eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
anonímen anonímna anonímno pridevnik [anonímən] 1. v nekaterih zvezah v obliki anonimni za katerega se ne ve, kdo je, ker njegovi osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani, so prikriti1.1. v nekaterih zvezah v obliki anonimni za katerega se ne ve, kdo je njegov avtor, imetnik, ker njegovi osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani, so prikriti
1.2. v nekaterih zvezah v obliki anonimni pri uporabi, delovanju, izvajanju katerega so osebni podatki udeleženih, zlasti ime in priimek, neznani, prikriti
1.3. v nekaterih zvezah v obliki anonimni za katerega se, navadno zaradi velikega števila udeleženih, ne ve, kdo je, ker njegovi osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani ali so manj relevantni
2. ki ni splošno znan, slaven
STALNE ZVEZE: anonimni alkoholiki ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. anonym, frc. anonyme, in lat. anōnymus iz gr. anṓnymos ‛brez imena’, iz gr. a.. (pred samoglasniki an..) ‛ne..’ + ónyma ‛ime’ - več ...
bílaterála bílaterále samostalnik ženskega spola [bílaterála] dejavnost, ki jo skupaj izvajata partnerja iz dveh držav, ali rezultat te dejavnosti, zlasti dogovor, sporazum med državama
ETIMOLOGIJA: ↑bilateralen
bíseksuálni bíseksuálna bíseksuálno pridevnik [bíseksuálni] 1. ki čuti spolno, ljubezensko privlačnost do žensk in moških
2. kot samostalnik v obliki biseksualni, biseksualna kdor čuti spolno, ljubezensko privlačnost do žensk in moških; SINONIMI: biseksualec
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. bisexual, iz lat. bi.. ‛dvo..’ + ↑seksualen
brezmêjen brezmêjna brezmêjno pridevnik [brezmêjən] 1. v nekaterih zvezah v obliki brezmejni ki nima vidnih, zaznavnih mej, se zdi brez konca1.1. v nekaterih zvezah v obliki brezmejni ki je prisoten v veliki meri, še ni izčrpan ali se zdi neizčrpen
1.2. v nekaterih zvezah v obliki brezmejni ki ga nič ne omejuje, zadržuje
2. v nekaterih zvezah v obliki brezmejni, ekspresivno ki je prisoten v veliki meri, izrazit in se zanj zdi, da ga ne more bistveno spremeniti noben dogodek, izkušnja
FRAZEOLOGIJA: Človeška neumnost je brezmejna. ETIMOLOGIJA: iz brez mej(e)
góbji góbja góbje pridevnik [góbji] ETIMOLOGIJA: ↑goba
kmetováti kmetújem tudi kmétovati kmétujem nedovršni glagol [kmetováti] tudi [kmétovati] pridelovati hrano z obdelovanjem zemlje, rejo živali
ETIMOLOGIJA: ↑kmet
literárnoteorétski literárnoteorétska literárnoteorétsko pridevnik [literárnoteorétski] ki je v zvezi z literarno teorijo
ETIMOLOGIJA: iz ↑literarna ↑teorija
plítek plítka plítko pridevnik [plítək] 1. v nekaterih zvezah v obliki plitki ki ima od površine proti notranjosti, zlasti v navpični smeri, razmeroma majhno razsežnost; SINONIMI: plitev 1.1. ki ne sega globoko, zajema le manjše področje pod površino; SINONIMI: plitev
2. ki ima manjšo kapaciteto; SINONIMI: plitev
3. ki zajema le manjši del potencialne celote; SINONIMI: plitev
4. v obliki plitki ki je v zvezi s fazami spanja, ko človek prehaja iz budnega stanja v spanec in se srčni utrip upočasni, telesna temperatura zniža; SINONIMI: plitev
5. ekspresivno ki ni sposoben, ne želi poglobljeno razmišljati, čustvovati; SINONIMI: ekspresivno plitev 5.1. ekspresivno ki kaže, izraža tako nepoglobljeno razmišljanje, čustvovanje; SINONIMI: ekspresivno plitev
5.2. ekspresivno ki se ne pojavlja v visoki, zadostni stopnji; SINONIMI: ekspresivno plitev
5.3. ekspresivno ki je vsebinsko prazen, nezadosten; SINONIMI: ekspresivno plitev
STALNE ZVEZE: plitki relief FRAZEOLOGIJA: plitek žep, s plitkim žepom ETIMOLOGIJA: = cslov. plytъkъ, hrv., srb. plítak, češ. plytký < pslov. *plytъ(kъ) iz *plyti ‛teči’, prvotni pomen je verjetno *‛tekoč’ - več ...
plítev plítva plítvo pridevnik [plítəu̯ plítva plítvo] 1. v nekaterih zvezah v obliki plitvi ki ima od površine proti notranjosti, zlasti v navpični smeri, razmeroma majhno razsežnost; SINONIMI: plitek 1.1. ki ne sega globoko, zajema le manjše področje pod površino; SINONIMI: plitek
2. ki ima manjšo intenzivnost, vpliv
3. ki ima manjšo kapaciteto; SINONIMI: plitek
4. ki zajema le manjši del potencialne celote; SINONIMI: plitek
5. v obliki plitvi ki je v zvezi s fazami spanja, ko človek prehaja iz budnega stanja v spanec in se srčni utrip upočasni, telesna temperatura zniža; SINONIMI: plitek
6. ekspresivno ki ni sposoben, ne želi poglobljeno razmišljati, čustvovati; SINONIMI: ekspresivno plitek 6.1. ekspresivno ki kaže, izraža tako nepoglobljeno razmišljanje, čustvovanje; SINONIMI: ekspresivno plitek
6.2. ekspresivno ki se ne pojavlja v visoki, zadostni stopnji; SINONIMI: ekspresivno plitek
6.3. ekspresivno ki je vsebinsko prazen, nezadosten; SINONIMI: ekspresivno plitek
STALNE ZVEZE: plitvi kras, plitvi relief FRAZEOLOGIJA: imeti plitev žep, plitev žep, s plitvim žepom ETIMOLOGIJA: < *plytvъ iz pslov. *plytъ, glej ↑plitek
pobrátiti se pobrátim se dovršni glagol [pobrátiti se] 1. izkazati povezanost, medsebojno naklonjenost, zlasti z druženjem1.1. ekspresivno navezati tesne, pogoste tesne stike, zlasti iz koristoljubja
2. skleniti zavezo, dogovor o podpori in sodelovanju z drugim mestom, skupino, organizacijo
3. ekspresivno povezati se s čim drugim in ga vsebinsko dopolniti
4. v obliki pobratiti, ekspresivno povezati s čim drugim in vsebinsko dopolniti
ETIMOLOGIJA: ↑bratiti
podedováti podedújem in podédovati podédujem dovršni glagol [podedováti] in [podédovati] 1. dobiti premoženje v last po umrlem, zlasti sorodniku
2. dobiti, prevzeti od staršev, prednikov kako telesno, duševno lastnost, nagnjenje
3. ekspresivno dobiti, prevzeti od predhodnikov
ETIMOLOGIJA: ↑dedovati
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
aljáški -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na Aljasko: aljaško rudno bogastvo
♦ vrtn. aljaška pacipresa
asociácija -e ž (á) 1. zveza, povezava med posameznimi pojmi, predstavami, tako da ena izzove drugo: prizor mu je vzbudil asociacijo na doživljaj v mladosti;
spomniti se na kaj po asociaciji;
emocionalna, idejna, miselna asociacija;
asociacija predstav;
bogastvo asociacij;
dogodek je sprožil v njem vrsto asociacij / pesnik nadomešča metaforično logiko z metaforično asociacijo 2. knjiž. združenje, skupnost: podjetje je proizvodna asociacija;
izključiti dve članici iz asociacije držav;
to društvo je asociacija avtomobilistov in motoristov // združevanje v skupnost: možnost asociacije svobodnih osebnosti
♦ biol. biocenoza, združba; kem. združevanje enostavnejših enakih molekul v večje
azbésten -tna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na azbest: azbestni izdelki; azbestna cev; azbestna lepenka; azbestna obleka gasilcev / izkoriščati naravno bogastvo azbestnih vlaken
bogástvo -a s (ȃ)
1. stanje bogatega človeka: iz nekdanjega bogastva je padel v najhujšo revščino / živeti v bogastvu v izobilju
2. velike materialne dobrine: vse svoje bogastvo je zapustil sinu; neizmerno bogastvo; nepošteno pridobljeno bogastvo / koncentracija bogastva / zdravje je največje bogastvo; pren. duhovno, kulturno bogastvo; bogastvo duha, srca
// nav. mn., s prilastkom kar obstaja na zemlji v velikih količinah in se da izkoriščati: naravna, rudna bogastva
3. knjiž., z rodilnikom velika in raznovrstna množina: bogastvo barv, misli
bogatíja -e ž (ȋ) ekspr. velike materialne dobrine; bogastvo: vso bogatijo je zapustil sinu;
neizmerna bogatija;
pri njih je bila prava bogatija // nav. mn., star. kar je dragoceno; dragocenost: samostan hrani velike bogatije
čŕten -tna -o prid. (ȓ)
nanašajoč se na črto: črtna skladnost; črtno bogastvo grafike
♦ filat. črtno zobčanje zobčanje, pri katerem se zobčajo pole znamk najprej vodoravno, nato navpično ali obratno; tisk. črtni kliše kliše, s katerim se odtisnejo črte ali ploskve brez vmesnih tonov
demoralizírati -am nedov. in dov. (ȋ) povzročati demoralizacijo: bogastvo in brezdelje demoralizira / demoralizirati javno življenje / demoralizirati nasprotnika demoralizirajóč -a -e:
demoralizirajoči vplivi; prisl.: kritika dostikrat demoralizirajoče vpliva
demoralizíran -a -o:
demoralizirani delavci; demoralizirani ostanki armade
dúh1 -á m, im., tož. dv. tudi duhá (ȗ) 1. razumsko-spoznavna stran človeka: njegov duh je ostal jasen;
oblikovati duha človeka;
stremljenje duha k lepoti;
zadovoljiti potrebe duha;
sposobnost duha;
knjiž. moj duh bedi nad njim / dela človeškega duha najvišje, izvirno ustvarjalne sposobnosti; velikani duha / enoličnost ubija duha miselno dejavnost; bogastvo človekovega duha mišljenja, čustvovanja; lepa je in polna duha bistroumnosti, domiselnosti// s prilastkom miselne, značajske značilnosti: je bistrega, upornega duha; manjka mu kritičnega duha // s prilastkom nadarjenost, sposobnost: narava mu ni dala umetniškega duha; ima preroškega duha; je brez trgovskega duha 2. s prilastkom človek, zlasti glede na njegove miselne in značajske značilnosti: slovi kot izrazit analitičen duh;
takšno stališče zastopajo naši najnaprednejši duhovi;
nemiren, velik duh / spada med največje duhove dvajsetega stoletja mislece, razumnike; klasična filozofija je dolgo obvladovala evropske duhove // mn., publ. ljudje, zlasti glede na določene nazore, ideje: glede tega se duhovi razhajajo; novica je razburila duhove / ločitev duhov razcepitev v nazorsko različne skupine3. splošne miselne, nazorske značilnosti: duh časa se spreminja;
nasprotovati duhu časopisa;
spoznati duha modernega človeka / napreden duh knjige; patriarhalni duh meščanstva / biti vzgojen v svobodoljubnem duhu miselnosti, nazorih; biti Slovenec po rodu in duhu / vsi so istega duha; vznes. bil mu je brat po duhu in po srcu // resnična, prava vsebina: pačiti načela in duha gibanja; takšni zaključki so tuji duhu razprave; to ustreza le črki, ne pa duhu zakona / postopati v duhu predpisov smislu4. navadno s prilastkom splošno psihično razpoloženje: zanimalo ga je, kakšen duh vlada med delavstvom, v deželi;
tekmovalni duh je zajel šolo / knjiž., z oslabljenim pomenom: med množicami se je širil duh nezadovoljstva nezadovoljstvo; vanj je stopil duh zavisti / odnosi med državama se razvijajo v prijateljskem duhu vzdušju, atmosferi; publ. posvetovanje je potekalo v duhu medsebojnega razumevanja / vnašati v poslovanje dobičkarski duh stremljenje, težnje5. v različnih mitologijah in religijah bitje netvarne narave: verjeti v duhove;
dobri in zli duhovi;
gozdni, vodni duhovi;
odšel je tiho kakor duh / ropotajoči duh paranormalni pojav, pri katerem se sliši nerazložljiv ropot, vidi lebdeče, padajoče predmete, kar naj bi povzročali duhovi / v krščanstvu: Bog je duh; hudobni duh hudič; nebeški duhovi angeli6. v različnih religijah nematerialno, neumrljivo bistvo človeka; duša: duh je zapustil telo / prikazal se mu je duh rajnega; ekspr. ali si ti ali je tvoj duh 7. v idealističnih filozofijah nematerialno počelo vsega, kar je: duh in materija;
bitnost duha
● knjiž. njegov duh ni klonil ostal je pogumen; duh se mu je omračil duševno je zbolel; bibl. duh je sicer voljan, ali meso je slabo človek si prizadeva za dobro, toda njegove slabe lastnosti ga pri tem ovirajo; dvigniti duha vojakom jih opogumiti; biti v duhu pri kom z mislimi, ne dejansko; samo sedel je pri njih, z duhom pa je bil odsoten mislil je na druge stvari; brati kaj s pravim duhom namenom, razumevanjem; ekspr. on je njegov zli duh kvarno vpliva nanj; star. bolan na duhu slaboumen, omejen; iron. ubog na duhu nedomiseln, naiven; knjiž. braniti resnico z orožjem duha s prepričljivim, bistrim dokazovanjem; ura duhov po ljudskem verovanju čas od polnoči do ene, v katerem se vračajo duhovi rajnih; ekspr. zakladi duha kar je ustvaril človeški razum
♦ filoz. absolutni duh po Heglu zadnja, dokončna stopnja razvoja duha iz njega samega; svetovni duh po Heglu počelo in urejevalec zgodovine; rel. sv. Duh tretja božja oseba
duhôven2 -vna -o prid. (ō) 1. nanašajoč se na duh duhá:a) duhovni in telesni razvoj človeka;
čutili so njegovo duhovno moč;
duhovno življenje / duhovni in čutni princip pri omenjenem pesniku; njuna ljubezen je bila le duhovna / izrazito duhovna usmerjenost generacije / duhovna kultura b) duhovni tokovi polpretekle dobe;
duhovni vodja mlade generacije;
duhovna kriza na prelomu stoletja / duhovni napredek človeštva; pri njem se je zbrala vsa duhovna elita; duhovno bogastvo naroda / duhovne dobrine, vrednote / duhovne vede
● ekspr. duhovni oče vstaje idejni utemeljitelj, pobudnikc) duhovna bitja 2. verski, religiozen: duhovna rast vernikov;
duhovno življenje faranov / pesmi duhovne in posvetne vsebine / nuditi bolniku duhovno tolažbo
♦ rel. duhovne vaje sistematično večdnevno premišljevanje in udeleževanje verskih obredov za obnovo verskega življenja3. star. duhovniški: duhovni in posvetni pisatelji dvajsetega stoletja;
duhovni stan / duhovni gospod duhovnikduhôvno prisl.:
taka literatura človeka duhovno ne angažira; pred nastopom se je hotel še duhovno pripraviti; duhovno se zbližati; sam.: ne kaže zanimanja za duhovno
dušéven -vna -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na duša 2: proučevanje duševnih procesov;
duševni razvoj, ustroj otroka;
duševne bolezni, motnje;
duševna zaostalost / odločil se je po težkih duševnih bojih; duševna bolečina, stiska; duševna sorodnost; opisovanje duševnega življenja / duševno bogastvo // nanašajoč se na umsko dejavnost: za to delo je potreben velik duševni napor; duševna lenoba / duševni in ročni delavci
● ekspr. duševni revež človek majhnih umskih, miselnih sposobnosti; ekspr. poskrbeti za duševno hrano ljudi za zadovoljevanje njihovih kulturnih potreb; ekspr. duševna revščina pomanjkanje smisla za kulturne vrednote, nerazgledanost; gledati kaj z duševnimi očmi intuitivno spoznavati kaj
♦ med. duševna higiena skrb za ohranitev zdravih duševnih funkcij; psih. duševna starost otroka povprečna duševna zmogljivost otroka glede na druge otrokedušévno prisl.:
biti duševno bolan; duševno nerazvit, neuravnovešen; duševno odsotno gledati; duševno prizadeti, zaostali otroci; telesno in duševno zrel
favnístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na favno ali favnistiko: razporediti vzorce po favnističnih skupinah; favnistično bogastvo pokrajine / favnistična raziskovanja
figurácija -e ž (á)
1. um. likovno izražanje z upodabljanjem stvarnega, konkretnega sveta, zlasti živih bitij: meja med figuracijo in abstrakcijo ni več ostro začrtana
2. glasb. melodični okrasek: bogastvo figuracij v melodijah baročnih skladateljev
florístičen -čna -o prid.(í) nanašajoč se na floro ali floristiko: floristična sestava gozda;
floristično bogastvo pokrajine / floristična raziskovanja florístično prisl.:
to območje je floristično zelo pomembno
glédati -am nedov., glêj in glèj glêjte, stil. glédi glédite (ẹ́ ẹ̑) 1. upirati, usmerjati pogled kam: stala je in gledala;
gledal je proti planinam;
gledati na vse strani;
gledati skozi okno;
težko gledam v tako močno svetlobo;
molčal je in gledal v tla;
obrnila se je in gledala za njim;
gledati navzgor, okoli, stran;
pog. gleda kakor bik, tele v nova vrata zelo neumno ali začudeno;
gleda kakor miš iz moke zaradi zaspanosti ima priprte oči;
pog. gleda ko zaboden vol zelo neumno ali začudeno / križem gledati škiliti / kot vzklik mandi te gleda // imeti odprte oči: glej, nikar ne miži; gleda, pa nič ne vidi; brez sončnih očal ne morem gledati / poglej, ali otrok gleda ali spi je buden / mladiči že gledajo // preh. z gledanjem dojemati, zaznavati vsebino česa: gledati film, televizijo; pojdimo gledat, kaj se dogaja; gledati kipe in slike ogledovati; gledati se v ogledalu ogledovati se2. s prislovom s pogledom izražati kaj: bistro, grdo, lepo, milo, prijazno, srdito, srepo gledati;
zamišljeno, žalostno gleda predse;
zaljubljeno se gledata / zakaj jo tako čudno gledaš 3. biti obrnjen, usmerjen kam: soba gleda proti soncu;
okno gleda na ulico / vanj je gledala cev velike pištole 4. izstopati, biti potisnjen iz svoje okolice: samo glava mu je gledala iz kožuha;
krilo ji je gledalo izpod plašča / palec gleda iz čevlja; steklenica mu gleda iz žepa moli, štrli; pren. strah mu je gledal iz oči 5. s prislovnim določilom imeti določen odnos do česa: gledati z določenega stališča;
sedaj je čisto drugače gledal na svet;
kako gledaš na svoje delo;
kritično gledati na sodobno življenje;
na vse je gledal zelo osebno 6. ekspr., v zvezi z na prisojati čemu pomembnost: pri ženitvi ni gledal na bogastvo;
če je šlo za sina, ni gledal na stroške;
gleda bolj na zabavo kot na korist / samo na svoj dobiček gledajo; gledati na vsako malenkost 7. delati, ukrepati, da se zgodi zaželeno: gleda le na to, da bi kaj zaslužil;
sama naj gleda, da ne bo imela težav;
gledal bom, da se bo vse dobro končalo / jaz ti ne bom več pomagal. Sam glej / glej, da prideš; glejte, da ne pozabite 8. pog., s predlogom kazati zanimanje za osebo drugega spola: je že začela gledati po fantih;
njen mož gleda za drugimi;
samo za ženskami je gledal
● vznes. gledal bom lepše dni doživel bom čas, ko bom srečnejši; ekspr. takega početja ne bom več gledala prenašala, trpela; v njem so gledali velikega pesnika prepričani so bili, da je velik pesnik; gleda ga izpod čela grdo, jezno; ekspr. gleda na vsak dinar je varčen; je skop; ekspr. nikoli ni gledal ne na levo ne na desno delal je po svoje, ni upošteval mnenja, nasvetov drugih; ekspr. zelo gleda na obleko posveča veliko pozornost in skrb oblačenju; pazi na obleko, jo varuje; pog. glej ta čas na otroke pazi nanje; ekspr. gledati komu na prste nezaupljivo nadzorovati koga pri kakem delu, opravku; ekspr. ti le nase glej skrbi zase; ne govori o napakah drugih ljudi, saj sam nisi brez njih; pog., ekspr. v mesto sem prišel samo na uro gledat nisem opravil, kar sem se bil namenil; ekspr. povsod mu je gledala skozi prste bila je prizanesljiva do njegovih napak; ekspr. gledati smrti v obraz biti v smrtni nevarnosti; sedaj gledam na to z drugimi očmi imam do tega drugačen odnos; ekspr. le kam je gledal, ko se je oženil z njo kako da ni videl njenih napak; ekspr. črno gledati biti jezen; biti pesimistično razpoložen; črno gleda na razvoj dogodkov pričakuje neugoden razvoj dogodkov; ekspr. debelo gledati zelo začudeno; ekspr. pisano jo je gledal jezno, srepo; ekspr. sosedje me postrani gledajo ne marajo me; ekspr. nikar tako zabodeno ne glej zelo neumno ali začudeno; zmeraj na vse zviška gleda čuti se več vrednega, je domišljav; ekspr. veselje ga je bilo gledati vzbujal je občudovanje zaradi lepote, zdravega videza, spretnosti pri delu; ekspr. pojdi, ne morem te več gledati nočem, da si v moji bližini; ekspr. gledala sta se iz oči v oči stala sta si nasproti; pog. rada se gledata zaljubljena sta drug v drugega; tadva se gledata kakor pes in mačka sovražita se; podarjenemu konju se ne gleda na zobe pri podarjeni stvari se ne smejo iskati napakegledáje star.:
sedel je, ves čas gledaje proti vratom; mahala je, otožno gledaje za njim
gledajóč -a -e:
govoril je, gledajoč zdaj enega zdaj drugega; napeto gledajoče občinstvo; sam.: število gledajočih je bilo razmeroma veliko
glédan -a -o:
slika prikazuje bacile, gledane skozi mikroskop; življenje, gledano z očmi otroka; to vprašanje je gledano samo ekonomsko obravnavano; glédano v brezosebno-prislovni rabi za izražanje izhodišča gledanja, opazovanja:hiša je na levi strani ulice, gledano od postaje; gledano v smeri vožnje; pren., publ. strogo gledano, je bil ta ukrep nepotreben; akcija je, gledano v celoti, povsem uspela
grád2 -ú in -a m, mn. gradôvi (ȃ) 1. veliko utrjeno poslopje, graščakovo bivališče: grad je začel razpadati;
okoli gradu je lep vrt;
mogočen, utrjen grad;
obzidje gradu / ekspr. njegova hiša je pravi grad bogata, razkošna stavba / ljubljanski grad / v ljudskih pesmih, v pravljicah: stoji tam beli grad; stekleni, začarani grad; pren., pesn. takrat so se podrli njihovi sanjski gradovi 2. zastar. mesto1:
Turki so prisegli porušiti stolni grad
● ekspr. obljubljal ji je zlate gradove srečo, bogastvo; ekspr. gradove si zida v oblake dela neizvedljive načrte, sanjari o nemogočem
gromáditi -im nedov. (á ȃ) zastar. grmaditi: gromaditi bogastvo
hrematístika -e ž (í)
ekon. nauk o gospodarstvu, katerega edini namen je kopičiti bogastvo:
imé -na s (ẹ̑) 1. beseda, več besed, ki se uporabljajo za razlikovanje, določevanjea) posameznega človeka: določiti, izbrati otroku ime;
s tresočo se roko je napisal ime;
lepo, smešno ime;
predstavil se je s tem imenom;
seznam imen / ni hotel povedati imena; ni se mogel spomniti njenega imena; knjiž. ne vem mu imena / moje ime je Jože imenujem se Jože; kako ti je ime; ime ima po očetu; ne poznam nikogar, ki bi imel to ime / dati komu ime; dobil je novo ime / ekspr. prijelo se ga je ime Jirs začeli so ga imenovati; rekli so mu / v prijavi je moral navesti svoje ime ime in priimek; knjiž. vse bančne vloge se glasijo na njegovo ime; podpisal se je s celim imenom z imenom in priimkom / uporabniško ime zaporedje znakov, ki se rabi kot identifikacija uporabnika in ki skupaj z geslom omogoča dostop do računalniškega omrežja, elektronske pošte, spletnih storitev / poklical ga je po imenu, z imenom / živi pod drugim imenom; izmišljeno ime psevdonim; potoval je pod lažnim, tujim imenom; partizansko ime ki ga je dobil, imel v partizanih / živalim je dajal človeška imena / povedati priimek in ime b) posameznega iz iste vrste: pes je še brez imena;
poznal je vsa rastlinska imena;
navedel je ime rojstnega kraja;
ime podjetja;
ime ulice / knjiž. tej rudnini ne vem imena; šola, ulica je dobila ime po njem; tudi reka ima to ime / star. vas, Vrh po imenu vas, ki se imenuje Vrh / žival sliši samo na določeno ime / domače ime ime domačije, ki ga uporablja bližnja okolica; hišno ime ime hiše, domačije, ki ga uporablja bližnja okolicac) izdelkov: številke in imena obrazcev / avtomobile so dali v prodajo pod različnimi imeni / spremeniti ime programa naslov / zaščiteno ime proizvoda 2. ekspr. ugled, priznanje: ima bogastvo in ime;
pridobil, ustvaril si je ime;
zaslužil si je takšno ime / bil je literat brez imena; trgovina z imenom znana kot zelo dobra3. ekspr., z oslabljenim pomenom, s prilastkom oseba, kot jo določa prilastek: pozabljena so bila vsa literarna imena tega obdobja;
vodilno ime sodobne glasbe / to je že priznano ime / posestvo je prepisal na sinovo ime posestvo je prepustil sinu / njegovo ime je spoštovanja vredno je spoštovanja vreden; to ime je danes že pozabljeno / tvoje ime sem že bral o tebi, tvojem delu sem že bral4. v prislovni rabi, v zvezi v imenu izraža posrednost glagolskega dejanja: pozdravite ga tudi v mojem imenu;
