aprȋlski, adj. April-; aprilsko vreme, Aprilwetter, Mur.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
aprilski -a -o pridevnik ki se nanaša na april; SODOBNA USTREZNICA: aprilski
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
badìč, -íča, m. neka rastlina, Vreme-Erj. (Torb.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
bájati, -jam i. -jem, vb. impf. 1) schwätzen: b. = praviti basni, Dict.; — sagen: prim. baje, baje da, kar je menda nam. bajo da, Levst. (Sl. Spr.); — 2) prophezeien: dobro vreme b., sv. Vincenc baja, da bo dosti dobrega vina, C.; — 3) beschwören, zaubern, Mur., Mik., kajk.-Valj. (Rad).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
barka -e samostalnik ženskega spola1. večje/veliko vodno plovilo; SODOBNA USTREZNICA: ladja
1.1 ladja posebne oblike, s katero je Noe rešil svojo družino in živali med vesoljnim potopom
2. barka kot prispodoba krščanstva
FREKVENCA: 299 pojavitev v 15 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
bẹ̑luša, f. 1) krava bele dlake, Tolm., Vreme-Erj. (Torb.); prim. belša; — 2) bẹlúša, neka hruška, Rihenberk-Erj. (Torb.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
bistriti se [bistrīti se bistrí se]
nedovršni glagoljasniti se, bistriti se
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
biti2 sem nedovršni glagolI. kot polnopomenski glagol
1. kdo/kaj izraža materialno ali duhovno obstajanje v stvarnosti; SODOBNA USTREZNICA: obstajati
1.1 dov., kaj začeti obstajati; SODOBNA USTREZNICA: nastati
1.2 kot slovnični zgled izraža potrditev, pritrditev
1.3 kdo/kaj, koga [rodilnik količine] obstajati kot živo bitje; SODOBNA USTREZNICA: živeti
2. v zvezi s (tretje)osebno rabljenim naklonskim glagolom moči izraža
2.1 kot povedek, navadno ob osebkovem odvisnem stavku, kaj; negotovo, vprašljivo ali zaželeno, dopustno obstajanje oz. uresničitev česa
2.2 kot členek nepopolno prepričanost o čem; SODOBNA USTREZNICA: morda, mogoče
3. kdo/kaj; s prisl. določilom kraja izraža navzočnost v prostoru in času
3.2 kdo bivati, prebivati, živeti
3.2.1 kdo; (okoli koga) zadrževati se
3.3 kdo; (pri čem), s čim biti prisoten, udeležen pri kaki dejavnosti; udeleževati se česa
3.3.1 kdo; (na čem, v čem) biti dejaven pri kakem delu, opravilu; SODOBNA USTREZNICA: opravljati kaj
3.4 kdo; (pri kom, v čem) s kom nahajati se v družbi s kom
3.4.1 kdo; s kom hoditi, iti za kom, spremljati koga
3.4.2 kdo; s kom spremljati koga zaradi varstva, pomoči
3.5 v velelniku, kdo/kaj; s kom kot del pozdravnega in/ali blagoslovitvenega besedila izraža željo, hotenje po (blagodejni) prisotnosti koga/česa
3.6 kaj; komu [smiselni osebek], (na kom [smiselni osebek], pri kom/čem [smiselni osebek], v čem) izraža, da kaj pripada osebku ali je značilno zanj; SODOBNA USTREZNICA: imeti
4. nedov. in dov., kaj; komu, s prisl. določilom časa ali s prihodnjikom izraža
4.1 uresničevanje/uresničitev ali obstoj, potek česa v prostoru in času; SODOBNA USTREZNICA: dogajati se, zgoditi se, obstajati
4.2 nedov. in dov., kaj začenjanje/začetek obstajanja; SODOBNA USTREZNICA: nastajati, nastati, nastopiti, priti
5. v zvezi z vprašalnimi zaimki sprašuje po neznanem
5.1 v zvezi s kdo, kdo sprašuje po neznani osebi
5.2 v zvezi s kaj, kdo/kaj; komu, s kom sprašuje po vzroku ali posledici dejanja, dogajanja ali stanja, predstavljenega v sobesedilu
5.3 v zvezi s k čemu, kaj; komu sprašuje po namenu ali vzroku (obstajanja) česa
II. kot pomožni glagol, z opisnim ali trpnim deležnikom
1. za tvorbo časovnih oblik in izražanje časov
2. za tvorbo naklonskih oblik in izražanje naklonov
2.3.1 ob členku si ali/in v zvezi z ali/oli v vezniški vlogi izraža možnost izbire
III. nedov. in dov. kot pomožni glagol, v vlogi vezi s povedkovim določilom
1. povedkovo določilo je samostalniška beseda, samostalniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik izraža obstajanje ali nastop tega (navadno stanja, lastnosti ali položaja/funkcije), kar označuje povedkovo določilo
1.1 kdo; kdo/kaj, komu kdo/kaj povedkovo določilo izraža poklic, položaj, funkcijo, pripadnost skupini ali (sorodstveno, prijateljsko) razmerje ipd.
1.2 kdo/kaj; kaj, komu kaj povedkovo določilo natančneje opredeljuje osebek glede na vsebino oz. pomen, dejavnost, lastnost(i), stanje ipd.
1.2.1 kot del vezniške zveze to je s pojasnjevalnim namenom uvaja drugačno, ustreznejšo, nazornejšo ali podomačevalno izrazitev, opredelitev česa
1.2.2 kdo/kaj; (pri kom) izraža (vsebinsko) istovetnost osebka
1.2.3 dov., kdo/kaj; (iz česa), k čemu, kaj izraža spremembo v to, kar označuje povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: postati kaj
1.3 v zvezi z vprašalnimi zaimki kot nadomestilom ali dopolnilom povedkovega določila
1.3.1 v zvezi z zaimkoma kdo in kaj sprašuje po neznani vsebini osebka
1.3.2 v zvezi s kaj za (en/enega) sprašuje po kakovosti, lastnosti ali vrstnosti samostalnika v povedkovem določilu
1.4 kaj; koga/česa [rodilnik svojilnosti], od koga/česa izraža svojino, pripadnost komu/čemu
1.4.1 v zvezah s čiga, česa sprašuje po pripadnosti koga/česa komu/čemu
1.4.2 kaj; komu izraža namenjenost česa komu
1.5 nedov. in dov. izraža obstajanje ali nastop stanja oz. lastnosti
1.5.1 kdo/kaj; komu/čemu kaj, komu k čemu obstajati za koga/kaj kot to, kar izraža povedkovo določilo
1.5.1.1 kdo; komu k čemu povzročati/povzročiti komu/čemu to, kar izraža povedkovo določilo
1.5.2 kdo/kaj; komu, k čemu obstajati kot predmet dejanja z neprijetnim učinkom, ki ga izraža povedkovo določilo
1.5.3 nedov., kdo/kaj; komu [smiselni osebek] kaj vzbujati občutek, vtis, kot ga izraža povedkovo določilo
1.5.4 nedov. in dov., kaj; komu [smiselni osebek] pripadati/pripasti komu to, kar izraža povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: prejeti/imeti
1.5.4.1 kaj; komu koristiti komu
1.5.4.2 v zvezah z ime, priimek, vzdevek, brezoseb.; komu/čemu [smiselni osebek] kaj izraža, da ima kdo/kaj ime, priimek, vzdevek, namenjen razpoznavnosti oz. prepoznavnosti nosilca; SODOBNA USTREZNICA: imenovati se
1.5.5 navadno v zvezah s k, za, kdo/kaj; komu/čemu, k čemu, za koga, (za koga/kaj) izraža namenskost, kot jo izraža povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: služiti
1.5.5.1 kaj; za kaj izraža vrednostno nadomestitev oz. zamenjavo
2. povedkovo določilo je pridevniška beseda, pridevniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik, kdo/kaj; kakšen/čigav/kateri, kakšnim, komu kakšen povedkovo določilo izraža lastnost, značilnost, pripadnost, količino ali vrstnost
2.1.1 kot del molitvenega obrazca
2.1.2 kot pozdrav ali/in blagoslov oz. kot del tovrstnega besedila
2.2 nedov. in dov. izraža pridobitev ali obstoj lastnosti, ki jo izraža povedkovo določilo
3. povedkovo določilo je prislov, prislovna besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik
3.1 kdo/kaj, koga/česa [ob količinskem izrazu] izraža obstajanje v okoliščinah (prostorskih, časovnih, lastnostnih, vzročnostnih), ki jih izraža povedkovo določilo
3.1.1 kdo/kaj; (iz koga/česa, od koga/česa) izraža izvor, izhodišče, vir; izvirati
3.1.2 kaj; (iz česa) izraža snov, iz katere je osebek
3.2 kdo/kaj; (v čem, s čim) nahajati se v stanju (položaju, razmerju), ki ga izraža povedkovo določilo
3.2.1 kdo/kaj; (pod kom) nahajati se v podrejenem položaju
3.2.2 kdo/kaj; (pri kom, v čem) biti predmet tega (čustvovanja, odnosa, dejanja, delovanja), kar izraža povedkovo določilo
3.2.3 kdo; (v čem) nahajati se v tem ali biti opremljen s tem, kar izraža povedkovo določilo
3.3 kdo/kaj; komu, (v čem) opravljati dejanje, ki ga izraža povedkovo določilo
4. povedkovo določilo je povedkovnik, povedkovniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik
4.1 nedov. in dov., brezoseb. izraža stanje v naravi
4.2 nedov. in dov., brezoseb./kdo/kaj; kogarod. [smiselni osebek], (od česa), komu [smiselni osebek], kogatož. [smiselni obsebek], na koga/kaj, za koga/kaj, na kom/čim, pred kom/čim, (med kom), s kom [smiselni osebek] izraža doživljajsko in/ali razpoloženjsko stanje udeleženca oz. nosilca
4.2.1 v zvezi biti čez, kdo/kaj obstajati kot del celote, ki ne obstaja več; SODOBNA USTREZNICA: (pre)ostajati
4.2.2 v zvezi biti proč/tja/tjakaj/vun, kdo/kaj izraža prenehanje obstajanja, življenja in/ali časovno odmaknjenost česa; SODOBNA USTREZNICA: miniti, umreti
4.3.1 brezoseb./kaj [nadomestilo za polstavek, odvisnik z da ali nedoločnik]; (na čem)
4.3.2 brezoseb.; kogarod. [smiselni osebek], komu/čemu [smiselni osebek]
4.3.2.1 v zvezi temu je/bode/bodi tako izraža potrditev, da je prej povedano v skladu z resničnostjo; Tako je! Naj bo tako!
4.3.2.2 v zvezah kot čast/hvala/mir bodi komu, s kom
4.4 kot pozdrav in/ali blagoslov oz. kot del tovrstnega besedila
4.5 kot del molitvenega obrazca
4.6 kot izraz hvaležnosti
4.6.1 brezoseb.; komu [smiselni osebek], nedoločnik naklonsko opredeljuje dejanje
4.6.2 v zvezi s čas, red, brezoseb.; česa, nedoločnik izraža primernost časa za kaj
5. povedkovo določilo je nedoločnik, v zvezi z videti, kaj izraža videz stanja, lastnosti, kot ga/jo izraža povedkovo določilo
6. v povedkovem določilu je predložni morfem
6.1 izraža rodilniško prehodnost, v zvezi biti prez, kdo; koga ne imeti
6.2 izraža dajalniško prehodnost, v zvezi biti proti, kdo; komu nasprotovati
6.3 izraža tožilniško prehodnost, v zvezi biti čez, kdo/kaj; koga/kaj izraža nadrejenost ali višjo stopnjo; SODOBNA USTREZNICA: gospodovati, presegati
6.4 izraža tožilniško prehodnost, v zvezi biti za
6.4.1 kdo; za koga soglašati s kom, biti pristaš koga
6.4.2 brezoseb.; komu [smiselni osebek], za koga prizadevati si, truditi se za kaj
6.5 izraža dajalniško ali tožilniško prehodnost, v zvezi biti zoper, kdo/kaj, koga [rodilnik količine]; komu/čemu, koga/kaj nasprotovati komu/čemu
6.6 izraža orodniško prehodnost, v zvezi biti z, kdo; s kom soglašati s kom, biti pristaš koga
FREKVENCA: približno 97000 pojavitev v 52 delih
FRAZEOLOGIJA: biti čez graben, biti dan na znanje, biti (dobro) pri dneh, biti k smrti, biti (komu) k ničemur, biti (komu) k pridu, biti (komu) na del, biti (komu) na poti , biti komu na strani , biti komu ob srcu/srce, biti komu v misli, biti komu v rodu/žlahti, biti kriji/roda/žlahte koga, biti majhnega srca , biti meča, biti na dnevi, biti na dnevu, biti na erpergah, biti na glavi koga, biti na kom, biti na laži , biti na tem, biti na tem, biti na/v porodu, biti nad čim k norcem, biti nad kom, biti pred davrmi , biti pred kom, biti pred očima, biti pred rokami, biti pred srcem/v srcu, biti pri mleku/sescih matere, biti pri pameti/umu, biti (si) v svesti česa, biti smrti, biti spred oči, biti v krili, biti v oblasti, biti v pan dejan/položen, biti v roki/rokah koga, biti v (veliki) časti, biti vpričo, biti za kom, bodi Bogu toženo, bodi ga Bog hvaljen/zahvaljen, Bog je priča, (kaj) biti komu pokošen travnik, kaj bo/bode (h) komu, kaj je komu s kom?, kaj je (komu) zato?, ne biti enega boba vreden, (to) bodi daleč, truc bodi komu/čemu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
blazce -a (blasce°) samostalnik srednjega spola ekspresivno kar ima kdo v svoji lasti; SODOBNA USTREZNICA: imetje, premoženje
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
blisk [blȋsk]
samostalnik moškega spolablisk
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
blisk -a samostalnik moškega spola1. močna ponavljajoča se svetloba pri razelektrenju ozračja; SODOBNA USTREZNICA: blisk
2. kovinski del priprave, orodja, s katerim se reže; SODOBNA USTREZNICA: rezilo
FREKVENCA: 44 pojavitev v 12 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
bliskačiti [bliskáčiti bliskȃčim]
nedovršni glagolpogosto se bliskati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
bliskanje [blískanje]
samostalnik srednjega spolabliskanje
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
bliskanje s, F
5,
coruscatio, laṡkatanîe,
bliṡkanîe, bléṡzhanîe;
fulguralis, -le, kar
k'bliṡkanîu ſliſhi;
fulgur corruscans, ṡabliṡknivu
bliṡkanîe;
fulguratio, bliṡkanîe;
intempestas, ut intempestas coeli, garmeinîe,
bliṡkanîe, hudu vreme
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
bliskanje -a (bliskanje, bliskane, bliskajne, bliskajnje, bliškajnje) samostalnik srednjega spola1. močna ponavljajoča se svetloba pri razelektrenju ozračja; SODOBNA USTREZNICA: bliskanje
1.1 močna trenutna svetloba pri razelektrenju ozračja; SODOBNA USTREZNICA: blisk
2. odbijanje iskreče se svetlobe med gibanjem; SODOBNA USTREZNICA: bliskanje
FREKVENCA: 61 pojavitev v 14 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
bliskati nedov., F
4,
coruscare, bliṡkati, ſe laṡkatati, bleszhiti, bléṡzhiti;
effulgere, ſe laṡkatati,
bliṡkati;
fulgere pro fulgurare, bliṡkati;
fulgurare, bliṡkati, hudu vremè biti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
bliskati se [bliskáti se blíska se]
nedovršni glagolbliskati se
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
bolezen2 -zni/-zne (bolezan, bolezen, bolejzen, bolejzan, bolezin) samostalnik ženskega spola1. motnja v razvoju ali delovanju organa ali celotnega organizma; SODOBNA USTREZNICA: bolezen
1.1 ed. stanje telesne oslabelosti zaradi motnje v razvoju ali delovanju organa ali celotnega organizma; SODOBNA USTREZNICA: bolezen
2. občutek telesnega ali duševnega trpljenja; SODOBNA USTREZNICA: bolečina
3. običajno redno ponavljajoča se krvavitev iz maternice; SODOBNA USTREZNICA: menstruacija
3.1 daljša krvavitev iz maternice po porodu; SODOBNA USTREZNICA: čišča
FREKVENCA: približno 650 pojavitev v 35 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
bučati [bučáti bučím]
nedovršni glagolmočno pihati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
búrən, -rna, adj. stürmisch, aufgeregt, Jan., Cig. (T.), nk.; burno vreme, burna seja, nk.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
bȗrhati, -am, vb. impf. stürmen: vreme je burhalo, Št.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
burja [búrja]
samostalnik ženskega spolaseverni veter; burja
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
cajt m, F
10,
chordus, -a, -um, kateri je dolgu po pravim
zaitu rojen;
intempestivus, -a, -um, kar nei ob pravim
zaiti, ob pravim zhaſſi;
maturatè, hitru, per
zaiti;
maturè, per
zaiti, ṡgudai;
poma praecocia, per
zaiti ṡreila jabulka;
tempestas, -tis, vremè, vihár, zhaṡ, ali
zait;
tempestivitas, pravi
zait;
temporibus obedire, ſe po
zaitu oberniti;
traductio temporis, tega
zaita pregnanîe;
uvae precociae, per
zaitu ṡreilu groṡdje;
prim. pricajti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
cirok [
]
samostalnik moškega spolazahodni veter
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
cviljenje -a (cbilene) samostalnik srednjega spola s prilastkom oglašanje z zelo visokim glasom; SODOBNA USTREZNICA: cviljenje
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
čas m, F
113,
ad tempus, na en
zhas;
aevum, tá vézhni, inu vſelei obſtojezhi
zhas;
aliquandiu, nékoliku
zhaſſa;
diutine, dolgu
zhaſſa;
eodem tempore, glyh tá
zhas, v'taiſtim
zhaſſu, ravnu v'tem
zhaſſu;
fertilia tempora, rodovitni
zhaſſi;
importunè, nikar ob pravim
zhaſſu, nedlèṡhnu;
intempestivè, nikár ob pravim
zhaſſu, ali zaitu;
intempestivus, -a, -um, kar nei ob pravim zaiti, ob pravim
zhaſſi;
intercapedo, -nis, v'meis tekozhi
zhas, v'meis tekozhe vreme, ali enu meiſtu, ali proſtor v'mei dvém ṡabitjom;
interea, interim, interibi, v'tem
zhaſſu, tá
zhaṡ, v'mei tem;
interregnum, -ni, tá
zhas v'mei ſmertjo eniga kraila, inu iṡvolenîem eniga druṡiga;
intra hoc tempus, v'mei tem
zhaſſu;
jocularis, -re, poln ſhale, inu kratkiga
zhaſſa;
nostro aevo, v'naſhim
zhaſſu;
solatium, tróṡht, krateh
zha7; statutis temporibus, ob odlozhnih
zhaſſih;
succisivum tempus, raven
zhas, ta
zhas kateri ſe more iméti pred drugimi potrébnimi rizhmy, tá vtargani
zhas od potrébniga opravila;
tempestas, vremè, vihár,
zhaṡ, ali zait;
tempore oportuno, v'pravim
zhaſſú;
tempus, -oris, zhaṡ, gúd, vremè, doba;
tempus diuturnum, dolg
zhas;
tempus futurum, prihodni
zhas;
tempus praesens, ſedanî
zhas;
tempus praeteritum, nékadanî
zhas;
trieteris, -dis, try leita dolg
zhas;
prim. počasu, sčasom
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
