almožna -e (almožna, almožnja) samostalnik ženskega spola1. kar se dá/naredi potrebnemu materialnega iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: miloščina
1.1 kar se dá/naredi potrebnemu duhovnega iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: (duhovna) pomoč
2. to, da se dá/naredi kaj potrebnemu iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: dajanje miloščine
3. premoženje, ki se upravlja po volji tistega, ki ga daje na razpolago potrebnim; SODOBNA USTREZNICA: miloščinska ustanova
FREKVENCA: 141 pojavitev v 16 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
ampak (ampak, anpak) veznik1. v protivnem priredju za izražanje nasprotja s prej povedanim; SODOBNA USTREZNICA: ampak, toda
1.1 za izražanje nasprotja, ki dopolnjuje prej povedano
1.2 za izražanje nepričakovanega
1.3 za omejevanje, izvzemanje
2. v protivnem priredju za uvajanje nove trditve namesto prej zanikane; SODOBNA USTREZNICA: ampak
3. v protivnem priredju, z oslabljenim pomenom za dopolnjevanje, pojasnjevanje prej povedanega
3.1 za vezanje dveh stavkov, ki se dopolnjujeta
4. za opozoritev na prehod k drugi misli; SODOBNA USTREZNICA: ampak, toda
FREKVENCA: približno 3000 pojavitev v 39 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
àn, conj. sondern: s teboj nič nimam opraviti, an s tvojim bratom, Južni Slovenci-Jan. (Slovn.); — an da, aber: vprašal sem ga, an da mi ni odgovoril, Dol.-Levst. (Sl. Spr.); — außer: vse dajemo v štant (zakup), an če kako njivo obdržimo, Levst. (M.); vse so mi vzeli, an kolikor imam na sebi, Levst. (M.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
bràt -a m 1. brat: brat tvoj KŠ 1754, 171; nyegov brat KM 1790, 20; brati tvojemi KŠ 1754, 66; tejva dvá brata KM 1790, 8; bratovje nyegovi KAJ 1870, 117; Stiri brátov KŠ 1771, 10; od brátov BJ 1886, 3; bratom i sestram BJ 1886, 3; med doſzta brátmi SM 1747, 30 2. v nagovoru tovariš, prijatelj: bráczi moji KŠ 1771, 730; primte brátye kupico AIP 1876, br. 1, 1; drága brátya SIZ 1807, 6; bratovje i szesztre KOJ 1845, 89; brátye KŠ 1754, 33
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
brat -a m 1. brat:
Njega sapuvid je de brat im. ed. ima brata tož. ed., ſestro ſaurashit ǀ nima ozheta, ni mater, ni brata rod. ed. ǀ je bil nevoshliu ſvojmu bratu daj. ed. ǀ enimu Bratu daj. ed. Duhounimu Pacificus s' imenam nashiga Ordna ǀ ſvojga brata tož. ed. Abelna ie bil vbil ǀ je bejshal pred ſvojm bratom or. ed. Eſovam ǀ ſe bere od Remula, inu Romula, katera brata im. dv. ſta ſe tulikain ſaurashila ǀ Sakaj tedaj Christus dua brata tož. dv. nar parvu poklizhe ǀ Iosephavi bratje im. mn. ſo njega taku mozhnu ſaurashili ǀ inu Angely tvoy brati im. mn. shalujemo na tvoim pogublejni ǀ njegovi braty im. mn., ſo ga bily feratali ǀ je posnal ſkriune misly ſvojh bratou rod. mn. ǀ Preklet je bil cham, inu vſel je bil hlapez ſvoyh bratu rod. mn. ǀ ne vejm KoKu tuojm bratom daj. mn. ſe godij ǀ ta lepi navuk je bil S. Bernardus suoijm bratam daj. mn. dal ǀ ſta bila Gedeonave bratje tož. mn. pobyla ǀ je bil shal objeskat suoje brate tož. mn. ǀ ſvoje brattje tož. mn. ſa volo gnade, inu lubeſni preiete nydati 2. član bratovščine:
zhe she nej sa brata tož. ed. sapiſſan, nejſe puſti v' leto Bratoushno sapiſſat ǀ MARIA Diviza je Shtifterza lete S. Bratauszhine ſposnaio vſy bratje im. mn., inu ſeſtre ǀ Kateri Sveti ludje ſo bilij sazheli leto S. Bratauszhino … od katerih bratou rod. mn., inu ſeſter Clemens ta VIII. taku govorj ǀ Jeſt bom nekatere gnade od bratou rod. mn. inu ſeſter Svetiga Scapulirja prejete skuſi miloſt MARIE Divize Nem. Nem. povedal ǀ uſe letu je k' enimu velikimu troshtu bratam daj. mn., inu ſeſtram S. Roshenkranza ǀ ſoſebnu delsehne ſvoje miloſti, inu gnade ſturi brate tož. mn., inu ſeſtre te S. Bratauszhine de Carmine
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
brat -a samostalnik moškega spola1. moški v odnosu do drugih otrok svojih staršev; SODOBNA USTREZNICA: brat
2. pripadnik krščanske verske skupnosti; SODOBNA USTREZNICA: kristjan
2.1 Jezus Kristus, ki se je z učlovečenjem približal človeku
2.2 kdor ima v verski skupnosti isto vlogo
3. pripadnik skupnosti, ki jo povezuje sorodstvo; SODOBNA USTREZNICA: sorodnik
4. pripadnik rodovne, narodne skupnosti; SODOBNA USTREZNICA: rojak
5. vsak človek v razmerju do drugega, ki ga sreča v življenju; SODOBNA USTREZNICA: bližnji
6. član cerkvenega reda; SODOBNA USTREZNICA: redovnik
7. s prilastkom kdor se ukvarja z isto dejavnostjo
8. kdor je komu blizu kakor brat FREKVENCA: približno 2700 pojavitev v 41 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
brati berem nedovršni glagol1. kdo; kaj razpoznavati znake za glasove in jih povezovati v besede in stavke; SODOBNA USTREZNICA: brati
1.1 kdo; od koga/česa, komu, kaj, (s čim) dojemati vsebino besedila s to dejavnostjo; SODOBNA USTREZNICA: brati
2. kaj odstranjevati sadeže, zlasti grozdje, z rastline s trganjem; SODOBNA USTREZNICA: trgati
FREKVENCA: približno 900 pojavitev v 38 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
dar -u samostalnik moškega spola1. kar kdo dobi/dobiva v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: darilo, dar
1.1 kar kdo dobi/dobiva zastonj, iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: miloščina
1.2 kar se da/daje komu za hitrejše, ugodnejše, večkrat nezakonito dejanje ali ravnanje; SODOBNA USTREZNICA: podkupnina
2. v judovstvu kar se podeli/podeljuje oz. da/daje Bogu v čast na oltar, v templju kot prošnja, zaobljuba ali zahvala; SODOBNA USTREZNICA: daritev, daritveni dar
2.1 v krščanstvu Jezus Kristus kot žrtveno jagnje, ki je za dosego zveličanja ljudi umrl na križu
3. kar dobi kdo od Boga, po božji volji; SODOBNA USTREZNICA: dar
3.1 navadno s prilastkom prirojena ali od Boga podeljena sposobnost za kaj; SODOBNA USTREZNICA: dar, talent
3.2 protestansko, navadno v zvezi z božji kar je podarjeno od Boga za odrešitev človeštva
FREKVENCA: približno 1100 pojavitev v 43 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
dati dam dov. dati:
Kruha nej ſi hotel dati nedol. ǀ to reſnizo nam je hotel dat nedol. saſtopit s. Duh ǀ vam dam 1. ed. ta beli popir ǀ kirkuli na gaſsi eniga petlerja najdesh mu almoshno dash 2. ed. ǀ nej sadosti de drugim pohushajne nedash +2. ed. ǀ Kar Bogu shlishi tu Bogu nadash +2. ed. ǀ neſsaj mu da 3. ed. ta cent denaru ǀ kakor ta roſha dà 3. ed. mèd zhebellam ǀ Leta Catharini prou dâ 3. ed. ǀ ona je ſvojga ſijnu skrila, inu ga neda +3. ed. skuhat, inu snejsti ǀ ſvoij drushini ni sbeſſedo, ni s'djanam pohushajna nedà +3. ed. ǀ Bogu ſe samiri, de nedá +3. ed. njemu ſvoi Sveti shegen ǀ ona nej k' obenimu nuzu, ſadu dobriga nadà +3. ed. ǀ ſe sglihata, roko ſi data 3. dv., de hozheta priatela biti ǀ ſvejt, inu hudizh pak ga ogolufata, inu druſiga njemu nedaſta +3. dv. ampak reve, inu shaloſt ǀ damo 1. mn. perloshnoſt ǀ vy pak ym date 2. mn. nekatere groshe ǀ vasho Hzher moshu daste 2. mn. ǀ obene huale mu nedate +2. mn. ǀ inu ſcepter v'roko mu dadò 3. mn. ǀ pignole ym dado 3. mn. jejſti ǀ ali pak manshi mirro dadè 3. mn. ǀ kateri taku shkodliue navuke dajò 3. mn., inu zhloveka sapeleio ǀ nashi vinogradi nam deſſetine nedadò +3. mn. ǀ spodobne zhaſti, inu huale S. Rus. T. nedado +3. mn. ǀ njemu neda do +3. mn. vekshi urednosti ǀ ſerze dadoſi 3. mn.