to lahko zahtevate samo v svojem imenu;
v imenu kolektiva je izročil darilo / govoriti v imenu ljudstva / vse to je delal v imenu pravice 5. v zvezi dobro ime med ljudmi znano, ustaljeno pozitivno mnenje o kom: jemal mu je ugled in dobro ime;
kljub vsemu si je znal ohraniti dobro ime;
spravil ga je ob dobro ime
● ekspr. dal mu je samo toliko, da je bilo (za) ime zelo malo; ekspr. kdo je to rekel? Ime ni važno nočem povedati, kdo je to rekel, ker je važnejše govoriti o sporni stvari, zadevi; ekspr. od gradu je ostalo samo še ime grad je popolnoma porušen, uničen; ekspr. njegovo ime je zaslovelo daleč naokoli postal je slaven; knjiž., ekspr. grozota, ki ji ni imena izraža zelo visoko stopnjo; po imenu ekspr. nadzornik je samo še po imenu njegova dejavnost se ne čuti več; poznam ga samo po imenu nisem ga še videl, nisem se še srečal z njim; ekspr. še po imenu mu ni podoben sploh mu ni podoben; star. za božje ime, ubogaj izraža veliko prošnjo, rotenje; ekspr. imenovati stvari s pravim imenom opisovati stvari, dejstva tako, kot so v resnici, brez olepšavanja; knjiž. pridobiti si literarno ime postati znan kot dober pisatelj, pesnik; ekspr. šla sta skozi gozd, ki ne zasluži tega imena skozi zelo slab gozd
♦ jezikosl. lastno ime; ledinsko ime ime njive, travnika, gozda; ljubkovalno ime; naselbinsko ime ime mesta, vasi, trga, zaselka; občno ime ime vrste, skupine predmetov; osebno ime lastno ime človeka; snovno ime; rač. domensko ime del naslova spletne strani, ki označuje skupino naprav
iméti imám nedov., imêj in imèj imêjte; imèl in imél iméla; nikalno nímam (ẹ́ ȃ nȋmam) 1. izraža, da je kaj osebkova svojina, lastnina: imeti avtomobil, hišo;
imel je tri konje;
imeti veliko knjig;
malo, veliko ima;
ekspr. nič nima 2. izraža, da je pri osebku kaj, s čimer razpolaga: te knjige nimam več;
urednik ima dosti gradiva za objavo;
oni imajo boljše igrišče kot mi;
imam pero in svinčnik, s čim naj se podpišem;
ima pripravo za varjenje;
imate čist zrak in dobro hrano / nimate vzrokov za jezo; imeti dokaze za kaj / imeti abonma, transakcijski račun / ženske imajo enake pravice kot moški // izraža, da je pri osebku kaj za prodajo: v trgovini imajo že prve češnje; pralnega praška imamo dovolj // izraža obstajanje osebe, ki je z osebkom v določenem odnosu: imeti brata, otroka, prijatelja / imeti ljubico / direktorja že imajo / imeti tekmeca 3. izraža, da je pri osebku kaj, navadno krajši čas in s kakim namenom: imamo goste;
danes imam prijatelja na obisku;
pog. jutri bomo imeli pri nas zidarje bomo zidali / imam veselo novico, pismo, lepe pozdrave, sporočilo zate 4. izraža, da je pri osebku kaj kot njegova sestavina, del: katere sestavne dele ima celica;
človeško telo ima glavo, trup in ude / zakon nima take določbe; voda ima precej kalcija / teden ima sedem dni; kilometer ima tisoč metrov; knjiga ima tristo strani 5. z oslabljenim pomenom izražaa) lastnost, značilnost osebka, kot jo izraža določilo: ima brado in brke;
ta roža ima lepe cvete;
imeti močen glas / ima dosti izkušenj, smisel za humor, dober spomin; imeti veliko moč v rokah / dokument ima velik pomen; jeklo ima veliko trdnost b) stanje osebka, kot ga izraža določilo: bolnik ima visoko temperaturo;
imeti skrbi / nima časti, ponosa / ima srečo v zasebnem življenju, ugled, veljavo / kot vljudnostna fraza pri seznanjanju s kom imam čast govoriti? / imeti pomembne funkcije, visoko izobrazbo, ugleden družbeni položaj; imeti diplomatske odnose z drugimi državami; imeti urejene življenjske razmere / stanovanje ima dobro razporeditev prostorov / imeti dobiček, izgubo pri kupčiji; imeti prednost pri nakupu / imeti rojstni dan; imeti nesrečo / imeti obrt biti obrtnikc) stanje osebka glede na koga: imeti podporo naprednega sveta;
ekspr. imam njegove simpatije č) odnos osebka do dejanja, kot ga izraža določilo: imel je priložnost pobegniti / ima dolžnost to storiti mora; imel je moč, da je to prebolel mogel je; ima pravico do lastne izbire sme sam izbiratid) s prislovnim določilom velikost, mero: ta ladja ima več tisoč ton nosilnosti;
ima osemdeset let je star;
krava ima tristo kilogramov tehta// izraža, da je pri osebku kaj kot oblačilo, oprava: ima copate (na nogah), klobuk (na glavi), siv plašč; otroci imajo slabe čevlje; na zabavi je imela novo obleko; ob boku ima sabljo / pog. ima očala nosi; vlomilec je imel orožje je bil oborožen// izraža, da se osebku kaj redno daje: imeti nizke, visoke dohodke; imeti podporo, pokojnino; imeti tri tisoč evrov plače; kakšno štipendijo imaš 6. z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom izraža lastnost, značilnost, stanje stvari, ki obstaja pri osebku: lase ima dolge in skodrane;
avto ima pokvarjen;
stroj imam v popravilu;
orodje ima v redu;
elipt.: domačo nalogo že ima jo je že napisal;
pog. vlomilca že imajo je že prijet, ujet / ima sina zdravnika // izraža osebkov odnos, razmerje do stvari, kot ga izraža določilo: imeti koga na hrani, stanovanju; imeti kaj v lasti, najemu; imeti deželo pod oblastjo 7. z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom, v zvezi z za izraža omejitev lastnosti, značilnosti na stališče osebka: imeti koga za bogatega, za poštenjaka;
to trditev imam za resnično;
imajo se za nekaj posebnega / imeti kaj za svoje / to imam za pomembno / publ. imeti za potrebno obsoditi kaj 8. z oslabljenim pomenom, v zvezi z za izražaa) z glagolskim samostalnikom da je kaj predmet dejavnosti, kot jo določa samostalnik: konja ima za jahanje;
to vrv imam za obešanje perila;
pog. kaj se imate za učiti kaj imate za učenje / ribe imamo za večerjo / peso imamo za krave za krmljenje kravb) namembnost, kot jo določa samostalnik: klop ima tudi za ležišče;
telečje meso imamo za zrezke // izraža, da je osebek s kom v takem odnosu, kot ga določa samostalnik: ima jo za ljubico; koga imaš za moža, za profesorja / pog. koga imate za slovenščino kdo vas poučuje slovenščino9. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: imeti izpit, konferenco, pouk, predavanje, sejo;
kosilo bomo imeli v hotelu ob dvanajstih;
pog.: imeti govor;
zmeraj ima kako pripombo kaj pripomni, ugovarja / to je imelo hude posledice; plavalec ima letos velike uspehe; publ.: dogodek je imel slab izid se je slabo končal; ima pomembno vlogo pri odločanju zelo vpliva na odločitev10. z oslabljenim pomenom, z nedoločnikom izraža obstajanje česa pri osebku, kar omogoča dejanje, kot ga določa nedoločnik: nima česa, kaj jesti;
ima se kam umakniti;
nima kdaj to napraviti;
ima kje spati;
ekspr. ta pa ima s čim plačati ima veliko denarja / imate kaj za popravilo; imate kaj za žejo imate kaj, s čimer bi se mogel odžejati; pog. imeti kaj za nabrusiti 11. nav. ekspr., s prislovnim določilom izraža navzočnost v prostoru in časua) določenega stanja: že tri dni imamo dež;
letos imamo lepo jesen;
imamo mir, svobodo;
tam imajo zdaj noč;
v Sloveniji imamo demokracijo / na svetu imamo dobro in zlo je, obstajab) stvari: takrat še ni bilo znano, da imamo v vodi toliko živih bitij;
za to bolezen še nimamo zdravila / publ. na desni strani imamo hrib, na levi pa reko // izraža, da je stvar, ki je z osebkom v kaki zvezi, na določenem mestu: knjige ima na mizi; v naročju je imela otroka; država ima industrijo na severu / pog. starše ima pri sebi stanujejo, živijo pri njem / konj ima belo liso na čelu 12. pog. gojiti, rediti1:
pri sosedu imajo čebele, kokoši, prašiče;
v Savinjski dolini imajo hmelj 13. v zvezi imeti rad ljubiti: rad ima sosedovo hčer / rad ima mater, očeta / ona ima rada glasbo, rože / vedeli so, da ima rad vino / rastline imajo rade sončno lego 14. dov. postati mati, oče: imela bosta otroka;
ne more imeti potomcev / pog. prejšnji mesec je imela otroka rodila; mačka je imela pet mladičev skotila, povrgla15. evfem. imeti spolni odnos, spolne odnose: jo je že imel / ona ima druge moške 16. pog. morati: njemu se imamo zahvaliti za pomoč / star. zdaj se imaš učiti / star. vlak ima vsak čas odpeljati bo odpeljal// moči1: imaš (za) posoditi tisoč evrov / nimam ti česa očitati 17. nav. 3. os., pog., ekspr., s tožilnikom mikati, želeti si: ti čevlji me pa res imajo / ima me, da bi jo vprašal 18. pog., v medmetni rabi izraža nezadovoljstvo, razočaranje: zdaj pa imamo, ko smo tako odlašali // zadovoljstvo, privoščljivost: dolgo je nagajal, zdaj pa ima
● ekspr. nekateri ljudje imajo so premožni, bogati; ekspr. o tem nimam besed od osuplosti nad tem ne morem nič reči; za brata nima lepe besede ni prijazen, dober z njim; pog., ekspr. ta človek nima dna ni mu nikoli dovolj jedi in pijače; ekspr. govoril je nekaj, kar ni imelo ne glave ne repa kar je govoril, je bilo brez logične povezave; ekspr. nima pojma o tem skoraj nič ne ve o tem; ekspr. ta človek nima srca je brezsrčen, neusmiljen; ekspr. besedo ima XY zdaj bo govoril, je na vrsti; imate besedo možnost, pravico do govorjenja; pog. ta dovtip ima že brado je star; pog. imaš kako cigareto ali mi daš cigareto; vsaka stvar ima svoj čas se pojavi ob določenem času; igralec je imel včeraj (dober) dan dobro je igral; ekspr. ta pa ima glas glasno govori; lepo poje; ekspr. ima (dobro) glavo se lahko uči, trdo glavo se težko uči; ekspr. ima ime in bogastvo je ugleden, priznan in bogat; pog., ekspr. zdaj ste tiho, potem boste imeli pa jezike boste kritizirali, opravljali; pog., ekspr. (jo) že imam sem se že domislil; ekspr. tu nimaš več kaj (iskati) pojdi; nisi zaželen; pog., ekspr. ima hranilno knjižico denarne prihranke vlaga v hranilnico; ekspr. ta ima pa debelo kožo neprizadeto prenaša žalitve, namigovanja; je žaljivo nevljuden; ekspr. pri vseh ljudeh ima kredit mu zaupajo, verjamejo; ekspr. načrt ima nekaj v sebi je dober, primeren; pog. ima (dober) nos bistro, pravilno predvideva; ekspr. le kje imaš oči ali nič ne vidiš, čutiš, da tako delaš, ravnaš; ekspr. imeti oči za kaj sposobnost za opazovanje, proučevanje; ekspr. imej pamet izraža opozorilo, opomin, ohrabritev; pog. pod seboj ima pet ljudi so mu podrejeni; evfem. imeti dolge prste krasti; ekspr. srce ima le zanjo ljubi samo njo; ekspr. imeti sušo v žepu biti brez denarja; evfem. bolnik ima vetrove v črevesju mu nastajajo plini; ekspr. to ima dolgo zgodovino se je dolgo razvijalo, pripravljalo; ekspr. imeti zveze biti poznan z ljudmi, ki lahko pri čem pomagajo; pog. kaj imate proti meni zaradi česa mi nasprotujete, zakaj me ne marate; star. delal se je, kakor da ga nima za mar se ne meni zanj; ekspr. niti za sol nimajo zelo so revni; ekspr. povej, kar imaš na duši kar (že dolgo) želiš povedati; pog., ekspr. na hrbtu jih imam že šestdeset star sem že šestdeset let; ekspr. ima že dušo na jeziku je tako slab, da bo kmalu umrl; ekspr. ima srce na jeziku hitro zaupa svoja čustva; ekspr. neprestano ga ima na očeh ga opazuje, nadzoruje; pog., ekspr. imeti koga na vajetih v vsem mu ukazovati; pog., ekspr. na vratu ima tri otroke skrbeti mora za tri otroke; star. otroka ima pri prsih doji ga; očeta imajo v velikih časteh, v časti zelo ga cenijo, spoštujejo; ekspr. imeti kaj v malem prstu dobro znati, poznati kaj; pog., ekspr. tega človeka imam v želodcu zaradi kakega svojega dejanja mi je zoprn, mi vzbuja odpor; ekspr. imata nekaj med seboj prepirata se; se imata rada; ekspr. imeti roko nad kom biti mu zaščitnik, varovati ga; med. žarg. bolnika imajo pod kisikom umetno mu dovajajo kisik; ekspr. imeti veliko pod palcem biti zelo bogat; ekspr. imeti kaj vedno pred očmi upoštevati pri svojem delovanju; ekspr. nič nimam z njim sem brez stikov z njim; nimam z njim ljubezenskih, spolnih odnosov; pog. ima nekaj za bregom, plotom nekaj skriva, taji; nekaj skrivaj pripravlja, namerava storiti; pog. za seboj ima ves kolektiv ves kolektiv se strinja z njim in ga podpira pri delovanju; pog., ekspr. imeti jih za ušesi biti navihan, poreden, zvit; pog. asistent ima statiste čez na skrbi; ekspr. imata me dosti, zadosti naveličala sta se me, odveč sem jima; nižje pog. letos ima drevje veliko gori je drevje dobro, zelo obrodilo; ekspr. povsod ima oči vse vidi, opazi; pog. imeti prav trditi, zastopati pravo mnenje; pog. imajo že precej kilometrov v nogah veliko so prehodili; pog., šalj. en kolešček v glavi ima premalo, preveč je nekoliko čudaški; danes imamo prosto nismo na delu, v šoli; ekspr. kaj imaš ti zraven izraža opozorilo, očitek; preg. kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima spore izkoristijo navadno tisti, ki v njih niso udeleženi; preg. palica ima dva konca sovražno dejanje lahko škoduje tudi tistemu, ki tako dejanje stori; preg. kdor nima v glavi, ima v petah pozabljiv človek se mora večkrat vrniti; kdor nič nima, tudi nič dati ne more; čim več ima, več hoče imeti
♦ lov. pes ima dober apel je poslušen; šol. imeti nadzorstvo skrbeti za red in vedenje učencev, zlasti v odmorihiméti se pog., s prislovnim določilom
izraža, da je osebek v stanju, kot ga nakazuje določilo: dobro, slabo se ima; ima se kot še nikoli / ekspr. ta se pa ima zelo dobro živi / kot vljudnostna fraza kako se (kaj) imaš, imate; kot pozdrav dobro se imej, imejte
imáje star.:
nadzorniki so, ne imaje pravega dela, postajali po mestu
imajóč -a -e star.:
imajoč v rokah album, je sedel pod svetilko; ženske, imajoče več ljubimcev
instrumentárij in inštrumentárij -a m (á) 1. celota instrumentov za določeno delo, opravilo: klinika je nabavila nov kirurški instrumentarij;
laboratorijski instrumentarij;
instrumentarij za operacije oči / šola je še brez potrebnega instrumentarija učnih pripomočkov; pren., knjiž. pisatelj je v romanu uporabil vse bogastvo svojega realističnega instrumentarija 2. publ., navadno s prilastkom kar se rabi ali je namenjeno za opravljanje določene dejavnosti, za dosego določenega cilja; sredstva, pripomočki: gospodarski, politični instrumentarij / novi instrumentarij je prizadel več podjetij novi predpisi, ukrepi
izmakníti in izmákniti -em tudi zmakníti in zmákniti -em dov. (ī á) 1. s potegom, sunkom odstraniti: izmakniti podstavek, zagozdo / izmakniti klado izpod kolesa spodmakniti// z dajalnikom s potegom spraviti iz prijema: izmaknil mu je nož iz roke; izmaknila mu je roko, ki jo je držal 2. s spremembo položaja, mesta doseči, da ne pride do prijema, dotika: prestrašil se je in izmaknil glavo;
izmaknila je roko, da je ne bi prijel 3. naskrivaj vzeti: brat mu je izmaknil igračo, ko se je obrnil;
otrok izmakne škarje z mize in se začne igrati;
pren., ekspr. hoče vam izmakniti vaše mesto // evfem. ukrasti: izmakniti avtomobil, denar; uro je izmaknil iz izložbenega okna 4. ekspr., navadno v zvezi z jo naskrivaj, neopazno oditi: v ugodnem trenutku jo je izmaknil iz taborišča;
pazi, da jo fanta ne bi kam izmaknila 5. zastar. izpahniti (si): izmaknil mu je roko v rami;
pri padcu si je izmaknil nogo
● pog. ne izmakne oči z njega neprestano, nepremično ga gleda; pog. bilo mu je nerodno, da je izmaknil pogled pogledal vstranizmakníti se in izmákniti se tudi zmakníti se in zmákniti se
1. s spremembo položaja, mesta doseči, da osebek ni deležen česa neprijetnega: izmakniti se udarcu; če se ne bi izmaknil, bi ga zadela krogla
// napraviti, da osebek ni deležen česa neprijetnega sploh: izmakniti se izgonu, nevarnosti; izmakniti se nadzorstvu
// z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža, da ne pride do dejanja, kot ga določa samostalnik: izmakniti se odgovoru, priznanju
2. nav. ekspr. napraviti, da ne pride do srečanja, stika s kom: vstal je zgodaj, da bi se izmaknil gospodinji; zavil je po drugi ulici in se izmaknil policiji / izmakniti se zasedi
3. ekspr., z dajalnikom ne imeti več: vse bogastvo se mu je izmaknilo; stranki se je izmaknila vsa politična moč
● ekspr. zdaj se mi ne izmakneš več ujel te bom in kaznoval; brezoseb., star. kar samo se mu je izmaknilo z jezika nehote je rekel, povedal
izmáknjen tudi zmáknjen -a -o:
izmaknjena deska; vrniti izmaknjene stvari; izmaknjena kolesa
izmalíčiti -im in zmalíčiti -im dov. (í ȋ) spremeniti naravno, pravilno obliko česa: bolezen mu je izmaličila obraz;
kdo ga je tako izmaličil;
ekspr. povodnji so izmaličile ceste in mostove // spremeniti prvotno obliko, vsebino česa v slabšo, negativno: izmaličiti pomen besede; v poročilih so resnico zelo izmaličili / njegovo gorečnost je čas izmaličil v zagrizenost; izmaličile so se mu sanje o sreči / bogastvo ga je izmaličilo moralno pokvariloizmalíčen in zmalíčen -a -o:
izmaličen obraz; izmaličena duševnost; izmaličeno poročilo
kvartopírstvo -a s (ȋ)
kvartanje za denar: vdajati se kvartopirstvu; bogastvo si je pridobil s kvartopirstvom
maharádža -e in -a m (ȃ) v Indiji knez, vladar: bogastvo maharadže;
maharadže in radže
mamíti in mámiti -im, in mámiti -im nedov. (ī á; á ȃ) 1. povzročati prehajanje v stanje čutnega in duševnega ugodja: vonj cvetlic jo mami;
njena bližina ga je mamila;
že misel na to me je mamila;
vino jih je že nekoliko mamilo / ekspr. sleherni sen nas le kratko mami 2. knjiž. privlačevati, vabiti: mamil ga je nedosežen cilj;
razstavljene dobrote so jih mamile;
ne mami ga zlato / razkošje in bogastvo ga je mamilo s kmetov v mesto mamèč -éča -e:
mameči poljubi; šepetal je mameče besede; mameča utrujenost; mameče klicanje vil in siren
mámon -a m (ȃ) knjiž., ekspr. bogastvo, denar: mamona ima dovolj
● ekspr. služi mamonu kopičenje bogastva, denarja mu je najvažnejše v življenju; okužiti se z mamonom postati pohlepen po bogastvu, denarju
medičêjski -a -o prid. (ȇ)
nanašajoč se na rodbino Medici: medičejsko bogastvo
♦ astron. medičejske zvezde štirje najsvetlejši Jupitrovi sateliti
míseln -a -o [misələn in misəln] prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na mišljenje ali misel:a) računanje je miselni akt;
to zahteva miseln napor;
človekove miselne in čustvene sposobnosti / negativni, ustaljeni miselni vzorci; spremenila je svoje stare miselne vzorce in postala bolj pozitivna / ekspr. čudil se je njegovi miselni ostrini / biti ustvarjalen na miselnem, teoretičnem področju / otrok je v miselnem razvoju zaostal umskemb) miselno obvladovanje sveta / to je podpiranje miselne lenobe; biti sposoben velike miselne zbranosti; tedaj se mu je razkrilo miselno ozadje problema c) ekspr. miselna globina knjige;
miselno in čustveno bogastvo;
izluščiti miselno jedro / poiskati miselne zveze / ni se mogel vključiti v njegov miselni krog / možni so različni miselni sistemi; ekspr. raziskati njegovo miselno pot od začetkov do danes / ekspr. on je pravi miselni velikan č) miselna slika je vse bolj bledela d) sodobni miselni razvoj je šel v drugo smer;
napredni miselni tokovi / miselno ozračje na šoli e) v tem filmu prevladuje miselni ton;
to je miselna glasba 2. nanašajoč se na pravilno, logično mišljenje: miselna utemeljenost trditve / delati miselne napake / miselni problemi; miselna igra / ekspr. miselna telovadba; miselno delo ga utruja umsko3. v zvezi miselni svet skupek misli, pojmov, sodb o življenju, svetu, morali; miselnost: hotel je pobliže spoznati njihov miselni svet / miselni svet srednjega veka / njegov miselni svet je ozek 4. v zvezi miselni vzorec skica s črtami in oblački za prikaz pomembnih podatkov, pri čemer je osrednja tema podana v središčnem oblačku: izdelava, oblikovanje miselnih vzorcev;
uporaba miselnih vzorcev pri pouku;
besedilo, risba za miselni vzorec;
učinkovito učenje z miselnimi vzorci
♦ jezikosl. miselni prislov prislov, ki izraža razmerje govorečega do povedanega; lit. miselni prestop pojav, da se stavek ne zaključi hkrati z verzom, ampak sega v naslednji verz; enjambement; miselna lirika; rel. miselna in ustna molitev míselno prisl.:
miselno aktivizirati učence; miselno se zbrati; čustveno in miselno zrel človek
množíti -ím nedov. (ī í) 1. delati kaj številnejše: s spretno igro je hitro množil frnikole;
izostanki pri delu so se množili;
nasprotniki se množijo, prijatelji se pa umikajo;
počitniške hišice so se ob reki hitro množile // delati kaj večje: množiti bogastvo, premoženje; delo se mu je množilo / z vprašanji o bolečinah so bolnici množili trpljenje večali, povečevali2. mat. delati računsko operacijo, pri kateri se množenec tolikokrat poveča, kolikor znaša množitelj: zna že množiti in deliti;
množiti s pet
● zastar. svoje pesmi je množil na pisalni stroj razmnoževalmnožíti se
1. dobivati čedalje večje število primerkov, članov: njegova knjižnica se hitro množi; to ljudstvo se množi
2. razmnoževati se: rastline se množijo na različne načine
♦ biol. nespolno se množiti
množèč -éča -e:
množeči se neuspehi; hitro množeče se bogastvo
mogôtiti se -im se tudi mogótiti se -im se nedov. (ó ȏ; ọ̄ ọ̑)
knjiž., ekspr., s prislovnim določilom mogočno stati, razprostirati se: pred leti se je tu mogotil gozd / vsenaokrog se mogoti bogastvo
● knjiž., ekspr. mogotil se je po svoji lepi novi hiši vedel se je oblastno, prevzetno
móloh -a m (ọ̑)
knjiž., ekspr. kar je človeku sovražno, ga uničuje: tujina je moloh; plačati davek molohu kapitalizmu; prezirati zlatega moloha bogastvo, denar / z oslabljenim pomenom: moloh lakomnosti ga je dobil v oblast; moloh vojne
motívičen -čna -o prid.(í) motiven: motivična pestrost, preprostost skladbe, pesniške zbirke;
motivično bogastvo / motivični viri motívično prisl.:
motivično so njegovi spisi v zvezi z Dolenjsko
nagrabíti in nagrábiti -im, in nagrábiti -im dov. (ī á ȃ; á ȃ) z grabljenjem priti do določene količine česa: ves dan so grabili, pa so le malo nagrabili;
nagrabiti voz listja // ekspr. s pohlepnim prisvajanjem priti do določene količine česa: nagrabiti bogastvo, denar; nagrabil si je veliko premoženje nagrábljen -a -o:
nagrabljeno seno je namočil dež; nagrabljen denar
napíhniti -em dov. (í ȋ) 1. napolniti kaj z zrakom, da postane po obsegu večje: napihniti balon, ležalno blazino;
napihniti z usti 2. dati čemu navzgor, navzven ukrivljeno obliko: veter ji je napihnil krilo;
napihniti lica;
zračnice so se na soncu napihnile / voda je napihnila truplo / pločevina konzerve se je napihnila izbočila / pivo ga je napihnilo / sveža detelja je kravo napihnila napela3. ekspr. dati čemu večji pomen, obseg, kot ga ima v resnici: napihniti incident, problem;
novico so pograbili in jo precej napihnili / ko je opisoval dogodek, ga je zelo napihnil 4. ekspr. povzročiti, da postane kdo domišljav, prevzeten: bogastvo jih je napihnilo;
pohvala ga je napihnila
● ekspr. umetno napihniti cene zvišatinapíhniti se ekspr.
