov, njen, njun
núna -e ž (ú)
1. pog. članica samostanskega, verskega reda; redovnica1: postala je nuna; menihi in nune; živi kot nuna osamljeno, zdržno / šolala se je pri nunah v nunski šoli; maša pri nunah v nunski cerkvi
● pog. iti k nunam postati redovnica
2. nar. primorsko, navadno kot nagovor starejša znana ženska; teta: hvala, nuna
// zastopnica otroka pri krstu ali priča pri birmi; botra: krstna nuna
núnca -e ž (ȗ)
nar. primorsko, navadno kot nagovor starejša znana ženska; teta: kje ste bili, nunca
// zastopnica otroka pri krstu ali priča pri birmi; botra: biti za nunco
obúvati -am nedov., tudi obuvála (ú)
1. delati, da ima kdo na nogah obuvalo: obuvati otroka; obuvati čevlje; obuva se počasi / obuvati nogavice
2. oskrbovati z obutvijo: teta jih je obuvala do konca šolanja
sèm [səm in sem] prisl. (ə̏; ȅ)
1. izraža premikanje ali usmerjenost
a) h govorečemu; ant. tja1: napotili, peljali so se sem; obrni se, poglej, pridi, stopi sem; poslal je dva kurirja, enega sem, drugega tja / spremili so me do sem
b) s prislovnim določilom v njegovo bližino: pridi sem k meni; sedi sem v naslanjač; splezaj sem gor; pripeljali so se tu sem; star. pojdi le-sem sem(le) / elipt. fant, takoj sem / kot ukaz psu sem
c) k čemu sploh: to ne spada sem; do sem soglašam z njim / imajo novo kopališče, sem se zgrinja množica ljudi tja
// v medmetni rabi izraža zahtevo po izročitvi govorečemu: otroci, denar sem; natakar, sem s pijačo
2. star., s prislovnim določilom poudarja premikanje ali usmerjenost od izhodišča h govorečemu: prišel je od hleva sem; od tovarne sem se je valil zadušljiv dim / sem z zahoda je pihal močen veter od zahoda / od okna sem se sliši trkanje
// poudarja usmerjenost iz preteklosti v sedanjost: že nekaj časa sem ima težave z zdravjem; bil je slabe volje že od jutra sem; od novega leta do pusta sem prav do pusta
3. navadno v zvezi s tja izraža
a) premikanje ali usmerjenost od izhodišča in nazaj: nihati sem in tja; poslal jih je najprej tja, potem pa spet sem / kupil je vozovnico za sem in tja; imel je dovolj denarja za vožnjo z ladjo sem in tja
b) premikanje v različne smeri: podila sta jih sem in tja; star. potovali so sem pa tam
// sem in tja, kdaj pa kdaj: sem pa tam so se zbrale v kavarni; sem ter tam je zakričal
4. ekspr., v zvezi sem – tja izraža pozornost, skrb za koga: vsi so se vrteli okrog nje: gospodična sem, gospodična tja; teta pa ves dan: sinček sem, sinček tja
● ekspr. beseda sem, beseda tja, in prišlo je do pretepa zaradi prerekanja je prišlo do pretepa; ekspr. jeza sem, jeza tja, to bi ji moral povedati kljub jezi bi ji to moral povedati; ekspr. tovarištvo sem ali tja, moral boš oditi ne morem ti ustreči, čeprav sva tovariša; star. sem pa tam je stalo kako drevo tu pa tam; sam.:, ekspr. po dolgem sem tja je končno umaknil pritožbo po dolgem omahovanju, pomišljanju; prim. semintja, sempatja, semtertja
strína -e ž (í)
nar. teta: ima tri strine
têta -e ž (é)
1. sestra očeta ali matere: teta nas je obiskala; ima dva strica in tri tete / mala ali mrzla teta očetova ali materina sestrična; stara teta očetova ali materina teta
● biti, ostati (doma) za teto v kmečkem okolju biti, ostati neporočen pri poročenem bratu, sestri
// navadno kot nagovor starejša znana ženska: teta, koliko je ura
2. etn. ženska, ki sodeluje pri pripravljanju, razmeščanju bale in spremlja nevesto k poroki: biti, iti za teto; starešina in teta
têtica -e ž (é)
ljubk. teta: tetica mi je prinesla darilo / kot nagovor tetica, počakajte malo
têtika -e ž (é)
ljubk. teta: striček in tetika
têtka -e ž (é)
ljubk. teta: tetka je prišla na obisk; striček in tetka / kot nagovor dobro jutro, tetka
● šalj. zvitorepa tetka lisica
tísti -a -o zaim. (ȋ)
I. v pridevniški rabi
1. izraža, da je oseba ali stvar, na katero se usmerja pozornost koga, od govorečega
a) razmeroma oddaljena: tisti človek tam je moj profesor; vidite, za tistim gozdom na desni leži vas; dajte mi tisti kovček z zgornje police, prosim
b) glede na drugo bolj oddaljena: ostani kar v tisti vrsti, ta je še daljša; odprite tisto okno, to se ne da odpreti / to dekle spredaj dobro poznam, tisto za njo pa vidim prvič
// izraža, da se govoreči na njem, pred njim ne nahaja: ta del ceste ni asfaltiran, tisti, ki pelje skozi vas, pa je; vsak otrok bi rad imel strica v daljni deželi. V tisti deželi je vse lepo
2. izraža, da je kaj časovno odmaknjeno od časa govorjenja o njem: rad se je spominjal tistega nastopa, ki mu je prinesel prvo mesto; tista kretnja, kako si je obrisal solze, ga je ganila; se spomnite tiste povodnji pred dvema letoma / bil je trden mož in tisti čas še gospodar tedaj; leteli so nad mestom, tisti dan je bila megla; v jeseni je bil doma en dan in od tistega dne ga ni bilo več; pomeril je in tisti hip, trenutek je počilo takoj nato; meteor se je zasvetil in v tistem trenutku ugasnil; star. tisto pot je igral le zase tistikrat, takrat; ekspr. ujezil se je in pri tisti priči odšel takoj (tedaj)
3. izraža, da se je o osebi ali stvari že prej pripovedovalo: to so tisti delavci, ki so sekali ob progi; spet je prišel tisti fant, ki vas je iskal dopoldne; ekspr. rad bi, da bi mi popravili tisti hlev, saj veste; ne pozabite mi prinesti tisto knjigo; vprašati sem vas hotel, kako je s tisto vašo zadevo
// poudarja omejenost na osebo ali stvar, določeno navadno z odvisnim stavkom: tisti delavci, ki opravljajo fizično delo, morajo imeti izdatnejšo hrano; pospeševali bodo razvoj tistih dejavnosti, ki so življenjsko pomembne / ekspr.: pisma so pisana s tisto njemu lastno vnemo; v njem je bilo polno življenja, tiste zdrave kmečke razigranosti in dovtipnosti
4. ekspr. izraža, da oseba ali stvar vzbuja nejevoljo: teta pride na obisk. O, tista sitnica; ti pa tisto tvoje prepričanje