čas1 -a (čas, čes, čaš) samostalnik moškega spola1. omejeno trajanje; SODOBNA USTREZNICA: čas
1.1 omejeno trajanje, vezano na ta svet, kot nasprotje večnosti
1.2 točka v omejenem trajanju
1.3.1 izraža, da kaj traja kratko ali omejeno obdobje; SODOBNA USTREZNICA: nekaj časa, začasno
1.3.2 s predlogom izraža ne natančneje določeno točko ali obdobje v preteklosti, v katerem se je kaj zgodilo; SODOBNA USTREZNICA: enkrat, nekoč
1.3.3 s predlogom izraža, da kaj obstaja, se dogaja ob istem času; SODOBNA USTREZNICA: sočasno, hkrati
1.4 v zvezi en dober čas precej časa
1.5 v zvezi od enega časa do drugega kdaj pa kdaj, občasno
1.6 v zvezi oni/leta/ta/taisti čas
1.6.1 izraža, da se dejanje godi v sedanjem, današnjem času; SODOBNA USTREZNICA: zdaj
1.6.2 izraža čas, trenutek v preteklosti ali prihodnosti, kot ga določa sobesedilo; SODOBNA USTREZNICA: tedaj, takrat
1.6.3 izraža, da se dejanje v enem stavku dogaja, zgodi v istem času kakor dejanje v drugem stavku; SODOBNA USTREZNICA: medtem
1.7 v zvezi s časom izraža, da se kaj zgodi po preteku določenega časa; SODOBNA USTREZNICA: sčasoma
1.8 v zvezi v času izraža manjše število ponovitev v nedoločenih časovnih presledkih; SODOBNA USTREZNICA: včasih
1.9 v zvezi večni čas trajanje brez začetka in konca; SODOBNA USTREZNICA: večnost
1.10 v zvezi slednji/vsak/vsaki/vsakateri čas vedno, ves čas
2. omejeno trajanje (ali točka v omejenem trajanju)
2.1 s katerim človek razpolaga
2.1.1 čas, v katerem človek nima nobenih obveznosti; SODOBNA USTREZNICA: prosti čas
2.2 ki je dogovorjeno, določeno ali predvideno za kaj
2.3 pogosto s prilastkom ki je ugodno, primerno za kaj
2.4 pogosto s prilastkom v teku dneva, leta, cerkvenega leta
3. navadno s predlogom, s prilastkom omejeno trajanje z razmerami, okoliščinami, stvarnostjo vred; SODOBNA USTREZNICA: čas, obdobje
3.1 v zvezah z naš, sedanji ipd. sedanjost
3.2 navadno s prilastkom razmere, okoliščine, stvarnost v omejenem trajanju
4. pogosto s svojilnim zaimkom obdobje posameznikovega življenja
5. navadno s svojilnim zaimkom trenutek smrti
6. doba v človeškem življenju od zrelih let do smrti; SODOBNA USTREZNICA: starost
FREKVENCA: približno 4000 pojavitev v 46 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
čemeríti, -ím, vb. impf. 1) č. se, eitern (o ranah), C.; — 2) čemeriti = jeziti, Cig.; deca čemeri puro, ogr.-Valj. (Rad); čmeriti, Gor.; — č. se = jeziti se, Cig., M.; zakaj se čemerite na mene? ogr.-Valj. (Rad); ein griesgrämiges Gesicht machen, (čmę́riti se) BlKr.; vreme se čemerí ("čmeri"), es ist trübes Wetter, Kr.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
čist pridevnik
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
čoln -a (čoln, čeln, čaln, čuln) samostalnik moškega spola1. manjše odprto plovilo; SODOBNA USTREZNICA: čoln
2. veliko plovilo; SODOBNA USTREZNICA: ladja
FREKVENCA: 250 pojavitev v 17 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
dajati dajem nedovršni glagol1. kdo/kaj; komu/čemu, (k čemu), kaj, na čem delati
1.1 s prisl. določilom kraja da kaj preide/prehaja k drugemu s pomočjo rok; SODOBNA USTREZNICA: izročati
1.2 da kdo/kaj dobi koga/kaj; SODOBNA USTREZNICA: dajati
1.2.1 kdo/kaj; komu, kaj delati, omogočati, da kdo kaj dobi, uporablja; SODOBNA USTREZNICA: nuditi, ponujati
1.2.2 kdo/kaj; komu, kaj delati, da kdo/kaj dobi kaj, je deležen česa, navadno na slovesen način; SODOBNA USTREZNICA: deliti, podeljevati
1.2.3 delati, omogočati, da kdo lahko kaj uporablja ali s čim razpolaga; SODOBNA USTREZNICA: dajati, določati
2. kdo/kaj; komu/čemu, kaj delati, da kdo dobi kakšno lastnost, značilnost, da postane deležen česa; SODOBNA USTREZNICA: dajati
3. kdo; komu/čemu, (k čemu), koga/kaj, (s čim) delati, da kdo/kaj dobi koga/kaj v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: darovati
3.1 v zvezah z almožen, almožna, bogajme, kdo; komu, kaj delati, da kdo dobi kaj zastonj, iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: darovati
4. kdo/kaj; komu/čemu, koga/kaj darovati, podeljevati, dodeljevati komu/čemu kaj; SODOBNA USTREZNICA: dajati
4.1 iz lastne (božje) moči, vsemogočnosti, vsevednosti, previdnosti
4.2 iz nadnaravne moči, oblasti
4.3 iz moči, oblasti, vezane na položaj ali funkcijo
5. kdo/kaj; komu, (k čemu), kaj, (po čem) delati, da kdo dobi, kar mu pripada za opravljeno delo, storitev, navadno denar; SODOBNA USTREZNICA: plačevati
6. kdo/kaj; komu, kaj, (s čim) delati, da kaj preide h komu kot obvezna, predpisana dajatev; SODOBNA USTREZNICA: dajati, plačevati
6.1 kdo; komu, kaj, (s čim) s svojim delovanjem omogočati, povzročati, da kdo kaj dobi; SODOBNA USTREZNICA: dajati
7. kdo; kaj, (za kaj, v čem) delati, da kdo dobi kaj v last za plačilo dogovorjene cene; SODOBNA USTREZNICA: prodajati
7.1 v zvezi dajati na posodo delati, da kdo dobi denar v začasno uporabo z obveznostjo, da ga vrne; SODOBNA USTREZNICA: posojati
7.2 v zvezi dajati na buher/žuh delati, da kdo dobi denar v začasno uporabo za visoko, oderuško denarno protivrednost; SODOBNA USTREZNICA: posojati
7.3 kdo; koga/kaj, za kaj delati, da kdo/kaj preide k drugemu v zameno za kaj, navadno neenakovrednega; SODOBNA USTREZNICA: dajati, menjavati
8. kdo; komu, h komu, (k čemu), koga omogočati, da kdo dobi ženo kot zakonsko, življenjsko partnerico; SODOBNA USTREZNICA: dajati
9. kdo; komu, koga/kaj delati, da kdo/kaj pride kam z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: dajati
9.1 z nedoločnikom, kaj; komu, kaj delati, povzročati, da je kaj mogoče; SODOBNA USTREZNICA: omogočati
9.2 delati, povzročati, da se s kom/čim kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dajati
10. pogosto v zvezah z eksempel, prigliha, kdo; komu, kaj, (s čim) delati, da s pomočjo česa kaj postane jasno, vidno, razumljivo; SODOBNA USTREZNICA: ponazarjati
11. kdo; komu, kaj delati, da kdo dobi kaj ubesedenega, zapisanega, pogosto pravno veljavnega; SODOBNA USTREZNICA: izročati
11.1 kdo; kaj oblikovati, predpisovati zakone, določila s pravno veljavno močjo
11.2 kdo; komu, kaj določati, predpisovati, postavljati komu kaj
12. kdo; kaj pripovedovati, pisati kaj z namenom, da se potrdi obstoj česa oz. kaj pojasni; SODOBNA USTREZNICA: navajati
13. kdo; komu, kaj izražati, posredovati kaj z besedami; SODOBNA USTREZNICA: izrekati
13.1 kdo/kaj; komu/čemu, kaj izražati, imeti mnenje, da je kdo/kaj nosilec kake lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: prisojati, pripisovati
14. kdo/kaj; komu/čemu, kaj ustvarjati kaj kot rezultat svoje sposobnosti, dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: dajati
14.1 kdo; kaj označevati, opozarjati, da se kaj začenja; SODOBNA USTREZNICA: naznanjati
14.2 kdo/kaj; kaj delati, povzročati, da kaj nastane, se zgodi; SODOBNA USTREZNICA: ustvarjati
14.3 kaj; kaj delati, omogočati, da kdo postane deležen česa pozitivnega; SODOBNA USTREZNICA: koristiti
14.4 negotovo, kdo; zoper kaj biti, nastopati proti čemu; SODOBNA USTREZNICA: nasprotovati
15. s samostalnikom, navadno izglagolskim, z oslabljenim pomenom, kdo/kaj; česa, (od česa), komu/čemu, (k čemu), kaj, (skozi koga, za koga/kaj, s čim) izraža dejanje, kot ga določa samostalnik
16. kdo; komu, kaj, s prisl. določilom kraja delati, povzročati, da kdo/kaj pride na določeno mesto; SODOBNA USTREZNICA: dajati
17. z nedoločnikom, kdo; komu, kaj, (s čim) delati, da se more kaj zgoditi; SODOBNA USTREZNICA: omogočati, pustiti
18. z nedoločnikom, kdo; komu, kaj izražati hotenje, da kdo kaj naredi; SODOBNA USTREZNICA: zahtevati
FREKVENCA: približno 1800 pojavitev v 43 delih
FRAZEOLOGIJA: dajati kaj na dan, dajati kaj na spomnjenje, dajati koga v smrt, dajati komu besedo v usta, dajati komu/čemu dolg, dajati komu/čemu prav, dajati (komu) dobre/lepe/prijaznive/sladke besede, dajati komu (dobro) srce, dajati (komu) kaj v srce, dajati komu krivo, dajati komu sramotne besede, dajati na znanje, dajati rajtingo
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
danes (danas, donas, dones, danes, denas) prislov1. na današnji dan; SODOBNA USTREZNICA: danes
2. v sedanjem času; SODOBNA USTREZNICA: dandanes, zdaj
FREKVENCA: približno 700 pojavitev v 44 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
dati dam dovršni glagol1. kdo/kaj; česa, (od česa), komu/čemu, (k čemu), koga/kaj narediti
1.1 da kaj preide k drugemu s pomočjo rok; SODOBNA USTREZNICA: izročiti
1.2 v velelniku, v zvezah s sem, semkaj da govoreči kaj dobi ali da kaj pride v njegovo bližino; SODOBNA USTREZNICA: dati, izročiti
1.3 da kdo/kaj dobi kaj; SODOBNA USTREZNICA: dati
1.3.1 v zvezi dati erbščino/k erbščini, kdo; komu, (k čemu), kaj narediti, da kdo dobi kaj, do česar ima (pravno priznano) pravico; SODOBNA USTREZNICA: dati
1.3.2 v zvezi dati k lastini/v last/za last/za lastino, kdo; komu, (k čemu), koga/kaj narediti, da kdo dobi (pravno priznano) pravico do koga/česa in koristi, ki jih to prinaša; SODOBNA USTREZNICA: dati
1.3.3 kdo; kaj za kaj narediti, da kdo namesto pričakovanega dobi kaj drugega; SODOBNA USTREZNICA: dati
1.3.4 kdo; komu, koga narediti, da kdo preide k drugemu z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: izročiti, prepustiti
1.3.5 kdo; komu, koga (h komu) narediti, da je kdo komu na razpolago, navadno v določeni funkciji; SODOBNA USTREZNICA: dati
1.3.6 v zvezah s spet/zopet nazaj, kdo; komu, koga/kaj narediti, da kdo ponovno dobi koga/kaj, ki mu pripada; SODOBNA USTREZNICA: vrniti
1.3.7 kdo; komu, kaj narediti, da kdo dobi kaj, je deležen česa, navadno na slovesen način; SODOBNA USTREZNICA: podeliti
1.3.8 kdo; komu/čemu, kaj narediti, omogočiti, da kdo lahko kaj uporablja ali s čim razpolaga; SODOBNA USTREZNICA: dati, nameniti
1.3.9 v zvezah z mesto, plac, prostor, kdo; komu, kaj premakniti se, oditi z določenega mesta, položaja, da lahko kdo drug pride nanj; SODOBNA USTREZNICA: umakniti se
2. kdo/kaj; komu/čemu, kaj narediti, da kdo dobi kakšno lastnost, značilnost, postane deležen česa; SODOBNA USTREZNICA: dati
3. kdo; komu/čemu, (k čemu), koga/kaj narediti, da kdo/kaj dobi koga/kaj v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: podariti
3.1 kdo; komu, kaj narediti, da kdo dobi kaj zastonj, iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: darovati
3.2 kdo; komu, kaj nameniti, posvetiti komu kaj
4. kdo/kaj; komu/čemu, (k čemu), koga/kaj podariti, podeliti, dodeliti komu/čemu kaj
4.1 iz lastne (božje) moči, vsemogočnosti, vsevednosti, previdnosti
4.1.1 v velelniku, pogosto v (molitveni) prošnji, tudi kot delu (ustaljenega) zaključka besedila, kdo; komu, kaj izraža prošnjo, da bi kdo dobil kaj, postal deležen česa ali da se kaj uresniči
4.2 iz drugih nadnaravnih moči
4.3 iz moči, oblasti, vezane na položaj ali funkcijo
5. kdo; komu, (h komu/k čemu), koga/kaj, za kaj ponuditi, podariti koga/kaj komu (navadno božanstvu) v čast za pridobitev ali ohranjanje njegove naklonjenosti; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovati
5.1 kdo; (k čemu), koga/kaj, za koga/kaj dopustiti, povzročiti, da kdo umre, je deležen česa negativnega za kaj, kar se ima za pomembno, vredno; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovati
6. kdo; komu, (k čemu), kaj, za kaj, (po čem), s kom narediti, da kdo dobi, kar mu pripada za opravljeno delo, storitev, navadno denar; SODOBNA USTREZNICA: dati, plačati
6.1 kdo; česa, komu, kaj za kaj narediti, da kdo dobi kaj, navadno denar, v zameno za kaj; SODOBNA USTREZNICA: dati, plačati
6.2 v zvezi dati brodovino/mornarino plačati ceno prevoza s plovilom
6.3 v zvezi dati šacingo plačati cenilno vrednost
7. kdo; komu, kaj narediti, da kaj preide h komu kot obvezna, predpisana dajatev; SODOBNA USTREZNICA: dati, plačati
7.1 v zvezi dati jutrinjo plačati odkupnino za nevesto ali devištvo, navadno po poročni ali skupaj preživeti noči
8. kdo; komu, kaj, (za kaj) narediti, da kdo dobi kaj v last za plačilo dogovorjene cene; SODOBNA USTREZNICA: prodati
8.1 prepustiti komu kaj v začasno uporabo, navadno za plačilo; SODOBNA USTREZNICA: izročiti, dati (v najem)
8.2 v zvezi dati na/v činž določiti plačilno obveznost ob sklenitvi najemninskega razmerja; SODOBNA USTREZNICA: dati (koga/kaj) v najem
8.3 v zvezi dati na upanje narediti, da kdo kaj dobi brez takojšnjega plačila ali jamstva za plačilo; SODOBNA USTREZNICA: dati na upanje
8.4 v zvezi dati (denar/denarje) na buher/obrest/ožuro ipd. narediti, da kdo dobi denar v začasno uporabo za visoko, oderuško denarno protivrednost; SODOBNA USTREZNICA: posoditi
9. kdo; komu, h komu, (k čemu), koga omogočiti, da kdo dobi ženo kot zakonsko, življenjsko partnerico; SODOBNA USTREZNICA: dati
9.1 nedov., v trpniku, kdo; (pred kom) narediti, da kdo hčere zaradi poroke nima več pri sebi; SODOBNA USTREZNICA: oddati
10. kdo; komu, koga/kaj narediti, da kdo nima več česa, kar je imel; SODOBNA USTREZNICA: dati
10.1 narediti, da kdo dobi kaj, do česar ima določeno pravico osebek; SODOBNA USTREZNICA: prepustiti
11. kdo; komu, koga/kaj narediti, da kdo/kaj pride kam z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: dati
11.2.1 s prisl. določilom, kdo; kogatož, (v kaj) narediti, povzročiti, da kdo pride v določeno stanje; SODOBNA USTREZNICA: dati
11.2.2 z nedoločnikom, kdo; čemu, koga narediti, povzročiti, da se s kom kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dati
11.2.3 kdo; k čemu, kaj narediti, da se zraven česa pojavi še kaj; SODOBNA USTREZNICA: dodati
12. pogosto v zvezah z eksempel, prigliha, kdo; komu, (k čemu), koga/kaj, (s čim) pokazati na podobnost stvari, pojavov po kaki lastnosti in jih s tem pojasniti; SODOBNA USTREZNICA: ponazoriti, pojasniti
12.1 v zvezi dati znamenje, kdo; komu kaj opraviti dejanje, gib z namenom, da bi kaj postalo vidno, očitno; SODOBNA USTREZNICA: opozoriti
13. pogosto v zvezi z list, kdo; komu, kaj narediti, da kdo dobi kaj ubesedenega, zapisanega, pogosto pravno veljavnega; SODOBNA USTREZNICA: izročiti
13.1 kdo; komu, kaj, (skozi koga) narediti, da kdo dobi v uporabo ubesedeno določilo o posamezni stvari, zadevi; SODOBNA USTREZNICA: dati
13.2 kdo/kaj; komu, s prisl. določilom načina zapisati in/ali povedati, sporočiti/sporočati komu kaj
13.3 v zvezi dati razloček/razlotek/razločenje, kdo/kaj; kaj pokazati, opozoriti na različnost
14. kdo; komu, kaj izraziti kaj z besedami; SODOBNA USTREZNICA: izreči
14.1 kdo; kaj izraziti, imeti mnenje, da je kaj nosilec kake lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: prisoditi, pripisati
15. kdo/kaj; kaj ustvariti kaj kot rezultat svoje sposobnosti, dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: dati
15.1 nedov., kdo/kaj; kaj izraža, da kaj je, obstaja; SODOBNA USTREZNICA: predstavljati
15.2 kaj; kaj z združitvijo postati nova celota; SODOBNA USTREZNICA: dati
15.3 kdo/kaj; kaj narediti, povzročiti, da kaj nastane, se zgodi; SODOBNA USTREZNICA: ustvariti
15.4 nedov., kaj; kaj delati, omogočati, da kdo postane deležen česa pozitivnega; SODOBNA USTREZNICA: koristiti
15.5 kdo; (h komu), koga, za koga določiti, izbrati, postaviti koga za določeno delo, funkcijo; SODOBNA USTREZNICA: postaviti
15.6 kdo; kaj narediti vse potrebno, da se kak dogodek uresniči; SODOBNA USTREZNICA: prirediti
15.7 nedov., v zvezah s tragedija, komedija, kdo; kaj s prikazom stvarnosti, zlasti usod in dogajanja, ustvarjati posnemanja vreden zgled za dramsko delo, igro; SODOBNA USTREZNICA: predstavljati, ponazarjati
16. s samostalnikom, navadno izglagolskim, ali pridevnikom, z oslabljenim pomenom, kdo/kaj; česa, (od česa, zavoljo česa), komu/čemu, k čemu, kaj, za kaj, (s čim) izraža dejanje, kot ga določa samostalnik ali pridevnik
17. kdo/kaj; komu, kaj, s prisl. določilom kraja narediti, povzročiti, da kdo/kaj pride
17.1 na določeno mesto; SODOBNA USTREZNICA: dati, položiti
17.2 v določen položaj; SODOBNA USTREZNICA: položiti
18. v velelniku, z nikalnico, kdo/kaj; komu, kaj narediti, da se more kaj zgoditi; SODOBNA USTREZNICA: pustiti, dopustiti
18.1 pogosto z nedoločnikom, kdo; komu, koga/kaj omogočiti, da kdo dobi kaj ali da se kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dati
19. nedov., z nikalnico, v zvezi z za, kdo; za koga/kaj imeti, kazati željo, pripravljenost spoznati koga/kaj, ukvarjati se s kom/čim; SODOBNA USTREZNICA: meniti se