1. postati domišljav, prevzeten: zaradi imenitnega življenja ob njem se je precej napihnila
2. postati jezen, užaljen: zakaj si se napihnil, saj nisem nič hudega rekel; ob njegovih besedah se je zelo napihnila
napíhnjen -a -o
1. deležnik od napihniti: napihnjen balon; od pijače napihnjen obraz; rastlina z napihnjenimi stroki
2. ekspr. domišljav, prevzeten: zaradi doseženega uspeha je ves napihnjen; napihnjen kot puran
3. ekspr. vznesen, a vsebinsko prazen: rad je uporabljal napihnjene besede
napihováti -újem nedov. (á ȗ) 1. napolnjevati kaj z zrakom, da postane po obsegu večje: napihovati balon, blazino;
napihovati z usti 2. dajati čemu navzgor, navzven ukrivljeno obliko: veter je napihoval zastave, zavese;
napihovati lica / truplo se je v vodi napihovalo / sveža krma kravo napihuje napenja3. ekspr. dajati čemu večji pomen, obseg, kot ga ima v resnici: napihovati napake, zasluge / stvar so tako napihovali, da se je spremenila v pravo senzacijo 4. ekspr. povzročati, da postane kdo domišljav, prevzeten: bogastvo ga je napihovalo;
uspeh ga je čedalje bolj napihoval napihováti se ekspr.
1. postajati domišljav, prevzeten: zadnje čase se zelo napihuje
// bahati se, postavljati se: pred njo se je rad napihoval; celo napihuje se s tem dejanjem
2. biti jezen, užaljen: zakaj se napihuješ, saj nisem nič hudega mislil s tem
● spet se napihuje kot žaba je zelo domišljav, prevzeten; ekspr. če se še tako napihuje, tega dela ne bo dokončal do roka se trudi, si prizadeva
♦ agr. sir se napihuje površina sira se izboči zaradi plinov, ki jih povzročajo tehnološko neustrezni mikroorganizmi
naredíti -ím dov., narédil (ī í) 1. s širokim pomenskim obsegom z delom omogočiti nastanek česa: narediti avtomobilsko cesto, nov stroj;
narediti čevlje, obleko;
narediti načrt;
narediti nalogo napisati;
narediti potico speči;
pog. narediti kosilo skuhati, pripraviti;
narediti kaj z brušenjem, dolbenjem;
narediti si hišo zgraditi, sezidati / narediti šotor postaviti / iz smetane naredijo maslo, iz mleka pa sir pridobijo / narediti stopnicam ograjo // z določeno aktivnostjo, dejanjem doseči nastanek česa: narediti globoke brazde; narediti črto potegniti; narediti dekletu kodre / narediti ogenj zanetiti; narediti red; star. narediti luč prižgati / deroča voda je naredila globoke jame; krogla je naredila vdolbino v zid; narediti vrtince / rože so že naredile popke pognale / toča je naredila dosti škode // dati čemu kako lastnost, značilnost: narediti deželo neodvisno; narediti rezilo ostro; narediti gradivo za bralce zanimivo / bogastvo je naredilo moža ošabnega; ta misel me je naredila sentimentalnega; življenje me je naredilo takega / narediti komu skrbi, veselje, žalost // pog., v zvezi z za izbrati, nameniti za kaj: naredil ga je za dediča / naredili so ga za direktorja izvolili2. z aktivnostjo doseči uresničitev kakegaa) opravila, dela: narediti izpit, agrarno reformo;
pospravila je, pripravila kosilo in naredila še marsikaj drugega;
naredil je vse, kar so mu naložili, zato je lahko prost;
ne more vsega sama narediti;
narediti kaj dobro, uspešno, temeljito;
narediti brez ugovarjanja, z veseljem b) dejanja: zamudil je, to je naredil že večkrat;
narediti kaj javno, nalašč, naskrivaj;
ne zameri mu, saj je naredil iz nepremišljenosti, v jezi / narobe si naredil, da jih nisi povabil / le kaj bi naredil, da voda ne bi več tekla v klet ukrenil; zanima me, kaj bi ti naredil v taki situaciji / v življenju je naredil dosti dobrega; v njegovi odsotnosti so naredili marsikaj nepremišljenega // z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: narediti gib, korak, kretnjo; narediti izlet v hribe; narediti malo potrebo; narediti požirek / narediti dolg ne plačati denarnih obveznosti3. dokončati, končati: kip je delal celo poletje, vendar ga še ni naredil;
stvar sem že začel, upam, da jo bom naredil;
plačali boste, ko bom naredil 4. navadno z dajalnikom povzročiti komu zlasti kaj neprijetnega: kaj ti je naredila, da se jeziš nanjo;
fant mu je gotovo nekaj naredil;
pazi, da si kaj ne narediš / mati se je bala, da se mu ne bi kaj naredilo zgodilo, pripetilo// navadno s prislovom z dejanjem pokazati do česa določen odnos: grdo si naredil s knjigami
● nar. nevesta ni spila vina iz strahu, da ji mati ne bi naredila je ne začarala; ekspr. narediti kariero uspeti; ekspr. narediti konec molku, smehu povzročiti, da preneha molk, smeh; ekspr. narediti križ čez kaj odpovedati se čemu; obupati nad čim; pog., ekspr. kje bi že bil, če seštejem vse metre, ki sem jih danes naredil če pomislim, kako dolgo pot, razdaljo sem prehodil; ekspr. narediti dolg obraz z mimiko na obrazu izraziti razočaranje, žalost; pog. iz fanta je naredil dobrega pevca vzgojil; ekspr. narediti piko na i z majhnim, a pomembnim dejanjem zadevo končati; pog. narediti iz muhe slona močno pretirati; pog. ta zna iz nič narediti je zelo spreten, sposoben, domiseln; pog. že spet je naredil v hlače opravil veliko, malo potrebo v hlače; pog., ekspr. prav, pa narediva na pol plačajva vsak polovico (zneska); obleka naredi človeka kdor se lepo, izbrano oblači, dobi večji ugled, naredi boljši vtis; sveti Matija led razbija, če ga ni, ga pa naredi okoli 24. februarja se vreme navadno spremeni iz zimskega v zgodnjepomladno ali obratno; preg. ena lastovka ne naredi pomladi iz enega primera se ne morejo delati splošni sklepi
♦ gastr. narediti marinado; kozm. narediti masko; rel. narediti križ; voj. narediti kamuflažo naredíti se
1. nastati, pojaviti se: bula se mu je naredila na vratu; led se je naredil na ribniku / naredil se je dan zdanilo se je; naredila se je noč, tema / lepo vreme se je naredilo
// nav. ekspr. postati zelo dober, lep, močen: fant se je naredil; le poglej, kako se je v tem letu naredila
2. pokazati določeno stanje ali lastnost, ki v resnici ne obstaja: narediti se bolnega, zastar. bolan; narediti se gluhega, nevidnega, veselega; naredil se je, kakor da spi; naredil se je, kot da misli oditi
● črno se mi je naredilo pred očmi zaradi slabosti, bolezni se mi je zazdelo, da vidim pred očmi črne lise, ploskve; ekspr. fant se je naredil po očetu postal je tak kot oče; pog. iz vina se je naredil kis vino se je skisalo; pog. vesel sem, da se je tako naredilo končalo, zgodilo; ekspr. le kaj se bo iz tega naredilo nastalo, se razvilo
narejèn -êna -o
1. deležnik od narediti: grad je bil narejen v srednjem veku; narejen iz kamna, lesa; na roke narejen; narejen po predlogi; narejen v romanskem slogu; malomarno, natančno, umetno narejen
2. ki kaže določeno stanje ali lastnost, ki v resnici ne obstaja: narejen nasmeh; narejena dobrodušnost; odgovoril je z narejeno strogostjo / narejeno vedenje; prisl.: narejeno se nasmehniti; narejeno mirno govoriti; sam.: v njegovem vedenju ni nič narejenega
naslájati se -am se nedov. (á) nav. ekspr. imeti, doživljati zelo prijeten, ugoden občutek zaradi zadovoljevanja kakega nagnjenja, želje: naslaja se ob njeni lepoti, sramežljivosti, zadregi;
naslajati se ob misli na bogastvo, zmago;
spolno se naslajati / naslajati se nad lepoto pokrajine / naslajati se s pornografskimi revijami / naslajati se s pijačo
nèponovljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í) 1. ki se ne da ponoviti: taki poskusi so neponovljivi;
spomini na neponovljivo preteklost 2. ekspr. ki zelo izstopa po pomembnosti, vrednosti: opis narave v romanu je neponovljiv;
neponovljivo umetniško delo 3. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: doživel je neponovljivo srečo;
neprecenljivo in neponovljivo bogastvo / izrekel je neponovljivo kletev zelo nespodobnonèponovljívo prisl.:
neponovljivo miniti; neponovljivo lep; sam.: doživel je nekaj neponovljivega
netívo -a s (í)
1. lahko vnetljiva snov za netenje ognja: pripraviti netivo / nacepil je trsk za netivo
2. knjiž. kar razvnema, vzpodbuja: bogastvo je netivo zla; človekovi domišljiji je treba vedno dodajati netiva
níčen1 -čna -o prid. (ī) knjiž. 1. zelo majhen, neznaten: ta razdalja je v primeri z vesoljskimi nična / tuje težave so se mu zdele v primeri z lastnimi nične / spreti se zaradi nične malenkosti / med ljudmi se je počutil ničnega 2. ekspr. malovreden, ničvreden: svet se mu je zazdel prazen in ničen;
bogastvo, slava, kako nično je to / te vrednote so postale nične / zapravljati čas z ničnimi pogovori 3. neprepričljiv, neutemeljen: nična opravičila / napoved se je izkazala za nično zgrešeno, zmotno4. ki je brez učinka, koristi: vsa prizadevanja so bila nična / nične sanje, želje
● knjiž., ekspr. kaj pa skrbi ljudi usoda kakega ničnega uradnika nepomembnega, brezpomembnega
♦ pravn. nična odločba, pogodba odločba, pogodba, ki ne izpolnjuje nujnih pogojev za svoj nastanek in zato ne more imeti pravnih učinkov, posledic
níčev -a -o prid. (ī) ekspr. 1. zelo majhen, neznaten: ničev delček milimetra;
za tedanje razmere ničeva vsota / prodati po ničevi ceni zelo nizki / v primeri z njihovimi težavami so moje ničeve / spreti se iz ničevega vzroka / med takimi strokovnjaki se počutim ničevega 2. malovreden, ničvreden: bogastvo, slava, vse to je ničevo / taki cilji so se mu zazdeli ničevi / zanj je razen užitkov vse ničevo
● ekspr. ti bankovci so zdaj samo še ničev papir brez vrednosti, brez kupne moči; ekspr. njegovi verzi so ničevi brez estetske, vsebinske vrednosti3. neprepričljiv, neutemeljen: ničev dokaz, pomislek;
izgovor je bil ničev, vendar je prišel prav 4. ki je brez učinka, koristi: napor, trud je bil ničev / ničeve sanje
odkrívati -am nedov. (í) 1. odstranjevati z odprtega dela predmet, nameščen nanj: odkrival je lonce in gledal, kaj se kuha;
odkrivati vodnjak / odkrivati pokrov // odstranjevati s česa, kar je položeno nanj zlasti zaradi varstva, zaščite: odkrivati gredo; odkrivati tla // s strehe odstranjevati kritino: začeti odkrivati streho 2. z odstranitvijo česa delati kaj vidno: z roko je zakrival in odkrival črke / luščil je omet in počasi odkrival fresko 3. z raziskovanjem, preučevanjem delati znano kaj neznanega: odkrivati nove elemente, zvezde;
pri izkopavanju so odkrivali okostja izumrlih živali / odkrivati nove metode // delati znano kaj prikritega, skrivnega: pravočasno odkrivati bolezni; odkrivati mlade talente // delati znano sploh: odkrivati preteklost dežele / odkrivati svojim rojakom bogastvo ruske književnosti 4. delati, da kaj izve kdo drug: ne odkriva rad svojih misli, načrtov 5. ugotavljati, da kje kaj je: v mestu je odkrival eno znamenitost za drugo;
z mikroskopom odkrivati bakterije v hrani odkrívati se
1. dajati pokrivalo z glave: zaradi vročine so se dekleta odkrivala / odkrivati se znancem jih z odstranitvijo klobuka z glave pozdravljati
2. ekspr. postajati viden, kazati se: na drugi strani hriba so se nam odkrivale prijazne vasi; pred našimi očmi so se začeli odkrivati vrhovi gor
● ekspr. prej so sleparja hoteli ubiti, zdaj se mu pa odkrivajo izkazujejo mu čast, spoštovanje
odkrivajóč -a -e:
odkrivajoč prave vzroke, se je čudil
odrtíja -e ž (ȋ) star. oderuštvo: z goljufijami in odrtijo si je nakopičil veliko bogastvo
orientálen -lna -o prid. (ȃ) star. orientalski: orientalno bogastvo / orientalni vplivi / orientalni jeziki
osámljati -am nedov. (á) onemogočati komu stike, povezavo z drugimi: takratne razmere so osamljale ljudi / bogastvo osamlja osámljati se knjiž.