// poudarja pomen besede, na katero se veže: še tisto malo drobiža ni zapravil; zaradi tistih nekaj fičnikov sta se sprla; tistih nekajkrat, ko sem ga srečal, je bilo premalo, da bi se spoznala
5. star. isti: kar mu je učitelj povedal, je ponovil s tistimi besedami / govorila sta en in tisti jezik / zjutraj sta šla in se še tisti dan vrnila
● ni več tista, kakršna je bila taka, takšna
II. v samostalniški rabi
A)
1. izraža osebo ali stvar, na katero se usmerja pozornost koga, od govorečega
a) razmeroma oddaljeno: poglej, tisti tam je naš znanec
b) glede na drugo bolj oddaljeno: poglejte vrhove, ti so še v soncu, tisti pa že zaviti v oblake
2. izraža osebo ali stvar, kot jo določa navadno odvisni stavek: rad je smešil tiste, ki se imajo navado bahati; vsi so prišli, tudi tisti od daleč; blagor tistemu, ki je zdrav; misli na tiste, ki stradajo; pomaga naj tisti, ki more / volja je tista, ki mu pomaga živeti / kdor je delal, tisti je dobil plačilo
3. ekspr. izraža osebo ali stvar, ki se noče, ne more imenovati: ves večer je silil vanjo tisti, kako se že piše; ste slišali tiste na sestanku; Janez in tista se dobro razumeta; rad pije tisto, saj veste vino; samo na tisto mislita na spolne odnose / ugotoviti morajo, kdaj se je tisti in tisti zaletel z avtomobilom ta in ta
B)
1. izraža navadno še ne prepoznano, od govorečega razmeroma oddaljeno stvar, na katero se navadno usmerja pozornost koga: kaj je tisto? Tisto tam so ovce; tisto ni bil grom, ampak nekaj drugega
// izraža stvar, pojav, kot ga določa odvisni stavek: mir je tisto, kar si najbolj želi; pozabil je še tisto, kar se je naučil v šoli / ali veste o njem tisto, kako se je zdravil
2. izraža znan, časovno odmaknjen dogodek, pojav: kaj hočemo, tisto takrat se je zgodilo proti naši volji / ekspr. tisto, da je zavrgel sina, ga preganja to / pomeril je in v tistem sprožil hkrati, takoj nato; pred dvema letoma ga je obiskala in po tistem je ni več videl
● ekspr. ima me za eno od tistih za lahkoživo žensko; star. tista, da ponoči ne mara ven, je malo čudna tisto; ekspr. zasledujejo ga, pa ga skrbi, to je tisto poudarja trditev; kmetijo je dobro uredil. Gospodar je, tisto pa, tisto izraža pritrditev; pog. lepo ste nas postregli, zelo ste se potrudili. Dajte no, kaj bi tisto izraža rahlo zavrnitev; preg. tistega pesem poje, čigar kruh je govori v korist tistega, ki mu daje zaslužek, ga preživlja
újna -e ž (ū) star.
1. materina sestra, teta (po materini strani): imel je dve ujni
2. navadno kot nagovor starejša znana ženska; teta: kako ste kaj, ujna
ukupíti in ukúpiti -im dov. (ī ú)
1. nar. primorsko kupiti: ukupila si je nov plašč
2. zastar. odkupiti: hišo in kmetijo je ukupila teta / ukupiti se pri kom z delom
vàš váša -e zaim. (ȁ á)
1. izraža svojino skupine oseb ali osebe, ki jo ogovarjamo z vi: vaš avtomobil, travnik; to je zdaj vaše / vaši lasje; vaša zunanjost
// izraža svojino skupnosti, v katero spada ta skupina ali ta oseba: nastopili bodo v vašem gasilskem domu; od vaših športnikov pričakujete veliko uspehov
2. izraža splošno pripadnost tej skupini ali tej osebi: to najbrž ni bil vaš namen; vaši nazori nas ne motijo; vaša dolžnost je, da pridete; vaše veselje je nalezljivo
// izraža razmerje med to skupino ali to osebo in okolico: vaš odjemalec; vaš ugled, vpliv; vaša družba mi je všeč; storite, kar zahtevata vaša čast in vest
3. izraža sorodstveno, družbeno razmerje do te skupine ali te osebe: vaši otroci, predniki; vaša teta / vaši prijatelji, znanci / vaš jezik, narod / vaša dežela
4. izraža izhajanje od te skupine ali te osebe: vaš odgovor, predlog; vaše pismo komisiji so že obravnavali
5. pog. izraža (stalno) povezanost s to skupino ali to osebo: pohitite, to je vaš vlak; vaša skupina je že zbrana / je to vaš stol stol, na katerem običajno sedite / ekspr. ta vaša nezaupljivost
6. ekspr. izraža čustven odnos, navezanost: to je vaš človek; dela za vašo stvar / v pismih vse Vas (vas) lepo pozdravlja Vaša (vaša) Julija
7. v nekaterih državah, v nagovoru, ob naslovu za najvišje državne predstavnike, vladarje izraža spoštovanje: vaša ekscelenca; vaše kraljevo veličanstvo / nekdaj, v nagovoru plemičev, cerkvenih dostojanstvenikov: vaša gnada; vaša milost; vaša presvetlost; vaše blagorodje
● on je vaših let star toliko kot vi; pog. če bi bil jaz na vašem mestu, bi naredil drugače če bi se meni zgodilo, kar se je vam, bi naredil drugače; ekspr. dajte že mir s tem vašim nogometom izraža zavračanje, nejevoljo, posmeh; knjiž. v vašem primeru gre za resno zadevo v primeru, ki ga obravnavate; v primeru, v katerem ste udeleženi, prizadeti; ekspr. to ni vaša stvar to se vas ne tiče, s tem se ne ukvarjajte; ekspr. to bi rad slišal iz vaših ust od vas; pog. bila je vaša imeli ste z njo spolne odnose; sam.: vaši so izgubili vaši vojaki, športniki; v nedeljo smo videli vaše vaše sorodnike, svojce; pog. vašega sem videla v gostilni vašega moža; pog. prav, naj bo po vašem po vašem mnenju; tu ni nič vašega vaše lastnine
vodílja -e ž (í)
etn. ženska, ki sodeluje pri pripravljanju, razmeščanju bale in spremlja nevesto k poroki; teta: nevesta in njena vodilja
zakukuríkati -am dov. (ī)
oglasiti se z glasom kukuru: petelin še dvakrat, trikrat zakukurika
// ekspr. reči, povedati z glasom, podobnim temu glasu: teta, veselo zakukurika otrok
zvodíti zvódim dov. (ī ọ́) knjiž.
1. z vodenjem spraviti kam; speljati, pripeljati: zvoditi čredo za seboj; z znaki so jih spet zvodili na glavno cesto / boj za kruh ga je zvodil po svetu
2. zapeljati, zavesti: strast ga je zvodila; hotel je zabrisati sledi in zvoditi zasledovalce / njene oči so ga zvodile
// prevarati, ukaniti: tako me ni še nihče zvodil
3. posredovati zvezo med dvema osebama, navadno nasprotnega spola, zaradi spolnih odnosov: teta ju je zvodila / zvodil jo je z drugim moškim
● knjiž. previdno je zvodil pogovor drugam speljal; star. zvoditi koga za nos prevarati ga