19.1 z nikalnico, kdo; za kaj biti do česa v takem odnosu, da vpliva na ravnanje; SODOBNA USTREZNICA: meniti se
19.2 z nikalnico, kdo; za koga imeti, kazati do koga zelo negativen odnos, izvirajoč iz prepričanja o njegovi ničvrednosti; SODOBNA USTREZNICA: prezirati, zaničevati
20. navadno z nedoločnikom, kdo/kaj; komu, kaj izraziti voljo, da kdo opravi kako dejanje; SODOBNA USTREZNICA: ukazati, naročiti
20.1 narediti, da je kdo dolžen opraviti kaj; SODOBNA USTREZNICA: naložiti
FREKVENCA: približno 7000 pojavitev v 51 delih
FRAZEOLOGIJA: Bog daj, Bog daj dobro jutro/dober dan/dober večer, Bog ne daj, dati antvert/odgovor od česa, za koga / dati račun/rajtingo od česa, dati besedo, dati (k čemu) tek, dati kaj na dan, dati kaj na pomnjenje, dati kaj na svetlobo, dati kaj od koga, dati koga/kaj pred kom, dati koga pod meč, dati koga pod noge/podplate (koga), dati komu/čemu dolg (česa), dati komu/čemu krivo , dati komu/čemu mesto/plac/prostor, dati komu/čemu prav, dati komu/čemu slovo, dati komu dobre/lepe besede, dati komu hude/trde besede, dati komu kaj k službi, dati komu kaj na del, dati komu kaj v misel, dati (komu) kaj v srce, dati komu kaj v usta, dati komu koga/kaj v roko/v roke/pod roke, dati komu roko/roke/desnico, dati komu srce , dati na vest, dati na znanje, dati odlog života, dati v smrt, dati voljo k čemu, kakor Bog da, kamer Bog da, ne dati ene škufice/obeno škufico za kaj, ne dati komu pokoja/miru
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
del -a (dejl, del) samostalnik moškega spola1. pogosto z glavnim števnikom kar nastane z delitvijo celote; SODOBNA USTREZNICA: del, kos
1.1 z vrstilnim števnikom vsak od približno enakih delov, v katere je razdeljena celota
2. kar skupaj s čim drugim tvori, sestavlja celoto; SODOBNA USTREZNICA: del, sestavina
3. vsaka od vsebinsko zaključenih enot besedila; SODOBNA USTREZNICA: del
3.1 z levim prilastkom vsaka od enot obsežnejšega literarnega besedila, navadno izdana, zvezana ločeno od ostalih delov; SODOBNA USTREZNICA: knjiga, zvezek
4. navadno s prilastkom kar predstavlja
4.1 krajevno, področno omejitev česa; SODOBNA USTREZNICA: del
4.2 časovno omejitev česa; SODOBNA USTREZNICA: del
5. navadno s prilastkom, z oslabljenim pomenom izraža
5.1 količinsko omejitev; SODOBNA USTREZNICA: del
5.2 omejitev v meri, stopnji; SODOBNA USTREZNICA: del
6. kdor/kar ima v okviru kake razporeditve, razdelitve enake ali podobne značilnosti; SODOBNA USTREZNICA: del, skupina
6.1 skupina oseb glede na drugo skupino oseb z nasprotnim, drugačnim pogledom, ciljem, prepričanjem; SODOBNA USTREZNICA: stran
7. kar ob delitvi česa pripade posamezniku; SODOBNA USTREZNICA: delež
7.1 navadno s svojilnim zaimkom kar kdo dobi kot potrebno za življenje, preživetje
7.2 navadno s svojilnim zaimkom kar kdo dobi kot plačilo za opravljanje svoje dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: dohodek
7.3 kar si kdo izbere izmed več stvari, možnosti
7.4 v zvezi biti/priti na del komu izraža, da kaj je, postane last koga; SODOBNA USTREZNICA: pripadati, pripasti
7.5 v zvezah kdo ima del na/v čem / kaj pride na del komu izraža, da je kdo deležen česa nematerialnega, udeležen pri čem
8. kar se da, naredi komu kot povračilo za njegova dejanja; SODOBNA USTREZNICA: plačilo
8.1 kar koga čaka po smrti kot nagrada ali kazen za njegova dejanja; SODOBNA USTREZNICA: posmrtno plačilo
9. navadno gospodarska dejavnost za pridobivanje materialnih dobrin; SODOBNA USTREZNICA: posel, delo
9.1 kar je komu določeno, da naredi, opravi; SODOBNA USTREZNICA: naloga, poslanstvo
10. s svojilnim zaimkom kar izraža odnos do kakega dejstva, pojava; SODOBNA USTREZNICA: mnenje, pogled
11. kar opredeljuje, označuje delanje, ravnanje, mišljenje glede na potek, uresničevanje; SODOBNA USTREZNICA: način
FREKVENCA: približno 1300 pojavitev v 40 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
delo -a (delu, dejlu, delo) samostalnik srednjega spola1. zavestno uporabljanje telesne ali duševne energije za pridobivanje dobrin; SODOBNA USTREZNICA: delo
1.1 navadno s prilastkom zelo velika, navadno čezmerna, naporna telesna ali umska aktivnost, potrebna za pridobivanje dobrin oz. za uresničitev cilja; SODOBNA USTREZNICA: garanje, trud
1.2 delanje, aktivnost za dosego, uresničitev česa; SODOBNA USTREZNICA: prizadevanje, trud
1.3 v zvezah biti/okoli hoditi/sedeti prez dela ipd. obstajati, živeti brez smiselne dejavnosti, nedejavno; SODOBNA USTREZNICA: postopati, lenariti
2. delanje, vezano na določen sloj ali skupino ljudi, ki se običajno opravlja kot vir zaslužka; SODOBNA USTREZNICA: delo, opravilo
2.1 delanje, uresničevanje tega, kar je komu naloženo ali kar mora delati/storiti glede na poklic, položaj, mesto; SODOBNA USTREZNICA: poslanstvo, naloga
2.2 kar mora kaj storiti glede na svoj namen; SODOBNA USTREZNICA: naloga
2.3 dejavnost, za katero je potrebna usposobljenost, navadno za pridobivanje osnovnih dobrin; SODOBNA USTREZNICA: poklic
2.4 s prilastkom delanje, vezano na določeno področje, območje; SODOBNA USTREZNICA: delovanje, dejavnost
3. opravljanje, izvrševanje kake dejavnosti, aktivnosti sploh; SODOBNA USTREZNICA: delo, početje
4. navadno s prilastkom kar se uresničuje, nastaja z delanjem; SODOBNA USTREZNICA: delo, opravilo
4.1 v zvezah s hud, hudičev, kriv ipd. kar se uresničuje z delanjem brez (prave) vere v Boga ter ljubezni do njega in sočloveka; SODOBNA USTREZNICA: delo, greh
5.1 z delanjem ali delovanjem Boga ali božjih oseb; SODOBNA USTREZNICA: dejanje, opravilo
5.1.1 pogosto v zvezah s čuden, silen, velik ipd. dejanje ali dogodek (večinoma) nadnaravnega značaja, ki ima namen izkazati ali potrditi resničnost in veličino Boga ter veljavnost božjega oz. verskega nauka; SODOBNA USTREZNICA: čudež
5.1.2 kar je smisel, bistvo božje dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: poslanstvo, naloga
5.2 z močjo, sposobnostjo, dodeljeno od Boga; SODOBNA USTREZNICA: delo, dejanje
5.3 v zvezah s hudič, hudičev z delanjem ali delovanjem hudiča; SODOBNA USTREZNICA: delo, dejanje
6. kar je uresničeno z delanjem
6.1 izdelano, narejeno navadno ročno; izdelek, predmet
6.2 pridobljeno z gojenjem rastlin; SODOBNA USTREZNICA: pridelek
6.3 ustvarjeno z umskim delom na literarnem, umetniškem področju; SODOBNA USTREZNICA: (literarno) delo, knjiga
7. kar je uresničeno z dejanjem, delanjem Boga; SODOBNA USTREZNICA: stvaritev, stvarjenje
8. kar je rezultat, učinek delanja, delovanja; SODOBNA USTREZNICA: rezultat, učinek
8.2 česa, navadno stanja ali lastnosti
9. uresničenje odločitve ali volje; SODOBNA USTREZNICA: dejanje
10. z dejanji izkazano to, kar se pri kom trajno kaže; SODOBNA USTREZNICA: lastnost, značilnost
FREKVENCA: približno 4500 pojavitev v 45 delih
TERMINOLOGIJA: delo Duha, delo ljubezni/milosti/smiljenosti, delo mesa / meseno delo / delo telesa / vunanje delo (na telesu), delo pokore, delo postave / postavno delo, delo pravičnosti/pravice, delo vere, dobro delo, petlersko/petlano delo, vunanje delo, zadosti storjenje dela,pravi,vunanji,vunanji
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
dež [də̏ž dǝžjȁ]
samostalnik moškega spoladež
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
dež m, F
20,
appluit, deṡh perpada;
appluo, -ere, deṡh perpadati;
cataracta, en velik nagel
deẛh, ali nalyu;
colliciae, -arum, vodenuſti, vodè ṡbraliṡzha, kakòr od
deṡhja;
complutus, -a, -um, podeṡhjen, od
deṡhja s'mozhen, reshozhen
[!]. Amos.4.ver.7;
compluvium, enu meiſtu, na kateru s'vezh ſtrèh ſe od
deṡhja voda ṡbèra;
imber, -ris, en nagel
deṡh, ploha;
imber gelidus, en merṡel
deṡh;
imber grandinis, deṡh s'tozho, ali babja ſúl;
imbricus, -a, -um, deṡhevun,
h'deshju nagnên;
imbrifer, -ra, -rum, mavra, lók v'oblakih kar
deṡh pomeini;
impluvium, -ji, en ror na dvoriṡzhi, kamer ſe
v'deṡhji voda odtéka, tudi tá v'hiſho padezha luzh;
penula, -ae, en plaṡzh ṡa
deṡh, ali ṡa hudu vremè;
pluere, deṡhiti;
pluit, deṡh grè, deṡhy;
pluteus, -ei, ena ſtréha ṡa ṡhturmanîe teh ṡydou, ṡa
deṡh, de ſe pudnîo ſtopi;
pluvia, -ae, deṡh;
procella, -ae, vihár s'naglim
deṡhjam, hudu vreme;
psecas, -dis, tih
deṡh, kadar po malim parſhy;
repentina pluvia, nagla ploha
deṡhja;
sudum, -di, lipú vremè po
daṡhji, vedrú
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
deževati [dǝževáti dǝžȗje]
nedovršni glagolnepretrgoma deževati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
dəžę́vən, -vna, adj. regnerisch: deževno vreme, regnerisches Wetter; deževen veter, Regen bringender Wind, Dict.; deževna rja, der Mehlthau, Cig., Jan.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
deževen prid., F
11,
aqua pluvialis, deṡhevna voda;
fontes aquarum, deṡhevne plohe;
imbricus, -a, -um, deṡhevun, h'deṡhju nagnên;
nimbosum tempus, deṡhevnu, hudu, véternu, inu viharnu vremè;
pluvia aqua, deṡhevna voda;
pluviales dies, deṡhevni dnèvi;
pluvialis, -le, deṡhevin;
pluvialis dies, deṡhevin dán,
deṡhevni dán;
pluviosum tempus, deṡhevnu vremè;
pluvius, -a, -um, deṡhevni
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
deževje [dǝžẹ̑vje]
samostalnik srednjega spoladolgo časa trajajoč dež; deževje
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
dežiti [dǝžīti dǝží]
nedovršni glagoldeževati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
dežiti -im (dežiti, dažjiti, dažiti, dežjiti°, dižiti) nedovršni glagol1. brezoseb.; čez koga/kaj padati iz oblakov v obliki vodnih kapelj; SODOBNA USTREZNICA: deževati
1.1 kaj; kogatož., na koga obdariti, oskrbeti z dežjem
2. kaj; čez koga, na koga padati, razsipavati se v veliki količini; SODOBNA USTREZNICA: deževati
2.1 biblijsko, kdo/kaj; kaj, čez koga v veliki količini dajati, pošiljati kaj
FREKVENCA: 78 pojavitev v 17 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
dežoven -vna -o pridevnik1. ki se nanaša na dež; SODOBNA USTREZNICA: dežni 1.1 za katerega je značilno veliko dežja; SODOBNA USTREZNICA: deževen
FREKVENCA: 3 pojavitve v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
divji -a -e pridevnik1. ki se nahaja, živi, raste svobodno v naravi; SODOBNA USTREZNICA: divji
1.1 označuje domači sorodno žival, ki živi prosto v naravi
1.2 označuje kulturni sorodno rastlino, ki raste prosto v naravi
2. ki se ne da krotiti, brzdati; SODOBNA USTREZNICA: divji, podivjan
2.1 ki izraža, kaže neukročenost, nebrzdanost; SODOBNA USTREZNICA: divji
2.2 ekspresivno ki ima veliko moč, silovitost; SODOBNA USTREZNICA: besen, divji
3. ekspresivno ki ne obvladuje svojih negativnih čustev; SODOBNA USTREZNICA: divji
FREKVENCA: 188 pojavitev v 25 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
doba ž, tempus, -oris, zhaṡ, gúd, vremè,
doba
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
dober2 -bra -o (dober, dobar) pridevnik1. ki ima pozitivne lastnosti, zlasti v moralnem pogledu; SODOBNA USTREZNICA: dober
1.1 ki kaže pozitivne lastnosti v odnosu do ljudi; SODOBNA USTREZNICA: dober
2. s širokim pomenskim obsegom ki ima zaželeno lastnost, kakovost v precejšnji meri; SODOBNA USTREZNICA: dober
2.1 ki se pojavlja v veliki meri ali visoki stopnji; SODOBNA USTREZNICA: velik
2.2 ki uspešno izpolnjuje zahteve in dolžnosti, ki mu jih nalaga njegov položaj; SODOBNA USTREZNICA: dober
2.3 ki je glede na določene zahteve, kriterije uspešen, učinkovit, primeren; SODOBNA USTREZNICA: dober
3. ki prinaša pozitivno čustveno stanje, razpoloženje; SODOBNA USTREZNICA: dober
4. z izrazom količine ki nekoliko presega točno mero; SODOBNA USTREZNICA: dober
FREKVENCA: približno 4000 pojavitev v 47 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
dobiti -im/-odem (dobiti, dubiti) dovršni glagol1. kdo; kaj postati imetnik česa neposredno danega ali poslanega; SODOBNA USTREZNICA: dobiti
1.1 kdo; kaj, (za kaj, s čim) postati imetnik/nosilec česa tako, da se plača dogovorjena cena ali opravi dogovorjeno dejanje; SODOBNA USTREZNICA: dobiti, kupiti
2. s širokim pomenskim obsegom, kdo; koga/kaj, v kaj, s prisl. določilom načina postati bogatejši
2.1 za kako stvar; SODOBNA USTREZNICA: dobiti
2.1.1 kaj; komu [smiselni osebek] omogočiti, da kdo postane bogatejši za kaj
2.2 za kako lastnost, občutje
3. s širokim pomenskim obsegom, kdo; komu, koga/kaj, s prisl. določilom načina s prizadevanjem, dejavnostjo (koga) priti do česa; SODOBNA USTREZNICA: doseči, pridobiti
4. kdo; kogatož., s prisl. določilom načina vzbuditi pri kom pozitiven, naklonjen odnos do koga/česa; SODOBNA USTREZNICA: pridobiti
5. v zvezah z otrok, sin, mož ipd., kdo; kogatož. začeti biti v sorodstvenem odnosu s kom; SODOBNA USTREZNICA: dobiti
6. kdo/kaj; kaj, s prisl. določilom načina prejeti denar ali blago, navadno za opravljeno delo; SODOBNA USTREZNICA: zaslužiti
6.1 ekspresivno, navadno v zvezi s kruh, kdo; kaj, s prisl. določilom načina zaslužiti (za) osnovne materialne dobrine za preživetje
6.2 kdo; kogatož., s prisl. določilom načina z dejavnostjo postati vreden koga; SODOBNA USTREZNICA: prislužiti si
7. kdo/kaj; kaj, na čem z uspehom končati določen proces, v katerem nastopata dve nasprotni strani; SODOBNA USTREZNICA: zmagati
8. kdo; koga/kaj, s prisl. določilom načina z bojem spraviti tuje ozemlje pod svoj nadzor, vpliv; SODOBNA USTREZNICA: zavzeti, osvojiti
8.1 kdo; koga/kaj, (s čim) odvzeti komu/čemu prostost; SODOBNA USTREZNICA: ujeti, zajeti
8.2 kdo; komu, kaj narediti, da kdo nima več česa proti svoji volji; SODOBNA USTREZNICA: zaseči
9. z oslabljenim pomenom, kdo; kaj, s prisl. določilom načina izraža uresničenje dejanja, dogajanja, stanja ali udeleženost pri dejanju itd., kot ga določa (glagolski) samostalnik; SODOBNA USTREZNICA: dobiti
FREKVENCA: približno 1300 pojavitev v 43 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
dolenjski -a -o (dolenski) pridevnik ki se nanaša na Dolenjsko ali Dolenjce; SODOBNA USTREZNICA: dolenjski
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
dołgorę̑pka, f. 1) die Schwanzmeise (Bergmeise) (parus caudatus), Cig., Kr.-Frey. (F.); — die Spitzente (anas acuta), Cig., Kr.-Frey. (F.); — = vrtorepka, die weiße Bachstelze (motacilla alba), C., GBrda; — 2) neka hruška, Šebrelje, Sv. Duh pri Krškem-Erj. (Torb.), C.; die Rattenbirne, Cig.; — neko jabolko, Podkrnci-Erj. (Torb.); — nekaka vinska trta, Vreme v Brkinih-Erj. (Torb.); nekaka črešnja, GBrda-Erj. (Torb.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
draginja -e (dragina, draginja) samostalnik ženskega spola1. stanje, ko primanjkuje življenjskih dobrin; SODOBNA USTREZNICA: pomanjkanje
1.1 stanje, ko so cene visoke zaradi pomanjkanja dobrin; SODOBNA USTREZNICA: draginja
FREKVENCA: 141 pojavitev v 27 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