izgubljati stike, povezavo z drugimi: po ženini smrti se osamlja; družabno se osamljati
podzémlje tudi podzêmlje -a s (ẹ̑; ȇ)
1. zemlja pod zemeljsko površino: raziskovati tudi podzemlje; prilagoditi se življenju v podzemlju / globoko podzemlje
// prostor pod zemeljsko površino: bogastvo, lepote podzemlja; ljubezen do podzemlja ga je spodbujala k raziskovanju; vhod v podzemlje / kraško podzemlje
● ekspr. delo v črnem podzemlju so mehanizirali v rudnikih
♦ geogr. kraško podzemlje kraški pojavi pod zemeljsko površino
2. ekspr. organizirana nezakonita, kazniva dejavnost: vključil se je v podzemlje / soditi podzemlju / ameriško, pariško podzemlje / gangstersko podzemlje
3. v grški mitologiji kraj pod zemljo, kjer prebivajo mrtvi: opisovati podzemlje
pomágati -am, in pomágati in pomagáti -am nedov. in dov. (á; á á á) 1. opravljati delo, del dela namesto drugega: fant rad pomaga;
nikomur noče pomagati;
pomagati materi, sosedom;
otroci mu že pomagajo;
pomagati kuhati, pospravljati;
pomagati na polju, pri košnji, v kuhinji;
lepo je, če pomagate drug drugemu;
vedno si pomagajo;
ekspr. s tem človekom si ne moreš dosti pomagati je slab, nesposoben delavec / pri učenju mu morajo pomagati; pomagaj mi rešiti ta problem / izkušnje so mu pomagale pri delu / kot vljudnostna fraza ali ti lahko pomagam 2. delati, da kdo lažje kam ali od kod pride: pomagal ji je stopiti iz avtomobila;
pomagali so jim pobegniti iz ječe / elipt. moram mu pomagati domov 3. delati, prizadevati si, da kdo pride iz neugodnega položaja: pomagati človeku v stiski;
pomagal mu je iz dolgov;
pomagati z denarjem, dobrim nasvetom;
temu človeku je treba, ni mogoče pomagati;
naj si pomaga, kakor si more / elipt. pomagal ji je iz družbe nadležnega spremljevalca / vsi izgovori mu niso pomagali / kot vzklik pomagajte, pomagajte; star., kot vljudnostna fraza pri kihanju bog pomagaj 4. delati, povzročati, da se komu izboljšaa) zdravstveno stanje: zdravnik mu lahko pomaga;
bolni kravi so pomagali z zelišči / dieta je pomagala proti mozoljavosti; domača zdravila mu niso pomagala b) družbeni, socialni položaj: pomagali so mu do oblasti, službe;
znal si je pomagati do vodilnega mesta;
pog. pomagati si navzgor na višji službeni ali družbeni položaj5. v medmetni rabi, navadno v zvezi bog pomagaj izražaa) nejevoljo, nestrpnost: nazaj si prišel tak, da bog pomagaj b) strah, vznemirjenost: če bodo oni zmagali, potem bog pomagaj c) podkrepitev trditve: govoril bom resnico, tako mi bog pomagaj
● igralci so pomagali delu do uspeha zaradi dobre igre igralcev je delo uspelo; ekspr. pri njem ne pomagata ne palica ne jok ne huda kazen ne žalost, prizadetost drugih; ekspr. pojdi sam, da ti ne bom jaz pomagal čez prag te s silo spravil stran, ven; ekspr. kopeli so mu pomagale na noge ga ozdravile, okrepile; pog. mnogim otrokom je pomagala na svet je bila, je sodelovala pri njihovem rojstvu; evfem. pomagati komu v jamo biti kriv, sokriv njegove smrti; ekspr. tu ne pomaga več nobena maža izraža položaj, stanje, ki se ne da spremeniti, izboljšati; kaj pomaga vse bogastvo, če ni zdravja zdravje je za človeka najpomembnejše; nič ne pomaga, vstati bo treba izraža položaj, stanje, ki se ne da spremeniti; ekspr. nemščino je govoril, da bog pomagaj zelo slabo; ekspr. nabralo se je cunj, da bog pomagaj zelo veliko; preg. komur ni svetovati, temu ni pomagati ne da se pomagati človeku, ki noče poslušati nasvetov; preg. (dobra) mera in vaga v nebesa pomaga pri tehtanju, merjenju blaga je potrebna pravičnostpomagajóč -a -e:
pomagajoč si z rokami, je srečno prišel skozi grmovje
pomnogotériti -im dov. (ẹ̄ ẹ̑)
star. zelo povečati, pomnožiti: pomnogoteril je svoje bogastvo
pomnoževáti -újem nedov. (á ȗ) množiti, večati1:
s spretno igro je pomnoževal frnikole;
človeštvo se pomnožuje / pomnoževati svoje bogastvo
pomnožíti -ím dov., pomnóžil (ī í) 1. narediti kaj številnejše: ker učenec snovi ni obvladal, je inštruktor pomnožil število ur;
družina se je pomnožila, zato so morali hišo povečati // narediti kaj večje: pomnožiti bogastvo, premoženje; izdatki za hrano so se pomnožili povečali2. mat. narediti računsko operacijo, pri kateri se množenec tolikokrat poveča, kolikor znaša množitelj: pomnožiti dve števili;
pomnožiti s pet pomnožèn -êna -o:
vojska, pomnožena s prostovoljci, je pripravljala napad; pomnoženo premoženje; pomnoženo število
ponújati -am nedov., tudi ponujájte; tudi ponujála (ú) 1. delati, da lahko kdo kaja) dobi: natakarji ponujajo jedi okoli mize;
za uslugo mu je ponujal nagrado / ponujati komu svoje prijateljstvo / ker je deževalo, so mu ponujali dežnik / ekspr. ponujali so ji več ženinov, pa ji nobeden ni bil všeč b) kupi, najame: branjevke ponujajo zelenjavo / oglas ponuja hrano in prenočišče v hotelu / ponujati blago po različnih cenah prodajati2. ustvarjati kaj kot rezultat svoje sposobnosti, dejavnosti; dajati: češnja na vrtu vsako leto ponuja veliko sadežev / življenje nam ponuja mnogo lepega / predpisi ponujajo samo eno rešitev // povzročati, da kdo kaj dobi, ima: ta dogodek nam ponuja priložnost, da nadomestimo zamujeno; zdelo se mu je, da se mu tam ponuja bogastvo / z oslabljenim pomenom: hrib je ponujal lep razgled na mesto; z vrha gore se je ponujal pogled na jezero 3. knjiž. imeti, vsebovati: njegova knjižnica ponuja dovolj gradiva za različne referate, razprave
● za atentatorjevo glavo ponujajo nagrado kdor bo omogočil, da bo atentator aretiran, bo dobil nagrado; ponujali so mu potico, pa je ni jedel ga silili, naj jo jé; ekspr. ponujal ji je zakon izražal željo, naj se poroči z njimponújati se
1. izražati pripravljenost za kako dejanje: dve leti se je hodil ponujat v službo; ponujal se je, da jih odpelje v mesto / ponujal se je za pomoč; kar naprej se ji ponuja za spremstvo
2. ekspr. siliti se, truditi se jesti, piti: dolgo se je ponujala z juho; ves večer se je ponujal z vinom / pa pusti, kaj se ponujaš
● ekspr. dež, sneg se ponuja začenja zelo rahlo deževati, snežiti; ekspr. dobra jed se sama ponuja je ni potrebno priporočati; ekspr. ponujale so se ji črne misli jo vznemirjale, jo mučile; ekspr. pred beznicami so se ponujale prostitutke so bile pripravljene imeti spolne odnose za plačilo; ekspr. ponujajo se nova in nova vprašanja se pojavljajo, nastopajo
ponújan -a -o:
ponujanih jedi se ni niti dotaknil; zavrnil je ponujano pomoč; sprejel je ponujano službo; kvaliteta ponujanega blaga je slaba
povzpétništvo -a s (ẹ̑)
hitro, brezobzirno napredovanje: nasprotniki mu očitajo povzpetništvo, snobizem in bogastvo sumljivega izvora; novodobno povzpetništvo; politično povzpetništvo; opojnost povzpetništva
právljičen -čna -o prid. (á) 1. nanašajoč se na pravljica 1: pravljični motivi;
pravljična fantastika / škratje, zmaji in druga pravljična bitja / pravljični svet / pravljična igra 2. ekspr. zelo lep, čudovit: doživeti pravljično noč v gozdu 3. ekspr. zelo velik: s tem teleskopom se vidi na pravljično razdaljo / plačati pravljično ceno zelo visoko, pretirano; pravljično bogastvo
● iskati pravljični zaklad zaklad, o katerem pripoveduje pravljica, izročilo; ekspr. ta zamisel je pravljična neuresničljivaprávljično prisl.:
pravljično bogat, lep; sam.: pravljično me v zgodbi nekoliko moti
prázen -zna -o prid. (á) 1. v katerem, na katerem ni ničesar: prazen kozarec, zaboj;
prazen prostor, stol;
prazna miza, posoda / prazen list nepopisan; prazen tovornjak ki ni naložen2. nav. ekspr. v katerem določenih stvari ni ali so v majhnem številu, v majhni količini: živino so prodali, hlev je prazen;
avtobus je odpeljal skoraj prazen;
igrali so pred napol prazno dvorano;
ta gostilna je največkrat prazna brez gostov / prazen svet neobdelan; jablana je letos prazna nima sadov; prazno klasje // s širokim pomenskim obsegom ki je brez česa zanj značilnega: prazna blagajna, kašča; prazna struga; prazna puška ki je brez nabojev; ceste so skoraj prazne / hotel je prazen nezaseden; oddam prazno sobo neopremljeno; stene so prazne brez okrasa, slik// ki ima določene lastnosti, značilnosti v majhni meri: prazen glas; prazen okus neizrazit / izrazno prazen jezik; vsebinsko prazni verzi 3. nav. ekspr. ki ne predstavlja prave, resnične vrednosti: bogastvo, slava, vse to je prazno / duhovno prazno življenje // ki se mu ne pripisuje vrednost, pomen: prazen uspeh / prazna uglajenost nepristna, navidezna// ki se mu ne pripisuje vsebinska, izrazna vrednost: prazne besede, fraze; vsebinsko prazna izjava; prazno govorjenje / prazen stil; prazna arhitektura 4. ki je brez učinka, koristi: prazen trud;
prazna prizadevanja / prazna razprava / prazni tek prosti tek5. ki ne izhaja iz objektivnih dejstev: prazni načrti;
prazni pomisleki;
prazne želje;
prazno upanje / ekspr. prazen izgovor neprepričljiv, neutemeljen6. nav. ekspr. ki ni sposoben (močno) čutiti, doživljati: prazen človek // ki ničesar ne izraža: prazen obraz, pogled 7. brezokusen, neokusen: vino je trpko in prazno / sadje praznega okusa
● ekspr. njegove obljube so prazen dim obljub ne bo izpolnil; ekspr. vedno se prepira za prazen nič brez vzroka; pog. piti na prazen želodec ne da bi prej jedel; ekspr. imeti prazen žep biti brez denarja; ekspr. urednikovi predali so bili prazni ni imel gradiva za objavo; pog. ne morem priti prazen na obisk ne da bi prinesel kako darilo; ekspr. imeti prazno glavo zelo malo ali nič vedeti; ekspr. sedeti pri prazni mizi ki ni pripravljena za serviranje hrane; ki ni obložena s hrano; ekspr. ostal je praznih rok ni dobil pričakovanega; njegova pričakovanja se niso uresničila; prišla je praznih rok k hiši v zakon ni prinesla denarja, premoženja; ekspr. mlatiti, otepati prazno slamo vsebinsko prazno govoriti; knjiž. prazna vera praznoverje; ekspr. prazna vreča ne stoji pokonci brez zadostne hrane človek ni sposoben za delo, se ne počuti dobro; ekspr. nevesta ne bo prazna bo imela precej dote; preg. prazen sod ima močen glas kdor malo ve, veliko govori; preg. kdor sam sebe povišuje, prazno glavo oznanjuje hvaljenje samega sebe in pretirano dobro mnenje o sebi izražata, kažeta omejenost
♦ elektr. akumulator je prazen ne more več oddajati električne energije; fiz. prazen prostor del prostora, v katerem ni snovi; mat. prazna množica množica, ki nima nobenega elementa; strojn. prazni tek stroja vrtenje stroja, pri katerem ta ne opravlja nobenega delaprázno prisl.:
te stavbe delujejo prazno in dolgočasno; prazno razpravljati, se smejati
prázni -a -o sam.:
tam je še nekaj praznega; ekspr. ta je pa prazna to ni res, to je izmišljeno; ekspr. prazne govoriti izmišljene, neresnične stvari; star. oženiti se na prazno poročiti se z revno nevesto; v prazno ekspr. gledati v prazno nepremično predse, brez določenega namena; ekspr. govoriti v prazno prepričevati ljudi, ki se ne dajo prepričati; publ. predlogi so izzveneli v prazno niso imeli zaželenega uspeha; slabš. v prazno mahati govoreč, razpravljajoč o čem ne zadeti bistva; narediti korak v prazno ne da bi z nogo dosegel tla; seči z roko v prazno ne da bi kaj otipal, dosegel; ustreliti, udariti v prazno ne da bi zadel
preíti -ídem stil. prêjdem dov., preídite stil. prêjdite; prešèl prešlà prešlò tudi prešló, stil. prêšel prêšla (í, é) 1. priti čez kaj: preiti potok;
čete so prešle travnik in se ustavile na robu gozda / čez most, po mostu so prešli na drugo stran reke / vojaki so v največji tišini prešli cesto prečkali / s težavo smo prešli ostri rob grebena / ekspr. prešel je že pol sveta, pa še ni videl tako lepega kraja / hladna fronta je ponoči prešla naše kraje / publ. hkrati z gledališčem je prešel v novo stavbo tudi lutkovni oder / strup je prešel v živce in mišice // priti mimo česa: prešla sta planšarske koče in se začela vzpenjati v hrib; bali so se, da preidejo dogovorjeno zborno mesto / stopil je hitreje, da bi jo prešel prehitel; pren., ekspr. preiti strogo, trdo preizkušnjo 2. s predlogom spremeniti, menjati:a) okolje: vsi potniki so prešli iz prvega v zadnji vagon / cela četa je prešla k nasprotniku b) način dela, delovanja: preiti na gverilsko taktiko vojskovanja;
podjetje je prešlo na nov način računanja stroškov / iz teorije preiti v prakso / od vina je prešel na žganje začel je piti žganje / od pisanja komedij je prešel na pisanje dram / takoj so prešli na dnevni red (sestanka) c) način obstajanja: pri delu mišic je prešel sladkor v mlečno kislino / tu preide hrib v ravnino; cesta nenadoma preide v stepo / bela barva je prešla v sive odtenke / preiti od besed k dejanjem / ekspr. smeh velikokrat preide v jok č) nav. ekspr. lastništvo, pripadnost: po očetovi smrti bo imetje prešlo na sina;
hiša je prešla v last občine / mesto je po nekajurnem boju prešlo v roke napadalcev so ga zavzeli napadalci / precej materinih lastnosti je prešlo na hčer // nav. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža začetek dejanja, kot ga določa samostalnik: prešli so v napad, v obrambo; zabava je prešla v bučno razgrajanje / učiteljica je prešla od razlage k spraševanju / konj je prešel v lahen dir / dan je prešel v noč znočilo se je3. publ. pojaviti se nad določeno stopnjo, mero; preseči2:
poročilo je prešlo okvire bežnega poročanja / trpljenje je prešlo meje človeške vzdržljivosti / njena kriza je že prešla svoj vrh 4. knjiž. miniti, končati se: čas, primeren za sajenje, je že davno prešel;
ko so mu rano previli, mu je prešla vsa bolečina;
nevarnost je kmalu prešla / prešla so leta, preden sta se znova srečala / nevihta je prešla brez hujših posledic / za vselej jih je prešla volja do razgrajanja / kam je prešlo njegovo bogastvo izginilo5. knjiž., ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik; obiti1:
njen obraz je prešel nasmeh / v hipu ga je prešla jeza, slabost; spoznanje jo je prešlo kot blisk
● ekspr. kljub mrazu rože niso prešle niso zmrznile; ekspr. tako so se ustrašili, da jim je beseda prešla da niso mogli govoriti; pog. novi znanci so kmalu prešli na ti so se začeli tikati; ekspr. strah mu je prešel v kosti vedno se je bal; meso in kri ekspr. ta ideja mu je prešla v meso in kri popolnoma jo je sprejel; ekspr. tako ravnanje mu je prešlo v meso in kri tako ravnanje je postalo njegova navada; preiti v navado navaditi se; stavek je že prešel v pregovor postal; publ. domačini so prešli v vodstvo že v prvem polčasu so dosegli prednost v igri; knjiž. njegovo ime je prešlo v zgodovino postal je znan zaradi svojih dejanj; preiti molče preko česa ne reagirati na kaj, zlasti z besedami; knjiž. kmalu ji je prešlo ji je odleglo, stanje se ji je izboljšaloprêšel -šla -o star.:
prešli dnevi, dogodki; spomin na prešlo srečo; prešlo sadje
● star. to stvar so ugotovili že v prešlem stoletju minulem
premóški1 -a -o prid. (ọ̑) knjiž. premogov, premogoven: premoški sloj / premoško bogastvo posameznih držav
prenarásti -rástem tudi -rásem dov., prenarásel in prenarástel; prenaráščen (á)
preveč narasti: zaradi neurja je hudournik prenarasel in začel poplavljati / bogastvo, moč prenaraste
prerazporêjati -am nedov. (é)
na novo razporejati: prerazporejati bogastvo; prerazporejati denar, (proračunska) sredstva; samostojno, samovoljno prerazporejati / prerazporejati delavce, zaposlene znotraj organizacije, podjetja
prestíž -a m (ī)
knjiž. ugled, veljava koga v primeri z drugimi, zlasti glede na bogastvo, moč, uspešnost: njegov prestiž se je po tem dogodku povečal; to mu daje prestiž; boj za prestiž / družbeni, gospodarski, politični, vojaški prestiž; ta država ima tehnični prestiž v zraku / tako zahteva prestiž poklica
prestížnež -a m (ȋ)
1. kdor ima v primerjavi z drugimi ugled, veljavo, zlasti glede na bogastvo, moč, uspešnost: šport za prestižneže
2. kar z visoko kakovostjo, izbrano opremo, izgledom povečuje ugled lastnika, proizvajalca: prestižneži med računalniki se že na zunaj precej razlikujejo od navadnih računalnikov; izdelek postavlja nove standarde za proizvodnjo avtomobilskih prestižnežev; cene prestižnežev z zatemnjenimi stekli; ljubitelji prestižnežev
prestížnik -a m (ȋ) ekspr. 1. kdor ima v primerjavi z drugimi ugled, veljavo, zlasti glede na bogastvo, moč, uspešnost; prestižnež: cilji prestižnika so uspeh, kariera, moč, slava in denar 2. kar z visoko kakovostjo, izbrano opremo, izgledom povečuje ugled lastnika, proizvajalca: med hoteli je bil tudi prestižnik s sedmimi zvezdicami;
blagovne znamke se je prijel status prestižnika / avtomobili prestižniki
prigrabíti in prigrábiti -im, in prigrábiti -im dov. (ī á ȃ; á ȃ) 1. z grabljenjem priti: prigrabili so do konca travnika // z ozkega pasu okrog česa pograbiti k čemu: prigrabiti zgrabek / seno so že obrnili, malo bodo še prigrabili 2. ekspr. s pohlepnim prisvajanjem priti do določene količine česa: prigrabiti bogastvo, denar;
prigrabil si je veliko zemlje prigrábljen -a -o:
prigrabljeno premoženje
razdájati1 -am nedov. (ȃ) dajati po delih: razdajati svoje bogastvo;
razdajala je, dokler je bilo kaj v kašči;
preveč razdaja, da bi kaj imela / ekspr. svoje znanje je nesebično razdajal // podarjati: svojih slik ni prodajal, ampak razdajal prijateljem razdájati se
s požrtvovalnim, nesebičnim delom porabljati svoje sposobnosti za druge: mati se razdaja družini; vse življenje se je samo razdajala / pesnik se razdaja
● knjiž. v ljubezni sta se razdajala se drug drugemu predajala
razdajajóč -a -e:
razdajajoča se ženska
razdáti -dám dov., 2. mn. razdáste in razdáte; razdál (á) dati po delih: denar je razdal revežem;
vse je razdala;
postopoma razdati / ekspr. vse svoje moči je razdal // podariti: nekaj vina smo prodali, nekaj pa razdali razdáti se
s požrtvovalnim, nesebičnim delom porabiti svoje sposobnosti za druge: razdati se družini, za otroke; v svojem kratkem življenju se je razdal / ekspr. razdati se za plemenite cilje
● knjiž. dekle se mu je popolnoma razdalo predalo; ekspr. kar zasluži, razda za hrano porabi
razdán -a -o:
razdan denar; bogastvo je bilo hitro razdano
razgrábljati -am nedov. (á)
1. z grabljenjem
a) spravljati narazen: razgrabljati prst
b) odstranjevati, izravnavati: razgrabljati krtine
2. ekspr. pohlepno si prisvajati dobrine: tujci so razgrabljali naše bogastvo
razkazováti -újem nedov. (á ȗ) 1. drugega za drugim kazati: prodajalka razkazuje kupcem obleke;
razkazovati pohištvo, stroje // kazati po delih: razkazovati kmetijo, mesto 2. nav. ekspr. delati, da postane kaj vidno, opazno: nosi oprijete obleke, da razkazuje svojo lepo postavo 3. z določenimi dejanji delati, da kdo lahko kaj vidi, spozna: javno razkazovati bogastvo / razkazovati svojo oblast, vplivnost 4. delati vidno, opaznoa) razpoloženje, stanje: razkazovati svoja čustva, ljubezen;
povsod je razkazovala svojo potrtost b) lastnost, značilnost: človek rad razkazuje svojo moč in pogum / ekspr. razkazovala je svoje čare razkazováti se
s kazanjem svoje spretnosti, dovršenosti vzbujati pozornost, občudovanje: otroci se radi razkazujejo; razkazovati se pred obiskovalci; bahavo se razkazovati / razkazovala se je v novi obleki
razkazujóč -a -e:
razkazujoč ji mesto, jo je peljal v gledališče
ród1 -ú tudi -a m, daj., mest. ed. rôdu tudi ródu; mn. rodôvi (ọ̑) 1. skupnost ljudi, potomcev istega prednika: nadaljevati rod;
tam živi zdaj drug rod;
to je zdrav rod;
začetnik rodu / z njim je rod izumrl on je bil zadnji član rodu2. navadno s prilastkom stopnja sorodstva: potomci do petega rodu / rod po materini strani // ljudje določene stopnje sorodstva: posledice so se pokazale že pri drugem rodu 3. značilnost glede na prednikea) s sorodstvenega stališča: biti ponosen na svoj rod / pri vzreji živali je pomemben tudi rod b) s socialnega stališča: pri ženitvi se ni oziral na dekletovo bogastvo in rod;
materin kmečki rod / biti plemiškega rodu; biti po rodu kmet c) s prilastkom z narodnostnega, krajevnega stališča: njegov dolenjski rod;
biti ponosen na svoj slovenski rod / biti francoskega rodu / po rodu je Celjan, Slovenka, s Štajerskega 4. navadno s prilastkom ljudje približno iste starosti, ki živijo v istem času in imajo podobne interese ali nazore: mladi rod bo nadomestil prejšnjega;
igralec starejšega rodu;
mlajši rod pesnikov / novi gledališki, literarni rod / ti otroci so že četrti rod izseljencev; trije rodovi zdravnikov v rodbini // ljudje istega časa: sedanji rod teh stvari ne pozna; rod, ki je doživel vojno // čas, doba približno tridesetih let: razmere so se spremenile šele čez dva rodova / pog. to je bilo za en rod nazaj v prejšnjem rodu5. vznes. narod: ljubiti svoj rod;
bojevati se za dom in rod 6. nav. ekspr., s prilastkom ljudje: mlajši rod rad pleše;
tam prebiva srečen rod // z oslabljenim pomenom izraža celoto bitij, kot jo določa prilastek: človeški rod; ves gadji rod pika; ptičji rod se vrača z juga 7. voj. del armade glede na svojo oboroženost, opremo, dejavnost: v spopadih so sodelovali vsi rodovi;
v kateri rod bo novinec dodeljen / rod vojske 8. biol. sistematska kategorija rastlinstva ali živalstva, nižja od družine: imenik rastlinskih rodov na slovenskem ozemlju;
znaki rodu
● ekspr. rod za rodom hodi tja že dolgo hodijo ljudje tja; zastar. ti žarki so istega rodu kot oni iste vrste; star. trta že odganja in če ne bo toče, bo nekaj roda pridelka; star. še žival brani svoj rod mladiča, mladiče; ekspr. kip že dolge rodove stoji v veži zelo dolgo; iz roda v rod ekspr. kmet je bil iz roda v rod navezan na zemljo vedno; ljudske pesmi so se širile iz roda v rod starejši so te pesmi naučili mlajše; ekspr. obrt je prehajala v hiši od rodu do rodu od staršev so jo prevzemali otroci; ta bolezen je pri njih v rodu se pri potomcih pogosto pojavlja; star. biti (si) v rodu v sorodu; star. štajerski rod je rad vesel Štajerci; star. ženskega rodu ni maral žensk
♦ agr. rezati mladiko na rod tako, da se doseže zaželena rodnost; biol. nespolni nespolno se plodeča generacija pri rastlinah in živalih s prerodom, spolni rod spolno se plodeča generacija pri rastlinah in živalih s prerodom; meteor. rod oblakov oblaki podobne oblike na isti višini; rel. otroci Abrahamovega rodu Judje; zgod. rod skupnost ljudi v rodovno-plemenski družbi, ki so v krvnem sorodstvu; prim. rodom
roják -a m (á)
kdor je po izvoru v razmerju do drugega iz istega kraja, pokrajine, države: izkazalo se je, da sta rojaka, celo iz sosednjih vasi; srečati rojaka v tujini; olimpijski tekmovalec je presegel rekord svojega rojaka / on je štajerski rojak Štajerec
// kdor je v razmerju do drugega iste narodnosti: prevajalec je rojakom odkrival bogastvo ruske književnosti / kot nagovor dragi rojaki na tujem
rováš -a m (á)
1. nekdaj po dolgem preklana palica, na katero se z zarezami označuje količina česa, navadno pri menjavi blaga, posojilu: z nožičem je zarezoval na rovaš merice mleka; črtice in križci na rovašu / volitev župana z rovašem
2. ekspr., v zvezi na rovaš na račun: smejali so se na njen rovaš; uganjati norčije na rovaš sosedov / bogastvo si je pridobil na rovaš revežev / pomota na rovaš naglice
● star. pri njem ima še nekaj na rovašu nekaj mu je dolžen; star. nekaj imata na rovašu zaradi otrok sta sprta
selíti sélim nedov. (ī ẹ́) povzročati, da kdo spremeni stalno ali začasno bivališče: seliti delavce v nova stanovanja / seliti živino; seliti čebele na pašo // povzročati, da kaj spremeni svoje stalno mesto: seliti knjige v nove prostore selíti se
spreminjati stalno ali začasno bivališče: zaradi zaposlitve so se večkrat selili / seliti se na deželo, v mesto; seliti se iz kraja v kraj / seli se v novo hišo / ptice se že selijo na jug; te živali se selijo začasno spreminjajo bivališča zaradi prezimovanja, parjenja
// spreminjati svoje stalno mesto: vrtec se je selil v novo stavbo / ekspr. bogastvo se je selilo v roke lastnikov naftnih vrelcev je prehajalo
● publ. kolone avtomobilov se selijo proti morju turisti množično potujejo; ekspr. selil se je iz službe v službo pogosto je menjaval službe; ekspr. trikrat seliti se je enkrat pogoreti ob selitvah se pohištvo zelo poškoduje, uniči
selèč -éča -e:
seleč se iz enega stanovanja v drugo; seleči se vaščani; seleče se ptice
sinonímika -e ž (í)
jezikosl. sinonimni izrazi, sinonimi: bogastvo sinonimike
// veda o sinonimih: ukvarjati se s sinonimiko
siromáštvo -a s (ȃ)
1. stanje siromašnega človeka: očitala mu je siromaštvo; bogastvo in siromaštvo / živeti v siromaštvu / pohištvo kaže siromaštvo / siromaštvo vaščanov siromašnost / ekspr. duhovno, jezikovno siromaštvo
2. knjiž., ekspr. siromašni ljudje: siromaštvo je prihajalo k njemu po pomoč
sirotína -e ž (í) zastar. siromaštvo: bogastvo in sirotina / pomagati sirotini sirotam
snetljív -a -o prid. (ī í) snetjav: snetljivo proso;
zrnje je snetljivo
● slabš. snetljiv človek nepomemben, malovreden; ekspr. snetljivo bogastvo malovredno, ničvredno
spáti spím nedov., spì spíte; spál (á í) 1. biti v stanju telesnega in duševnega počitka s popolnim ali delnim zmanjšanjem zavesti: ne ropotaj, oče spi;
otroci že spijo;
pes spi;
ekspr. v hiši že vse spi;
vsi so spali, le on je bedel;
otrok ji je spal v naročju;
spal je vso noč, do jutra;
obrnil se je in spal naprej;
brezskrbno, dobro, mirno, trdno spati;
ekspr. sladko spati;
skrbi mu ne dajo spati;
ne morem spati;
spali so obuti;
spi kot jazbec, klada, polh trdno;
spi kot otrok mirno, brezskrbno;
spi kot top, kot ubit zelo trdno;
spijo kot Matjaževa vojska dolgo, trdno / ekspr. mesto je že spalo / kot vljudnostna fraza: (ste) dobro spali; kako si spala / kot voščilo dobro spite / knjiž., z notranjim predmetom spati mirno spanje; brezoseb.: rekel je, da se na senu dobro spi; takrat se je spalo na skednju; ekspr. kako bi se še spalo rad(i) bi še spal(i)// biti navadno v ležečem položaju zaradi takega počitka: vsak dan spi do osmih; rad spi pri odprtem oknu / dati otroke spat; hoditi pozno spat; iti, odpraviti se spat; elipt. otroci, spat // s prislovnim določilom imeti kje ležišče, prostor za tak počitek: fant spi na postelji; spati na prostem, na tleh; vsi otroci spijo v eni sobi; od danes ne boš več spala tukaj / spali boste pri nas prenočevali; dali so me spat v najlepšo sobo / kokoši spijo blizu zajcev; živina v planinah spi zunaj 2. ekspr. biti nedejaven, nedelaven: trdil je, da mladina v klubu spi;
ti dve prireditvi kažeta, da vendarle ne spimo / med poukom je večinoma spal ni sodeloval / društvo spi 3. ekspr. biti v stanju neaktivnosti; počivati: pozimi rastline spijo;
zemlja še spi / jezero spi je mirno; valovi so še spali jezero, morje je bilo mirno4. knjiž., s prislovnim določilom biti navzoč, a nedejaven: v gorivu spi toplotna energija / spolnost v otroku še spi / ali tvoja vest spi // biti kje sploh: rudno bogastvo spi pod zemljo / v srcu spita bolečina in ljubezen; to upanje je že dolgo spalo v njem 5. ekspr., s prislovnim določilom biti pokopan: na tem pokopališču spijo njegovi starši;
rad bi spal v domači zemlji 6. evfem., v zvezi s pri, z opravljati spolno združitev, imeti spolne odnose: vprašal jo je, ali je spala z njim;
spati pri dekletu, z dekletom
● ekspr. takrat so ljudske množice še spale niso še poznale, niso se še zavedale svojih pravic; ekspr. ali je kaj priden? Priden je, kadar spi ni priden; knjiž., ekspr. spati na lovorikah po uspehu, zmagi popustiti v prizadevanju; star. odkar se zavedam, nisem spal pod svojo streho nisem imel doma; ekspr. glede tega lahko mirno spiš si lahko brez skrbi; ekspr. saj stoje spiš videti si zelo zaspan; ekspr. hoditi s kokošmi, kurami spat zelo zgodaj; ekspr. sonce gre spat zahaja; ekspr. spati smrtno, večno spanje biti mrtev; ekspr. spati spanje pravičnega mirno, trdno spati; kakor si si postlal, tako boš spal tvoje (dobro, slabo) življenje bo posledica tvojih prejšnjih odločitev; preg. nesreča nikoli ne spi nesreča nikoli ne počivaspáti se knjiž., s smiselnim osebkom v dajalniku
biti zaspan: trudna sem in spi se mi / čeprav je bilo pozno, se nobenemu od njiju še ni spalo ni dalo spati
spé :
knjiž. slonel je na stolu napol spe
● ekspr. o tem sem sanjal bede in spe zmeraj
spèč -éča -e:
otrok, mirno speč pod drevesom; speči potniki; buditi speče sile v ljudstvu
♦ agr. speče oko oko, ki odžene v naslednjem vegetacijskem obdobju; cepljenje na speče oko; bot. speči popek nadomestni popek, preden se odpre; polit. speči agent agent, ki namenoma šele po dolgem bivanju v kaki državi začne delovati za drugo državo; sam.: buditi speče; poslušati mirno dihanje spečega
srečelôvec -vca m (ȏ)
ekspr. kdor si prizadeva na hiter, lahek način pridobiti bogastvo, materialne dobrine: družil se je s srečelovci in iskalci zlata; drzni srečelovci
srečolôvec -vca m (ȏ)
ekspr. kdor si prizadeva na hiter, lahek način pridobiti bogastvo, materialne dobrine: družil se je s srečolovci
stékati se -am se nedov. (ẹ̑) 1. tekoč prihajati skupaj: vode s pobočja se stekajo v dolini / tu se stekata Sava in Drava / deževnica se steka v cisterno 2. biti speljan iz različnih smeri tako, da je kje skupaj: na tem območju se steka več prometnih poti;
črte vzorca se lepo stekajo / vse ceste se stekajo na trg vodijo
● ekspr. vse niti se stekajo v njegovih rokah o vsem odloča on3. nav. ekspr. prihajati kam iz različnih smeri, navadno v večjem številu: na trg se stekajo množice / radovedneži so se stekali od vseh strani 4. navadno v zvezi z denar zbirati se kje v večji količini iz različnih virov: denar se steka v sklade;
sredstva za obnovo se že stekajo / bogastvo se je stekalo v mesta stékati knjiž.