ePravopis – Slovenski pravopis

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

Pavelček
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Pavelčka samostalnik moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
manjšalno moško ime
IZGOVOR: [pávəlčək], rodilnik [pávəlčka]
BESEDOTVORJE: Pavelčkov

Slovenski pravopis

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

bíti2 sem [sə] nedov. si je, sva sta sta, smo ste so (í), poudarjeno sèm sì jè, svà stà stà, smò stè sò (ə̏ ȉ ȅ, ȁ, ȍ ȅ ȍ); bódi -te in -íte (ọ́; ȋ); bíl -à -ó in -ò (ȋ ȁ ọ̑; ȋ ȁ ȍ), bilí in -ì -è -à (ȋ; ȉ ȅ ȁ); prihodnjik bom boš bo, bova bosta, pokr. bota, bosta, pokr. bota, bomo boste, pokr. bote, bodo, knj. pog. bójo, zastar. bodem itd., poudarjeno bóm itd., zastar. bódem itd.; °bom bil bom (ọ̑; ọ̑); pogojnik bi --, poudarjeno bì (ȉ); nikalno nísem [sə] nísi ní itd. (í); ne bóm itd.; nê bi (é) in ne bì; preteklik sem/si/je ... bil, sedanji pogojnik bi bil za vse tri os.; pri tvorbi zloženih oblik drugih glagolov in naklonov zveza sem/si/je ... + opisni deležnik na -l izraža preteklost, zveza sem/si/je ... bil + opisni deležnik na -l predpreteklost, zveza bom/boš/bo ... + opisni deležnik na -l prihodnost, zveza bi za vse tri os. + opisni deležnik na -l sedanjo pogojnost, zveza bi bil za vse tri os. + opisni deležnik na -l preteklo pogojnost: sem delal, sem bil storil, bom delal, bi delal; bi bil delal; v zvezi pomožnik glag. biti + sam. beseda/prid. beseda/povdk. imajo oblike sedanjika prvotne časovne in naklonske vrednosti; enako velja za trpnik: sem kovač/vesel/tiho/spoštovan
I. kot polnopomenski glag.
1. 'obstajati, živeti': Ali je kje izhod; Izhoda ni; Bil je kralj, ki je imel tri sinove; Red mora ~; s prid. izrazom količine Kupcev je bilo dosti; poud. Kar je, je |Nič se ne da spremeniti|; °Kako si Kako se imaš
2. 'nahajati se': Oče je doma; Očeta ni doma; Oče ni doma, ampak v mestu; s prid. izrazom količine Za mizo je bilo pet deklet
3. 'dogajati se': V mestu bo sejem; Sejem bo; Sejma ne bo; Tedaj ni bilo vojne; Tedaj ni bila vojna, ampak mir; Zunaj je bil hud mraz
II. kot pomožnik
1.
a) sedanjik: Mož je poštenjak; Otrok je bolan; On je po očetu; Fant je ves dan tiho; Meni je umreti; Sram jo je; Ni je sram; Od vseh je spoštovan; v dvogovoru, brez določila Ali je poštena? -Je; kot del vez. zv. Pride pozno, to je ob treh zjutraj
b) preteklik: Mož je bil poštenjak; Delal je štirideset let; Rože so hitro uvenele; Deževalo je tri dni; Bila je utrujena; Fant je bil tiho; Bilo je mraz; Sram jo je bilo; Ni je bilo sram; Od vseh je bil spoštovan; v dvogovoru, brez določila Si bil tam? -Sem, poud. Sem bil, poud. Bil; poud. Da mi tega nisi več naredil |Tega ne naredi več|; Teta iz Zagreba je prišla k nam |je pri nas|; neknj. pog. Ali ste že plačala plačali
c) predpreteklik: Ko je prišel, je bila mati že vstala; Pretepali so ga, ker jim je bil nasprotoval; kadar ni dvoumno, tudi navadni preteklik Pretepali so ga, ker jih je ozmerjal
č) prihodnjik: Janez bo njen mož; Fant se bo oženil; Se bo nadaljevalo; Jutri bo snežilo; Če bo dež, ne bomo šli nikamor; Še žal ti bo; Nagrajen bo; v dvogovoru, brez določila Boš priden? -Bom; Če ti tako praviš, bo že res |izraža domnevo, verjetnost|; Za ušesa te bom |izraža grožnjo|; Pa naj bo po tvoje |izraža privolitev|; Naj bo še tako zvit, ne bo me premagal |izraža dopuščanje|; omilj.: To pa ne bo držalo |To ne drži|; To boš pa popravil |popravi|