držáti,* -ím, vb. impf. 1) halten; klobuk v rokah d.; d. otroka v naročju; koga za roko d., jemand an der Hand halten; za drevo d., Pflughalter sein, Cig.; konja za brzdo, moža za besedo držijo, das Pferd nimmt man beim Zaum, den Mann beim Wort, Z.; d. kaj kvišku, proč, k očem, pod nos, etwas in die Höhe, weg, vor das Gesicht, vor die Nase halten; ne d. križem rok, nicht müßig sein; svečo d. umirajočemu, dem Sterbenden das Licht halten; d. komu roko, jemandem die Stange halten, Cig.; v dobrem stanu d. kaj, in gutem Zustande erhalten, nk.; vino v pivnicah d., ogr.-Valj. (Rad); živino pregorko d.; v časti d. in spoštovati koga, Jap.; — abhalten: skupščino d., Valj. (Glas.); svet, sodbo d., Lašče-Levst. (Rok.); tožbo d., über eine Klage verhandeln, Svet. (Rok.); — führen: dnevnik, zemljiščne knjige d., DZ.; — 2) fest halten (durch Kraftanstrengung, Zwang u. dgl.); držite ga! haltet ihn fest! bolje "drži ga" ko "lovi ga", = besser ein Sperling in der Hand, als eine Taube auf dem Dache; sapo držati, den Athem an sich halten; jeza me v srcu drži, Zorn erfüllt mein Herz, C.; bolezen ga drži v postelji, die Krankheit fesselt ihn ans Bett, Cig.; krč me drži, ich habe den Krampf, Z.; drži me v rami, es zieht mich im Arm, Cig.; — V mladosti vender trdnejše so mrežé, Ki v njih drži nas upa moč golj'fiva, Preš.; v zaporu koga d., im Arrest anhalten, LjZv.; trdo, ostro, na tesnem koga d., jemanden strenge, kurz, in guter Zucht halten; v trdem d., streng halten, Šol.; jezik za zobmi d., die Zunge im Zaume (das Maul) halten; držan, verpflichtet, C.; — parteiisch, interessiert, C.; — 3) aufrecht halten; pijan je, da ga noge ne držé; drži me tvoja desnica, Ravn.; d. red po občini, die Gemeindepolizei handhaben, Levst. (Nauk); d. zapovedi, die Gebote halten (tudi stsl.); d. besedo, das Wort halten (tudi rus.); oni ne drže pravde (= pravice), Dalm.; — 4) halten (= nicht lassen); mora vodo d., es muss wasserdicht sein; papir črnila ne drži, das Papier schlägt durch, fließt, Cig.; d. barvo, die Farbe behalten, Cig.; d. glas, den Ton halten, aushalten, Cig., Šol.; led, sren drži, das Eis, die Schneedecke hält, Cig.; maček ne drži, der Anker ist los, Cig.; posoda ne drži, = pušča; sod drži kakor jajce, Z.; zdaj bo držalo, jetzt wird es halten (= zdaj je dosti trdno pribito, privezano itd.); vzroki niso držali, die Begründung war nicht stichhältig, Cig.; — mraz, jug drži, die Kälte, der Südwind hält an, Cig.; to vreme bo držalo ves mesec, Tolm.-Štrek. (Let.); — halten, fassen; sod drži deset veder; — 5) die Richtung haben, führen: kam drži pot, cesta, steza? dveri drže na vrt, Cig.; d. v kako mer, streichen (vom Erzgange), Cig. (T.); ruda drži naprej, das Erz setzt an, Cig.; laufen (o črtah), Cig. (T.); — sich erstrecken: moja njiva drži do —, Svet. (Rok.); — 6) d. se za kaj, sich an etwas anhalten; d. se za vejo; — d. se česa (koga), an etwas (jemandem) haften, kleben, hangen: smola se drži obleke; — še se ga drži moč, er ist noch bei Kräften, Cig.; ta napaka se ga bo držala, dokler bo živ, dieser Fehler wird ihm sein Lebenlang anhaften, Cig.; berača se palica drži, der Bettler legt den Bettelstab nicht ab, Z.; cerkvenega imenja se dolžnosti drže, Verpflichtungen haften auf dem kirchlichen Vermögen, DZ.; — d. se koga, sich an jemanden anhängen: drži se ga kakor smola, kakor klop; d. se česa kakor pijanec plota, = an einer Sache fest hangen, Cig.; — an etwas festhalten; d. se starih navad, starega kopita; bei etwas bleiben, verharren: vina, dela d. se; — sich an etwas halten, sich nach etwas richten; d. se steze, Bahn halten, Cig.; d. se sledu, der Spur nachgehen; d. se ukazov, die Verordnungen befolgen; človeku gre, da se postav drži, katere mu piše Bog, Ravn.; d. se resnice, der Wahrheit treu bleiben; d. se svojih besedi, Levst. (Zb. sp.); držeč se ukaza, kraft der Verordnung, Cig.; — sich behaupten, standhalten: trdnjava se drži; — sich halten: to sadje se dolgo drži; držeč, haltbar, Cig., Jan.; res je bolj rezno (vino), pa bo tudi bolj držeče, Levst. (Zb. sp.); — 7) d. se, eine Haltung beobachten: d. se po koncu, sich aufrecht halten; — eine Miene machen; kislo se d., ein saures Gesicht machen; na smeh, na jok se d., eine weinerliche, lächelnde Miene machen; drži se, kakor da ne bi znal pet šteti; — sich benehmen, sich verhalten; junaško, moško se d., sich heldenmüthig, männlich benehmen; krotko in pohlevno se d., Kast.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
erbati -am dovršni in nedovršni glagol1. kdo; kaj, na koga, s prisl. določilom kraja dobiti/dobivati premoženje v last po umrlem; SODOBNA USTREZNICA: dedovati
2. kdo; (od koga), kaj dobiti/dobivati, prevzeti/prevzemati kaj od prednikov, predhodnikov; SODOBNA USTREZNICA: dedovati
2.1 kdo; koga/kaj dobiti/dobivati, doseči/dosegati kaj po zaslugi dejanj, prizadevanj koga drugega; SODOBNA USTREZNICA: naslediti
2.2 kdo; kaj začeti imeti, kar je komu namenjeno; SODOBNA USTREZNICA: prevzeti
2.3 dov., kdo; kaj, s prisl. določilom kraja dobiti kaj v dedno posest
3. kdo; kaj na koga prenesti/prenašati kaj na naslednike; SODOBNA USTREZNICA: zapustiti, zapuščati
FREKVENCA: 180 pojavitev v 30 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
fortuna1 [fortúna]
samostalnik ženskega spolavihar na morju
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
Fortuna2 [fortúna]
samostalnik ženskega spolaboginja vetrov
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
Fortunec [fortūnǝc]
samostalnik moškega spolabog vetra, Ajol
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
garbin [garbȋn]
samostalnik moškega spolaseverni veter
PRIMERJAJ: grbin
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
glavobǫ́ljən, -ljna, adj. Kopfschmerz verursachend: glavoboljno vino, vreme, Dol.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
glę́dati, I. glę̑dam, imprt. glę̑daj, glę̑j, vb. impf. 1) schauen: z očmi gledamo; glej! schau! sieh da! glej, glej! ei, ei! glej ga, norca! da seht mir den Narren an! in glej, zgodilo se je, und sieh da, es geschah, Cig.; glej ljubezni! das heißt Liebe! Cig.; — die Augen offen halten: zajec gleda, kadar spi; — ansehen; g. koga, kaj; tudi z gen.: gleda svojih dveh hčeri, Npes.-Mik.; kaj gledaš trohe v oku (očesu) tvojega brata? Krelj; vesel je gleda, Levst. (Zb. sp.); poprek, po strani, od strani, pisano koga g., jemanden scheel ansehen, Cig.; osinasto, hudo, izpod čela koga g., zornig ansehen, Cig.; gledata se, kakor pes in mačka, sie vertragen sich wie Hund und Katze; pisano, grdo se gledata, sie sind mit einander gespannt; če se bova lepo gledala, wenn wir uns vertragen werden, Jurč.; g. kam, den Blick irgendwohin gerichtet haben; v tla g, den Blick auf den Boden heften; — krivo g., schielen, Cig.; strmo g., starr blicken; prijazno g., ein freundliches Gesicht machen: grdo g., eine unfreundliche, finstere Miene machen; debelo g., große Augen machen; — gleda, kakor tele nova vrata (novih vrat), wie die Kuh das neue Thor, Cig.; gleda, kakor zaboden vol, kakor riba na suhem, gleda, da bi oči izkapale, er sperrt die Augen auf, sieht verdutzt darein, Cig.; g. kakor hudo vreme, finster blicken, Cig.; — v zrcalu se g., sich im Spiegel besehen; — g. za kom, jemandem nachschauen; vse je za njimi gledalo; — g. na koga (kaj), seine Blicke auf jemanden (etwas) richten; vse je nanj gledalo; — 2) hervorblicken, hervorragen; prst mu iz črevlja gleda; — potepuh iz njega gleda, man sieht ihm den Vagabunden an, Cig.; ves oče iz njega gleda, er sieht dem Vater ganz gleich, Cig.; — 3) Rücksicht nehmen; na ljudi g.; po ljudeh g., parteiisch sein, Cig.; na to se ne gleda, das kommt nicht in Betracht; na kaka dva goldinarja ne bom gledal, auf ein Paar Gulden soll es mir nicht ankommen; na svoj dobiček g., sein Interesse, seinen Vortheil im Auge haben; — Acht geben; na otroke g.; na obleko g., die Kleider schonen; nič ne gleda na se, er hält nichts auf sich, er vernachlässigt sich; na svojo službo g., seines Amtes walten, Cig.; g. svojega opravila, Dalm.; — zusehen, trachten; le glej, da boš o pravem času prišel; vedno gleda, kako bi koga oškodoval; naj občina gleda napraviti detinji vrt, Levst. (Nauk); g. po čem, nach etwas trachten, Cig.; g. po svojem dobičku, Ravn.; = g. si za kaj, C.; — sich mit etwas beschäftigen, abgeben: samo otroka, njivo gleda, C.; — II. gledím, (imprt. glę́di) = gledam, Mur., Mik., vzhŠt., kajk.-Valj. (Rad); Se k robu primakne, V globino gledi, Zora; — odtod: gledę́, mit Rücksicht auf, hinsichtlich: glede na to, in Anbetracht dessen, ne glede na troške, ohne Rücksicht auf die Auslagen, Cig., Jan., nk.; — praep. c. gen. hinsichtlich, nk.; glede pašnikov, Jan. (Slovn.), Mik.; — gledę́če, -ega, die Pupille, Fr.-C.; (tudi: gledeče, gen. -ča, gledečje, gen. -čja, Ščav.-C., Mursko polje); — glę́dešče, vzhŠt.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
gléra, f. neka vinska trta, Prim., Vreme-Erj. (Torb.); iz furl., Štrek. (Arch.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
god2 m, tempus, -oris, zhaṡ,
gúd, vremè, doba
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
gorak prid., F
29,
adaestuare, vrozhe biti,
gorkú perhajati, perpékati;
calda, -ae, gorka voda;
caldaria cella, gorka kamra, ena paishtiba;
caldarium, kotel ṡa
gorko vodó;
caldus, -a, -um, gorák;
calens, topál,
gorák;
calescere, gorku, toplu perhajati, ſe greiti;
calidus, gorák, ali vrózh, hiter, pregnán, moder, raẛumen;
coctura, -ae, gorka roſſa,
gorku vremè;
concalefacere, concalescere, concalefieri, ſegréti,
gorku ſturiti;
congelilus, -a, -um, mlazhen, nikár merṡel, niti
gorák;
defervefacere, ṡavreiti, s'vrenîam
gorku ſturiti, povréti;
excalefacere, ṡagréti,
gorku ſturiti;
excalefactoria vis, ena
gorka múzh;
fervidus, -a, -um, vrózh, vrél,
gorák, fliſſik;
heliocaminus, -ni, enu meiſtu v'verteh pruti ſonzi, de je
gorku, kakòr ſo ti prédalzi s'gnojam ſturjeni;
ignitus, -a, -um, ognîen, reṡbélen,
gorák kakòr ogîn;
obcalere, ogréti, okuli, inu okuli
gorák biti, ali ſe ogréti;
praefervidus, -a, -um, prevrózh, ſylnu
gorák;
prester, -ris, vel praester, -ris, ena ṡlu ſtrupovita kazha, ali modras, inu gad, je
v'gorkih inu vrozhih deṡhelah;
propinigeon, ena kamra, ali
gorki shtibilz per hiſhi;
recalescere, ṡupèt ſagréti, ṡupèt toplu, ali
gorku perhajati;
refervere, ſylnu vrozhe biti, ṡupèt ṡavréti, ali
gorku ratati;
Sunamitis, je tudi imè ene shene, katera je ardezha, inu
gorka;
themas, en
gorák gvant;
thermopôla, -ae, en kuhar, kateri
gorke jidy predaja;
thermopolium, -lÿ, tú meiſtu kir ſe
gorke ṡhpiṡhe predajajo;
thermopotare, gorke ṡhupe pyti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
gorkoba [gorkóba]
samostalnik ženskega spolatoplota, gorkota
PRIMERJAJ: gorkota
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
gorkota [gorkọ̑ta]
samostalnik ženskega spolatoplota, gorkota
PRIMERJAJ: gorkoba
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
grbin [grbȋn]
samostalnik moškega spolaseverni veter
PRIMERJAJ: garbin
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
gȓd, gŕda, adj. hässlich; g. obraz; grdo je bilo videti, es bot einen häßlichen Anblick; grda mati, dobro kosilo, kein Unglück ohne Glück, Npreg.-Cig.; g. pot, schlechter Weg; grdo vreme, garstiges Wetter; — unfreundlich; grdo gledati, grdo se držati, eine unfreundliche, finstere Miene machen; grdo delati s kom, jemanden übel behandeln, misshandeln; arg; grdo so ga nabili, grdo je padel, Gor.; z grdo, mit unsanften Mitteln, mit Zwang, mit Gewalt; če ne gre z lepo, pa z grdo; grda navada, eine Unsitte, Cig.; grdo preklinjati, abscheulich fluchen; unflätig: grde besede, grdo govoriti; grdo govoriti o kom, jemand lästern, Cig.; grd jezik imeti, eine böse Zunge haben, ein Lästermaul sein; — ne bodi grdo rečeno, mit Respect zu melden, jvzhŠt.; = ne bodi grdo reči, Str.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
grmenje [grménje]
samostalnik srednjega spolagrmenje
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
grmenje s, F
4,
boanarges, ſyn Boṡhji, ali ſyn tega
garmenîa;
detonare, viſſoku ṡagarméti, ṡavpiti: tudi nehati od
garmenîa;
intempestas, ut intempestas coeli, garmeinîe, bliskanîe, hudu vreme;
tonitru, tonitrus, -tus, tonitruum, -trui, grum, treiṡk,
ga[r]meinîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
grom [grȍ]
in [grọ̑m]
samostalnik moškega spolagrom, strela
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
Grominja [gromínja]
(Gruminja) samostalnik ženskega spolaboginja slabega vremena
PRIMERJAJ: Gromač
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
hlad [hlȃd hladȗ]
samostalnik moškega spola- sapica, veter
- hlad
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
hrščȃvəc, -vca, m. neka rastlina, Vreme-Erj. (Torb.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
hȗd, húda, adj. böse, schlimm, arg: hudi duh, der böse Geist; hudo storiti, delati, Böses thun, freveln; hudo delo, die Missethat; hud namen, böse Absicht; hudo poželenje, böse Begierden; hude misli, böse Gedanken; hudo misliti o kom, Arges von jemandem denken; hud jezik, eine böse Zunge; huda vest, böses Gewissen; hud prepirljivec, ein Zankteufel: hud pes, ein schlimmer Hund; hud mož, ein schlimmer, strenger Mann; hud biti na koga, auf jemanden böse sein; huda beseda, feindseliges Wort; ein Scheltwort, M.; hudo imeti koga, arg mit jemandem verfahren; s hudim in dobrim, mit Güte und Strenge; iz huda, im Schlimmen, C.; hudo gledati, finster blicken; hudo se držati, eine finstere Miene machen; hude volje biti, in einer bösen Stimmung sein; huda peč, stark erhitzter Ofen, M., jvzhŠt.; huda britev, scharfes Rasiermesser, M., Z.; hudo žganje, hochgradiger Brantwein; hud ocet, scharfer Essig; hude krvi biti, heißblütig sein; hude jeze biti, zu heftigem Zorne geneigt sein; = gierig: tat je hud na jabolka, oven je hud na oves, BlKr.; hud na vino, denar, Z.; — hud boj, heftiger Kampf; huda je bila, es ging hitzig zu; hud vihar, ein heftiger Sturm; hudo vreme, huda ura, das Ungewitter; hudi oblaki, gewitterschwangere Wolken; huda reka, gefährlicher, reißender Strom, M.; huda noč, eine schlimme Nacht; hudi časi, schlimme Zeiten; hudo delo, schwere Arbeit, Z., jvzhŠt.; huda sila, dringende Noth; hud mraz, grimmige Kälte; huda suša, große Dürre; hud smrad, heftiger Gestank; huda bolezen, schlimme, gefährliche Krankheit, (pos. die Fallsucht, M.); huda bolečina, heftiger Schmerz; huda rana, schwere Wunde, Z.; huda žeja, heftiger Durst; hud kašelj, heftiger Husten; do hudega bolan, gefährlich krank, Ravn.-Mik.; hudo ti bodi! (ein Fluch) C.; hudo in dobro, das Wohl und Wehe; hudo a. huda se mu godi, es geht ihm schlecht; na hujem je, er ist schlechter daran; hudo a. huda je za vodo, za denar, es ist großer Mangel an Wasser, Geld, es herrscht eine Wasser-, Geldnoth; huda mu prede, er ist in der Klemme, Jan.; otel ga bode ob hudi (in der Noth), Ravn.; hudo mi je, es wird mir eng ums Herz, Jan.; es fällt mir hart, jvzhŠt.; hudo mi je za njega, es thut mir leid um ihn, Z., jvzhŠt.; hudo mi je, es ist mir übel, hudo mu je prišlo, er wurde unwohl, jvzhŠt.; — hudo = zelo, arg, sehr; hudo pretepsti, hudo potrebovati, Cig., C.; — = slab, schlecht: hud sad, hudo drevo, Kast.; huda pitna voda, Levst. (Nauk); huda je obleka ali obutev, ki uže ni cela, Goriška ok., Kras-Erj. (Torb.); huda suknja, srajca, Cig., C.; hud črevelj, Gor.; hudo vidim = slabo vidim, Gor.; — huda roka = leva r., Rez.-C.; — hudo meso, wildes Fleisch, das Faulfleisch in Wunden, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
hud prid., F
99,
alastor, huda vèſt;
calumniare, -ri, eniga
v'hude beſſéde perpraviti;
confragosus, -a, -um, hud, oſter;
durum frigus, hud, terd mráṡ;
malefactum, -ti, enu
hudu déllu,
hudu ſturjenîe;
malum opus, hudu déllu;
malus, -a, -um, hud, huda, hudu;
mordax, húd, vjédliu;
tempestas mala, hudu vremè,
huda ura,
hud véter
- hujši , F6, deterior, huiſhi; maledicentior, ſhe huiſhiga jeṡika; nequior, -oris, doſti huiſhi; peſsimare, ṡhaliti, huiſhe ſturiti, huiſhi perhajati; recrudescere, oſroviti, ṡupèt huiſhi perhajati, huiſhi ratati
- naj
- hujši , peſsimus, -a, -um, cilú húd, ſylnu húd, narhuiſhi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
hud pridevnik
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
hudína, f. das Böse, das Schlechte, C.; — das wilde Fleisch, der Auswuchs am Körper, der Schwamm, Cig., Jan., M.; der Krankheitsstoff: hudina leze iz telesa, Vrt.; h. gre iz bolnika, Svet. (Rok.), Dol.-Erj. (Torb.); — = slabo vreme, Krn-Erj. (Torb.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
ivje [ȋvje]
samostalnik srednjega spolaivje
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
izjúžiti se, -jȗžim se, vb. pf. izjuži se (vreme), es tritt Thauwetter ein, (zj-) Cig., C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
izkazíti, -ím, vb. pf. verderben, verpfuschen; i. kako delo; vse izkazi, kar v roke prime; trikrat premišljeno, še rado izkaženo, Npreg.-Polj.; vino i., den Wein verfälschen, Cig.; vreme nam je veselico izkazilo; — entstellen, Cig.; i. ude, verstümmeln, Cig.; — entehren, schänden, Meg., Dict.-Mik.; — i. se, schlecht ausfallen: izkazilo se mi je delo; verderben, (intr.); vino se je izkazilo; izkazilo se je, die Sache ist zu Wasser geworden, Cig.; (nav. skaziti; toda prim. stsl., rus. iskaziti; izkažen, Trub.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
izlȋzək, -zka, m. izlizana stvar, Lašče-Erj. (Torb.); n. pr. obrabljen kos mila, Vreme-Erj. (Torb.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