odtekati: voda steka po nagnjeni površini
stekajóč se -a -e:
v rezervoar stekajoče se padavine;
prim. iztekati
storíti -ím dov., stóril (ī í) 1. z aktivnostjo doseči uresničitev kakega dejanja: zaloputnil je vrata, to je že večkrat storil;
tega si ne upa storiti;
storiti kaj iz kljubovanja, ljubezni, neznanja;
storiti proti svoji volji;
storiti v jezi;
javno, nalašč, naskrivaj, nehote storiti kaj / storiti kaj dobrega, hudega; storiti napako, prekršek / samo pritožuje se, stori pa ničesar / prav je storil, da je prišel
♦ pravn. storiti kaznivo dejanje // z aktivnostjo doseči uresničitev kakega opravila, dela; narediti: vsega tega ne more sama storiti; dobro, natančno, slabo storiti / storil sem samo svojo dolžnost // z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik; narediti: storiti korak naprej / storiti sklep skleniti / storiti komu uslugo 2. navadno z dajalnikom povzročiti komu zlasti kaj neprijetnega; narediti: kaj ti je storil, da si jezen;
otrok ji je nekaj storil 3. star. dati čemu, komu kako lastnost, značilnost; narediti: ta pogovor me je storil žalostnega;
bogastvo ga je storilo prevzetnega / storiti komu skrbi, veselje, žalost 4. nar. roditi, skotiti: krava je storila 5. nar. obroditi: pšenica letos ni storila;
trta je lepo storila
● storiti konec ekspr. taka rana lahko stori konec človeškemu življenju povzroči smrt; star. od vsega hudega je storil konec umrl; star. storiti hud konec umreti nasilne smrti; ekspr. storil je potrebne korake ukrenil vse potrebno; ekspr. storiti križ čez kaj odpovedati se čemu; obupati nad čim; evfem. storiti ženski silo posiliti jo; star. storiti nesrečno smrt nesrečno umreti; preg. kar danes lahko storiš, ne odlašaj na jutri storíti se
1. star. nastati, pojaviti se: storila se je gosta megla / storil se je dan zdanilo se je; storila se je noč, tema
2. zastar. zgoditi se, pripetiti se: kaj se je storilo pri vas, da jokate
● črna tema se mu je storila pred očmi zaradi slabosti, razburjenja se mu je zdelo, da nič ne vidi; ekspr. milo se mu je storilo (pri srcu) postal je otožen, ganjen
storjèn -êna -o:
to je bilo storjeno po njegovi volji; v času storjenega dejanja je bil pijan; povrniti storjeno škodo; pravkar storjeno jagnje
● ekspr. v kmetijstvu je storjen velik korak naprej kmetijstvo se je izboljšalo, dvignilo; ekspr. sklenili so, da odidejo. Rečeno – storjeno brez odlašanja so sklep tudi uresničili; sam.: storjenega ni mogoče popraviti
têle -éta s (é ẹ́)
1. goveji mladič: odstaviti, povreči tele; rediti, zaklati tele; prodaja telet; pog. gleda kakor tele v nova vrata zelo neumno ali začudeno; nizko neumen je kot tele zelo / ekspr. pojedel bi pol teleta zelo veliko
2. nizko nespameten, neumen človek, zlasti zaradi mladosti, neizkušenosti: kakšno tele sem bil, da sem prišel / kot psovka kaj delaš, tele neumno
● ekspr. častiti zlato tele bogastvo, denar; ekspr. vsako tele ima svoje veselje izraža dopuščanje sicer nespametnega, neprimernega govorjenja, ravnanja koga
♦ lov. tele jelenji mladič do prvega leta starosti; vet. krava je po teletu se je pred kratkim otelila
tósvéten -tna -o prid. (ọ̑-ẹ̑) knjiž.
nanašajoč se na zemeljsko stvarnost in ne na posmrtno življenje: tosvetni vladar; tosvetne stvari; tosvetno bogastvo; tosvetno življenje
ugrabíti in ugrábiti -im, in ugrábiti -im dov. (ī á ȃ; á ȃ) 1. s silo, z zvijačo vzeti komu prostost, navadno zaradi odkupnine, maščevanja, protesta: ugrabil ga je zakrinkan moški;
ugrabiti otroka, žensko;
ugrabili so ga na cesti / ugrabiti (potniško) letalo z grožnjo prisiliti pilota, da spremeni smer letenja, mesto pristanka, zlasti iz političnih vzrokov// zastar. vzeti komu prostost; prijeti: biriči so že ugrabili morilca 2. s silo, z zvijačo vzeti kaj: jastreb je ugrabil piščanca;
lisica je ugrabila kokoš // ekspr. vzeti kaj sploh: znanje je bogastvo, ki ti ga nihče ne more ugrabiti / to mu je ugrabilo notranji mir / vprašanje mu je ugrabilo veliko noči povzročilo, da ni spal3. zastar. zgrabiti, ujeti: gospodinja je ugrabila raco in ji pristrigla perut
● ekspr. nenadoma ga je ugrabila smrt je umrlugrábljen -a -o:
diplomat je bil ugrabljen; ugrabljena ovca; ugrabljeno letalo
užívati -am nedov. (í) 1. prejemati hrano, tekočino v telo skozi usta: bolnik naj uživa lahko hrano in čim več tekočine;
uživati krompir, zelenjavo;
to se uživa tudi surovo / uživati mamila; uživati tablete, zdravila 2. uporabljati kaj za zadovoljevanje svojih potreb: uživati bogastvo, premoženje / ekspr. uživati sadove svojega dela 3. pravn. služnostno uporabljati tujo stvar in jo gospodarsko izkoriščati: uživati gozd, hišo, zemljišče 4. kot upravičenec dobivati, prejemati kaj: uživati visoke dohodke;
uživati pokojnino, štipendijo // kot upravičenec imeti kaj, zlasti ugodnega, zaželenega: uživati avtonomijo; uživati olajšave, prednosti; uživati enake pravice kot drugi
♦ pravn. uživati imuniteto imeti jo priznano5. biti deležen česa, zlasti ugodnega, zaželenega: uživati gostoljubnost, hvaležnost, podporo, zaupanje koga / ekspr. vesel sem, da spet uživam vašo družbo da sem spet v vaši družbi / uživati dobro ime; uživati sloves dobrega gospodarja 6. živeti tako, da se doživlja telesno, duševno ugodje: mi sedimo samo doma, sosedovi pa znajo uživati;
užival je, dokler je bil mlad / uživati mladost, življenje 7. doživljati, čutiti telesno, duševno ugodje: uživati nad lastnimi domislicami;
uživati ob kajenju, v kajenju;
uživati pri mučenju;
zelo uživa v vodi / čutno, estetsko, spolno uživati // ob zaznavanju, sprejemanju česa doživljati, čutiti telesno, duševno ugodje: uživati lepoto, naravo; umolknili so in uživali čudovit razgled / uživati umetnino // biti deležen stanja, kot ga izraža določilo: uživati mir, srečo, udobje / uživati oddih, počitnice
● on že uživa plačilo v nebesih v krščanskem okolju je že umrl kot dober, pošten človek; še zmeraj uživa prostost, svobodo je prost, svoboden; živi na prostosti, svobodiuživáje :
molčali so, uživaje dobro kosilo
uživajóč -a -e:
veselo peti, uživajoč v jasnem jutru; uživajoč pogled
užívan -a -o:
v teh krajih je vino prepogosto uživano
varováti -újem in várovati -ujem nedov.(á ȗ; á) 1. prizadevati si, skrbeti, da se odvrne nevarnost od česa: pes varuje dom;
mora ostati doma in varovati hišo / otoček zapira in varuje vhod v pristanišče / votlina jih je varovala pred dežjem, zastar. dežja; varovati gozd pred požarom / varovati soplezalca pri plezanju // delati, da kdo ni deležen česa neprijetnega, nezaželenega: fant je duševno prizadet in ga morajo varovati; varovati se bolezni, prepiha / varovati koga pred nesrečo, udarci / dlake varujejo žival pred mrazom / premaz varuje kovino pred rjo; okno je varovala železna mreža // imeti v oskrbi, varstvu: pastir varuje čredo / varovati otroke 2. prizadevati si, da se kaj ohrani: mati je to posodo skrbno varovala / varovati premoženje / varovati red, samostojnost / varovati čast in poštenje hčere; varovati svoj ugled / varovati lepoto in čistost jezika; varovati skrivnost / z roko je varovala plamen sveče 3. v medmetni rabi izraža grožnjo, svarilo: fant, varuj se;
varujte se ga
● zastar. varuj, da ga ne zadeneš glej, pazi; star. dve veliki skrinji sta varovali materino bogastvo v njih je bilo shranjeno; nar. varovati mrliča bedeti pri njem; zastar. delo ga je varovalo pri življenju ohranjalo; star. denarnico je skrbno varovala pazila nanjo; bog varuj povedati komu bogvaruj
♦ alp. varovati z uravnavanjem napetosti vrvi, na katero je navezan soplezalec, in z zadrževanjem vrvi pri njegovem morebitnem padcu preprečevati, da bi se soplezalec pri plezanju ponesrečil; pravn. varovati pravico ščititi pravico; šah. varovati kralja varováti se, in várovati se
paziti se, izogibati se: varovati se slabe družbe; varuj se ga / varuj se prehitre sodbe
varováje :
varovaje svoje koristi, je pomagal tudi drugim
varujóč -a -e:
hoditi ves dan, varujoč si obraz pred žgočim soncem; varujoča plast
varován in várovan -a -o:
varovane skrivnosti; slabo varovane črede
● varovan parkirni prostor parkirni prostor s paznikom; varovana pot po snežiščih zavarovana pot
zamamíti in zamámiti -im, in zamámiti -im dov. (ī á; á ȃ) knjiž. 1. vzbuditi pri kom močno željo, poželenje po čem: zamamilo ga je bogastvo;
zamamil jih je še topel kruh 2. povzročiti stanje čutnega in duševnega ugodja, v katerem se zmanjša zavedanje sebe, resničnosti; omamiti: ta ženska ga je čisto zamamila;
zamamil jih je s svojim nastopom / njene besede so mu zamamile glavo // prevzeti, navdušiti: govor jih je zamamil s svojo odkritosrčnostjo
● knjiž. otrok se je skušal zamamiti z igranjem zamotitizamámljen -a -o:
zamamljen pogled; biti zamamljen od lepote
zamámljati -am nedov. (á) knjiž. 1. vzbujati pri kom močno željo, poželenje po čem: zamamljalo jih je bogastvo 2. povzročati stanje čutnega in duševnega ugodja, v katerem se zmanjša zavedanje sebe, resničnosti; omamljati: vino in ples sta jih zamamljala;
zamamljati z lepimi besedami
● knjiž. opera je stoletja zamamljala poslušalce prevzemala, navduševala
zapeljáti -péljem tudi -ám dov., zapêlji zapeljíte; zapêljal (á ẹ̄, ȃ) 1. s prevoznim sredstvom spraviti kam: povabil ga je v avtomobil in ga zapeljal do postaje, v mesto;
potnike je pustil pred postajo, prtljago pa je zapeljal na peron;
zapeljati ranjenca v bolnišnico;
zapeljati žito v mlin;
zapeljati z avtomobilom, motorjem / avtobus nas je zapeljal do središča mesta / zapeljati koga čez reko prepeljati / dvakrat ga je zapeljal okrog blokov peljal// vozeč spraviti kam: zapeljati avtomobil v garažo; zapeljati kolo, voz pod streho 2. vozeč (vozilo) priti: zapeljal je pred hišo in potrobil;
prehitro zapeljati v križišče, ovinek / ekspr. zapeljati v škarje v položaj pri prehitevanju, ko se vse bolj približuje nasproti vozeče vozilo// premikajoč se priti: avtobus je že zapeljal na postajo; vlak je zapeljal v predor 3. vozeč (vozilo) premakniti se v določeno smer, iti kam: zapeljati s parkirišča na cesto;
zapeljati naprej, nazaj 4. vozeč (vozilo) navadno nenameravano, nehote spremeniti smer premikanja: pri srečanju je voznik zapeljal s ceste;
zapeljati preveč v desno / smučar je zapeljal vstran in ustavil 5. kot spremljevalec, vodnik narediti, da kdo kam gre; popeljati: vsak dan jo zapelje na sprehod;
večkrat jo zapelje v kino 6. narediti, povzročiti, da kdo naredi kaj prvotno nenameravanega, navadno neprimernega: slaba druščina ga je zapeljala;
zapeljati koga h kraji, v zločin;
zapeljati koga s slabim zgledom;
zapeljati koga, da kaj ukrade / bogastvo ga je zapeljalo, da je začel lahkomiselno živeti; brezoseb. včasih ga je zapeljalo, da se je napil / ne da se zapeljati // ekspr. narediti, povzročiti, da ima kdo zmotno mnenje o čem: njen videz ga je zapeljal, da jo je imel že za zdravo // ekspr., navadno v zvezi z v narediti, povzročiti, da kdo pride v kako stanje: zapeljati koga v skušnjavo, zmoto / zapeljal ga je na napačno misel povzročil, da je napačno mislil7. pridobiti si ljubezensko naklonjenost koga: zapeljati koga s svojo lepoto / njene oči so ga zapeljale // navadno z laskanjem, obljubami doseči, da kdo privoli v spolni odnos: zapeljal jo je, potem pa zapustil; zapeljati komu dekle
● ekspr. s tem so hoteli upornike zapeljati prevarati, ukaniti; ekspr. zapeljati koga na kriva pota povzročiti, da kdo začne ravnati, delati nepravilno, moralno oporečno; ekspr. predaleč bi nas zapeljalo, če bi hoteli govoriti o vsem tem preveč časa, prostora bi porabili
♦ rel. zapeljati koga v greh zapeljáti se
s prevoznim sredstvom iti: zapeljati se z avtobusom, vlakom na morje
● ekspr. padel je in se zapeljal po bregu navzdol zdrsnil; ekspr. krokar se je zapeljal nad ovcami poletel z razprostrtimi, skoraj mirujočimi krili
zapelján -a -o:
zapeljan človek; otrok je bil zapeljan; biti zapeljan v krajo; zapeljano dekle
zapeljeváti -újem nedov. (á ȗ)
1. prizadevati si, da kdo naredi kaj prvotno nenameravanega, navadno neprimernega: zapeljevati koga v krajo, zločin / obtoževali so ga, da s svojimi nauki zapeljuje ljudi
// ekspr., v zvezi z v delati, povzročati, da kdo pride v kako stanje: okoliščine so ga zapeljevale v skušnjavo, da bi dogajanje spreminjal / bogastvo ga je zapeljevalo v lahkomiselnost
// ekspr., v zvezi z v delati, povzročati, da kdo kaj naredi sploh: s svojimi šalami je zapeljeval ljudi v smeh / tišina ga je zapeljevala v samogovor
2. prizadevati si pridobiti ljubezensko naklonjenost koga: zapeljevati koga s svojo lepoto; zapeljevati koga brez uspeha
// prizadevati si navadno z laskanjem, obljubami doseči, da kdo privoli v spolni odnos: zapeljevati neizkušeno dekle; zapeljevati komu ženo
zaskomínati -am dov. (í) brezoseb.