d) sedanji pogojnik: Molčati bi bilo krivično; Ti bi bil lahko tiho; Bi mi dali ogenj? Vede se, kakor bi me ne poznal; Večkrat zapusti sejo, ne da bi pozdravil; v dvogovoru Ali bi jedel? -Bi; Bi zdaj lahko odšli? -Lahko; Gledališče naj bi (°bi naj) tudi vzgajalo; knj. pog. Se je vrnil? -Ne bi vedel mogoče; ne vem; omilj. Rekel bi, da se motite |Motite se|; omilj. Delat bi šel, ne pa da postopaš |pojdi|; omilj. Ali bi že nehali klepetati |Nehajte klepetati|; Jesenice so premagale Olimpijo, ●da bi nato izgubile s slabšim moštvom nato pa izgubile
e) pretekli pogojnik: On bi ti bil posodil, pa ni imel denarja; Ko bi se bil hotel učiti, bi bil šolo izdelal; kadar ni dvoumno, tudi sedanji pogojnik Ko bi se hotel učiti, bi šolo izdelal;
f) velelnik: Ne bodi len; neobč.: Naprej moramo, pa bodi še tako nevarno naj bo; Bodi tako ali drugače, zadevo moramo razčistiti naj bo
2. s predl., za izražanje prehodnosti: biti ob koga/kaj Krava je bila ob mleko |je izgubila mleko|; biti proti komu/čemu ~ ~ vsem in vsemu |nasprotovati|; biti za koga/kaj ~ ~ napredek |podpirati|
bóter -tra m, člov. (ọ́) biti komu ~; iti za ~a; pokr. Kam greste, ~ stric
bótra -e ž, člov. (ọ́) biti za ~o; pokr. Dober dan, ~ teta; pesn. ~ smrt
nadomestíti -ím tudi nadoméstiti -im dov. nadomésti -íte tudi -i -ite; -íl -íla tudi -il -ila, -ít tudi -it, nadomeščèn -êna tudi nadoméščen -a; nadomeščênje tudi nadoméščenje; (-ít/-ìt tudi -it) (í/ȋ í; ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) koga/kaj Stroj skuša ~ človeka; nadomestiti komu koga/kaj Teta mu je nadomestila mater; nadomestiti koga/kaj z/s kom/čim ~ tujo besedo z domačo
strína -e ž, člov. (í) pokr. teta
têta -e ž, člov. (é) imeti tri ~e; mala, mrzla ~ |očetova ali mamina sestrična|
têtica -e ž, člov. (é) manjš.; ljubk. |teta|
têtičin -a -o (é; ȇ) ljubk.
têtka -e ž, člov. (é) manjš.; ljubk. |teta|
újec -jca m z -em člov. (ú; ȗ) star. materin brat, stric (po materini strani)
újna -e ž, člov. (ú; ȗ) star. materina sestra, teta (po materini strani)
újčev -a -o (ú; ȗ) star.
vodílja -e ž, člov. (í) nardp. teta

Sinonimni slovar slovenskega jezika

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024

siróta1 -e ž
otrok, ki so mu umrli starši ali eden od njihpojmovnik
SINONIMI:
ekspr. siroče, star. sirotče, ekspr. sirote, ekspr. sirotec, nar. sirotej, ekspr. sirotek, ekspr. sirotež, ekspr. sirotica, star. sirotišče1, ekspr. sirotka2, nar. sirotle
GLEJ ŠE SINONIM: reva
têta -e ž
1.
sestra očeta ali materepojmovnik
SINONIMI:
nar. strina, ljubk. tetica, ljubk. tetika, ljubk. tetka
2.
navadno kot nagovor starejša znana ženskapojmovnik
SINONIMI:
star. botra, star. botrica, nar. nuna, nar. nunca, ljubk. tetica, ljubk. tetka, star. ujna
3.
nardp. ženska, ki sodeluje pri pripravljanju, razmeščanju bale in spremlja nevesto k porokipojmovnik
SINONIMI:
nar. posnehalja, nardp. vodilja

Vezljivostni slovar slovenskih glagolov

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024

nadomestíti -ím tudi nadoméstiti -im dovršni glagol, glagol splošne lastnosti/splošne spremembe
1.
kdo/kaj zamenjati koga/kaj
(Pri tem delu) stroj ne more nadomestiti človeka.
2.
kdo/kaj ponovno dati kaj
/S transfuzijami so (bolniku) nadomestili kri.