izpremẹnljìv, -íva, adj. wandelbar, veränderlich; izpremenljivo vreme; vse je izpremenljivo; — variabel (math.), Cig. (T.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
izprevrẹ́či, -vŕžem, vb. pf. umwerfen, umstürzen, Mur.; — verändern, Cig.; Laban je Jakobu desetkrat plačilo izprevrgel, Ravn.; barvo i., sich verfärben, Cig.; misli i., eines anderen Sinnes werden, umsatteln, Cig.; — i. se, umschlagen, sich ändern, Mur., Cig., Jan.; vreme se bo izprevrglo, Mur., Cig., Jan.; žalost se v veselje izprevrže, C.; — i. se, entarten, ausarten, Jan.; no, ljudje so se izprevrgrli, nemara da že ni več pravih pivcev, Jurč.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
jȃnjčək, -čka, m. dem. janjec; 1) das Lämmchen, Cig., Jan.; — 2) pl. janjčki, das Flockengewölk, Cig., Jan.; — 3) = leskov cvet, Goriška ok., Vreme-Erj. (Torb.), Nov.-C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
jasen prid., F
16,
alcedonia, tihu morje, krotku, tihi
jaſni dnèvi na murju;
clarificare, jaſnu, biſtru, zhiſtu, ozhitnu ſturiti;
clarus, -a, -um, zhiſt, ſvitál, biſter,
jaſni, ſlovezh;
illustris, -re, mozhnu
jaſnu, ṡkuṡividezhe ſvitlu, reſveitnu;
innubilus, -la, -um, innubis, -be, neoblazhnu,
jaſnu, pres oblakou;
innubis dies, jaſni dán preṡ oblaku;
insigniter, insignitè, prou dobru ṡaṡnamován, naſmirnu zhiſtu,
jasnu;
lucidus, -a, -um, ſvitál,
jaſſen;
luculentus, -a, -um, ſylnu
jaſſen, ṡalu
jaſſen, zhiſtu vidéozh, velik;
luminosus, -a, -um, ſvitál,
jaſſen, ſylnu ſvitál;
praeclarus, imenitin, ſylnu
jaſſin;
praenitere, cilú
jaſnu, inu laṡkazheozhe biti, poprei ſe ſvitliti;
serenitas, jaſnu, inu lipú vremè;
serenus, -a, -um, jaſnu, vedrú,
jaſſin, leip, tih
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
jasen pridevnik
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
jasniti se [jasnīti se
jásni se
]
nedovršni glagoljasniti se, vedriti se
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
jasnost [jásnost]
samostalnik ženskega spolajasnina, jasnost
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
jesę́nski, adj. Herbst-, herbstlich; jesenski dan, jesensko vreme.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
jug [jȕg]
samostalnik moškega spolajužni veter; jugo
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
júžən, -žna, adj. 1) den Südwestwind betreffend; južni veter, der Südwestwind; južno vreme, das Thauwetter, gelindes Wetter; j. je, es ist Thauwetter; južen sneg, weicher, aufthauender Schnee; — 2) südlich, Süd-, Mur., Cig., Jan., nk.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
júžiti se, jȗžim se, vb. impf. juži se, es ist Thauwetter, Cig. (T.); = vreme se juži, C., Z.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
jȗžje, n. = južno vreme, Poh.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
kázati, -žem, vb. impf. 1) zeigen; rad kaže, kar ima; roka kaže, kam cesta drži; k. kam, na kaj, auf etwas hinweisen; — k. se, sich zeigen; sich bemerkbar zu machen suchen; rad se kaže; — k. se, öffentlich auftreten, sich producieren; na senjmih se kažejo glumači; — (ohne Absicht) sehen lassen: gosli k., den Busen entblößt haben; kaj vedno zobe kažeš, warum lachst du in einemfort? jvzhŠt.; — k. se, zum Vorschein kommen: ruda se že kaže; — = weisen, lehren: k. komu, kako se šiva, einem das Nähen weisen; — to kažejo oči, das lehrt der Augenschein, Cig.; — = äußern: ne k., nichts merken lassen; zur Schau tragen: svojo učenost k.; kazati, kakor bi ne čutil veselja, žalosti, Gleichgültigkeit zeigen; — k. se, sich zeigen, sich stellen; dobrotljivega, prijaznega se kazati, Güte, Freundlichkeit zur Schau tragen; — k. se, sich äußern; tako se kaže sovraštvo, zavist; — 2) erwarten lassen, bedeuten: to kaže dolgo zimo, to nič dobrega ne kaže; na vojsko kaže, es lässt sich zum Kriege an, Cig.; kakor vse kaže, allem Anschein nach; nič ne kaže, es ist keine Aussicht vorhanden; slabo kaže! schlechte Aussichten! po vinogradih lepo kaže, die Weingärten versprechen eine gute Ernte; vreme kaže, pa laže, Podkrnci-Erj. (Torb.); — k. se, den Anschein haben; kakor se kaže, dem Anschein nach; — 3) passen, angezeigt sein: to mi ne kaže, das taugt mir nicht; to nikamor ne kaže, damit ist nichts zu machen, Cig.; ne kaže kopati ob tem vremenu; tu kaže puščati, hier ist ein Aderlass angezeigt; kakor kaže, je nachdem.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
kázən 1., -zna, adj. 1) kazno je, es hat den Anschein, es ist wahrscheinlich; ni kazno, da bi on bil to storil, Svet. (Rok.); kakor je bilo kazno, wie es den Anschein hatte, Gor.-Let.; — 2) gute Aussichten bietend: žito je kazno, Mik.; vreme je kazno, = dobro kaže, Dol.; — ni kazno, es ist nicht angezeigt, passend, C.; — 3) ansehnlich: k. človek, stattlicher Mann, Dol.; vrt ni kazen, Litija-Svet. (Rok.); naj ima kazno ali nekazno ime, Jurč.; — 4) ni kazno = ni za pokazanje, Svet. (Rok.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
kísati, kȋsam, -šem, vb. impf. 1) säuern; jedi k.; — 2) k. se, in der sauren Gährung begriffen sein, sauern; vino se je začelo kisati; — 3) k. se, ein saures Gesicht machen, raunzen, trotzig weinen; kaj se kisaš? zakaj ne ješ?, Ravn.-Valj. (Rad); k. se in kujati, LjZv.; — vreme se kisa, das Wetter ist unfreundlich, Z.; — 4) intr. kisati, gähren; mošt kisa, Habd., Dict., Hip. (Orb.), Ravn., Valj. (Rad), Dol.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
kíseł, -sela, nav. kísəł, -sla, adj. 1) sauer; kisela jabolka, kiselo vino, kiselo mleko; — 2) mürrisch, misslaunig: kiselo se držati, ein saures Gesicht machen; — kiselo vreme, unfreundliches Wetter, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
klofúčiti se, -ȗčim se, vb. impf. sich zum Schlechten ändern (vom Wetter): vreme se klofuči, Polj.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
klǫ́ka, f. 1) die Gluckhenne, Goriš.-Erj. (Torb.); — 2) die Brautmutter, Notr.; — 3) der Kirchenluster, Jan.; — 4) orehovo jedro, Vreme (Kras)-Erj. (Torb.); — prim. kvokati.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
koláda, f. die Biestmilch (pri človeku in živinčetu), Dict., C., Vreme-Erj. (Torb.); — pogl. koljada.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
kolovŕta, f. der Wagnerstuhl, Vreme-Erj. (Torb.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
kopnenje [kopnénje]
samostalnik srednjega spolataljenje snega; kopnenje
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
kopniti se [kopnīti se kopní se]
nedovršni glagolkopneti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
koslȃda, f. sod z veliko štirivoglato luknjo na vrhu; jeseni se vozi grozdje v njem, a drugače tudi voda, Vreme-Erj. (Torb.); — (prim. kosklada = "truga", Nov.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
kréniti 1., krę́nem, vb. pf. 1) seitwärts lenken, Cig.; k. voz, BlKr.-M.; vojsko na zapad k., Vrt.; k. koga na pravi pot, Levst. (Zb. sp.); wenden, C.; — veranlassen, bewegen, LjZv.; — k. se, ausweichen: kreni se! BlKr.-M., Z.; — 2) rücken, bewegen, Mur., Cig.; — k. se, in Bewegung kommen, Cig.; vreme se ne krene, das Wetter ändert sich nicht, Z.; — 3) intr. eine Wendung machen, abbiegen, abweichen; k. na levo, na desno, po drugem potu, k. z vozom na stran.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
kúkast, adj. traurig, düster, C., Z.; kukasto gledati, Z.; kukasto vreme, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
kúkav, adj. traurig, düster, C.; kukavo vreme, Z., Hal.-C.; — elendlich, erbärmlich, Jan., Nov.-C.; — prim. hs. kukav, kukavan, traurig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
kúndrav, adj. = kundrast; — kundravo vreme, trübes Wetter, vzhŠt.-C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
leden prid., F
11,
circungelatus, okuli
ledèn, ẛmerẛel, s'ledom obdán;
conglaciare, ẛmersniti,
ledenu poſtati;
conglaciatus, ledèn;
egelidus, -a, -um, mlazhin, na polovizo
ledèn;
gelascere, ledenu ratati, ſe ledeniti;
gelidus, -a, -um, ledèn, marṡel;
glaciale tempus, ledenu vremè;
glaciatus, -a, -um, ṡmarṡel,
ledèn;
praegelidus, -a, -um, ſylnu
ledèn, cilú
ledèn;
stiria, -ae, en
ledeni zoffil per ſtréhi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
lẹ̑p,** lẹ́pa, adj. schön; lepo ga je videti, er nimmt sich gut aus; — lepo dišati, einen angenehmen Geruch haben, lep duh, angenehmer Geruch; — lepo vreme, schönes Wetter; lepo je, es ist schönes Wetter; lepa prilika, eine gute Gelegenheit; — lepi denarci, viel Geld, lepo reč žita smo pridelali, wir haben eine reichliche Getreideernte gehabt, Cig.; Denarja v skrinji je lepo, hübsch viel Geld, Npes.-Mik.; lep čas že, schon lange, Cig.; — lepo ravnati s kom, jemanden freundlich behandeln; z lepo, in Güte, auf gütlichem Wege (opp. z grdo); = z lepa, Mik.; = z lepim, Jan.; take ni bilo z lepa, eine solche war nicht leicht zu finden, Erj. (Torb.); na lepem vas bodo posvarili, Ravn.; za lepo bode vzel = dobro se mu bode zdelo, Gor.; lepo živeti, l. vesti se, wohlgesittet, anständig; to ni lepo, das ist keine Art; — lepega se delati, seinen Fehler beschönigen, Cig.; — (ironično) lepa je ta! eine saubere Bescherung! Cig.; lepo ravnaš z menoj! — compar. lepši; zavoljo lepšega, zur Zierde, damit es ein schöneres Aussehen habe.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
lep prid., F
93,
aromatizare, leip dúh od ſebe dajati;
attiscismus, lipú, zhednu, viſſoku govorjenîe;
caelum serenum, lipú, vedrú vremè;
canora vox, lépa gladka ṡhtima;
decor, -ris, ſnaga, zir,
lépa ſhtalt;
facundè, s'lépim govorjenîam;
nitidus, -a, -um, zhiſt, ſvitál,
leip, ſnaṡhen;
odores, dobra inu
lépa diſhanîa;
panniculus, enu
lipú tenku ſukenze;
perbellus, -a, -um, cilú
leip, inu zhedin;
personus, -a, -um, glaſſán,
s'lepim glaſſom;
picus, -ci, dètel,
leipa piſſana tyza
- najlepši , F2, basileya, enu krailevu prebivanîe, tá nar lepſhi paláz, ali cerkou; flos poëtarum, tú nar lépſhe inu zhedniſhe popiſſanîe teh, kateri ſo rajme piſſali
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
lep pridevnik
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
lèsk 2., léska, m. 1) der Knacklaut, Z.; — 2) der dünne, äußerste Theil an der Peitsche, die Schmitze, Vreme-Erj. (Torb.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
Lula [lūla]
samostalnik ženskega spolaboginja slabega vremena
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
májati, -jam, -jem, vb. impf. 1) hin und herbewegen, erschüttern, wanken machen; drevce m.; — schwankende Bewegungen machen: z glavo m.; — vreme maje (vse je napravljeno na dež, ali vendar se drži, da še ne gre), Podkrnci-Erj. (Torb.); — 2) m. se, wanken, schwanken, wackeln; miza, steber se maja; zob se mi maja; za glavo se mu maja, es gilt seinen Kopf, Cig., Ravn.-Mik.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
Marna [mārna]
samostalnik ženskega spolaslovanska boginja dežja
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
mavrica [mȃvrica]
samostalnik ženskega spolamavrica
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
mədə̀ł, -dlà, adj. schwach, matt; m. človek, medla živina = slab č., slaba ž., Ip.-Erj. (Torb.); medlo oko, ein müdes, mattes Auge, Cig.; — matt (vom Geschmacke), Mur.; medlo vino, kraftloser, flauer Wein, Cig.; — medla beseda, ein kraftloses Wort, Cig.; medlo vreme, trübes Wetter, Z.; — medlo mi je, es ist mir unwohl, übel, Mur., Cig., vzhŠt.; — hager, mager, Cig., Jan., Štrek.; — m. od žalosti, abgehärmt, Šol.; m. kakor ključ, klapperdürr, Cig., Jan.; — tudi: médəł.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
mədlę̑n, adj. schwach, ogr.-C.; — trübe, Z.; medleno vreme, trübes Wetter, Z.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
megla [mǝglȁ]
samostalnik ženskega spolamegla
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
mę̑lja, f. 1) das Mahlen, Dict., Št.; — 2) das Mahlgetreide, Jan.; imam melje za ves teden, Vreme, Kras, Ip.-Erj. (Torb.), BlKr.; kar se žita na mlenje prinese, Savinska dol.; — 3) das Gemahlene, Jarn.; das Mehl, Mur., Cig., Jan., Štrek., ogr.-Valj. (Rad), vzhŠt., BlKr.; Sneg kak melja ("mela") se kadi, Danj. (Posv. p.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
meljȃj, m. 1) človek, ki prinese ali pripelje žito mlet, Vreme, Rihenberk-Erj. (Torb.); der Mahlgast, Cig., C., Notr.; — 2) der Handmühltriebel, Hal.-C.; — 3) der Gang (beim Mahlen): moka od prvega meljaja, das Mehl vom ersten Gange, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
mẹ́njati, -am, vb. pf. (impf.) 1) wechseln; zlat denar m.; konje m.; — 2) m. s kom, mit jemand tauschen; ne menjam z nikomer; — 3) m. se, wechseln; vreme se menja; — m. se v čem s kom = vrstiti se, wechselweise, abwechselnd etwas thun, Cig.; — m. se = srečati se, an einander vorüber kommen, Gor.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
mesti1 [mésti médem]
nedovršni glagol- pometati
- močno snežiti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
mȇtežən 1., -žna, adj. metežno vreme, das Schneegestöber, Lašče-Levst. (Rok.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
məžáti, -ím, vb. impf. die Augen geschlossen halten; — solnce meži, die Sonne scheint durch die Wolken hindurch, Tolm.; — vreme meži, das Wetter ist trübe.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
mȋšnik,* m. 1) postranski mlin poleg glavnega (istega gospodarja), melje samo tedaj, kadar je dosti dela, Vreme-Erj. (Torb.); — 2) = mišjak 2), Cig., Medv. (Rok.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
mláčən, -čna, adj. lau; mlačna voda; mlačno vreme; — lausinnig, indifferent, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
Močirna [močȋrna]
(Močerna) samostalnik ženskega spolaboginja slabega vremena
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
močvȃra, f. 1) der Sumpf, der Morast, C., BlKr., LjZv.; v močvari raste trstje, ogr.-Valj. (Rad); — 2) deževno, mokro vreme, BlKr., SlN.; krompir je zavoljo prevelike močvare segnil, SlN.; — tudi: mǫ́čvara, Valj. (Rad), BlKr.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
močvarína, f. 1) feuchte, sumpfige Stelle, vzhŠt.-C.; — der Sumpf, Svet. (Rok.); — 2) mokro vreme, BlKr.-M.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
mǫ́kər, mókra, adj. nass, feucht; mokra obleka; mokro vreme; m. kakor miš, durch u. durch nass; na mokrem, in der Nässe; po suhem in po mokrem, zu Wasser u. zu Lande; — na mokro slikati, al fresco malen; — mokri brat (bratec), der Trunkenbold, Cig., C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
mǫ̑rka, f. = maselnik, das Schmalzmus, Vreme-Erj. (Torb.); — prim. morča.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
mǫ́titi,* -im, vb. impf. 1) trüben; vodo m.; — rühren, vzhŠt., C.; smetano m., Danj. (Posv. p.); — 2) stören; ne moti me pri delu! — irre machen, beirren; to me je motilo, das hat mich beirrt; anfechten: kaj te je motilo, da si to storil? — m. se, (sich) irren; če se ne motim, wenn ich nicht irre; — moti se mu v glavi = meša se mu, Cig.; — beschäftigen, zerstreuen: m. koga s čim, Cig., n. pr. dete z igro, pripovedovanjem, da ne joka, BlKr., *Piš.; — otrok se moti (spielt), jvzhŠt.; pojdimo se motit, Vreme-Erj. (Torb.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
mráčən, -čna, adj. 1) dämmerig, dunkel; mračno je; düster, trüb; mračno vreme; — mračne misli, mračen obraz, nk.; — 2) mračen človek: kdor ne vidi več po solnčnem zahodu, nachtblind, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
mraz [mrȁz mráza]
in [mrȃz mrazȗ]
samostalnik moškega spolamraz
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
mrčàv, -áva, adj. mürrisch, Jan. (H.); — trübe: mrčavo vreme, Z.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
mrkúša, f. svoje ime ovci, Zemon (Notr.)-Erj. (Torb.); — svoje ime kravi, Vreme-Erj. (Torb.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
mrzlota [mrzlóta]
samostalnik ženskega spola- mraz, zmrzal
- zona
PRIMERJAJ: zmrzlota, zmrzlotina
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
múzəc 2., -zca, m. deska skrajnica, das Schwartenbrett (vsak krlj da dva muzca, eden se prvi odreže, a drugi ostane, kadar se je ves krlj v deske porezal), Vreme, Kras, Ip.-Erj. (Torb.); prim. bav. musel = Sägeblock, museln, spalten, Erj. (Torb.). (?)