1. dobiti kratkotrajen neprijeten občutek vzdraženosti, rahlega skelenja v zobeh ob zaužitju kake jedi, zlasti zelo kisle, trpke: ko je ugriznil v jabolko, ga je zaskominalo; ob pogledu na kisle kumarice ga kar zaskomina
// dobiti temu podoben telesni občutek zaradi odpora, strahu: ob dotiku z mrzlo pločevino ga je zaskominalo
2. ekspr. začutiti željo po čem: zaskominalo ga je po plesu; zaskominalo ga je, da bi kaj več izvedel o njih / zaskominalo ga je po pijači; zaskominalo se mu je po družbi prijateljev / v osebni rabi bogastvo ga je zaskominalo
zaslepíti -ím dov., zaslépi; zaslépil (ī í) 1. s svojo svetlobo povzročiti, da kdo (skoraj) ne vidi: zaslepil ga je močen odsev zrcala;
žarometi so ga zaslepili 2. ekspr. povzročiti, da kdo ne more razsodno misliti, presojati: jeza ga je zaslepila;
zaslepila sta ga uspeh in bogastvo / s svojim videzom ga je čisto zaslepila 3. ekspr. z govorjenjem, ravnanjem povzročiti, da ima kdo o kaki stvari mnenje, ki ne ustreza resnici: govornik jih je zaslepil s svojo retoriko / zaslepila jih je navidezna radikalnost strankinega programa; niso se pustili zaslepiti lažnim obljubam zaslepljèn -êna -o:
zaslepljen od močne svetlobe; zaslepljeno ljudstvo; prisl.: zaslepljeno vdan človek
zavídati -am nedov. (í) čutiti veliko nezadovoljstvo, da kdo ima, je deležen česa, kar si osebek želi: vsi sosedje mu, star. ga zavidajo;
zavidati komu srečo, uspeh;
zavidati komu zaradi njegovih sposobnosti / zavidati komu za bogastvo
● ekspr. takega življenja mu nihče ne zavida zelo slabo živi; ekspr. ima tako ženo, da mu jo vsi zavidajo zelo dobro; zastar. zaradi storjene krivice zavidati koga sovražitizavidajóč -a -e:
gledali so ga, zavidajoč mu spretnost
zavídan -a -o:
od mnogih zavidana sreča
zavídeti -im dov. (í ȋ)
star. začutiti zavist: zavideti komu bogastvo
zgrínjati -am nedov. (í) 1. imeti strnjeno razprostrto: drevesa zgrinjajo krošnje;
lipa zgrinja veje nad kamnito mizo 2. spravljati skupaj, na kup: zgrinjati zemljo, sušeče se zrnje / ekspr. zgrinjati bogastvo kopičiti / zgrinjati na kup 3. star. zlagati: mati zgrinja sinovo obleko
● star. groza me zgrinja, ko to poslušam obhajazgrínjati se s prislovnim določilom
1. pojavljati se kje strnjeno v veliki količini: čez ladjo so se zgrinjali visoki valovi; nad dolino se zgrinjajo oblaki / ekspr. okrog nas se je zgrinjala tema je bila, je nastajala / ekspr.: nad družino se zgrinjajo skrbi in težave; pred njim se zgrinja vse več problemov
2. prihajati skupaj v velikem številu: že od jutra se zgrinjajo množice od vseh strani; okoli ponesrečenca se zgrinjajo radovedneži; ljudje se zgrinjajo na trg, v gledališče
zgrinjajóč -a -e:
nad dolino zgrinjajoči se nevihtni oblaki
zgrníti in zgŕniti -em dov. (ī ŕ) 1. strnjeno razprostreti: drevesa so zgrnila krošnje;
nad lopo so se zgrnile veje 2. spraviti skupaj, na kup: zgrniti raztreseno seme / ekspr. vse to bogastvo so zgrnili starši in stari starši nakopičili / vzroke za stanje je zgrnil v nekaj stavkov strnil3. star. zložiti: jezno je zgrnil svojo obleko in šel
● knjiž. nesreča je zgrnila nadenj zaničevanje zaradi nesreče so ga začeli zaničevatizgrníti se in zgŕniti se s prislovnim določilom
1. pojaviti se kje strnjeno v veliki količini: ogenj se je zgrnil od vseh strani; okrog njiju so se zgrnile sence; na nebo se zgrnejo oblaki / ekspr. nad mesto se je zgrnila tema stemnilo se je / na družino se je zgrnilo gorje
2. priti skupaj v velikem številu: otroci so se zgrnili okrog matere; k mizam so se zgrnili novi gostje; meščani so se zgrnili na ulice, pred magistrat
zgŕnjen -a -o:
razpeti zgrnjeno platneno streho; na kup zgrnjeno žito
zlát2 -a -o prid. (ȃ á; četrti pomen ȃ) 1. nanašajoč se na zlato: najti v pesku zlata zrna;
zlata žila / zlati rudnik; zlata ruda / zlate zaloge / zlati pesek zlatonosni pesek// ki je iz zlata: zlat nakit, prstan; napisati ime na spomenik z zlatimi črkami; zlata krona / zlati okviri slik pozlačeni; zlate kupole / pog. zlat(i) zob ki ima zlato krono / zlata kolajna, medalja kolajna, medalja, ki se podeli za prvo mesto v posameznih športnih disciplinah; zlata obreza obreza, na katero se nanese tanka plast zlata2. take barve kot zlato: zlati čevlji;
pletenine z zlatimi nitkami / ekspr. zlati sončni žarki / zlata bronsa bakrova bronsa / zlata barva // ekspr. rjavkasto, rdečkasto rumen: dekle z zlatimi lasmi; piti zlato kapljico; zlata pšenica / zlati oktober 3. ki predstavlja petdeseto obletnico česa: zlati jubilej organizacije / praznovati zlato poroko petdesetletnico poroke4. ekspr. zelo dober, dobrosrčen: bil je zlat človek, iskren prijatelj;
ima zlate starše;
bil bi zlat, če ne bi pil / tisti dan je bila vsa zlata in je vsem stregla ustrežljiva, pozorna / v nagovoru moj zlati otrok, varuj se // ki vzbuja zelo pozitiven čustveni odnos: bili so zlat razred; ta otrok je zlat / v nagovoru sinek moj zlati, hitro se vrni 5. ekspr. zelo dragocen, koristen: ni poslušal zlatega nauka;
to so zlate besede;
zlato spoznanje / posnemati zlat zgled koga; zlato pravilo pravilo, ki ga je v kaki zadevi zelo koristno upoštevati// zelo ugoden: ponuja se mu zlata priložnost / bili so zlati časi za špekulante 6. ekspr. poln uspehov, pomembnih del: minili so zlati časi reprezentance;
zlati vek italijanskega slikarstva;
zlata doba znanosti // poln zadovoljstva, sreče: zlati trenutki življenja; zlata mladost, prihodnost / sanjati zlate sanje 7. ekspr. zvonek, svetel: ima zlat glas;
zlat smeh 8. ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se nanaša: izgubil je svoj zlati mir;
zlata resnica, sreča;
hrepeni po zlati svobodi;
zlato upanje
● ekspr. imaš zlat čas, da to narediš veliko prostega časa; ekspr. to je zlatega denarja vreden delavec zelo dober, marljiv; ekspr. obljubljal ji je zlate gradove srečo, bogastvo; zlati prinašalec srednje velik lovski pes z mehko, dolgo, rahlo valovito dlako smetanove do zlate barve; ekspr. to dejanje bo zapisano v zgodovini z zlatimi črkami dobilo bo pomembno mesto, ohranilo se bo v častnem spominu; ekspr. ta obrt je zanj zlata jama prinaša mu zelo velik dobiček; ekspr. njegovo ime je zapisano v zlati knjigi zgodovine on je zelo zaslužen; učenca so vpisali v zlato knjigo nekdaj v knjigo z imeni odličnjakov; ekspr. to zbirko poezij so označili za zlato knjigo izredno dobro knjigo; iron. zlata mladina razvajeni mladi ljudje, zlasti iz bogatejših družin; zlata malina nagrada za najslabše filmske dosežke, ki se vsako leto podeljuje v Hollywoodu; ekspr. zlata mrzlica povečano iskanje zlata; zlata parmena jesensko jabolko rumene barve z rdečimi progami, lisami; otr. ti si pa danes zlata ptička kot pohvala pri jedi si prvi pojedel; zlate ribice akvarijske ribe zlasti zlato rumene barve; ekspr. ta fant ima zlate roke zna dosti stvari spretno narediti, izdelati; ekspr. bila je dobrega srca in zlatih rok zelo radodarna; ekspr. držati se zlate sredine biti zmeren, v ničemer ne pretiravati; ekspr. vkovati koga v zlate verige dati mu dober gmotni položaj, a odvzeti mu samostojnost; zlato jabolko kaki; zlato runo v grški mitologiji runo zlatega ovna s čudežnimi lastnostmi; red zlatega runa nekdaj visoko avstrijsko in špansko viteško odlikovanje za plemiče in državne voditelje; ekspr. ima zlato srce je zelo dobrosrčen; zlato tele po bibliji zlat kip živali, ki so ga častili Izraelci med Mojzesovim bivanjem na gori Sinaj; ekspr. častiti zlato tele bogastvo, denar; preg. zlat ključ vsaka vrata odpre z denarjem se vse doseže; preg. srednja pot – zlata pot najbolj priporočljiva je zmernost, umerjenost v vsem; preg. dokler prosi, zlata usta nosi, kadar vrača, hrbet obrača dokler prosi, govori zelo prijazno, hvaležno, ko pa bi bilo treba dobljeno vrniti, je neprijazen, nehvaležen; preg. rana ura – zlata ura če se začne zgodaj delati, se veliko naredi
♦ agr. zlati delišes sladko rumeno zimsko jabolko, po izvoru iz Amerike; astron. zlato število število, ki določa zapovrstnost leta v Luninem krogu; bot. zlati grmiček zdravilna rastlina z drobnimi rožnatimi cveti; tavžentroža; zlati klobuk rastlina z velikimi temno rožnatimi cveti z nazaj zavihanimi listi, Lilium martagon; zlato jabolko gorska rastlina s pokončnim steblom in oranžnim rjavo lisastim cvetom z nazaj zavihanimi listi; kranjska lilija; ekon. zlate palice zlato v obliki kvadrov; zlate rezerve zlato, ki ga ima centralna banka; zlata valuta denarni sistem, v katerem je vrednost denarne enote določena z vrednostjo zlata; etn. zlati očenaš molitev v obliki dvogovora med Jezusom Kristusom in Marijo, nastala med ljudstvom; film. zlati lev priznanje za najboljši film mednarodnega festivala v Benetkah; velika zlata arena priznanje za najboljši film puljskega festivala; filoz. zlato pravilo (moralnega vedenja) po Kantu pravilo, po katerem naj človek ne stori drugim, česar ne želi, da drugi storijo njemu; geom. zlati rez daljice točka na daljici, ki deli daljico na dva dela tako, da je razmerje med daljico in večjim delom enako razmerju med večjim in manjšim delom; glasb. zlata plošča plošči podobno priznanje, ki se podeli izvajalcu za 50.000 prodanih plošč; med. zlata žila bolezenska razširitev vene ob zadnjični odprtini; obl. zlata košuta najvišje priznanje na mednarodnem sejmu mode v Beogradu; šport. zlata lisica priznanje, ki se podeli najboljši tekmovalki na tradicionalnem ženskem tekmovanju v slalomu in veleslalomu na Pohorju; um. zlati oltar rezljan in bogato pozlačen leseni oltar, značilen za 17. stoletje; zlati rez sorazmerje med dvema količinama, pri katerem je razmerje med večjo in manjšo količino enako razmerju med večjo količino in celoto; vrtn. zlati šeboj grmičasta vrtna ali lončna rastlina z dišečimi rumenimi ali rjavimi cveti, Cheiranthus cheiri; zool. zlata minica hrošč bleščeče rumenkasto zelene barve, ki se hrani s cvetnim prahom, Cetonia auratazláto prisl.:
posoda se je zlato svetila; zlato obrobljena očala; zlato vezeni plašči / piše se narazen ali skupaj: zlato pisano ali zlatopisano listje; zlato rjava skorja
zláti -a -o sam.:
dvorana je bila v belem in zlatem; star. dal mu je pet zlatih zlatnikov / ljubk., kot nagovor: zlata moja, nič ne skrbi; zdaj pa spančkaj, zlato moje
ePravopis – Slovenski pravopis
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
di BuoninsegnevPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog di Buoninsegneva di Buoninsegnevo pridevnikIZGOVOR: [di bu̯oninsénjeu̯], ženski spol [di bu̯oninsénjeva], srednji spol [di bu̯oninsénjevo]
MavgliPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Mavglija samostalnik moškega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
IZGOVOR: [máu̯gli], rodilnik [máu̯glija]
BESEDOTVORJE: Mavglijev
ŠkerjančevPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Škerjančeva Škerjančevo pridevnikIZGOVOR: [škərjánčeu̯], ženski spol [škərjánčeva], srednji spol [škərjánčevo]
ZVEZE: Škerjančeva nagrada
Slovenski pravopis
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
bogástvo -a s, pojm. (ȃ) tvarno ~; poud.: duhovno ~; ~ barv |raznovrstnost, pisanost|
bogatíja -e ž, pojm. (ȋ) poud. |bogastvo|; števn., star. muzej z velikimi ~ami dragocenostmi
gomíliti -im nedov. -èč -éča; gomíljen -a; gomíljenje (í ȋ) poud. kaj ~ bogastvo |kopičiti, množiti|; ~ staro pohištvo |kopičiti|
gomíliti se -im se (í ȋ) poud. Otroci se ~ijo v svojem kotu |se stiskajo, gnetejo|
grád2 -ú in grád -a m, prva oblika dalje -u -- -u -om; -ôva -ôv; -ôvi -ôv (ȃ ȗ; ȃ) ljubljanski ~ |poslopje|; pesn. sanjski ~ovi; poud.: Njegova hiša je pravi ~ |bogata, razkošna stavba|; obljubljati komu zlate ~ove |srečo, bogastvo|; zastar. mesto
krézovski -a -o (ẹ̑) poud. ~o bogastvo |veliko|
mamíti in mámiti -im in mámiti -im nedov. mámi -te in -íte in -i -ite, -èč -éča; mámil -íla in -il -ila, mámit, mámljen -a; mámljenje; (mámit) (í/ȋ/á á; á ȃ) koga/kaj Vino jih ~i; neobč. Bogastvo jih ~i privlačuje, vabi
mámon -a m, snov. (ȃ) neobč., poud. |bogastvo, denar|
množíti -ím nedov. mnôži -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, -èn -êna; množênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) kaj ~ bogastvo; ~ s pet
množíti se -ím se (í/ȋ í) Delo se mu je množilo; Rastline se ~ijo na različne načine razmnožujejo
nagrabíti in nagrábiti -im in nagrábiti -im dov. nagrábljenje; drugo gl. grabiti (í/ȋ/á ȃ; á ȃ) kaj ~ listje; poud. ~ bogastvo, denar |si ga pridobiti, navadno nepošteno|
nagrebèn -êna -o tudi nagrêben -a -o (ȅ é é; é) ~o kamenje; poud. ~o bogastvo |nepošteno pridobljeno|
nagrebênost -i tudi nagrêbenost -i ž, pojm. (é; é)
nagrêbsti -grêbem dov.; drugo gl. grebsti (é) kaj ~ pest kamenčkov; poud. ~ bogastvo |nepošteno pridobiti|
namnožíti -ím dov. namnóžil -íla, nam. namnožít/namnožìt; drugo gl. množiti (í/ȋ í) kaj ~ bogastvo
namnožíti se -ím se (í/ȋ í) Bakterije so se namnožile
naslájati se -am se nedov. -ajóč se, -áje se; naslájanje (á) ob čem ~ ~ ~ misli na bogastvo; naslajati se nad čim ~ ~ ~ lepoto pokrajine
naslájati -am (á) star. razveseljevati: koga/kaj Ptičje petje mu ~a uho
petíčen -čna -o; -ejši -a -e (ȋ; ȋ) poud. |premožen, bogat|
petíčnost -i ž, pojm. (ȋ) poud. |premožnost, bogastvo|
pluto.. prvi del podr. zlož. |bogastvo| plutokracíja, plutokrát
pomnogotériti -im dov. pomnogotérjen -a; pomnogotérjenje (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) kaj ~ svoje bogastvo
pomnoževáti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; pomnoževánje (á ȗ) kaj ~ bogastvo
prigrabíti in prigrábiti -im in prigrábiti -im dov. prigrábljenje; drugo gl. grabiti (í/ȋ/á ȃ; á ȃ) kaj ~ seno; poud. ~ bogastvo |pridobiti z grabežem|
primamíti in primámiti -im in primámiti -im dov. primámljenje; drugo gl. mamiti (í/ȋ/á á; á ȃ) koga/kaj ~ koga k sebi; Žuželke je primamil soj luči; neobč. Primamilo jo je njegovo bogastvo privabilo
razdájati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; razdájanje (ȃ) komu kaj ~ prijateljem svoje slike; ~ svoje bogastvo
razdájati se -am se (ȃ) poud. komu/čemu Mati se ~a družini |požrtvovalno dela za družino|
razgrábljati -am nedov. -ajóč; -an -ana; razgrábljanje (á) kaj ~ zemljo; poud. Tujci ~ajo naše bogastvo |si pohlepno prisvajajo|
rúden -dna -o (ȗ)
rúdni -a -o (ȗ) ~o bogastvo
sinonímika -e ž, skup. (í) jezikosl. bogastvo ~e sopomenk; pojm., jezikosl. sopomenskost
šêjkovski -a -o (ȇ) poud. ~o bogastvo |zelo veliko|
têle -éta s (é ẹ́) rediti ~; člov., slabš. |nespameten človek, zlasti mlad|; neobč., poud. zlato ~ |bogastvo, denar|
zamamíti in zamámiti -im in zamámiti -im dov. zamámljenje; drugo gl. mamiti (í/ȋ/á á; á ȃ) neobč. koga Zamamilo ga je bogastvo; Njegove obljube so jo zamamile omamile; Govor jih je zamamil prevzel, navdušil
zamamíti se in zamámiti se -im se in zamámiti se -im se (í/ȋ/á á; á ȃ) neobč. Otrok se je zamamil z igranjem zamotil
zaskomínati -a dov. zaskomínanje (í) koga/kaj Ob pogledu na kumarice ga ~a; poud. zaskominati koga/kaj po čem Zaskominalo ga je po pijači |zaželel si je pijače|; os., poud. zaskominati koga/kaj Bogastvo ga je zaskominalo |zaželel si je bogastva|
zaskomínati se -a se (í) poud. komu po kom/čem Zaskominalo se mu je po družbi prijateljev |zaželel si je družbe prijateljev|
zavídati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; zavídanje (í) komu/čemu koga/kaj ~ ljudem uspeh; ~ sosedu; zavidati komu/čemu za koga/kaj ~ prijatelju za bogastvo
zavíden -dna -o; -ejši -a -e (í; í ȋ í; í) neobč. zavisten: ~ človek; zaviden komu/čemu za koga/kaj biti ~ sosedu za bogastvo
zavídnost -i ž, pojm. (í) neobč.
zavísten -tna -o; -ejši -a -e (í; í ȋ í; í) ~ človek; biti zelo ~; zavisten komu/čemu za koga/kaj biti ~ sosedu za bogastvo; ~ sošolcem
zavístnost -i ž, pojm. (í)
zgrínjati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; zgrínjanje (í) kaj ~ zrnje na kup; poud. ~ bogastvo |kopičiti|
zgrínjati se -am se (í) Ljudje se ~ajo na trg
zlató -á s zlátu -- -u -om snov. (ọ̑ ȃ) čisto ~; prstan iz ~a; ~ v palicah; publ. črno ~ premog; plačati v ~u, z ~om; skup., prakt.sp. prodajati ~ zlatnino; pojm., poud. ~ zorečih polj |zlata barva; bogastvo|
Sinonimni slovar slovenskega jezika
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024
bogástvo -a
s1.
velike materialne dobrine; velika množina materialnih dobrin 2.
stanje človeka, ki ima mnogo materialnih dobrin 3.
s prilastkom velika in raznovrstna množina
kopíčiti -im
nedov.1.
kaj delati, da je kaj kje nameščeno, združeno brez reda v obliki kupa 2.
kaj delati, da je kaj kje v vse večji količini
nagrabíti in nagrábiti -im
dov.kaj ekspr. s pohlepnim prisvajanjem priti do določene količine česa
nótranjost -i
ž1.
prostor, ki je znotraj česa; ozemlje, oddaljeno od morske obale, (državne) meje 2.
notranji, osrednji del česa 3.
človekovo čustveno, moralno doživljanje, življenjeSINONIMI:
notranji svet,
publ. intima,
ekspr. intimni svet,
ekspr. osebni svet
ogrômen -mna -o
prid. ki glede določane danosti v veliki meri presega običajno, pričakovano velikost, razsežnost, količino, vrednostSINONIMI:
ekspr. bajen,
ekspr. brezmejen,
knj.izroč. enormen,
ekspr. gigantski,
star. gorostasen,
ekspr. grmadast,
knj.izroč. grmaden,
zastar. gromaden,
ekspr. gromozanski,
ekspr. grozanski,
ekspr. impozanten,
knj.izroč. kolosalen,
ekspr. mamutski,
ekspr. nadnaraven,
zastar. nečuven,
ekspr. neizmeren,
ekspr. nepredstavljiv,
ekspr. nepregleden,
ekspr. neprimerljiv,
ekspr. neznanski,
nar. obalten,
knj.izroč. obrovski,
ekspr. orjaški,
ekspr. pravljičen,
ekspr. presenetljiv,
ekspr. presilen,
ekspr. pretresljiv,
ekspr. strašanski,
ekspr. titanski,
ekspr. velikanski,
ekspr. vrtoglav
okrásje -a
s celota okrasnih predmetov, likovnih elementov, namenjenih olepšavi
povéčati -am
dov.kaj narediti, da kaj doseže višjo stopnjo od predhodne glede na razsežnost, količino, mogoči razpon, intenzivnostSINONIMI:
zvečati,
publ. intenzificirati,
publ. intenzivirati,
knj.izroč. namnožiti,
publ. okrepiti,
ekspr. podvojiti,
star. pojačati,
star. pojačiti,
star. pomnogoteriti,
knj.izroč. pomnožiti,
knj.izroč. potencirati,
ekspr. potrojiti,
zastar. vzmnožiti
roják -a
m1.
kdor je po izvoru v razmerju do drugega iz istega kraja, pokrajine, države 2.
kdor je v razmerju do drugega iste narodnosti
sinonímika -e
ž jezikosl. besede, besedne zveze z enakim ali podobnim pomenom kot celota
srečelôvec -vca
m ekspr. kdor si prizadeva na hitri, lahki način pridobiti bogastvo, materialne dobrine
zavídati -am
nedov.komu kaj/za kaj čutiti veliko nezadovoljstvo, da kdo ima, je deležen česa, kar si osebek želiSINONIMI:
neknj. pog. biti fovš komu za kaj,
zastar. nenavideti
Vezljivostni slovar slovenskih glagolov
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024
drémati -ljem
in drémati
tudi dremáti -am
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj / komu/čemu biti v stanju med budnostjo in spanjem
Nekateri so dremali ali spali, drugi pa bedeli.
2.
neobčevalno knjižno, čustvenostno kdo/kaj nedejavno nahajati se sredi česa / v/na/ob/pri kom/čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje / kdaj / koliko časa za tak počitek
V mladostnikih spolnost še dremlje.
glédati na -am na
nedovršni glagol,
glagol (dogodkovnega/procesnega) razumevanja1.
kdo/kaj imeti odnos glede na koga/kaj
Na svet je gledal /zelo kritično/.
2.
kdo/kaj ozirati se na koga/kaj
Pri ženitvi /kot preveč zaljubljen sploh/ ni gledal na bogastvo.
iskríti se -ím se
nedovršni glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj oddajati iskre zaradi udarjanja
Kremen se iskri.
2.
kaj oddajati svetlobo, izražati se
Sneg se iskri.
izgíniti -em
in zgíniti -em
dovršni glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj z manjšanjem obsega, intenzivnosti postati neviden, neopazen
Nekatere barve na sliki so izginile.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj postati neviden izpred koga/česa / v/na/za kaj / kam / v/na/pri/ob/po čem / za/med/pred kom/čim / kje
Letalo je izginilo v daljavi, za oblaki.
3.
kaj prenehati biti, obstajati
Napetost je izginila.
4.
navadno čustvenostno kdo/kaj neopazno oditi
Sprla se je in izginila.
5.
navadno olepševalno, navadno v 3. osebi kdo/kaj biti ukraden, vzet
(Iz trgovine) je izginila je velika količina blaga.
izgubíti se -ím se
tudi zgubíti se -ím se
dovršni glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj nepredvideno, neopazno iti, oditi, z manjšanjem obsega, intenzivnosti postati neviden, neopazen
Sam bi se (v nepoznanem mestu) /zlahka/ izgubil.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj postati neviden izpred/iz/z/s koga/česa / v/na/za kaj / kam / v/na/pri/ob/po čem / za/med/pred kom/čim / kje
Letalo se je izgubilo v daljavi, za oblaki.
3.
v posplošenem pomenu kaj prenehati biti, obstajati
Napetost se je izgubila.
4.
navadno olepševalno, navadno v 3. osebi, v posplošenem pomenu kdo/kaj biti ukraden, vzet
(Iz trgovine) se je izgubila velika količina blaga.
množíti -ím
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj delati koga/kaj bolj razširjen-ega/-o
To rastlino si množijo /s podtaknjenci/.
2.
iz matematike kdo/kaj delati računsko operacijo kaj ‘množenca’
Zna množiti enomestna števila (z enomestnimi).
napihováti -újem
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol,
v posplošenem pomenu kdo/kaj naponjevati koga/kaj glede na obseg, vsebino in pomen koga/kaj
Zračnico si je napihoval /kar z usti/.
naredíti -ím
dovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj izdelati, proizvesti, ustvariti, pripraviti kaj
Naredijo cesto.
2.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj uresničiti kaj 'kako opravilo, delo, dejanje' Naredil je izpit.2.1.
kdo/kaj povzročiti kaj 'kako dejanje'
Naredil je veliko hudega.
3.
kdo/kaj končati, dokončati kaj
Naredil je kip.
4.
kdo/kaj pokazati odnos s kom/čim
/Grdo/ je naredil s knjigami.
5.
v pomožniški vlogi,
kot vez kdo/kaj določi komu/čemu / koga/kaj kaj / kakšnega/kakšno 'lastnost' Naredili so deželo neodvisno.5.1.
kdo/kaj določi komu/čemu kaj 'odnos'
Naredil mu je skrbi/veselje/žalost.