Slovar slovenskih frazemov

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

Amêrika Frazemi s sestavino Amêrika:
ne odkríti Amerike, odkríti Amériko, stríc iz Amerike
dúša Frazemi s sestavino dúša:
bíti dôbra dúša, bíti dúša čésa, bíti kdó/kàj z dúšo in telésom, bíti predán kómu/čému z dúšo in telésom, bíti zláta dúša, čŕna dúša, dóber kàkor dúša, dôbra dúša, iméti čŕno dúšo, iméti dôbro dúšo, iméti kàj na dúši, iméti zláto dúšo, izdíhniti [svôjo] dúšo, izpustíti dúšo, ležáti kómu kàj na dúši, mírne dúše, obležáti kómu kàj na dúši, pásja dúša, píhanje na dúšo, píhati kómu na dúšo, píhniti kómu na dúšo, podpréti si dúšo, popíhati kómu na dúšo, poznáti kóga v dno dúše, predáti se kómu/čému z dúšo in telésom, privezáti si dúšo, spustíti dúšo, v dnò dúše, vídeti kóga v dnò dúše, z dúšo in telésom, zapisáti se kómu/čému z dúšo in telésom, zláta dúša, žíva dúša
glás Frazemi s sestavino glás:
bíti ob dóber glás, dóber glás, dóber glás gré o kóm/čém, dóber glás se [hítro] šíri, dóber glás séže v devêto vás, [glás] kot iz sóda, glás vpijóčega v puščávi, izgubíti dóber glás, na vès glás, ne dáti glasú od sêbe, povzdígniti glás, príti na slàb glás, slàb glás, slàb glás se šíri o kóm/čém, správiti kóga/kaj na slàb glás, správiti kóga ob dóber glás, šíriti dóber glás
Krvávec Frazemi s sestavino Krvávec:
têta s Krvávca
lés Frazemi s sestavino lés:
bíti [málo] čez lés, [málo] čez lés
léto Frazemi s sestavino léto:
Ábrahamova léta, bíti v Krístusovih létih, bíti v nàjbóljših létih, bíti [žé] v létih, debéla léta, íti v léta, kot v nàjbóljših létih, léta debélih kráv, léta in léta, léta súhih kráv, léto in dán, léto za létom, ne vídeti kóga žé sédem hrváških lét, ne vídeti kóga žé sédem láških lét, prihájati v léta, príti v léta, sédem debélih lét, sédem súhih lét, skrívati [svôja] léta, v cvétu lét, v nàjbóljših létih, žé sédem hrváških lét, žé sédem láških lét
lím Frazemi s sestavino lím:
dobíti kóga na lím, íti kómu na lím, zvabíti kóga na lím
lúč Frazemi s sestavino lúč:
bíti ták, da ga je tréba iskáti z lučjó [pri bélem dnévu, podnévi], čákanje na zelêno lúč, čakáti na zelêno lúč za kàj, dáti zelêno lúč za kàj, dobíti zelêno lúč za kàj, dočakáti zelêno lúč za kàj, glédati kàj v róžnati lúči, iméti zelêno lúč za kàj, iskánje kóga/čésa z lučjó pri bélem dnévu, iskáti kóga/kàj z lučjó [pri bélem dnévu], lúč na kôncu predôra, lúč na kôncu tunéla, pokázati se v právi lúči, prižgáti zelêno lúč za kàj, uglédati lúč svetá, vídeti kàj v róžnati lúči, vídeti lúč na kôncu predôra, vídeti lúč na kôncu tunéla, zaglédati lúč na kôncu tunéla, zaglédati lúč svetá
mezínec Frazemi s sestavino mezínec:
iméti kàj v mezíncu, ovíjati kóga okoli mezínca
ójnica Frazemi s sestavino ójnica:
skakáti čez ójnice, skočíti čez ójnice, skočíti v [zakónske] ójnice, skók čez ójnice
oróžje Frazemi s sestavino oróžje:
bíti pod oróžjem, dáti kómu oróžje v rôke, iméti pod oróžjem, izbíti kómu oróžje iz rôk, klicáti kóga pod oróžje, odložíti oróžje, poklicáti kóga pod oróžje, položíti oróžje, prijéti za oróžje, rožljáti z oróžjem, zgrábiti za oróžje
pès Frazemi s sestavino pès:
bíti kot pès in máčka, bíti na psù, glédati se kot pès in máčka, kot pès, kot pès na kóst, kot pès v cérkvi, kot psà, kot stékel pès, láčen kot pès, lagáti kot pès [têče], lén kot pès, nagnáti kóga kot psà, pásti na psà, pès poméri kómu hláče, pretêpsti kóga kot psà, príti na psà, sestrádan kot pès, správiti kóga/kàj na psà, ták, kot bi si pès jájca oprál v njêm, ubíti kóga kot psà, védeti, kám pès táco molí, zébsti kot psà, zvést kot pès, živéti kot pès in máčka
píka Frazemi s sestavino píka:
bíti na píki, čŕna píka, dobíti čŕno píko, dobíti píko na jezíku, iméti čŕno píko, iméti kóga/kàj na píki, iméti píko na jezíku, in píka, mánjka [šè] píka na í, naredíti píko, naredíti píko na í, ne iméti stó pík, pa píka, píka na í, píko dréti, píko odréti, postáviti píko na í, prislúžiti si čŕno píko, vzéti kóga/kàj na píko, zaslúžiti čŕno píko
pŕst Frazemi s sestavino pŕst:
bôžji pŕst, dáti kómu po pŕstih, dobíti jíh po pŕstih, dobívati jíh po pŕstih, dvígniti pŕst, glédanje [kómu] pod pŕste, glédanje [kómu] skozi pŕste, glédati kómu na pŕste, glédati kómu pod pŕste, iméti dólge pŕste, iméti kàj v málem pŕstu, iméti kóga na vsák pŕst (po) desét, iméti kóga na vsák pŕst (po) pét, iméti [svôje] pŕste vmés, iméti zelêne pŕste, kazánje s pŕstom na kóga/kàj, kŕcniti kóga po pŕstih, niti s pŕstom ne mígniti, oblízniti si vsè pŕste [za kóga/kàj], opêči si pŕste [pri čém, kjé], ovíjati kóga okoli pŕsta, ovíti kóga okoli pŕsta, ovíti kóga okrog pŕsta, poglédati kómu skozi pŕste, preštéti kóga/kàj na pŕste, preštéti kóga/kàj na pŕste dvéh rôk, preštéti kóga/kàj na pŕste êne rôke, preštéti kóga/kàj na pŕste obéh rôk, preštéti kóga/kàj na pŕste rôke, pŕst bôžji, pŕsti srbíjo kóga, s pŕstom kazáti na kóga, s pŕstom kazáti za kóm, s pŕstom pokazáti na kóga, stegováti pŕste po čém, stopíti kómu na pŕste, še s pŕstom ne mígniti [za kóga/kàj], udáriti kóga po pŕstih, udárjati kóga po pŕstih, vrtéti kóga okoli pŕsta, vrtéti kóga okrog pŕsta
strán Frazemi s sestavino strán:
bíti na stráni, bíti na stráni kóga/čésa, dáti kàj na strán, drúga strán medálje, íti na strán, na vsè straní, na vsè štíri straní, na vsè štíri straní nebá, na vsè štíri straní svetá, nasprótna strán, obrníti nôvo strán zgodovíne, obrníti še êno strán čésa/v čém, spŕte straní, státi na stráni, státi na stráni kóga, šálo na strán, znájti se na stráni kóga
šíba Frazemi s sestavino šíba:
šíba nôvo mášo póje, trésti se kot šíba [na vôdi]
Tántalov Frazemi s sestavino Tántalov:
Tántalove múke
têta Frazemi s sestavino têta:
têta s Krvávca
trenútek Frazemi s sestavino trenútek:
do zádnjega trenútka, [edíni] svêtli trenútek, iméti svêtle trenútke, ne iméti mírnega trenútka, svêtli trenútki, véliki trenútek, zvézdni trenútek
vést Frazemi s sestavino vést:
bíti brez vestí, bíti vést kóga/čésa, iméti čísto vést, iméti kàj na vésti, iméti kóga na vésti, iméti kosmáto vést, iméti slábo vést, kot bi imél slábo vést, vést gríze kóga, vést pêče kóga
vrág Frazemi s sestavino vrág:
báti se kóga/čésa kàkor [žívega] vrága, báti se kóga/čésa kot vrág kríža, báti se kóga/čésa kot vrág žégnane vôde, báti se kóga/čésa kot vrága, báti se kóga/čésa kot [žívega] vrága, bíti od vrága, da bi te (ga, vàs) vrág, glédati kot vrág iz vŕča, iméti denárja kot vrág tóče, iméti vrága na glávi, iméti vrága v sêbi, íti k vrágu, izogíbati se kóga/čésa kot vrág žégnane vôde, izpúliti vrágu rép, k vrágu s čím, kàj je ísti vrág, káj [za] vrága, klicáti vrága, kot bi vrág podíl kóga, kot [sám] vrág, kot stó vrágov, kot tísoč vrágov, kot [žívi] vrág, nakopáti si [právega] vrága na glávo, ne báti se ne smŕti ne vrága, ne báti se žívega vrága, ní vrág, [da], od vrága, pobráti se k vrágu, posláti kóga/kàj k vrágu, pošíljati koga/kaj k vrágu, prijéti vrága za róge, slíkati vrága bólj čŕnega, kot je v resníci, spípati vrágu rép, spustíti vrága iz lúknje, trísto [kosmátih] vrágov, vídeti vrága, vrág je kjé, vrág jémlje kóga/kàj, vrág je vzél kàj, vrág je vzél šálo, vrág [naj] jáše kóga, vrág [naj] pojáše kóga, vrág ni takó čŕn kot, vrág obséde kóga, vrág pobêre kóga/kàj, vrág pocítra kóga/kàj, vrág prinêse kóga/kàj kám, vrág s kóm, vrága in pól, za vrága [svétega], zapisáti se vrágu, žívi vrág
vrána Frazemi s sestavino vrána:
[kot] béla vrána, vléči se kot môkra vrána, vrána je kómu izpíla možgáne

Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov

Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov, prva izdaja, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

imeti je sestavina izrazov
Bog ima dolgo šibo, Če bi teta imela jajca, bi bila stric, Če čebula ne bi imela če, bi bila bula, Če imajo otroci denar, imajo kramarji semenj, Dan ima samo štiriindvajset ur, Kdor nima v glavi, ima v nogah, Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima, Ko ima hudič mlade, jih ima veliko, Lakota ima velike oči, Laž ima kratke nogé, Ljubo doma, kdor ga ima, Mačka ima rep nazaj, Neumen kmet ima debel krompir, Noč ima svojo moč, Pes ima kosmata ušesa, Še pes ima rad pri jedi mir, Stene imajo ušesa, Strah ima velike oči, Truga nima žepov, V Bohinju ima dež mlade, Vsaka medalja ima dve plati, Vsaka palica ima dva konca, Vsaka vas ima svoj glas, Vsake oči imajo svojega malarja, Vsak ima svoj okus, Vsak ima svoj okus, je rekla opica, ko je drek jedla, Vsak zakaj ima svoj zato, Vse ima svoj konec, samo klobasa ima dva, Vse ima svojo ceno
V VARIANTI IZRAZOV: Bolje vrabec v roki kot golob na strehi, Kdor visoko leta, je pilot, Vsega je enkrat konec
jajca je sestavina izrazov
Če bi teta imela jajca, bi bila stric
V VARIANTI IZRAZOV: Škoda je mladega fanta rezati
stric je sestavina izrazov
Če bi teta imela jajca, bi bila stric, Strici so mi povedali
V VARIANTI IZRAZOV: Dober sosed je več vreden kot vsa žlahta, Nesreča nikoli ne počiva
teta je sestavina izrazov
Če bi teta imela jajca, bi bila stric

Slovenski etimološki slovar³

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

áta -a in -e m
dẹ̑d -a m,
strína -e ž
strnȉč -íča m
tȃst -a m
táta -a m
téta -e ž
tética – glej téta
tétič – glej téta
tétka – glej téta
ūjna -e ž

NESSJ – Novi etimološki slovar slovenskega jezika

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

univerza

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

dẹ́dina, f. 1) der Erbbesitz, das Stammhaus, Cig., Jan., C., Dol.; na dedini ostati, Levst. (Nauk); — die Erbschaft, Meg., Dict., Cig., Jan., M., Dalm. (Reg.); Ni umrla teta moja, Da bi, dohtar, mi opravljal Po nji dedino bogato, Preš.
jȃvkati, -kam, -čem, vb. impf. jammern, ächzen, wehklagen; teta je javkala po nemško in laško, Jurč.
mŕzəł, -zla, adj. kalt; mrzla soba, peč; mrzlo je; — (fig.) mrzlo sprejemanje, kalte Aufnahme, Jap. (Prid.); — mrzla žlahta, weitschichtige Verwandtschaft, M.; mrzli stric, mrzla teta = bratranec, bratranka očetu, Št.
narejȃvka, f. 1) die Verfertigerin, Cig.; n. jedi, C.; — 2) die Begleiterin der Braut, die Brautmutter, M., Rib.; teta n., Cig.; O mati narejavka! Npes.-K.
téta, f. 1) die Mutterschwester, Meg., Alas.; die Vatersschwester, Vod. sp.; die Tante, die Muhme übhpt.; — 2) die Brautmutter; za teto biti kateri nevesti; — 3) teto imenujejo vsako nesorodno zakonsko ženo, pos. če nima otrok, Zv., Gor. i. dr.; — 4) kačja teta, die Bandassel (scolopendra sp.), Kras-Erj. (Torb.), Ip.; — teta kača (scutigera coleopterarum), Goriška ok.-Erj. (Torb.).
tética, f. dem. teta.
tȇtka, f. dem. teta; die Tante.
vtépsti, vtépem, vb. pf. 1) einrühren, einquirlen, Cig.; — 2) v. komu kaj v glavo, jemandem etwas einbleuen, einprägen; v. si v glavo, sich in den Kopf setzen; — 3) v. se, sich einschleichen, einreißen; vtepla se je razvada; vteple so se pomote v spis; Sova je bila teta, Se je za mizo vtepla, Npes.-K.

Slovar stare knjižne prekmurščine

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

tetìca -e ž teta: Teticza KMS 1780, A3b; Matertera Teticza KMS 1780, A8b; Nagynéne, tetica AIN 1876, 15; ſzvák i teticza KŠ 1754, 31; mati Mária, Devicze Márie ſzeſztra, ali teticza KŠ 1771, 1 (Bla); Sztrina, vüna i teticza BKM 1789, 428; müva dvá i moja tetica AIP 1876, br. 9, 4; Szesztre ocsé i materé szo pa tetice KAJ 1870, 51
vǘna -e ž ujna, teta: Vüna KMS 1780, A3b; Sztrina, vüna BKM 1789, 428; Sztrina, vüna SŠ 1796, 158; 'Zene sztricsov szo sztrine, vücov pa vüne KAJ 1870, 52

Slovar Pohlinovega jezika

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

dete1 [dẹ́te] samostalnik srednjega spola

otrok, potomec

feja [fēja] samostalnik ženskega spola

teta, tj. materina sestra

mada [māda] samostalnik ženskega spola

materina sestra; teta

PRIMERJAJ: majda

majda [mājda] samostalnik ženskega spola

materina sestra; teta

PRIMERJAJ: mada

teta [téta] samostalnik ženskega spola
  1. teta, tj. materina ali očetova sestra
  2. ženska, ki spremlja nevesto k poroki, skrbi zanjo in ji pripravi posteljo; vodilja