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
naliv m, F
7,
cataclysmus, potop, povudnîa,
nalyu;
cataracta, en velik nagel deẛh, ali
nalyu;
imber procellosus, en
naliu;
inundatio, nalyu, podvudnîa;
nimbosum tempus, deṡhevnu, hudu, véternu, inu viharnu vremè,
s'nalivom ṡmeſhani vétri;
nimbus, -bi, en
naliu, vihár;
siderari, ṡkuṡi en
naliu, ali hudu vremè, ṡatren biti, ṡatreti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
nanebje [nanẹ̑bje]
samostalnik srednjega spolapodnebni pas, področje z enakim podnebjem
PRIMERJAJ: podnebje
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
nebahlad [nẹ̑bahlȃd
nẹ̑bahladȗ
]
(nebohlad) samostalnik moškega spolaoddaljeno bliskanje brez grmenja; bliskavica
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
neizvẹ́stən, -stna, adj. unbestimmt, ungewiss, unsicher, nk.; neizvestno vreme, unsicheres Wetter, Svet. (Rok.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
nemasa ž, intemperies, -riei, hudu vreme, nepravu vreme,
nemaſſa vremena
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
nepravi prid., F
2,
fucus, divja
neprava zhibela;
intemperies, -riei, hudu vreme,
nepravu vreme, nemaſſa vremena
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
nerẹ́səc, -sca, m. = merjasec, der Eber, Meg., Cig., Dol.-Mik., Vreme-Erj. (Torb.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
neúrən 2., -rna, adj. 1) unglücklich: to je meni neurno, das ist für mich ein Unglück, Mur.; — 2) neurno vreme, schlechtes Wetter, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
nevížən, -žna, adj. eigensinnig: n. otrok, n. konj, Gor.; — schlecht: nevižno vreme, nevižna košnja, Gor.; — prim. viža, die Weise.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
nezdrav prid., F
5,
aeris inclementia, hudu vremè,
nesdravu vremè;
insalubris locus, enu
neṡdravu meiſtu;
insanus, -a, -um, neṡdrou;
malè sanus, per ṡhleht pameti,
neṡdrou;
morbidus, neṡdrou, bolán
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
obírati, -bȋram, vb. impf. ad obrati; 1) abpflücken, ablesen, abnehmen; listje, gosenice, sadje o.; — 2) beklauben: kosti obirati, Knochen abklauben, an Knochen knaupeln; — berač hiše obira, der Bettler bettelt von Haus zu Haus, Cig.; pri igri o. koga, jemanden beim Spiel ausziehen; — o. se, lausen, Cig.; ptički se obirajo, die Vögel putzen sich, Cig.; — o. se pri delu = langsam arbeiten, Cig.; on je predolgo se obiral in oprezoval pri svojem poslu, Jurč.; — 3) o. koga, jemanden ausrichten, verleumden; — 4) = izbirati (v neki igri), Vreme-Erj. (Torb.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
oblačína, f. 1) oblačno vreme, trübes Wetter, C.; — 2) die hautartige Schale der Früchte, V.-Cig.; bes. die grüne Nussschale, Cig., C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
oblačiti se [oblačīti se oblačí se]
nedovršni glagoloblačiti se
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
oblak [oblȃk]
samostalnik moškega spolaoblak
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
obzvȃnjati, -am, vb. impf. ad obzvoniti; durch das Läuten ankündigen, Z.; o. hudo vreme, Let.; — o. koga, jemandem die Zügenglocke läuten, Dol.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
odjȗžən, -žna, adj. Thau-: odjužno vreme, Jan.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
odlę́či, -lę̑žem, vb. pf. 1) sich ablösen: skala odleže, Cig.; — 2) leichter, besser werden: odleglo je bolniku; nachlassen: bolečina, jeza odleže, Cig.; vreme je odleglo, Z.; ne odležem ti, dokler ne plačaš, ich gebe nicht nach, bis du mich bezahlst, Cig.; odlezi že, odlezi, höre doch einmal auf, Železniki (Gor.); — 3) = zaleči, ausgeben: to toliko odleže, kakor ono, Svet. (Rok.); kamor bi dejal deset goldinarjev, odlegli bi kaj, Z.; to že odleže, das reicht schon hin, Z.; — 4) gebären: žena odleže, C.; — o. se, geboren werden: otrok se odleže, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
odmeka [odmẹ̑ka]
samostalnik ženskega spolaodtajanje, odjuga
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
odmę́kniti, -mę̑knem, vb. pf. 1) weich werden, Jan., C., Pohl. (Km.); aufthauen, Cig., Jan.; odmeknilo je, = jug je nastopil, da je (po zimi) vreme zopet "mečje", Lašče-Erj. (Torb.); — 2) erschlaffen, Mur.; — 3) nachlassen, aufhören (o bolečini), Povir (Kras)-Erj. (Torb.); bolečina, otok odmekne, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
ogávžən, -žna, adj. unangenehm: ogavžno vreme, C.; — o. človek, ein Stänker, Fr.-C.; — prim. ogaven.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
onúča, f. der Schuhfetzen, der Fußfetzen, Mik., Vreme, Hrušica, Bolc-Erj. (Torb.), BlKr.; (vnuča, vzhŠt.-C., ogr.-Valj. [Rad]).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
oprę́zovanje, n. 1) das Lauern; o. na vreme, das Beobachten des Wetters, Cig.; — 2) das Zögern, Cig., Jan.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
osȋpka, f. neka vinska trta, C., Ip., Vreme v Brkinih-Erj. (Torb.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
otŕniti, -nem, vb. pf. 1) o. luč, das Licht putzen oder schneuzen; — 2) (mit einem Stock oder einer Ruthe) schlagen, Cig., Notr.; otrni vola! Vreme-Erj. (Torb.); — ausschlagen (o konju), Polj.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
otrováti, -trújem, vb. pf. vergiften, Habd.-Mik., Jan., M., BlKr.; — mit einem Krankheitsstoffe anstecken, Vreme-Erj. (Torb.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
Pagoda [pagóda
]
(Pahoda) samostalnik ženskega spolaboginja lepega vremena
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
palíska, f. s prahom pomešana moka v mlinu, das Staubmehl, Cig., Štrek., Ip., Vreme-Erj. (Torb.), Dol.; — prim. poliska.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
parica [pȃrica]
samostalnik ženskega spolaizparina, sopara
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
pariti [páriti pȃrim]
nedovršni glagol- polivati z vrelo vodo
- biti soparen, izparevati zaradi vročine
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
parnost [párnost]
samostalnik ženskega spolasoparnost, sopara
PRIMERJAJ: parost
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
parost [parọ̑st]
samostalnik ženskega spolasoparnost, sopara
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
pelískast, adj. peliskasto vreme, regnerisches Wetter, Fr.-C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
pelískav, adj. peliskavo vreme, = peliskasto v., Z.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
pijano vreme [pijáno vréme]
(vreme pijano) samostalniška zveza srednjega spolanočno pijansko kričanje, prepevanje
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
písanka, f. 1) das Osterei, Mur.-Cig., Jan., BlKr.-Let., Št.; za pisanko kaj dati, als Ostergeschenk etwas geben, Št.; — 2) das Schreibheft, nk.; — 3) neka vrsta kač, C., Bes.; — neka riba v Krki, Kostanjevica-Erj. (Torb.); — die Bremse, Cig.; — 4) neko jabolko, GBrda-Erj. (Torb.); — eine Art rothgestreifter Apfel, C.; — neka vinska trta, Vreme v Brkinih-Erj. (Torb.); — das Bandgras (phalaris arundinacea), Tuš. (R.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
piš [pȋš pišȋ]
samostalnik ženskega spolamočen (vrtinčast) veter; piš
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
píškav, adj. 1) wurmstichig; ni piškavega oreha vreden; — 2) schwach; otrok je ves piškav; — schlecht: piškavo vreme.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
plašč m, F
15,
bracca, -ae, farèṡha,
plaszh;
chlamys, plaṡzh, mantèn;
cyclas, -dis, en dolg ṡhenski
pláṡzh;
expalliare, plaṡzh, ali gvánt od ſebe vrézhi, djati;
gausapatus, -ti, ena kozaſta ſuknîa, ali oblazhilu, ali
pláṡzh;
laena, -ae, nékadanî na voiṡki
pláṡzh, kateriga ſo ty bogovzi noſſili, en ṡgurni gvant, en ziganṡki
plaṡzh, en Harvaṡhki manten;
maentelum, -li, en
pláṡzh;
palla, -ae, ena ṡhenṡka ſuknîa,
plaṡzh, ali ſhavba;
palliatus, -a, -um, s'enim dolṡim
plaṡzham ogernîen;
palligatus, -a, -um, palliolatus, -a, -um, s'plaṡzhom ogarnîen;
pallium, -lÿ, plaṡzh;
penula, -ae, en
pláṡzh ṡa deṡh, ali ṡa hudu vremè;
penulatus, -a, -um, s'plaṡzham ogarnîen, ali oblézhen;
sagum, -gi, s'klabuzhine
plaṡzh
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
plenjír, -rja, m. = jerbas, der Korb, (od it. paniere, Korb), Vreme-Erj. (Torb.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
ploha [plóha]
samostalnik ženskega spolaploha
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
plǫ́jav, adj. plojavo vreme = plojalica, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
plóskast 1., adj. kothig, patschig, C.; ploskasta steza, ploskasto vreme, Z.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
podnebje [podnẹ̑bje]
samostalnik srednjega spolapodnebje
PRIMERJAJ: nanebje
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
poglę́dati, -glę̑dam, vb. pf. 1) die Augen aufthun; — einen Blick thun; debelo p., die Augen aufreißen oder aufsperren; temno p., eine finstere Miene machen; p. kam, skozi okno, kvišku, v stran; p. na koga, kaj, den Blick nach jemandem, nach etwas richten; na uro p.; p. po mestu, sich in der Stadt umsehen; p. po sobi, das Zimmer durchblicken; p. po živini, beim Vieh nachsehen; na vse kraje p.; p. v knjigo; če prav pogledamo, im Grunde genommen, Cig.; — p. koga, kaj, anblicken, ansehen; po strani p. koga, jemanden schief ansehen; grdo, jezno p. koga, finster, zornig ansehen; p. koga kakor hudo vreme, jemanden anblitzen, Cig.; s koncem p. koga, scharf ins Auge fassen, Cig.; — p. česa, einen Blick auf etwas werfen: solnca poglej! Ravn.-Mik.; pogledajte mojih rok in mojih nog, Krelj; pogledajte lilij na polju, Krelj; Ran pogledaj moje glave, Npes.-K.; (prim. Mik. (V. Gr. IV. 487., 493.)); — 2) hervorgucken, zum Vorschein kommen: ogenj je iz strehe pogledal, Z.; izderi komarju nogo, in čreva ven pogledajo, Z., jvzhŠt.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
pogọ́dən, -dna, adj. 1) nach Willen, angenehm, C., nk.; pogodno vreme, gutes Wetter, Cig.; — 2) vertragschließend, Cig.; pogodni stranki, DZ.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
pogubljen del., F
4,
disperditus, -a, -um, ẛatren,
pogublen;
perditus, -a, -um, ṡgublen,
pogublen;
sideratus, -a, -um, ṡatren,
pogublen, pokaṡhen, uvel, poſahnên ṡkuṡi vreme;
vastatus, -a, -um, pogublen, pogonoblen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
Pohvist [
]
samostalnik moškega spolabog slabega vremena
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
pojílọ, n. 1) die Tränke, Levst. (Nauk), Vreme-Erj. (Torb.); — 2) der Speiseapparat (mech.), Cig. (T.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
pokažen del., sideratus, -a, -um, ṡatren, pogublen,
pokaṡhen, uvel, poſahnên ṡkuṡi vreme
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
poklofúčiti, -ȗčim, vb. pf. vreme se je poklofučilo, das Wetter hat sich zum Schlechten geändert, Polj.; — poklofučen, verkappt, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
polediti [poledīti poledím]
dovršni glagolprekriti z ledom; oledeniti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
popę̑čək, -čka, m. die Schürschaufel, die Ofenkrücke, Cig., M., Vreme-Erj. (Torb.), BlKr.; to je človek, ki ni vreden, da bi ga s popečkom zapodil, BlKr.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
porę̑pnik, m. der Strick, womit der Wiesbaum rückwärts an dem Heuwagen festgebunden wird, Jan., C., Rib.-M., Vreme-Erj. (Torb.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
posahnjen del., sideratus, -a, -um, ṡatren, pogublen, pokaṡhen, uvel,
poſahnên ṡkuṡi vreme
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
potih [potȋh]
samostalnik moškega spolabrezvetrje, mirovanje
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
pȓč, m. neskopljen kozel, der Ziegenbock, Vreme-Erj. (Torb.), LjZv.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
preletẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) durchfliegen; koliko ptica v 12 urah preleti? — überfliegen; — durcheilen, durchrennen; mesto p., Cig.; — z očmi p., mit den Augen durchirren, durchfliegen, Cig.; — durchfahren, durchdringen; mraz, groza preleti človeka; (preleteč glas, eine durchdringende Stimme, Mik., Vrt., Lašče-Levst. [Rok.]); — 2) eine gewisse Zeit hindurch fliegen oder eilen, Cig.; — 3) hinüberfliegen; — 4) vorüberfliegen, Mur.; — vorübergehen: hudo vreme je preletelo, C., jvzhŠt.; — 5) im Fliegen zuvorkommen, C.; — (pren.) p. koga, jemandem zuvorkommen, C.; beseda včasi pamet preleti, Z.; — p. se v računu, sich verrechnen, Cig.; — 6) brüchig werden: jeklo preleti, t. j. pokne ali postane plenivo, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
premẹnljìv, -íva, adj. wechselnd, wechselvoll, veränderlich; p. kakor vreme, wetterwendisch, Cig.; variabel (math.), Cig. (T.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
prevráčati, -am, vb. impf. ad prevrniti; umkehren, Jan., (math.), Cig. (T.); umwerfen, umreißen; vozove p.; p. se, umkippen; — umschlagen: vreme se prevrača, Cig.; liste v knjigi p., im Buche blättern, Dict., Cig.; — verkehren, verdrehen: oči p., Cig., Jan., Levst. (Zb. sp.); — deuteln, Cig.; besedo p., Cig.; p. pravico, das Recht beugen, Cig.; p. postavo, dem Gesetze Gewalt anthun, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
prevračljìv, -íva, adj. labil, Cig. (T.); — veränderlich: prevračljivo vreme, Z.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
prevrẹ́či, -vȓžem, vb. pf. von einem Ort an einen andern werfen, überwerfen; list v knjigi p., umblättern, Mur., Cig., C.; krava si je čreva prevrgla, Glas.; — govorico p. na drugo stvar, das Gespräch auf einen anderen Gegenstand lenken, Jurč.; — in Umlauf bringen: veliko denarja p., veliko denarja se prevrže (kommt in Umlauf), C.; — umwerfen, umstürzen, umreißen; beim Fahren umwerfen: počasi vozi, da ne prevržeš; p. se, stürzen; dvakrat smo se prevrgli na tem kratkem potu; — p. se, umburzeln; sunil te bom, da se boš dvakrat prevrgel; — durcheinander werfen; vse p. po hiši; — verändern, verkehren: misel p., von der Meinung abgehen, Cig.; (eine Thatsache) entstellen, Cig., Jan.; schief deuten, p. besedo, Mur., C.; eine andere Wendung nehmen, umschlagen, sich ändern; veter se prevrže (legt um); vreme se je prevrglo; — p. se, aus der Art schlagen, Cig.; — prevržen, pfiffig, C.; geschickt: p. na kaj, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
prezvȃnjati, -am, vb. impf. 1) in kurzen Absätzen läuten, C., Z., Gor.; — an die Glocke schlagen: kadar gori ali se hudo vreme bliža, prezvanja, jvzhŠt.; p. nevihti, Slom.; (p. kaj: Meglo prezvanja, Strel se glasi, Slom.); — 2) immerfort läuten: vso noč p., Gor.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
prostor m, F
45,
amplitudo, proſtor, ſhirók, inu velik;
capacitas, proſtor, proſtranoſt;
distantia, proſtor;
hippodromus, -mi, en
proſtor, ali pláz ṡa dirjanîe, ali turnèranîe;
in patenti, na
proſtoru;
intercapedo, -nis, v'meis tekozhi zhas, v'meis tekozhe vreme, ali enu meiſtu, ali
proſtor v'mei dvém ṡabitjom;
interordinium, -ÿ, proſtor v'mei dvéma verſtama;
interstitium, -ÿ, tá
proſtor v'mei dvéma rizhama;
laxitas, proſtor, ſhirina;
locus, -ci, proſtor, meiſtu, ṡhtánt;
olympiadis luſtrum, proſtor petih leit;
receſsus, -us, odhod, odſtopnoſt,
proſtor, kir ſe more odmakniti, ali odſtopiti;
secedere de via, is pota ſtopiti,
proſtor dati, na ſtran ſtopiti;
situs, -us, perloṡhnoſt eniga
proſtora, ali kraja, en ſtán;
spatium, -tÿ, proſtor, ali preſtor
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
pršeti [pršẹ́ti prší]
nedovršni glagol- deževati z drobnimi, gostimi kapljami; pršeti
- snežiti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
pršljìv, -íva, adj. pršljivo vreme je, kadar iz megle prši, Fr.-C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
pŕtiti 1., pȓtim, vb. impf. 1) heften: (das Vieh auf der Weide) anzubinden pflegen, Jarn.; — 2) p. se, eine Last auf den Rücken laden, Fr.-C.; p. se k čemu, sich zu etwas anschicken, C., Notr.; — sich abmühen, sich anstrengen, Cig., Jan., C., Lašče-Erj. (Torb.), Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); s pesmijo se p., Glas.; jeziti in p. se, ohnmächtig zürnen, Cig., C.; — p. se kam = nerodno lesti, vleči se kam, BlKr.-Let.; — prtíti se, -ím se, Vreme (Notr.)-Erj. (Torb.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
pȗst, pústa, adj. wüst, öde, leer; p. kraj, pusta senožet, eine Bergwiese, die nicht mehr gemäht wird, pusta njiva, ein Acker, der nicht mehr bebaut wird, Levst. (Rok.); ein ausgemergelter, magerer Acker, Cig.; pusta paša, magere Weide, Cig.; pust panj, ein Bienenstock ohne Weisel, Levst. (Rok.); — geschmacklos: pusta jed; saftlos: pusto meso, pusto sadje, unedles Obst, Pirc; — pusta pesem, ein mageres Gedicht, Cig.; puste besede, hohle Worte, Cig. (T.); v pusto ceno prodajati (spottwohlfeil), LjZv.; pust človek, ein unfreundlicher, langweiliger, fader Mensch; pusto vreme, ein langweiliges, schlechtes Wetter; stara glava pusta glava (ker se ničesar ne domisli), Levst. (Zb. sp.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
ráza, f. 1) die Ritze, die Spalte, Nov., Rihenberk, Vreme-Erj. (Torb.), Štrek.; Rolandova r., der Rolandspalt, Silvijeva r., der Sylvische Spalt, Erj. (Som.); — 2) der Strich (min.), Cig. (T.), Erj. (Min.); — raze v obličju, die Züge im Gesichte, V.-Cig.; moške raze, Glas.; — 3) neka riba: der Engelroche, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
razhǫ́dən, -dna, adj. 1) Abschieds-, Cig.; razhǫ̑dni obed, Nov.; — 2) auseinandergehend, divergent (math.), Cig., Cig. (T.), Žnid.; — 3) ausgedehnt, weitläufig: mesto je razhodno, župa je razhodna, Rihenberk-Erj. (Torb.), Štrek.; — 4) wegsam: razhodni poti, Svet. (Rok.), Dol.; razhodno vreme, t. j. tako, da se o njem lahko hodi, Dol.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
resník, m. 1) neka rastlina, Vreme (Notr.)-Erj. (Torb.); — 2) = resnjak, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
rosa [rósa]
samostalnik ženskega spolarosa
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
rosa ž, F
4,
coctura, -ae, gorka
roſſa, gorku vremè;
irrorat, roſſa pada, roſſy;
rorat, roſſa pada;
ros, roris, roſſa
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
rositi [rosīti rosím]
nedovršni glagolrositi
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
sajeníca, f. die Setzpflanze, der Setzling, Cig., Jan., C., Nov.; kapusne sajenice, Vreme-Erj. (Torb.); — sajenice = mlade, zasajene trte, Čatež (Dol.)-Erj. (Torb.); bewurzelte Setzreben, C., Vrtov. (Vin.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
sejanje s, F
15,
agellus, ena nyviza, enu maihinu
ſjanîe, ali gruntez;
arvum, -vi, s'orana nyva,
k'ſjanîu perpraulena;
excuſsorium in mola, paitel, ali tá ṡhakel ṡa
ſjanîe v'malini;
loba, -ae, klas, kakòr na arṡhi inu takeſhnimu
ſjanîu;
satio, -onis, ſjanîe, ſajenîe;
sativus, -a, -um, ṡaſjan, ali poſajen, ali ṡa
ſjanîe, ali ṡa ſajenîe;
satus, -us, ſjanîe, poſajenîe, ſeitva;
seges, -tis, ſjanîe, ſtern, ſléhernu
ſjanîe, kateru ſhe nei poṡhètu;
sementis, -tis, ſjanîe, ſeitou, zhas
k'ſjanîu ali
ſjanîa; ſjati, ſiati,
ſjanîe [str. 265b ];
seminatio, ſjanîe;
seminatura, vremè ṡa
ſjanîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
sẹnọ̑, n. das Heu; besonders das Heu der ersten Mahd; s. kositi, sušiti, spravljati; kakršno vreme na veliki petek, tako k senu, Bes.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
sevar [sẹ́var sẹ́varja]
(sever) samostalnik moškega spolajužni, jugovzhodni veter
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
sihràv, -áva, adj. nasskalt, Jan.; sihravo vreme, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
sirčína, f. 1) = 2. sirek 1), die Moorhirse, BlKr.; — 2) koruzno ali sirkovo steblo, Vreme-Erj. (Torb.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
skȃpljati 1., -am, vb. impf. ad skopiti; entmannen, castrieren, schneiden, Cig., Notr.; — skaplja se tudi fižolovo stročje, predno se pristavi, rekše, obrezuje se na obeh konceh, Vreme (Notr.)-Erj. (Torb.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
skopniti [skopnīti skópnem]
ali [skọ́pnem]
dovršni glagolskopneti, staliti se
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
skozi predl., F
62, I.