5.2.
kdo/kaj določi kaj 'delovanje'
Naredil je gib/korak/kretnjo.
povéčati se -am se
dovršni glagol,
glagol spremembe lastnostiv posplošenem pomenu kdo/kaj narediti se večje, obsežnejše, intenzivnejše
Oteklina se je /presenetljivo hitro/ povečala.
selíti se sélim se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem kdo/kaj načrtno premikati se iz/z/od/do koga/česa / k/h komu/čemu / na/v/pod/nad/med koga/kaj / kam / od/do kod / kdaj / od—do kdaj
/Zaradi služb/ se selijo iz kraja v kraj.
spáti spím
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj biti v stanju telesnega in duševnega počitka s popolnim ali delnim zmanjšanjem zavesti Nekateri so spali, drugi pa bedeli.1.1.
kdo/kaj biti navadno v leže čem položaju zaradi počitka
Vsak dan spi /do osmih/.
2.
kdo/kaj imeti prostor sredi česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje / kod / kdaj / koliko časa za tak počitek
Spijo kar na prostem, na tleh.
3.
čustvenostno kdo/kaj biti nedejaven, nedelaven, ne sodelovati
Mladina ni organizirana, spi.
4.
neobčevalno knjižno,
čustvenostno kdo/kaj nedejavno nahajati se sredi česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje / kod / kdaj / koliko časa za tak počitek V mladostnikih spolnost še spi.4.1.
kdo/kaj biti pokopan kje / v čem
Rad bi spal v domači zemlji.
storíti -ím
dovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj narediti kaj To je že večkrat storil.1.1.
kdo/kaj uresničiti kaj , koliko česa 'kako opravilo, delo, dejanje'
Storiti korak.
2.
kdo/kaj povzročiti kaj , koliko česa 'kako dejanje'
Storil (jim) je veliko uslugo.
3.
v pomožniški vlogi, kot vez kdo/kaj določiti koga/kaj / komu/čemu kaj / kakšnega/kakšno 'lastnost'
Bogastvo ga je storilo prevzetnega.
zmágati -am
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj doseči najboljši rezultat, najvišjo nagrado
/Po hudem boju/ so zmagali.
2.
kaj prevladati koga/kaj
/Prehitro/ ga je zmagal spanec.
3.
iz športa kdo/kaj doseči najboljši rezultat, najvišjo nagrado
/Že kot mladinec/ je zmagal (v mnogoboju).
zrásti zrástem
in zrásem
dovršni glagol,
elementarni glagol (naravnih pojavov)7.
navadno čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti se večje, obsežnejše, intenzivnejše
Oteklina je /presenetljivo hitro/ zrasla.
8.
navadno čustvenostno kdo/kaj postati viden, opazen od—do/iz česa / sredi česa / v/na/pri čem / pred/pod/nad/med kom/čim / kje / kod / od—do kdaj / kdaj
/Kot kulisa/ so na polju zrasla nova naselja.
Slovar neglagolske vezljivosti
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
zavísten-tna -opridevniknevoščljiv, neprivoščljiv
- kdo biti zavisten komu/čemu
- , kdo biti zavisten (komu) za kaj
Slovar slovenskih frazemov
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
góba Frazemi s sestavino góba:
íti po góbe,
množíti se kot góbe po dežjù,
napíti se kot góba,
nastájati kot góbe po dežjù,
nastáti kot góbe po dežjù,
píti kot góba,
pogánjati kot góbe po dežjù,
pojávljati se kot góbe po dežjù,
rásti kot góbe [po dežjù],
vzníkati kot góbe po dežjù,
vzníkniti kot góbe po dežjù,
zrásti kot góbe po dežjù,
žéjen kot góba
jêzik Frazemi s sestavino jêzik:
beséda gré kómu težkó z jezíka,
bíti óstrega jezíka,
bíti strupénega jezíka,
brez dláke na jezíku,
bŕzdati jêzik,
dobíti píko na jezíku,
dólg jêzik,
držáti jêzik za zobmí,
govoríti ísti jêzik,
iméti [dôbro] namázan jêzik,
iméti dólg jêzik,
iméti [dólg, ták] jêzik kot kráva rép,
iméti jêzik kot káča,
iméti jêzik óster kot mèč,
iméti kàj na jezíku,
iméti kàj na kôncu jezíka,
iméti nabrúšen jêzik,
iméti óster jêzik,
iméti píko na jezíku,
iméti strupén jêzik,
jêzik srbí kóga,
jêzik têče kómu kàkor mlín,
jêzik za zóbe,
káčji jêzik,
máčka je snédla jêzik kómu,
na jezíku méd, v sŕcu léd,
nájti skúpni jêzik,
namázan jêzik,
ne iméti dláke na jezíku,
ti je múca jêzik snédla,
ugrízniti se v jêzik,
vzéti kómu besédo z jezíka
kráva Frazemi s sestavino kráva:
bíti mólzna kráva,
čàs debélih kráv,
čàs súhih kráv,
iméti [dólg, ták] jêzik kot kráva rép,
iméti góbec kot kráva rép,
kàkor kráva na bóben,
[kàkor] pét kráv za èn gróš,
[kot da] sva kráve skúpaj pasla?,
[kot] mólzna kráva,
krávo s svédrom dréti,
léta debélih kráv,
léta súhih kráv,
napíti se kot kráva,
nažréti se ga kot kráva,
obdóbje debélih kráv,
obdóbje súhih kráv,
pijàn kot kráva,
píti kot kráva,
prilégati se kómu kot krávi sêdlo,
pristájati kómu kot krávi sêdlo,
[sàj] nísva kráv skúpaj pásla,
sédem debélih kráv,
sédem súhih kráv,
svéta kráva,
[še] kráve bi se smejále kómu/čému
lás Frazemi s sestavino lás:
bíti na lás podóben kómu/čému,
bíti si v laséh,
délati síve lasé kómu,
iméti lasé [počesáne, postrižene] na dèž,
kàj visí na lásu,
lasjé se jéžijo kómu,
lasjé so se najéžili kómu,
lasjé so šlì pokônci kómu,
na lás podóben kómu/čému,
ne délati sívih lás kómu,
ne popustíti níti za lás,
ne povzróčati sívih lás kómu,
ne premakníti se níti za lás,
ne spremeníti se níti za lás,
[níti] lasú ne skrivíti kómu,
povzróčati síve lasé kómu,
privléčen za lasé,
privléči kàj za lasé,
púliti si lasé,
skákati si v lasé,
skočíti si v lasé,
viséti na lásu,
za lasé privléčen,
za lás je mánjkalo,
za lás uíti čému,
življênje kóga visí na lásu
lônec Frazemi s sestavino lônec:
dáti v èn lônec,
glédanje [kómu] v lônec,
glédati kómu v lônec,
kàkor ubít lônec,
kot póčen lônec,
lônec na hŕbtu nosíti,
metáti kàj v ísti lônec,
metáti [vsè] v èn lônec,
ne iméti čésa dáti v lônec,
ne iméti kàj dáti v lônec,
pristáviti svój lônec,
talílni lônec,
tláčiti kàj v ísti lônec
lúč Frazemi s sestavino lúč:
bíti ták, da ga je tréba iskáti z lučjó [pri bélem dnévu, podnévi],
čákanje na zelêno lúč,
čakáti na zelêno lúč za kàj,
dáti zelêno lúč za kàj,
dobíti zelêno lúč za kàj,
dočakáti zelêno lúč za kàj,
glédati kàj v róžnati lúči,
iméti zelêno lúč za kàj,
iskánje kóga/čésa z lučjó pri bélem dnévu,
iskáti kóga/kàj z lučjó [pri bélem dnévu],
lúč na kôncu predôra,
lúč na kôncu tunéla,
pokázati se v právi lúči,
prižgáti zelêno lúč za kàj,
uglédati lúč svetá,
vídeti kàj v róžnati lúči,
vídeti lúč na kôncu predôra,
vídeti lúč na kôncu tunéla,
zaglédati lúč na kôncu tunéla,
zaglédati lúč svetá
nôga Frazemi s sestavino nôga:
bíti na bôjni nôgi s kóm/čím,
bíti z êno nôgo kjé,
bíti z êno nôgo v grôbu,
bíti z êno nôgo žé na ónem svétu,
brúsiti nôge,
dáti nóge pod pázduho,
dobíti poléna pod nôge,
dobívati poléna pod nôge,
iméti nóge têžke kot cènt,
iméti zvézane rôke in nôge,
izgubíti tlà pod nogámi,
izgúbljati tlà pod nogámi,
metáti kómu poléna pod nóge,
mótati se pod nogámi,
od gláve do nôg,
od nôg do gláve,
pod nogámi gorí kómu,
podstáviti kómu nôgo,
postavítev na lástne nôge,
postáviti kóga/kàj na lástne nôge,
postáviti se na lástne nôge,
postávljati se na lástne nôge,
skrívati kàj kot gàd nôge,
skrívati kàj kot káča nôge,
stísniti rép med nóge,
tajíti kàj kot káča nôge,
têči, kólikor nôge nêsejo kóga,
tlà pod nogámi goríjo kómu,
tlà se májejo [pod nogámi] kómu,
tlà se zamájejo [pod nogámi] kómu,
ubráti pót pod nóge,
umréti s škórnji na nôgah,
vrtéti se pod nogámi,
vstáti z lévo nôgo,
vzéti nôge pod pázduho,
vzéti pót pod nóge,
z rokámi in nogámi,
zagoréti pod nogámi kómu,
zvíti rép med nóge,
živéti na velíki nôgi,
živéti na visôki nôgi,
življênje na velíki nôgi
nós Frazemi s sestavino nós:
bíti šè móker pod nósom,
dáti kómu po nósu,
dobíti jíh po nósu,
iméti [dóber] nós [za kàj],
iméti nós kot krompír,
íti za nósom,
na vrát na nós,
ne vídeti dljé od svôjega nósa,
nós cvetè kómu,
nós se je podáljšal kómu,
nós se je povésil kómu,
odíti z dólgim nósom,
ostáti z dólgim nósom,
pod nósom se obrísati za kàj,
pomolíti nós [kám, od kód],
potegníti kóga za nós,
tenák nós iméti,
v nós gré kàj kómu,
vídeti dálje od svôjega nósa,
vídeti dljé od svôjega nósa,
víhati [svój] nós [nad kom/čím],
[visôko] dvígati nós,
[visôko] dvígniti nós,
[visôko] dvigováti nós,
vléčenje za nós,
vléči kóga za nós,
vodíti kóga za nós,
vtakníti [svój] nós v kàj,
vtíkati [svój] nós v kàj,
z dólgim nósom,
zalopútniti kómu vráta pred nósom,
zapréti kómu vráta pred nósom
rép Frazemi s sestavino rép:
bíti brez gláve in répa,
bíti brez répa in gláve,
bíti na répu [čésa],
brez gláve in répa,
brez répa in gláve,
iméti [dólg, ták] jêzik kot kráva rép,
iméti glávo in rép,
iméti rèp in glávo,
izpúliti hudíču rép,
izpúliti vrágu rép,
ne iméti ne répa ne gláve,
ostáti na répu [čésa],
stísniti rép med nóge,
stopíti kómu na rép,
za míšji rép,
znájti se na répu [čésa],
zvíti rép med nóge
Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov
Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov, prva izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
bogastvo je sestavina izrazov
otrok je sestavina izrazov
velik je sestavina izrazov
Slovenski etimološki slovar³
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
blagọ̑ -ȃ s
bọ̑g bogȃ m
bogȁt -áta prid.
bȗkve -kev ž mn.
cínik -a m
kọ́pija -e ž
mȃmon -a m
móči mọ́rem nedov.
pagọ̑da -e ž
prestīž -a m
rȁj1 rája m,
talȅnt -énta m
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ȃj, interj. 1) ei, C.; wohlan: aj, izkaži drugako svoje bogastvo, Krelj; — 2) = joj: aj meni, Boh.; = oj: Aj ti moj zeleni vrtec, Npes.-Levst. (Rok.).
bogȃstvọ 1., n. = boštvo, die Gottheit, Dict., Trub., Dalm.; njegovo meso je z bogastvom združeno, Krelj; (v treh osebah) in v enem samem edinem bogastvu, Kast. (Rož.).
bogȃstvọ 2., n. — pogl. bogatstvo.
bogȃtstvọ, n. der Reichthum; b. v živini, der Herdenreichthum, b. v besedah, der Wortreichthum, Cig.; kjer je bogatstvo, je eden hudič, kjer je uboštvo, tam jih je pa sedem, M.; — govori in piše se nav. bogastvo.
glábiti, glȃbim, vb. impf. raffen, Rib.-Z.; bogastvo črez vsakdanjo potrebo željno glabiti, Krelj; — rauben, Dict.-C.; — prim. grabiti. (?)
prẹkosȏłnčən, -čna, adj. = preksolnčen, sonnseitig: bogastvo je začelo kopneti, kakor vzpomladni prekosolnčni sneg, Vrt.
Slovar stare knjižne prekmurščine
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
bogástvo tudi bogátstvo -a s bogastvo: pogine vſzáko bogáſztvo SM 1747, 82; Bogásztvo je nesztálno BKM 1789, 15; vkanenyé bogáſztva zadavi to rejcs KŠ 1771, 43; Na proszim bogatſztva BRM 1823, 130; Neproszim te ni bogátsztva KAJ 1848, 19; I nej vu bogátsztvi BRM 1823, 17; kak vu vszem bogátsztvi TA 1848, 99; zemlo ſzi napuno ſztvom bogáſztvom BKM 1789, 156; pren. Bogátsztvo, veszeljé v-Tebi BRM 1823, 10; mojega blá'zenſztva bogáſztvo KŠ 1754, 236; Po bogásztvi tvojega blá'zenſztva KM 1783, 9
držéla -e ž dežela, pokrajina: ménſe Á'zie Ikónie dr'zéla KŠ 1771, 571; I vo je ſla knyemi vſza Judee dr'zéla KŠ 1771, 103; szo 'ze od nigda törszka dr'zéla AI 1875, kaz. br. 5; Grcskoga orſzága dr'zéle po iméni Achaie meſzto KŠ 1771, 487; okouli bodoucsega dr'zéla KŠ 1771, 178; vu czejlo okouli dr'zélo Galilee KŠ 1771, 105; vu daleko dr'zélo KŠ 1771, 222; Vdr'zéli Genezaret KŠ 1771, 47; v törszkoj dr'zéli AI 1875, kaz. br. 3; okouli Jordána le'zajoucse dr'zéle KŠ 1771, 9; té tri dr'zél bogáti prednyari AI 1875, kaz. br. 3; zvön ti najmrzlejši držel AI 1878, 8; odide od nász, v-toplêse dr'zéle KAJ 1870, 24; na dr'zéle i rázlocsne jezike gledoucs KŠ 1771, A5b; Za one držéle je celo bogastvo AI 1878, 18; tam vtiſzti dr'zélaj KŠ 1771, 546; štera so po tej držélaj AI 1878, 4
obiljé -á s obilje, bogastvo: Jezus, Mojga ſzrczá vſze obiljé BKM 1789, 276; Mám vſze vBogi obilje BKM 1789, 422; Mám vſze v-Bougi obiljé SŠ 1796, 117; Ino i püſzta mejſzta, zobiljom, zobiljom, bregovje ſze radüjo BKM 1789, 48
obílnost -i ž obilje, bogastvo, velika mera: Naj i nyihova obilnoſzt vam bode vu vaſem zmenkanyi kpomoucsi KŠ 1771, 542; Obilnoszt Bo'si dárov KM 1783, 57; pred liczom tvojim je veszélja obilnoszt TA 1848, 11; Ár zobilnoſzti Szrczá gucsijo vüſzta KŠ 1771, 40; od koga bole, ki obilnoſzt miloſcse i dár pravicze jemléjo KŠ 1771, 458; Po obilnoszti tvoje dobroute KM 1783, 9; Vlê vö nász v-obilnoszti Dáre tvoje KAJ 1848, 122; Noucs ino dén zvelikov obilnoſztyov molécsi KŠ 1771, 618; Vretine ſzkuz moj zobilnoſztjom, Vö tecsite BKM 1789, 206
prémočnost -i ž bogastvo: Prémocsnoſzt preminé BRM 1823, 209; Szrecsa i prémocsnoszt KAJ 1848, VIII; ár szo one vretina nyegovoga 'zitka i prémocsnoszti KAJ 1870, 120; dá Po szirmastvi prémocsnoszt BRM 1823, 6; Csi ſztojim v-prémocsnoſzti BRM 1823, 342; V-szrecsi i prémocsnoszti Je vari KAJ 1848, 319
Slovar Pohlinovega jezika
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
bogastvo [bogȃstvo]
samostalnik srednjega spolabogastvo
bogatija [bogatȋja]
samostalnik ženskega spolabogastvo
obilje [obȋlje]
samostalnik srednjega spolaizobilje pridelkov, rodovitnost
obilnost [obȋlnost]
samostalnik ženskega spolaobilje, izobilje
prebitek [prebȋtǝk]
samostalnik moškega spolaizobilje
preobilnost [preobȋlnost]
samostalnik ženskega spolapreobilje
Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
bogastvo (bogastvo, bogatstvo) samostalnik srednjega spola
bogatstvo samostalnik srednjega spolaGLEJ: bogastvo
Slovar jezika Janeza Svetokriškega
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
bogastvo -a s bogastvo: njegova mogozhnoſt, zhaſt, inu bogaſtvu im. ed. nebo dalei terpelu ǀ ta modri govorij od bogastva rod. ed. te vere, inu od bushtua dobriga djaina ǀ troshte je imel v'ſvojm bogaſtvi mest. ed. ǀ shelite Krajlovati v' bogaſtui mest. ed., v' zhaſti, inu v' lushtah ǀ ty bogati ſe ſo ſramovali v' ubogaſtvi mest. ed., inu v' obilnoſti teh poſvejtnih rezhi shiveti ǀ pod njegovim bogaſtvam or. ed. nikar isvelizhaine, ampak njegovu pogubleine skritu tizhj ǀ vſe zhaſtj mogozhnoſti, inu bogaſtva im. mn. malu zhaſſa na tem ſvejti terpè
bogatija -e ž bogastvo, bogatija: Moia bogotia im. ed. je moj Bug (II, 407) ǀ je govuril od shlahtuſti, bogatie rod. ed., modruſti, inu lepote Chriſtusa Jeſusa (III, 574)
Pluto -a/-na m osebno lastno ime Pluton: kej je taisti Bug Pluto im. ed. katerimu ſi nuzh, inu dan shluſhil ǀ ſo molili tiga oherniga Plutona tož. ed. ǀ Kupzij sò molili Pluta tož. ed. Plúton, lat. Plūtō ← gr. Πλούτων, bog bogastva (gr. πλοῦτος ‛bogastvo, obilica’) in podzemlja
šac -a m zaklad, bogastvo: tu S. Ime je en shaz im. ed. Boſhy ǀ katerimu K'glihi ſledna mogozhnoſt je Slaba … sledni shaz im. ed. ie petlaria ǀ Tajste sheble is Katerimi je bil na Chrish perbit tulikain shtimajo de nej shaza rod. ed., de bi ijh plazhat mogal ǀ Neveſto pelle v' Kambro ſvojga shaza rod. ed. ǀ Serze oſtane per ſvojmu shazu daj. ed., inu od taiſtiga nikuli ſe nemore odtergat ǀ kaj nuza kersheniku de ima shaz tož. ed. prave vere ǀ Aku nam hozhe dati shazh tož. ed. ſuoje S. gnade ǀ Jeſt hranem nekatere v' shazi mest. ed. moje gnade ǀ napolni naſhe ſerza s' shazam or. ed. gnade Boshje ǀ je hotel s'shazam or. ed. cerkounem obogatit ǀ bote nashli dva denara, katera sta veliku vezh vredna, kakor vſi ſalamonavi shazi im. mn. ǀ v'njemu ſe najdejo vſi ſhazi im. mn. modrusti, inu sastopnosti ǀ ſilnu veliku shazu rod. mn. je bil vkupai ſpravil ǀ De bi jest ſi sadubil vezh ſhazu rod. mn., Kakor Krajl Miha ǀ letu bò njemu vezh nuzalu, kakor de bi imel doſti shazou rod. mn. ǀ hudizhij ſnaio ſa vſe pokoppane shaze tož. mn. ǀ cilu na shazhe tož. mn. Nebeſhke je bil posabil ǀ eni Isvelizainje menjo, de ſe najde, inu de ſtoij v' shazah mest. mn., inu v' obilnoſti tiga blaga ǀ gnado boshio s' vſemi nebeskimi shazy or. mn. ſapravi ǀ s'vbogih v'duhu, bogati s'shazhmy or. mn. Nebeſhkimy imamo postati ← srvnem. scha(t)z ‛zaklad, bogastvo’
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
aj3 medmet1. v zvezi z nagovorom izraža duševno trpljenje; SODOBNA USTREZNICA: oh, joj
2. izraža čustveno prizadetost, zaskrbljenost; SODOBNA USTREZNICA: joj
2.1 izraža ponižnost, skromnost; SODOBNA USTREZNICA: oh
3. izraža neprijetno spoznanje; SODOBNA USTREZNICA: oh, ah
4. izraža začudenje, ogorčenje; SODOBNA USTREZNICA: o, oh
5. v zvezi z nagovorom izraža nasprotovanje, nestrinjanje; SODOBNA USTREZNICA: oh, ah
5.1 navadno v zvezi z (retoričnim) vprašanjem izraža nasprotovanje navedeni možnosti in hkrati pritrjevanje nasprotni; SODOBNA USTREZNICA: oh, ah
6. izraža zavrnitev, nejevoljo; SODOBNA USTREZNICA: ah
7. izraža zadovoljstvo, navdušenje, veselje; SODOBNA USTREZNICA: ah, o
7.1 izraža zadovoljstvo ob ugotovitvi, mnenju; SODOBNA USTREZNICA: ah
7.2 izraža privoščljivost; SODOBNA USTREZNICA: ah, o
8. izraža spodbudo, poziv; SODOBNA USTREZNICA: no
9. izraža prošnjo, željo, hotenje; SODOBNA USTREZNICA: o
10. izraža podkrepitev trditve, mnenja; SODOBNA USTREZNICA: o, oh
10.1 izraža vdano prepričanje o povedanem; SODOBNA USTREZNICA: o
FREKVENCA: 57 pojavitev v 7 delih
biti2 sem nedovršni glagolI. kot polnopomenski glagol
1. kdo/kaj izraža materialno ali duhovno obstajanje v stvarnosti; SODOBNA USTREZNICA: obstajati
1.1 dov., kaj začeti obstajati; SODOBNA USTREZNICA: nastati
1.2 kot slovnični zgled izraža potrditev, pritrditev
1.3 kdo/kaj, koga [rodilnik količine] obstajati kot živo bitje; SODOBNA USTREZNICA: živeti
2. v zvezi s (tretje)osebno rabljenim naklonskim glagolom moči izraža
2.1 kot povedek, navadno ob osebkovem odvisnem stavku, kaj; negotovo, vprašljivo ali zaželeno, dopustno obstajanje oz. uresničitev česa
2.2 kot členek nepopolno prepričanost o čem; SODOBNA USTREZNICA: morda, mogoče
3. kdo/kaj; s prisl. določilom kraja izraža navzočnost v prostoru in času
3.2 kdo bivati, prebivati, živeti
3.2.1 kdo; (okoli koga) zadrževati se
3.3 kdo; (pri čem), s čim biti prisoten, udeležen pri kaki dejavnosti; udeleževati se česa
3.3.1 kdo; (na čem, v čem) biti dejaven pri kakem delu, opravilu; SODOBNA USTREZNICA: opravljati kaj
3.4 kdo; (pri kom, v čem) s kom nahajati se v družbi s kom
3.4.1 kdo; s kom hoditi, iti za kom, spremljati koga
3.4.2 kdo; s kom spremljati koga zaradi varstva, pomoči
3.5 v velelniku, kdo/kaj; s kom kot del pozdravnega in/ali blagoslovitvenega besedila izraža željo, hotenje po (blagodejni) prisotnosti koga/česa
3.6 kaj; komu [smiselni osebek], (na kom [smiselni osebek], pri kom/čem [smiselni osebek], v čem) izraža, da kaj pripada osebku ali je značilno zanj; SODOBNA USTREZNICA: imeti
4. nedov. in dov., kaj; komu, s prisl. določilom časa ali s prihodnjikom izraža
4.1 uresničevanje/uresničitev ali obstoj, potek česa v prostoru in času; SODOBNA USTREZNICA: dogajati se, zgoditi se, obstajati
4.2 nedov. in dov., kaj začenjanje/začetek obstajanja; SODOBNA USTREZNICA: nastajati, nastati, nastopiti, priti
5. v zvezi z vprašalnimi zaimki sprašuje po neznanem
5.1 v zvezi s kdo, kdo sprašuje po neznani osebi
5.2 v zvezi s kaj, kdo/kaj; komu, s kom sprašuje po vzroku ali posledici dejanja, dogajanja ali stanja, predstavljenega v sobesedilu
5.3 v zvezi s k čemu, kaj; komu sprašuje po namenu ali vzroku (obstajanja) česa
II. kot pomožni glagol, z opisnim ali trpnim deležnikom
1. za tvorbo časovnih oblik in izražanje časov
2. za tvorbo naklonskih oblik in izražanje naklonov
2.3.1 ob členku si ali/in v zvezi z ali/oli v vezniški vlogi izraža možnost izbire
III. nedov. in dov. kot pomožni glagol, v vlogi vezi s povedkovim določilom
1. povedkovo določilo je samostalniška beseda, samostalniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik izraža obstajanje ali nastop tega (navadno stanja, lastnosti ali položaja/funkcije), kar označuje povedkovo določilo
1.1 kdo; kdo/kaj, komu kdo/kaj povedkovo določilo izraža poklic, položaj, funkcijo, pripadnost skupini ali (sorodstveno, prijateljsko) razmerje ipd.