PRIMERJAJ: tetika

tetika [tétika] (tetka) samostalnik ženskega spola

teta, tj. materina ali očetova sestra

PRIMERJAJ: teta

Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

teta samostalnik ženskega spola

Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

materin prid., F15, avunculus, vujiz, materin brát [str. 35b ]; avunculus, vujiz, materin brát [str. 236b ]; avus, dide, ozhetou, ali materin ozha [str. 30b ]; avus, dide, ozhetou, ali materin ozha [str. 236a ]; bithymum, en mèd s'dvoih roſh ſturjen, s'béle inu zhirne materine duſhize; halus, -li, enu ṡeliṡzhe s'perjam dobri miſli podobnu, s'zveitjam pak materini duſhizi, laṡhki ali vertni; hymen, tá peizhiza, v'kateri je otrok v'materinim telleſi ṡavyt; in gremio matris, na materim krili; linia materna, verſta materine shlahte, ali rodá; materna linea, materina ṡhlahta; matertera, teta, materina ſeſtra [str. 133a ]; matertera, teta, materina sestra [str. 237a ]; secundae, -arum, vel secundina, -arum, ſraizhiza, ali loṡha, v'kateri tú déta v'materinim telleſſi leṡhy; sinus, -us, narozhai, materinu krilu, nédarje; uter, -ris, vel uterus, -ri, materinu tellú, ali trébuh, ali materniza
očin prid., F6, amita, -ae, teta, ozhina ſeſtra [str. 21b ]; amita, teta, ozhina sestra [str. 237a ]; linea paterna, verſta ozhine ṡhlahte, ali rodá; paternus, -a, -um, ozhin, ozhetin; patrimonium, -ÿ, ozhina erbṡzhina; posthumus, -mi, po ozhini ſmerti rojen
teta ž, F6, agnata, blishnîa od ozheta tetta; amita, -ae, teta, ozhina ſeſtra [str. 21b ]; amita, teta, ozhina sestra [str. 237a ]; cognata, tetta, ſvieſt, bliṡhnîa ẛhlahta; matertera, teta, materina ſeſtra, [str. 133a ]; matertera, teta, materina sestra [str. 237a ]

Slovar jezika Janeza Svetokriškega

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

nuna -e ž redovnica, nuna: Nuna im. ed. rata, enu tardu shivejnie pele ǀ ſim bral od te bogaboyezhe Nune rod. ed. Mariæ de Quitto ǀ luter Marten ſe je bil ſalubil veno Nuno tož. ed. ǀ Teta Priorza je bila mozhnu shalostna po tej dobri Nuni mest. ed. ǀ vſe Nune im. mn. ſo jo ſa norizo dershale ǀ venem Nunskem Kloshtru bliſi te vode Nilus je bilu 300. Nun rod. mn. ǀ ena ſama trenta kruha je naſſitila 50. Nunn rod. mn. ǀ je bila shpegu vſyh zhednoſti tem drugem Nunam daj. mn. ǀ Proſſi to vishishi, de vſe Nune tož. mn. vkupai poklizala ǀ je bila, ta nar pohleuuishi v'mej ſimi Nunami or. mn. ǀ s'minihomy, inu Nunamy or. mn. ← srvnem. nunne ← clat. nonna ‛redovnica’ < lat. nonna ‛dojilja, vzgojiteljica’
priorica -e ž priorica, prednica, tj. predstojnica samostana: nje teta je bila priorza im. ed. ǀ ſolse je tozhila, vſim sapuvidam ſvoje Priorze rod. ed. volna ǀ pele Priorzo tož. ed. K'eni glaboki shterni → prior
sestrična -e ž sestrina hči, nečakinja: Teta Priorza je bila mozhnu shalostna po tej dobri Nuni, inu andohtlivu je proſsila Mario Diuizo, de sa nje trosht bi hotela eno snanie dati v'katerem ſtanu ta nje Nuna ſe najde, Maria Diviza ſe perkashe, inu pravi: hodi samanò jest hozhem tebi poKasat tuojo ſestrizhno tož. ed. ǀ vidi to nesrezhno, inu fardamano Nuno ſestrizhno tož. ed. svojo (I/2, 58)
teta -e ž teta: nje teta im. ed. je bila priorza ǀ nje Teta im. ed. Priorza je bila mozhnu shalostna po tej dobri Nuni ǀ Potroshtaite tudi vy Nem. Nem. dusho vashe ranze shene, mosha, brata, ſeſtre, ſtriza, tete rod. ed. ǀ Maria Diviza je bila shla obyskati ſvojo Teto tož. ed. Eliſabeth

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

teta -e samostalnik ženskega spola

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

teta sam. ž ♦ P: 9 (TT 1557, TR 1558, JPo 1578, DB 1578, TT 1581-82, DB 1584, MD 1592, TPo 1595, MTh 1603)

Slovenski lingvistični atlas 1

Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

njanja
strina
tanti
teta
Glej:
tetica
tetika
tetka

Črnovrški dialekt

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

teta

Kostelski slovar

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

teta ► ˈteːta -e ž
ujna ► ˈvüːna -e ž

Jezikovna svetovalnica

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

Ali je »ujna« mamina sestra ali žena materinega brata ali sestre?

Brala sem razlago v SSKJ za samostalnik ujec in lušno piše – starinsko mamin brat. Zasledila sem, da je razlaga ujne – da je to mamina sestra. Kolikor mi je znano je ujna ujčeva žena in ni krvno sorodstvo, tako kot je strina, žena od strica in ni krvno sorodstvo. Teta je mamina ali očetova sestra, a tu se mi zdi, da se je že izgubilo, po kateri strani – mamini ali očetovi. Njen mož maj bi bil tetec, a tudi to se je izgubilo.

Lahko kako preverite za ujno?

Izrazi za sorodstvena razmerja: Ima »mrzla teta« »mrzlega nečaka«?

Za sorodnike obstaja v slovenskem besedišču cela vrsta zelo natančnih poimenovanj, ki pa jih žal nadomeščamo raje z opisi, zato se izgubljajo. Tako sem sinu svojega bratranca mrzla teta (tudi mala teta). Ne poznam pa besede za sina mojega bratranca. Je to mrzli nečak oz. mali nečak? Domnevam, da je mrzli ali mali nečak.

Kako zapisati zvezo »gospodje Ptujski«?

Gospodje Ptujski.

Ali se ta zveza šteje kot osebno lastno ime in se beseda Gospodje tudi znotraj povedi piše z veliko začetnico?

Število zadetkov: 124