colare, ziditi,
ṡkuṡi ſytu, ali eno ruto;
conniuere, pregledati, perẛeneſti,
ṡkuṡi perſte gledati;
cribrare, ſjati
ṡkuṡi reſhetu, reſhetati, ozhiniti;
eliminatus, -a, -um, vunkai
ṡkuṡi vrata pahnîen;
errhinum, arznia, katera ſe
ṡkuṡi nus notar vṡame;
incernere, ṡkuṡi ſytu ſjati;
pervius, -a, -um, enu meiſtu
ṡkuṡi kateru ſe hodi;
petavistes, kateri
ṡkuṡi obrózh ṡkaka;
prospicere, ṡkuṡi ukna gledati, ali lukati, pogledati; II.
arrepticius, -a, -um, ena reizh ozuprana
ṡkuṡi bogovze;
â Scipione victus sum, jeſt ſim
ṡkuṡi Scipiona premoẛhen;
exaugurare, ṡkuṡi ſuſebne ṡhege enimu ṡhègne odvṡèti;
fataliter, ṡkuṡi Boṡhyo previdnoſt;
operante spiritu sancto, ṡkuṡi múzh, ali déllu ſvetiga duhá;
per gratiam dei, po Boṡhji miloſti,
ṡkuṡi Boṡhyo miloſt;
precariò, ṡkuṡi proſhnîo, ali
ṡkuṡi poſſoilu;
sideratio, ṡhkoda
ṡkuṡi treiṡk, ali hudu vreme ſturjena; tudi kadar
ṡkuṡi gnyloſt je vṡhè en vud mertou
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
slàb, slába, adj. 1) unkräftig, schwach; človek je slaba stvar, der Mensch ist ein schwaches Geschöpf; slaba palica; — slab glas, eine schwache Stimme; slabe oči imam, slabo vidim, ich bin schwachsichtig, ich sehe schlecht; slaba glava, slab spomin; prav slab je, er ist sehr krank; — 2) nicht gut, schlecht; slabo vino; slaba pot; slabo vreme; slabi verzi; — slaba leta, Missjahre; slaba kupčija, schlechte Geschäfte; slaba plača, geringe Bezahlung; slabi zgledi, schlechte Beispiele; slabi nameni; slabo gospodariti; slabo mi je, prihaja, es ist, wird mir übel; na slabem, slabšem biti, schlecht, schlechter daran sein; slabo je, slaba je, es geht schlecht.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
slana [slána]
samostalnik ženskega spolaslana
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
slẹzèn, -ę́na, m. neka rastlina, Vreme-Erj. (Torb.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
slúžiti, -im, vb. impf. 1) im Dienstverhältnisse stehen, dienen: kdor nima doma, mora s.; s. bogatega kmeta; cesarja s., in kaiserlichen Diensten stehen; s. pri kom, bei jemandem in Diensten stehen; pri dvoru s., zu Hofe dienen, Cig.; s. za hlapca, za deklo, als Knecht, als Magd dienen; — s. koga, jemanden bedienen, Nov.-C.; s. koga z vinom, jemandem mit Wein aufwarten, C.; — zvesto komu s., jemandem ein treuer Diener sein, treu dienen; dvema gospodoma s., zweien Herren dienen; Bogu s., Gott dienen; — s. mesu, poželjenju, den Lüsten fröhnen, Cig.; — 2) abhalten, feiern, Mur.; god, domlatke s., den Namenstag, die Beendigung des Dreschens feiern, Mur.; gostijo, sedmino s., ein Mahl, den Todtenschmaus abhalten, Fr.-C.; sv. mašo s., die hl. Messe lesen, C., Z.; — 3) dienlich sein; tak nož mi dobro služi, Fr.-C.; sreča, vreme nam služi, ogr.-C.; to mi ne služi, das bekommt mir übel, Cig.; — s. v kaj, zu einem Zwecke dienen: s. v zdravilo, Erj. (Min.); s. v lepotičje, Šol.; — 4) verdienen; koliko služiš na leto? was ist dein Jahreslohn, Jahresgehalt? s. si denar, Geld verdienen; s. si svoj kruh, sein Brot gewinnen; s. si čast, Ehre gewinnen, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
smolję́nəc, -nca, m. = kosmat klobuk, Vreme-Erj. (Torb.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
sneg [snẹ̑g snegȃ]
samostalnik moškega spolasneg
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
snežiti [snežīti sneží]
nedovršni glagolsnežiti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
sončnik [sọ̑nčnik]
samostalnik moškega spolavzhodni veter; vzhodnik
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
sovọ̑rnik, m. soseda, ki si vzajemno posojujeta živino v oranje, ta sta sovornika, Vreme-Erj. (Torb.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
spȗrljiv, adj. = izbirljiv v jedi, heikelig, Goriška ok., Ip., Kras, Vreme-Erj. (Torb.); prim. špurati se.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
srež [srẹ̑ž]
samostalnik moškega spolasrež
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
strášiti, strȃšim, vb. impf. 1) schrecken; otroka nikar ne s.; lenuha dan straši, Npreg.-Jan. (Slovn.); s. se, zu erschrecken pflegen, schreckhaft sein; konj se straši; kdor na perju leži, se straši, Z.; — 2) abschrecken: vreme me straši; s. se, Furcht haben; — ali se ne strašiš vremena? dela se ne strašim; — 3) spuken; v tem gradu straši, hodi strašit; kaj pa tod strašiš (= hodiš kakor strah)? jvzhŠt.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
strela [strẹ́la]
samostalnik ženskega spola- strela
- strelica, puščica
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
suhota [suhóta]
samostalnik ženskega spolasuša
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
suhótəc, -tca, m. ein oberschlächtiges Mühlrad, auch eine Mühle mit solchem Rade, Vreme-Erj. (Torb.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
suhótən, -tna, adj. 1) etwas trocken, Mur., Jan.; suhotno vreme, trockene Witterung, C.; suhotna klet, SlGosp.-C.; suhotna usta imeti, lechzen, Cig.; — trocken (fig.): suhotno kaj reči, Zora; suhotna pravljica, Jurč.; — 2) mager: sivolas, suhoten mož, Erj. (Izb. sp.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
suša [súša]
samostalnik ženskega spolasuša
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
suša ž, F
3,
aritudo, ariditas, ſuſha;
marasmus, ſuhota ali
ſuſha, kadar vṡhè vſá tá narojena mokrota vſahne;
siderari, ṡkuṡi en naliu, ali hudu vremè, ṡatren biti, ṡatreti, ali ṡkuṡi
ſuſho, ali ṡkuṡi notar vlytje tega ṡveiṡdiṡzha, ali bliṡk, ali gruma oṡkrunîenu biti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
súšəc, -šca, m. 1) der Monat März; — 2) der Gießbach, Cig., Jan., Bolc-Erj. (Torb.); der Maibrunnen, die Hungerquelle, Jes.; — 3) neka goveja bolezen, ki se zna po tem, da koža na hrbtu ne gre od mesa, Vreme (Notr.)-Erj. (Torb.); — 4) = tešč klop, Erj. (Torb.); — tudi = suh človek, Cig.; — 5) neka vinska trta, Koblja Glava (Kras)-Erj. (Torb.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
súšən, -šna, adj. trocken, dürr, Mur., Jan.; sušno leto, sušna letina, Mur., Cig., Jan., C., Kres; sušno in toplo leto, Levst. (Beč.); sušno vreme, Vest.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
sušílọ, n. 1) das Trocknen; seno na sušilu, Lašče-Levst. (M.); perilo na sušilu, die trocknende Wäsche, Z.; ni pravega sušila, da bi otavo pod streho spravili, Polj.; slabo sušilo imamo, jvzhŠt.; vreme je dobro za sušilo, Gor.-DSv.; — das Dörren, C.; sadje za s., Cig.; — 2) der Trockenapparat, Cig. (T.); — 3) der Trockenplatz, Cig., Jan., Cig. (T.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
šápniti 1., šȃpnem, vb. pf. = z roko udariti, Vreme (Notr.)-Erj. (Torb.), M.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
šegàv, -áva, adj. 1) klug, pfiffig, schlau, Habd.-Mik., Dict., Cig., Jan., Dalm. (Reg.); k temu hudič šegavo pomaga ("meisterlich"), Krelj; šegavo komu v oči gledati, Zv.; čudno in šegavo ravnati s kom, Dalm.; šegavo govorjenje Ciceronovo, ("meisterliche Sprache"), Krelj; — 2) witzig, Cig., Jan., BlKr.-Mik., nk.; tudi: šégav, BlKr.-Erj. (Torb.); — 3) = nagajiv, vzhŠt.; — 4) launenhaft: šegav kakor vreme, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
škrgálja, f. die Ratsche, Vreme-Erj. (Torb.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
táłən 1., -łna, adj. 1) = južen, C.; sneg je talen, vreme je talno, C.; — 2) schmelzbar, Jan.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
tekoč2 del., F
4,
currens, tekózhi;
intercapedo, -nis, v'meis
tekozhi zhas, v'meis
tekozhe vreme, ali enu meiſtu, ali proſtor v'mei dvém ṡabitjom;
praecursor, -oris, pretékaviz, naprei partekozhi ſel, naprei hodiz,
tekozhi ſel
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
tihota [tihóta]
samostalnik ženskega spolabrezvetrje
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
toča [tọ́ča]
samostalnik ženskega spolatoča
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
točen prid., grandinosus, -a, -um, ut grandinosum tempus, tozhnu vreme
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
toplota [toplọ̑ta]
samostalnik ženskega spolatoplota, vročina
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
tresk [trȅsk]
samostalnik moškega spolaudar strele
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
tresk m, F
6,
broncia, -ae, ſtréla od
treiṡka;
fulgur, -uris, bliṡk,
tréṡk;
fulmen, -nis, grum,
tréṡk, ſtréla;
fulmineus ignis, ogîn od
tréṡka;
sideratio, ṡhkoda ṡkuṡi
treiṡk, ali hudu vreme ſturjena;
tonitru, tonitrus, -tus, tonitruum, -trui, grum,
treiṡk, gameinîe
[!]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
túkast, adj. sauer: tukast obraz, M., — trüb: tukasto vreme, C., Z.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
ud m, F
15,
acopa, -orum, olie, ali masilu ẛa trudne glide,
vude, ẛhyle, ali kite;
arthritis, ſléherna bolezhina na
vudih;
articulus, zhlink, glid,
vud;
luxatio, ṡvinenîe, ṡvyn, ṡvinenîe eniga
uda;
membra, vudi, glidi, glidje;
membratim, od
vuda do
vuda, od glida do glida;
membrum, -bri, vud, glid;
permanenter, v'hojenîu od eniga do druṡiga, kakòr enu dobru vinu grè od ene ṡhylize do druge v'zhlovéku, ali tá múzh ene arznîe od
uda do
uda;
sensus, -us, pozhutik, um,
udi, pozhutenîe, ṡaſtopnoſt;
sideratio, ṡhkoda ṡkuṡi treiṡk, ali hudu vreme ſturjena: tudi kadar ṡkuṡi gnyloſt je vṡhè en
vud mertou;
sphacelus, kadar ṡkuṡi gnyloſt je vṡhè en
vud mertou, en mertvi glid;
syderatio, udi od Boṡhyga ṡhlaka vdarjeni;
symetria, -ae, pravu s'merjenîe, ali mèra teh
vudou ene podobe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
udẹ́lati, -dẹ̑lam, vb. pf. 1) bearbeiten, zurichten: u. kožo, die Haut zurichten, gerben, Mur., vzhŠt.-C., Savinska dol.; udelano platno, vollständig zugerichtete Leinwand, Kr.; cultivieren: u. zemljo, udelan svet, Levst. (Močv.); u. iz puščave njivo, LjZv.; — tako je premotil in udelal ljudi, da so mu vse verjeli, LjZv.; — u. se, sanfter werden, sich bilden, Z.; — vreme se bo udelalo, das Wetter wird sich machen, Savinska dol.; — u. koga, einen übel zurichten, Cig.; hudo so ga udelali, Mur.; — u. se, bei einer Arbeit ermüden, Z.; — udelan, von der Arbeit ermüdet, C.; — beschmutzen, Cig.; u. se, sich beschmutzen, Cig.; v takem blatu se ves udelaš, Polj.; ves udelan, Cig.; — 2) u. se, bei der Bearbeitung verloren gehen: nekoliko blaga se vselej udela, Dol.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
unésti, unésem, vb. pf. 1) davontragen; sedite, da nam spanja ne unesete! wegraffen, entführen, Cig., Jan., C.; smrt ga je unesla, ogr.-M.; volk ovco, povodenj most unese, ogr.-Valj. (Rad); u. glavo, pete, mit heiler Haut davonkommen, entfliehen, Cig., C.; = u. jo, Cig., M., Vrtov. (Km. k.); — 2) entwenden, Mur., Cig., Jan.; veliko je unesel in ukradel, Trub.; — unesena mitarina, verkürzte Mautgebür, Levst. (Pril.); — 3) beim Zielen fehlschlagen: vselej mu je uneslo, BlKr.-M.; — 4) u. se, durch zu vieles Tragen einen Schaden erleiden, sich übertragen, Cig.; — u. se, sich abnützen: vsako orodje, a izlasti vrteča se priprava se unese s časom, rekše, ubrusi se in ogladi, a tudi človek, Koborid-Erj. (Torb.); malinček (za kavo) ne služi dobro, dokler se ne unese, Podkrnci-Erj. (Torb.); — vom Eifer nachlassen, nachgeben; človek se s časom unese, Savinska dol.; — zahm werden: junec je bil divji, a zdaj se je unesel, Gor.; — sovraštvo se je uneslo (hat abgenommen), Let.; vreme se je uneslo, das Wetter hat sich gebessert, Ljub.; — geringer, weniger werden, verloren gehen: unese se predivo pri predvi, žito pri mlenju, Polj.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
ura ž, F
29,
astrologiarius, kateri
vro navia, inu gliha;
clepsydra, clepsammidion, péṡzhena
vra, ali vodena;
fortunatè, ſrèzhnu, k'dobri
uri ali zhaſſu;
hora, -ae, ura;
hora mortis, ſmertna
ura;
horologium, ſonzhna
ura, ſicer ſléherna
ura ſe imenuje
horologium; in horas, od
ure do
ure;
quota est hora, kuliku je na
uri, obkuliku je
ura;
sciathericon orologium, tá ſonzhna
ura, katera s'ſenzo
ure kaṡhe;
tempestas mala, hudu vremè, huda
ura, hud véter
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
ura -e
samostalnik ženskega spola
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
ureme gl. vreme ♦ P: 1 (TT 1557)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
uscáti se, uščím se, vb. pf. den Harn abschlagen, harnen; u. se v posteljo, ins Bett pissen; — uscano vreme (preprosto) = mokro vreme, nasses Wetter, Cig., Kr.; uscana bolezen, die Harnruhr (diabetes), Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
uta ž, F
15,
aeraria, shmelzna
vtta;
attagiae, -arum, vttize, kmetishke, pastirske hiſhize,
utte;
caespititius, utta is vaṡhe nariena, ali is puſhla trave;
magalia, -orum, priſtave,
utte;
mapalia, -orum, utte, erperge, hiſhize;
meliton, -onis, zhibelniák,
utta ṡa zhibele, kir ſe zhibele hranio;
nubilarium, Nubilar, ena
utta ſturjena ṡa hudu vremè;
proscenium, -nÿ, te pruke inu vodri pred
uttami, kir ſo ty ludè nyh gledavṡke ygrè derṡhali;
quaestorium, -rÿ, tá
utta, ali hiſha takeſhniga zolmaſtra;
scenophegia, praṡnik teh
utt;
tabernacula paſtorum, paſterṡke
utte;
tabernaculum, -li, utta, ṡhotor;
tugurium, -rÿ, ena
uta, ali revna kozha;
umbraculum, -li, ſénzhna
utta;
cedar,
temmè[!; < v temi < utami] psal:119
[str. 40b ]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
uvel (v'vel) prid., F
11,
deflaccatus, uvèl;
flaccescere, uvèlu ali ſlabú perhajati;
flaccidus, -a, -um, uvèl, klapovuhat;
flaccus, -a, -um, ſlab, kateri ima doli obéſhana uſheſſa,
uvèl, katerimu perje doli viſſy, klapavuſhez;
langvere, ſláb, mlahou,
v'viel biti;
langvescere, ſláb, mlahou, omahliu,
v'viel perhajati, ali biti;
langvidus, -a, -um, ſláb, mlahou,
v'viel;
relanguescere, v'velu perhajati;
semitritus, na pul ṡmanzán, ali ſtolzhen, polovico odpuṡzhen, na pul
uviel, ali uvienên;
sideratus, -a, -um, ṡatren, pogublen, pokaṡhen,
uvel, poſahnên ṡkuṡi vreme;
tabidus, -a, -um, gnyl,
uvel, gnoján
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
v'mej predl., F
99, I. z rodilnikom
alteruter, eden
v'mei dveih; II. z orodnikom
dialogus, poguvor
v'mei dvéma;
fauces, en voṡki poot
v'mei gorami;
foederari, ṡaveṡo
v'mei ſabo ſturiti;
in, v'mei;
inter, v'mei: ut inter nos, v'mei nami;
intercapedo, -nis, v'meis tekozhi zhas, v'meis tekozhe vreme, ali enu meiſtu, ali proſtor
v'mei dvém ṡabitjom;
intercolumnium, proſtor
v'mei dvéma ſtebrama,
v'mei ſtebry;
interea, v'mei tem;
inter omnes creatures, v'mei vſimi ſtvarmi;
interregnum, -ni, tá zhas
v'mei ſmertjo eniga kraila, inu iṡvolenîem eniga druṡiga;
intra, v'mei;
intra hos tempus, v'mei tem zhaſſu;
naucum, -ci, taiſti kriṡhiz v'oréhovi lupini
v'mei jederzom, oréha ſedlu
v'mei jederzom;
reciprocus amor, enaka
v'mei ſabo lubéṡan;
semidecurio, tá viſhi
v'mei petémi;
uter ex vobis, kateri
v'mei vami
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
v'mes prisl., F
102, I.
immiscere, ṡméſhati,
v'meis ṡméſhati;
immiscere, ſe
v'meis meſhati, ali pazhati;
incoquere, ṡakuhati, ali
v'meis kuhati;
intercalare, v'meis poſtaviti: letú ſe govory ṡlaſti od preſtopniga leita;
intercapedo, -nis, v'meis tekozhi zhas,
v'meis tekozhe vreme, ali enu meiſtu, ali proſtor v'mei dvém ṡabitjom;
interfari, v'meis govoriti, enimu v'beſſédo ṡkozhiti;
interjicere, v'meis vreizhi;
intermedius, -a, -um, kar je
v'meis, ali poleg;
intermiscere, v'meis ṡméſhati;
interpositus, -a, -um, v'meis poſtavlen, vloṡhen;
intersistere, v'meis priti, poſtaviti, vſtaviti, v'terditi, vſtonoviti;
intertextus, -a, -um, v'meis tkán, ṡhtikan;
intervallum, praṡnoſt, proſtor
v'meis;
interveniens, interventor, kateri
v'meis pride;
intervigilare, v'meis vahtati, zhuti, nikár veliku ſpati;
permistus, -a, -um, preméſhan, v'kupai ṡméſhan,
v'meis ṡméſhan;
subaratus, -a, -um, kei kai kar je bron
vmeiṡ;
subcandidus, -a, -um, beilkaſt,
v'meis s'beilim ṡmeiſhan;
subeunt morbi, boleṡni
v'meis prideo;
submerus, -a, -um, ṡgul vinu, vinu ṡméſhanu, kir je malu vode
v'meiṡ;
subnectere, v'meis ṡpleſti, ali ṡapleſti, ali ṡavèṡati, inu ṡavoṡlati; II.