1.2 kdo/kaj; kaj, komu kaj povedkovo določilo natančneje opredeljuje osebek glede na vsebino oz. pomen, dejavnost, lastnost(i), stanje ipd.
1.2.1 kot del vezniške zveze to je s pojasnjevalnim namenom uvaja drugačno, ustreznejšo, nazornejšo ali podomačevalno izrazitev, opredelitev česa
1.2.2 kdo/kaj; (pri kom) izraža (vsebinsko) istovetnost osebka
1.2.3 dov., kdo/kaj; (iz česa), k čemu, kaj izraža spremembo v to, kar označuje povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: postati kaj
1.3 v zvezi z vprašalnimi zaimki kot nadomestilom ali dopolnilom povedkovega določila
1.3.1 v zvezi z zaimkoma kdo in kaj sprašuje po neznani vsebini osebka
1.3.2 v zvezi s kaj za (en/enega) sprašuje po kakovosti, lastnosti ali vrstnosti samostalnika v povedkovem določilu
1.4 kaj; koga/česa [rodilnik svojilnosti], od koga/česa izraža svojino, pripadnost komu/čemu
1.4.1 v zvezah s čiga, česa sprašuje po pripadnosti koga/česa komu/čemu
1.4.2 kaj; komu izraža namenjenost česa komu
1.5 nedov. in dov. izraža obstajanje ali nastop stanja oz. lastnosti
1.5.1 kdo/kaj; komu/čemu kaj, komu k čemu obstajati za koga/kaj kot to, kar izraža povedkovo določilo
1.5.1.1 kdo; komu k čemu povzročati/povzročiti komu/čemu to, kar izraža povedkovo določilo
1.5.2 kdo/kaj; komu, k čemu obstajati kot predmet dejanja z neprijetnim učinkom, ki ga izraža povedkovo določilo
1.5.3 nedov., kdo/kaj; komu [smiselni osebek] kaj vzbujati občutek, vtis, kot ga izraža povedkovo določilo
1.5.4 nedov. in dov., kaj; komu [smiselni osebek] pripadati/pripasti komu to, kar izraža povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: prejeti/imeti
1.5.4.1 kaj; komu koristiti komu
1.5.4.2 v zvezah z ime, priimek, vzdevek, brezoseb.; komu/čemu [smiselni osebek] kaj izraža, da ima kdo/kaj ime, priimek, vzdevek, namenjen razpoznavnosti oz. prepoznavnosti nosilca; SODOBNA USTREZNICA: imenovati se
1.5.5 navadno v zvezah s k, za, kdo/kaj; komu/čemu, k čemu, za koga, (za koga/kaj) izraža namenskost, kot jo izraža povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: služiti
1.5.5.1 kaj; za kaj izraža vrednostno nadomestitev oz. zamenjavo
2. povedkovo določilo je pridevniška beseda, pridevniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik, kdo/kaj; kakšen/čigav/kateri, kakšnim, komu kakšen povedkovo določilo izraža lastnost, značilnost, pripadnost, količino ali vrstnost
2.1.1 kot del molitvenega obrazca
2.1.2 kot pozdrav ali/in blagoslov oz. kot del tovrstnega besedila
2.2 nedov. in dov. izraža pridobitev ali obstoj lastnosti, ki jo izraža povedkovo določilo
3. povedkovo določilo je prislov, prislovna besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik
3.1 kdo/kaj, koga/česa [ob količinskem izrazu] izraža obstajanje v okoliščinah (prostorskih, časovnih, lastnostnih, vzročnostnih), ki jih izraža povedkovo določilo
3.1.1 kdo/kaj; (iz koga/česa, od koga/česa) izraža izvor, izhodišče, vir; izvirati
3.1.2 kaj; (iz česa) izraža snov, iz katere je osebek
3.2 kdo/kaj; (v čem, s čim) nahajati se v stanju (položaju, razmerju), ki ga izraža povedkovo določilo
3.2.1 kdo/kaj; (pod kom) nahajati se v podrejenem položaju
3.2.2 kdo/kaj; (pri kom, v čem) biti predmet tega (čustvovanja, odnosa, dejanja, delovanja), kar izraža povedkovo določilo
3.2.3 kdo; (v čem) nahajati se v tem ali biti opremljen s tem, kar izraža povedkovo določilo
3.3 kdo/kaj; komu, (v čem) opravljati dejanje, ki ga izraža povedkovo določilo
4. povedkovo določilo je povedkovnik, povedkovniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik
4.1 nedov. in dov., brezoseb. izraža stanje v naravi
4.2 nedov. in dov., brezoseb./kdo/kaj; kogarod. [smiselni osebek], (od česa), komu [smiselni osebek], kogatož. [smiselni obsebek], na koga/kaj, za koga/kaj, na kom/čim, pred kom/čim, (med kom), s kom [smiselni osebek] izraža doživljajsko in/ali razpoloženjsko stanje udeleženca oz. nosilca
4.2.1 v zvezi biti čez, kdo/kaj obstajati kot del celote, ki ne obstaja več; SODOBNA USTREZNICA: (pre)ostajati
4.2.2 v zvezi biti proč/tja/tjakaj/vun, kdo/kaj izraža prenehanje obstajanja, življenja in/ali časovno odmaknjenost česa; SODOBNA USTREZNICA: miniti, umreti
4.3.1 brezoseb./kaj [nadomestilo za polstavek, odvisnik z da ali nedoločnik]; (na čem)
4.3.2 brezoseb.; kogarod. [smiselni osebek], komu/čemu [smiselni osebek]
4.3.2.1 v zvezi temu je/bode/bodi tako izraža potrditev, da je prej povedano v skladu z resničnostjo; Tako je! Naj bo tako!
4.3.2.2 v zvezah kot čast/hvala/mir bodi komu, s kom
4.4 kot pozdrav in/ali blagoslov oz. kot del tovrstnega besedila
4.5 kot del molitvenega obrazca
4.6 kot izraz hvaležnosti
4.6.1 brezoseb.; komu [smiselni osebek], nedoločnik naklonsko opredeljuje dejanje
4.6.2 v zvezi s čas, red, brezoseb.; česa, nedoločnik izraža primernost časa za kaj
5. povedkovo določilo je nedoločnik, v zvezi z videti, kaj izraža videz stanja, lastnosti, kot ga/jo izraža povedkovo določilo
6. v povedkovem določilu je predložni morfem
6.1 izraža rodilniško prehodnost, v zvezi biti prez, kdo; koga ne imeti
6.2 izraža dajalniško prehodnost, v zvezi biti proti, kdo; komu nasprotovati
6.3 izraža tožilniško prehodnost, v zvezi biti čez, kdo/kaj; koga/kaj izraža nadrejenost ali višjo stopnjo; SODOBNA USTREZNICA: gospodovati, presegati
6.4 izraža tožilniško prehodnost, v zvezi biti za
6.4.1 kdo; za koga soglašati s kom, biti pristaš koga
6.4.2 brezoseb.; komu [smiselni osebek], za koga prizadevati si, truditi se za kaj
6.5 izraža dajalniško ali tožilniško prehodnost, v zvezi biti zoper, kdo/kaj, koga [rodilnik količine]; komu/čemu, koga/kaj nasprotovati komu/čemu
6.6 izraža orodniško prehodnost, v zvezi biti z, kdo; s kom soglašati s kom, biti pristaš koga
FREKVENCA: približno 97000 pojavitev v 52 delih
FRAZEOLOGIJA: biti čez graben, biti dan na znanje, biti (dobro) pri dneh, biti k smrti, biti (komu) k ničemur, biti (komu) k pridu, biti (komu) na del, biti (komu) na poti , biti komu na strani , biti komu ob srcu/srce, biti komu v misli, biti komu v rodu/žlahti, biti kriji/roda/žlahte koga, biti majhnega srca , biti meča, biti na dnevi, biti na dnevu, biti na erpergah, biti na glavi koga, biti na kom, biti na laži , biti na tem, biti na tem, biti na/v porodu, biti nad čim k norcem, biti nad kom, biti pred davrmi , biti pred kom, biti pred očima, biti pred rokami, biti pred srcem/v srcu, biti pri mleku/sescih matere, biti pri pameti/umu, biti (si) v svesti česa, biti smrti, biti spred oči, biti v krili, biti v oblasti, biti v pan dejan/položen, biti v roki/rokah koga, biti v (veliki) časti, biti vpričo, biti za kom, bodi Bogu toženo, bodi ga Bog hvaljen/zahvaljen, Bog je priča, (kaj) biti komu pokošen travnik, kaj bo/bode (h) komu, kaj je komu s kom?, kaj je (komu) zato?, ne biti enega boba vreden, (to) bodi daleč, truc bodi komu/čemu
blago -a (blagu, blago) samostalnik srednjega spola1. kar je namenjeno prodaji na tržišču; SODOBNA USTREZNICA: blago, roba
1.1 kar se kam prevaža; SODOBNA USTREZNICA: tovor
2. kar ima kdo v svoji lasti; SODOBNA USTREZNICA: imetje, premoženje
2.1 del, enota imetja, premoženja
2.2 zemljišče, ki ga ima kdo v svoji lasti, ga uporablja; SODOBNA USTREZNICA: posest
2.3 mn., redko kar je namenjeno za zadovoljitev človekovih potreb; SODOBNA USTREZNICA: dobrina
3. stanje bogatega človeka; SODOBNA USTREZNICA: bogastvo
4. velike materialne dobrine; SODOBNA USTREZNICA: bogastvo
5. navadno s prilastkom velike duhovne dobrine; SODOBNA USTREZNICA: bogastvo
FREKVENCA: približno 1800 pojavitev v 43 delih
bogastvo1 -a (bogastvu, bogastvo, bogatstvo) samostalnik srednjega spola1. nadnaravno duhovno bitje, ki je vsemogočno in nesmrtno; SODOBNA USTREZNICA: Bog, božanstvo
1.1 versko Oče, Sin in Sveti duh kot tri božje osebe, ki so en sam Bog; SODOBNA USTREZNICA: troedini Bog
2. narava, lastnosti boga, božanstva; SODOBNA USTREZNICA: božanskost
FREKVENCA: 227 pojavitev v 26 delih
bogastvo2 -a (bogatstvo, bogastvu, bogastvo, bogatstvu) samostalnik srednjega spola1. velike materialne dobrine; SODOBNA USTREZNICA: bogastvo
2. stanje bogatega človeka; SODOBNA USTREZNICA: bogastvo
3. velika količina, množina, mera; SODOBNA USTREZNICA: obilje
4. kjer ima kdo neomejeno oblast; SODOBNA USTREZNICA: kraljestvo
FREKVENCA: 69 pojavitev v 17 delih
bogatastvo -a samostalnik srednjega spola velike materialne dobrine; SODOBNA USTREZNICA: bogastvo
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
čuvati -am nedovršni glagol1. kdo skrbeti za varnost, obrambo, nadzor koga/česa; SODOBNA USTREZNICA: stražiti
2. kdo prizadevati si, da se ne zgodi kaj slabega, nezaželenega; SODOBNA USTREZNICA: biti pazljiv, previden
3. kdo biti buden, ne spati; SODOBNA USTREZNICA: bedeti, čuti
FREKVENCA: 4 pojavitve v 4 delih
debelost -i (debelost, debelust) samostalnik ženskega spola1. lastnost tistega, ki ima na telesu razmeroma veliko tolšče; SODOBNA USTREZNICA: debelost
1.1 ekspresivno stanje človeka, ki ima velike materialne dobrine; SODOBNA USTREZNICA: bogastvo
2. razsežnost v navpični smeri navzdol; SODOBNA USTREZNICA: globina
3. ekspresivno ravnanje, ki ni v skladu s pametjo, razumom; SODOBNA USTREZNICA: nespamet
FREKVENCA: 13 pojavitev v 6 delih
delati -am (delati, dejlati, dalati, deleti) nedovršni glagol1. navadno s prisl. določilom, kdo/kaj; (s čim) zavestno uporabljati telesno ali duševno energijo za pridobivanje dobrin; SODOBNA USTREZNICA: delati
1.1 kdo; po čem biti aktiven za dosego, uresničitev česa; SODOBNA USTREZNICA: prizadevati si
2. pogosto s prisl. določilom kraja, kdo; kaj, (s čim) opravljati delo na kakem področju, navadno kot vir zaslužka; SODOBNA USTREZNICA: delati
2.1 kdo; (od česa, v čem, s čim) imeti opravka s čim kot predmetom svoje zaposlitve, dela; SODOBNA USTREZNICA: delati
2.2 negotovo, kdo; na koga/na kom[?], s čim imeti koga/kaj za predmet svojega poklicnega, strokovnega dela; SODOBNA USTREZNICA: ukvarjati se, skrbeti
2.3 kdo; s kom meriti se s kom v kaki dejavnosti z namenom ugotoviti, kdo je boljši, uspešnejši; SODOBNA USTREZNICA: tekmovati
3. kdo/kaj; komu, kaj, (s čim) z delom omogočati nastajanje česa; SODOBNA USTREZNICA: izdelovati
3.1 kdo; kaj z načrtno, organizirano dejavnostjo ustvarjati kaj; SODOBNA USTREZNICA: izdelovati, proizvajati
3.2 kdo; (iz česa), kaj, (na čem) z delom, dejavnostjo dosegati, da kaj nastaja iz česa kot rezultat določenega postopka; SODOBNA USTREZNICA: izdelovati, pridobivati
3.3 kdo; kaj, (v čem, s čim) z orodjem ali določenim postopkom dajati čemu določeno obliko, lastnost; SODOBNA USTREZNICA: obdelovati
3.4 kdo; (iz česa), kaj z delom, dejavnostjo dosegati, da ima kaj drugačno obliko, uporabnost; SODOBNA USTREZNICA: predelovati
3.5 kdo/kaj; (iz koga/česa), h komu/k čemu, koga/kaj z delom, dejavnostjo dosegati, povzročati, da iz koga/česa nastaja kdo drug/kaj drugega, navadno z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: spreminjati
3.6 kdo; iz koga, h komu/k čemu, koga/kaj prizadevati si, povzročati, da kdo dobi, ima določeno funkcijo, lastnost; SODOBNA USTREZNICA: delati, spreminjati
4. kdo; (iz česa), koga/kaj, (skozi kaj) dosegati, da kaj nastane, se uresniči, se zgodi; SODOBNA USTREZNICA: delati, uresničevati, ustvarjati
4.1 z lastno (božjo) močjo, vsemogočnostjo
4.2 z močjo, sposobnostjo, navadno dodeljeno od Boga
4.3 z lastno (človeško) močjo, sposobnostjo
4.3.1 kdo/kaj; komu, koga/kaj biti aktiven za dosego, uresničitev česa, kar obstaja v mislih
4.3.2 v zvezi z zaveza, kdo; kaj, s kom z medsebojnim dogovorom ustvarjati kaj zavezujočega; SODOBNA USTREZNICA: sklepati
4.3.3 kdo; komu, kaj, (na kaj) z delom, dejavnostjo omogočati, dosegati, da se načrtovani dogodek uresniči; SODOBNA USTREZNICA: pripravljati, prirejati
5. kdo; kaj ustvarjati s pisanjem
5.1 knjižno delo ali njegov del; SODOBNA USTREZNICA: pisati, pesniti
5.2 besedilo pravnega značaja; SODOBNA USTREZNICA: pisati, sestavljati
6. kdo/kaj; komu, koga/kaj z delom, dejavnostjo, učinkovanjem ali obstojem povzročati, da kaj nastane, navadno stanje, lastnost; SODOBNA USTREZNICA: ustvarjati
6.1 kaj; kaj biti vzrok, da kaj nastane, se kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: povzročati
6.2 kdo/kaj; kaj povzročati, da je kaj možno; SODOBNA USTREZNICA: omogočati
6.3 kdo; kaj z delom, dejavnostjo dosegati, da kaj zahtevanega, obvezujočega postane stvarnost; SODOBNA USTREZNICA: uresničevati, izpolnjevati
6.4 kdo; koga s spolnimi odnosi z ženskami povzročati rojevanje otrok; SODOBNA USTREZNICA: spočenjati
7. kdo; kaj načrtno pripravljati zemljo in vanjo saditi, sejati; SODOBNA USTREZNICA: obdelovati
7.1 kdo; kaj, na čem z aktivnostjo, prizadevanjem omogočati rast, razvoj česa; SODOBNA USTREZNICA: skrbeti
8. kdo; kaj, (s čim) izvrševati kako delo ali aktivnost sploh; SODOBNA USTREZNICA: opravljati, početi
8.1 v vzklični ali vprašalni povedi, v zvezi s kaj, kdo; komu, kaj opravljati kaj neprimernega, nesprejemljivega
8.2 ekspresivno, v zvezi z ga preveč, kdo; kaj opravljati kaj v preveliki, nerazumni meri; SODOBNA USTREZNICA: pretiravati
8.3 kdo; s kom biti soudeležen pri opravljanju dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: sodelovati, pomagati
9. s samostalnikom, navadno izglagolskim, z oslabljenim pomenom, kdo/kaj; iz koga/česa, komu/čemu, k čemu, kaj, čez koga/kaj, zoper koga, (na čem) izraža dejanje, kot ga določa samostalnik
10. kaj; kaj biti dejavno udeležen pri nastajanju česa; SODOBNA USTREZNICA: ustvarjati, povzročati
10.1 navadno s prilastkom predmeta, kdo/kaj; komu, koga/kaj, s čim dajati komu/čemu kako lastnost, značilnost; SODOBNA USTREZNICA: delati
10.2 pogosto s prilastkom predmeta, kdo/kaj; koga/kaj povzročati stanje; SODOBNA USTREZNICA: delati
10.3 kdo; koga opisovati, prikazovati koga na določen način; SODOBNA USTREZNICA: predstavljati
11. s prisl. določilom načina, kdo; kaj, s kom/čim kazati do koga/česa določen odnos, ki se izraža zlasti v dejanjih; SODOBNA USTREZNICA: ravnati
11.1 v zvezi s po, kdo; (po čem) opravljati delo, vesti se v skladu s tem, kar izraža dopolnilo; SODOBNA USTREZNICA: ravnati se
FREKVENCA: približno 3500 pojavitev v 45 delih
dini -a -o pridevnik1. ki obstaja v samo enem primerku; SODOBNA USTREZNICA: edini
2. ki je sam, brez podpore drugih; SODOBNA USTREZNICA: osamljen, zapuščen
3. v krščanstvu ki je s kom združen v eno, nedeljivo bitje
FREKVENCA: 174 pojavitev v 23 delih
duri -i (davri, duri, dovri, dvari, dveri, duvri°) množinski samostalnik ženskega spola1. odprtina v zidu, steni, ki omogoča dostop v notranjost česa; SODOBNA USTREZNICA: vrata
1.1 gibljivo pritrjena plošča naprave za zapiranje take odprtine; SODOBNA USTREZNICA: vrata
FREKVENCA: približno 350 pojavitev v 26 delih
edin2 -a -o (edin, jedin, adin, eden) pridevnik1. ki obstaja v samo enem primerku; SODOBNA USTREZNICA: edini
1.1 izraža število 1; SODOBNA USTREZNICA: en
1.2 ekspresivno poudarja omejenost na navedeno
2. ki je sam, brez podpore drugih; SODOBNA USTREZNICA: osamljen, zapuščen
2.1 ki je brez partnerja in/ali otrok
2.2 v katerem ni (več) ljudi; SODOBNA USTREZNICA: prazen, zapuščen
3. ki ni razcepljen, razdeljen na več vrst ali skupin; SODOBNA USTREZNICA: enoten
3.1 ki poteka brez prepirov, nasprotovanj; SODOBNA USTREZNICA: složen
4. v krščanstvu ki je povezan v nedeljivo celoto
5. ki je brez moči, onemogel; SODOBNA USTREZNICA: slaboten, izčrpan
5.1 ki občuti nemir, tesnobo zaradi neprijetnega, težkega položaja ali strahu pred njim; SODOBNA USTREZNICA: zaskrbljen, potrt
FREKVENCA: približno 500 pojavitev v 28 delih
Pravni terminološki slovar
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
právo várstva okólja -a -- -- s
premožênje -a s
proizvódno bogástvo -ega -a s
Urbanistični terminološki slovar
Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Geografski terminološki slovar
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
stálni narávni vír -ega -ega -a m
Kostelski slovar
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
bogastvo ► bȯˈgaːstvȯ -a s
bogatija ► bȯgaˈtiːja -e ž
Jezikovna svetovalnica
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Ali zapišemo »Ljubljanski grad« z veliko ali malo začetnico?V šoli so učenci pisali narek in je učenec napisal Ljubljanski grad z veliko začetnico, učiteljica je popravila na malo začetnico. Zanima me zakaj, če je to ime gradu?
Nas je nekaj »stalo življenja« ali »stalo življenje«?Zanima me, zakaj je glede na Pravopis pravilno samo »Ta neumnost bi nas lahko stala življenje«, ne pa tudi »Ta neumnost bi nas lahko stala življenja«. Kot nepravilne so označene tudi naslednje zveze:
Njegovo hazardiranje jih je stalo hiše.
Zamujanje na delo ga je stalo službe.
Ta napaka jih je stala zmage.
Občutek imam, da v okolici, v kateri živim, prevladuje uporaba rodilnika v teh zvezah. Tožilnik pa večini zveni nenaravno in prisiljeno. Prosim, če mi lahko pojasnite razloge, zakaj naj bi bil pravilen samo tožilnik. Najlepša hvala!
Število zadetkov: 244