immixtio, v'meis meiſhanîe;
interjectio, interjectus, -us, v'meis metanîe, vloṡhenîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
vę́dər, védra, vedrọ̑, adj. regenfrei; vedro je; vedro vreme; solnce na vę̑drem vzhaja, Pjk. (Črt.); pod vedrim nebom, unter freiem Himmel, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
veder prid., F
2,
caelum serenum, lipú,
vedrú vremè;
serenus, -a, -um, jaſnu,
vedrú, jaſſin, leip, tih
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: veder prid., clarus, -a, -um, vedrú [po Verant.20: Clarus,a,m, Heiter vnd ſchő, Vedriv]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
vedriti se [vedrīti se vedrím se]
nedovršni glagolvedriti se, jasniti se
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
vę̑drnica 2., f. der Regenbogen, Jan.; (ker mislijo, da mavrica "vedri" ali dela lepo vreme); Goriška ok.-Erj. (Torb.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
vedro sam., sudum, -di, lipú vremè po daṡhji,
vedrú
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
vedro biti [vedrọ̑ bíti vedrọ̑ je]
nedovršna glagolska zvezabiti vedro, jasno
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
veter [vẹ̑tǝr]
samostalnik moškega spolaveter
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
vẹ̑trn, adj. 1) Wind-; vetrni malin, die Windmühle, Levst. (Zb. sp.); — windig, vetrno je, vetrno vreme; — 2) unbeständig, unzuverlässig, Cig., Jan.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
vetrn prid., F
6,
flabilis, luftnu,
véternu, kar ſe more pihati;
mola alata, véterni malin;
mola pneumatica, véterni malin;
nimbosum tempus, deṡhevnu, hudu,
véternu, inu viharnu vréme, s'nalivom ṡmeſhani vétri;
perflabilis, luftin,
vétern, hladán, kir vṡeskuṡi pihlá;
ventosus, -a, -um, vétern, polhin vétra
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
vẹtrǫ́vən, -vna, adj. windig; vetrovno je; vetrovno vreme; — der Blähsucht unterworfen, (prim. vetrovnost 2)).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
vihar [vihár]
samostalnik moškega spolavihar
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
vihar m, F
10,
importuosus, -a, -um, kir nei porta ṡa barke, kir ſe ne morejo barke, ali ladje poſtavlati, perpinîati, pred
viharji obarovati, vſtavlati;
irrumpens ventus, en nagel
vihár, inu piṡh;
naufragium, ſtrenîe, reṡbienîe, ali potoplenîe barke, ali ladje, ẛa volo velikih
viharjou, inu fortune na murju;
nimbus, -bi, en naliu,
vihár;
procella, -ae, vihár s'naglim deṡhjam, hudu vreme;
procellere, ſtreſti, ṡlomaſtiti s'ſhumeinîam,
s'viharjam inu s'hudim vremènom ṡlomaſtiti;
procellosus, -a, -um, polhin
viharjou inu hudiga vremena;
tempestas, -tis, vremè,
vihár, zhaṡ, ali zait;
turbo, -nis, velik ſyln véter,
vihár;
vortex, -cis, vertulka, tumf, karniza, vertázha,
vihár, ali velik véter
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
vihárən, -rna, adj. stürmisch; viharno vreme; — (pren.) viharno zborovanje, nk.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
viharen prid., nimbosum tempus, deṡhevnu, hudu, véternu, inu
viharnu vremè, s'nalivom ṡmeſhani vétri
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
Viharnik [vihȃrnik]
samostalnik moškega spolabog vetra, Ajol
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
vlaga [vlága]
samostalnik ženskega spolavlaga, vlažnost
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
vǫ́ljən, -ljna, adj. 1) willig, bereit; za vse v., zu allem bereit, M.; = vsega v., Ravn.-Mik.; deklica ga (mladeniča) ni voljna, t. j. mladenič ji ni po volji, BlKr.-Let.; duh je v., a meso je slabo; voljno potrpljenje; — 2) sanft, sanftmüthig, nachgiebig; v. človek, Cig., Dol., Gor.; — mild, gelind; v. dež, Cig., Dol.; v. zrak, Cig., Dol.; voljna sapa, Cig., Dol.; v. vetrc, Cig. (T.), Dol.; voljno vreme, C., Dol.; — voljno vino, milder Wein, Dol.; voljna voda, (ne trda, n. pr. deževnica), Dol.; — mürbe, weich; v. kruh, (ne suh in pust); — geschmeidig, weich; voljno sukno, usnje; voljni lasje, voljna dlaka, trava; — 3) moralisch frei, V.-Cig.; freiwillig: v. dar, voljne obljube, Dalm.; — 4) ves vọ̑ljni svet, die ganze uns offene Welt, Alas., Krelj, Dalm., Schönl., Npes.-Mik.; po vsem voljnem svetu, Trub., Jap. (Prid.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
volǫ́vina, f. 1) das Ochsenfleisch; — die Ochsenhaut, das Ochsenleder; — 2) neka trta, Dol., Vreme v Brkinih-Erj. (Torb.), BlKr.; die Urbanitraube, M., Trumm.; tudi: das Ochsenauge, C.; bela v., weißes Ochsenauge, Trumm.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
vrẹ́čati, -ím, vb. impf. = vreščati, Vreme-Erj. (Torb.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
vrẹ́diti, -im, vb. impf. (pf.?) verletzen, Dict.; bes. an einer wunden Stelle verletzen, wehe thun: v. koga, v. se, C., BlKr., Notr.-M.; "kako si me vredil!" (ako si me namreč pograbil za boleč prst, za bolno nogo), Vreme-Erj. (Torb.); — vredil sem se, ich habe mich überhoben, Cig., Notr.; (dovršna oblika pravilneje: uvrediti).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
vréme, -ę́na, n. 1) das Wetter, die Witterung; — lepo, grdo, slabo v. je; hudo v., das Ungewitter; — schönes Wetter: v. se je naredilo; ali je v.? — 2) die Ursache, C., M.; vreme ti je jokati se, M.; — (tudi: vrẹ́me, jvzhŠt.; vrẹ́men, vzhŠt., ogr.-C.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
vréme tudi vréime tudi vréjme -na tudi vréjmen -a s 1. čas: Tempus Vrejmen KMS 1780, A8; Vrejmen Idó KM 1790, 94; ſterim nyihovo vreime nepernáſſa tou ſzebov TF 1715, 7; kai da ono hüdo vreime pride SM 1747, 27; Kakda ſze obrné vrejmen na bolvánſztvo KŠ 1754, 10; Vrejme Dejve ſzpunyáva ſze BKM 1789, 3; liki mi je vrejmen dopüſcsalo BKM 1789, 3b; Steribi mogli pouleg vaſſega vreimena biti TF 1715, 7; Ár oni ſzonáſz malo vreimena kastigali SM 1747, 30; Gda je pa prisla punoſzt vrejmena KŠ 1754, 115; Ar ga je ſteo od vnogo vrejmena viditi KŠ 1771, 250; i doli ſzpiſzane do naſega vrejmena varvali BKM 1789, 2; Mi pa do tiſztoga vrejmena tu nehámo eden ſtertinyak vina SIZ 1807, 6; národe tisztoga vrejmena nej steo pretirati KOJ 1833, X; Modro nüczanye vrêmena KAJ 1848, VII; Do tisztoga vrêmena vzeme AI 1875, kaz. br. 2; vrêmena tak tam zaman ne troši BJ 1886, 5; Csi ſto vremeni bin dáva KŠ 1754, 10; steri zdai eno malo vreime ſaloſzni jeſzte SM 1747, 29; ſzem tak hüdo eto krátko vrejme potroso KŠ 1754, 240; i ſzkrblivo je zvidávao od njih ono vrejmen KŠ 1771, 7; Hválne peſzmi ſzo na vrejmen tak poſztávlene BKM 1789, 4; Na gvüsno vrêmen ſzlisajôcse Peſzmi BRM 1823, IX; O! blá'seno vrejmen KOJ 1833, IX; komaj csakalo vrejmen za v-soulo-idejnye KOJ 1845, 7; Vrêmen etak hitro preminé BJ 1886, 3; Ti nyim dávas hráno vu potreibnom vreimeni TF 1715, 47; vu potreibnom vreimeni ABC 1725, A6a; ſzvoi ſzád dá vſzvoiem vreimeni SM 1747, 25; Vu sterom (poſzleidnyem vreimeni) SM 1747, 29; vu vſzákom vrejmeni molécſi KŠ 1754, 113; Vtiſztom vrejmeni odgovorécsi Jezus ercsé KŠ 1771, 37; ki te vu etom ránom vrejmeni pozdrávlam KM 1783, 32; vu etom veſzelejsem vrejmeni pouzvo BKM 1789, 3b; Csi ſcsés, po vrejmeni bo’m ti vecs pripovidávala KM 1790, 32; Na ſzmrtnom vrejmeni zovi ga SŠ 1796, 11; vu vrejmeni obſzlu'sávanya zapitka SIZ 1807, 3; nego sze vu zdásnyem vrejmeni zácsa o'sivati KOJ 1833, X; naj nezamüdi v-právom vrejmeni szpuniti KOJ 1845, 4; stero prineszé szád svoj, vu szvojem vrêmeni TA 1848, 3; Vörjem po krátkom vrêmeni bomo nazáj poglednoli AI 1875, kaz. br. 1; Po vrêmeni dete porasté BJ 1886, 10; pred vrejmenom more mrejti KŠ 1754, 38; Záto pred vrejmenom nikoga ne ſzoudte KŠ 1771, 496; Z-vrêmenom csedno 'zivlênye BRM 1823, VII; ſzkrovnoſzti od vrejmenov vekivecsni ſzkrite KŠ 1771, 486 2. slovnična kategorija za izražanje glagolskega dejanja: Rázlocsna vrêmena KAJ 1848, IX; Meſzta i vrejmena, ka gde KŠ 1771, 338; Vrêmena-rêcs AIN 1876, 43; vrejmena-adverbium naréditi KOJ 1833, 106 3. vreme: dobro vrejme KŠ 1754, 166; dobro vrejmen bode KŠ 1771, 53; dokecs je vrejmen dopusztilo KOJ 1848, 6; jeszenszko vrêmen lisztje zdrevja doli pometalo AI 1875, kaz. br. 7; Vu mokrom vremeni BRM 1823, IX
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
vreme [vréme]
samostalnik srednjega spolavreme
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
vreme samostalnik srednjega spola
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
vreme1 s, F
30,
aeris inclementia, hudu
vremè, nesdravu
vremè;
aprilis tempus, s'méſhanu
vremè;
coctura, gorka roſſa, gorku
vremè;
fulgurare, bliṡkati, hudu
vremè biti;
nubilar, ena utta ſturjena ṡa
vremè;
seminatura, vremè ṡa ſjanîe;
tempestas mala, hudu
vremè, huda ura, hud véter
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
vreme2 s, F
2,
intercapedo, -nis, v'meis tekozhi zhas, v'meis tekozhe
vreme, ali enu meiſtu, ali proſtor v'mei dvém ṡabitjom;
tempus, -oris, zhaṡ, gúd,
vremè, doba
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
vreme s vreme:
Sa desham pride lepu ureme im. ed., sa oblazhnem pride ſonze, sa ſimo pride ſpumlat (III, 184) ǀ moij vinogradi, inu nijve, taku dobru rataio, sakaj jeſt imam kakorshnu hozhem ureme tož. ed. (II, 182) ǀ Se ſaſtopi na Aſtrologio, ſakaj previdi desh, inu lepu ureme tož. ed. (IV, 344)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
vreme -ena
samostalnik srednjega spola
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
vreme
-ena
samostalnik srednjega spola
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
vreme1 [čas] sam. s ♦ P: 7 (KPo 1567, JPo 1578, DB 1578-Reg, DB 1584-Reg1,3, BH 1584, MD 1592, MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
vreme2 [ozračje] sam. s ♦ P: 28 (TC 1555, TE 1555, TKo 1557, TR 1558, TAr 1562, TO 1564, TPs 1566, KB 1566, KPo 1567, TC 1574, TC 1575, DJ 1575, TT 1577, JPo 1578, TkM 1579, DC 1579, DPr 1580, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603); (ureme) [ozračje] sam. s ♦ P: 1 (TT 1557)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
vrẹmę́nce, n. dem. vreme, Valj. (Rad).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
vremenik [vremẹ̑nik]
samostalnik moškega spolabarometer
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
vreme pijanoGLEJ: pijano vreme
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
vrieme gl. vreme 1 ♦ P: 1 (DB 1584)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
vrime gl. vreme 1 ♦ P: 1 (DB 1578)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
vrjeme gl. vreme 1 ♦ P: 1 (MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
vročina [vročína]
samostalnik ženskega spolavročina, toplota
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
vročina -e ž vročina, tj.
1. vroče vreme:
Sdaj prevelik mras, sdaj prevelika urozhina im. ed., sdaj shusha, sdaj mokruta njemu shkodi ǀ Gdu nevidi, de vrozhina im. ed. je taku mozhnu duh ſzerala, de ſamu meſſu je ratala ǀ shivina od velike sheje inu urozhine rod. ed. je bila opejshala ǀ kadar bi jeſt k' tej veliki urozhini daj. ed. perloshil ogin ǀ Vy ſe toshite, inu vezkrat kaunete, ſusho, deſſ, veiter, tozho, mres, inu urozhino tož. ed. ǀ na meſti ognia ima naterlih vurozhino tož. ed. ǀ ſo terpeli po lejti veliko vrozhino tož. ed. ǀ celli dan v' veliki urozhini mest. ed. ſo dellali ǀ Chriſtus pò lejti, inu urozhini mest. ed. is Judouske deshele v' ſamario je rajshal ǀ bres ſtrehe je taiſte ovarual pred mrasam, inu urozhino or. ed. 2. povišana telesna temperatura:
Dohtar pak ga troshta, de urozhina im. ed. bò nehala pruti dnevi ǀ de bi njegovo tasho od velike urozhine rod. ed. rejshil ǀ naſhe truplu je podvershenu tem bolesnom, Kakor rekozh, tej merselzi, vurozhini daj. ed., vodenizi ǀ potogram, eno urozhino tož. ed. ti nemoresh enu lejtu preneſti ǀ Tashzha S. Petra je veliKo vurozhino tož. ed. imela ǀ obena druga nemore osdravit bolnika s' veliko urozhino or. ed., inu slabuſtio obdaniga
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
zabitje s, intercapedo, -nis, v'meis tekozhi zhas, v'meis tekozhe vreme, ali enu meiſtu, ali proſtor v'mei dvém
ṡabitjom
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
zádrska, f. das Losbrechen eines Sturmes, (fig.) eines Zankes: vreme že od jutra išče zadrske, pa nemara bo vendar previselo, BlKr.-M.; znala sem, da ne bo danes brez zadrske, ker je nasajen (namr. mož), BlKr.-M.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
zaduha [zadȗha]
samostalnik ženskega spola- težko dihanje, naduha, astma
- sopara
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
zaletávast, adj. überall anrennend, unachtsam, ungeschickt, Mur.; ohne Überlegung handelnd, Z.; zijalasti in zaletavasti ljudje, Ravn.; zaletavasto vreme, ein launenhaftes Wetter, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
zamed [zamẹ̑d zamedȋ]
samostalnik ženskega spolasnežni zamet
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
zamesti [zamésti zamédem]
dovršni glagolzamesti, tj. zakriti s snegom v veliki količini
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
zaparica [zapȃrica]
samostalnik ženskega spola- izparevanje, para
- poletna soparna vročina
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
zatǫ́həł, -hla, adj. (pravilna oblika nam. zaduhel); nach Feuchtigkeit riechend: zatohla koča, Erj. (Torb.); z. hlev, Zv.; zatohlo vreme, schwüles Wetter, Erj. (Torb.); politična atmosfera je zatohla (schwül), Cig. (T.) ("zatuhu", Štrek.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
zatren del., F
6,
confectus, -a, -um, ẛatren;
devastatus, ṡatren;
disperditus, -a, -um, ẛatren, pogublen;
extermmatus, -a, -um, ṡatren, konzhán;
siderari, ṡkuṡi en naliu, ali hudu vremè,
ṡatren biti;
sideratus, -a, -um, ṡatren, pogublen, pokaṡhen, uvel, poſahnên ṡkuṡi vreme
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
zavihtẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) in Schwung versetzen, schwingen: z. se, sich aufschwingen, Jan.; — 2) vreme se zavihti, das Wetter wird stürmisch, Svet. (Rok.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
zbùrkati -am dov. vznemiriti, razvneti: Naj ſze hitro ne dáte zburkati KŠ 1771, 627; naj kákſi britki korén ne podraſzté i zburka váſz KŠ 1771, 695; naj drüge ne zburkamo KŠ 1754, 83; i zburkao je je TA 1848, 13; 'zaloszten glász te véksi tao poszlavce je zburko AIP 1876, br. 5, 2; tou je toga drügoga zburkalo KM 1790, 86; zburkali ſzo meſzto KŠ 1771, 395 zbùrkati se -am se vznemiriti se, razvneti se: Tou pa ſzliſavſi Heroudes Kráo, zburkao ſze je KŠ 1771, 7; vidite, da ſze ne zburkate KŠ 1771, 79; Nezburkaj sze nad timi hüdimi TA 1848, 29; niti ſze ne zburkajte KŠ 1771, 709; ka ſzte ſze zburkali KŠ 1771, 257 zbùrkani -a -o 1. viharen: V etom zburkanom vrejmeni szo nasi Szlovenje vnogo terpeli KOJ (1914), 131 2. vznemirjen, razvnet: I dusa moja je krôto zburkana TA 1848, 5; Mojo od grejhov zburkano Düsno vejſzt doli ftisaj KŠ 1754, 256; Mojo od grejhov zburkano Düsno vejſzt doli ftisaj BKM 1789, 216; I doſzta zburkani od necsiſzti dühouv KŠ 1771, 184 zbùrkano -ga sam. viharno vreme: Vu zburkanom szo obláczke puni nebeszkoga ognya KOJ 1845, 103
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
zímski, adj. winterlich, Winters-; zimski čas, zimski večeri; zimsko vreme, zimska obleka.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
zmešan (z'mešan) del., F
36,
aprilis tempus, s'méſhanu vremè;
cerebrosus, -a, -um, s'ẛmeiſhanimi moṡhjani;
cinnus, -ni, doſti rizhy v'kupai
ẛméſhanih;
inextricabilis, -le, kateri ſe ne more reſpleſti, cilú ṡapletenu, ṡmotenu,
ṡmeiſhanu;
inordinatus, -a, -um, ṡméſhan, neṡmaſſin;
mixtus, -a, -um, ṡmeiſhan;
panis olyraceus, ṡmeiſhan krúh;
promiscuus, -a, -um, ṡmeiſhan;
vecors, -dis, ṡmamlen, norzhaſt, v'glavi
ṡméſhan, pres pameti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
zmrzniti [zmŕzniti zmȓznem]
dovršni glagolzmrzniti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
zmrzovati [zmrzováti zmrzȗjem]
nedovršni glagolzmrzovati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
zvezdišče s, F
2,
astrum, -a, ṡvésdiszhe, ali ẛnaminîe na Nebu;
siderari, ṡkuṡi en naliu, ali hudu vremè, ṡatren biti, ṡatreti, ali ṡkuṡi ſuſho, ali ṡkuṡi notar vlytje tega
ṡveiṡdiṡzha, ali bliṡk, ali gruma oṡkrunîenu biti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
žlẹdǫ́vən, -vna, adj. Schauerregen-: žledovno vreme, Rez.-C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.