+ sa volo Boshio vſe martre preſtati ǀ daj vel. 2. ed. nam kruhika ǀ dai vel. 2. ed. meni tvoio S. gnado ǀ Bug ti nedai +vel. 2. ed. jutrishniga dneua dozhakat ǀ nedaj +vel. 2. ed. Bug, de bi drugazhi od Marie Matere Boshje miſlili ǀ daimi vel. 2. ed.+ meſſa ǀ aku edn ti vſame ioppo, daimu vel. 2. ed.+ she plaish ǀ Dainam vel. 2. ed.+ tedaj polovizo tvoje shaloſti ǀ Bug tebi dej vel. 2. ed. ſrezho ǀ Vſe lete ſi vſhe enkrat v'nasho oblast dal, dei vel. 2. ed. tedaj nam tudi, lete, kateri ſo tudi shiveli, kakor ony ǀ Vſimimo tedaj Ceſſarju leto hualo, ter daimo vel. 1. mn. jo Nashimu Odresheniku Chriſtuſu JESUSU ǀ Veſſelimoſe, inu zhaſt dajmu vel. 1. mn. Bogu ǀ rajtingo dajte vel. 2. mn. od vashiga shivejna ǀ dejte vel. 2. mn. y en dober ſvit ǀ Nikar nedaite +vel. 2. mn. S. Rus. T. enimu katiri je hudoben kakor en peſſ ǀ njemu je bil ta leben dal del. ed. m ǀ obeniga lona ne bo dall del. ed. m ǀ Gospud Bug vam je bil dau del. ed. m tiga Synu ǀ jeſt bi nedal +del. ed. m zhes pet vinariu sa leto kravizo ǀ Synvu ſi bila imè dalla del. ed. ž Ruben ǀ je bila dala del. ed. ž tulikajn blaga ǀ Vsaketera deshela po ſvojm jeſiku je Bogu imè data del. ed. ž ǀ meni drugiga bi nadala +del. ed. ž temuzh en ſam guant ǀ kadar moja dusha bo prishla iskat tu moje greshnu truplu na ſodni dan, de bi raitingo dalu del. ed. s od ſvojga lebna ǀ njegovu truplu en lep duh je od ſebe dallu del. ed. s ǀ S. Iogri nam ſo en exempel dali del. mn. m ǀ ſmò radi almoshno dalli del. mn. m ǀ petleriu pak de bi imel od sheie umreti bi ene kapelze nedali +del. mn. m ǀ taku de bi ſe njemu kriviza godilla, kadar bi njemu libre nedalli +del. mn. m ǀ Aron je menil de shene nihdar nebodo pervolile, inu nijh slatù dallè del. mn. ž … ali k'zhastu tiga Malika prezei ſo dalle del. mn. ž ǀ de s'vashim truplom nebote drugim pohushajna dale del. mn. ž dati se pustiti se:
ſe taku mozhnu vkorenini, de ſe nedà +3. ed. vezh vun potegnit čez dati predati, izročiti:
Judom ga zhes dash 2. ed., de ga bodo krishali ǀ Christus poprej glavo doli perpogne, inu potle dusho zhes da 3. ed. ǀ vidimo, de poprej dusho zhes dadò 3. mn., inu ſhe li kadar vmerjò ǀ Rihtnim hlapzom yh zhes dadò 3. mn. ǀ puſtimo hudizham kar Bug ym je zhes dall del. ed. m ǀ kadar bi tebe tvoja Goſpoiska Rabelnu zhes dalla del. ed. ž ǀ vas bodo Angelzi, inu Svetniki sapuſtili, inu tem smerdlivem hudizkom zhes dalli del. mn. m nah dati popustiti, biti popustljiv, prizanašati:
en hishni Gospodar imà s'ſvojo sheno shiveti, lubit, poterplejne imeti, inu nah dati nedol. ǀ k' ſnaminu de groſovitnoſt tyh marter bo nag dalla del. ed. ž ǀ kadar uode ſo bile nah dalle del. mn. ž, ta zholn je bil shal pozhivat na ta viſsoki hrib Armenie noter dati navesti, nakazati:
Noter da 3. ed. Iſmaelu de Iſaka ie vuzhil malikovati ǀ hude miſli mu noterda 3. ed. ǀ vſe tu vam noter da 3. ed. Hudizh ǀ Ali Bug ſe vsmilij zhes Iosepha, inu njegovim bratom noter da 3. ed. to miſsu, de onij ſo bilij njega is shterne isulekli rajtingo dati položiti račun, odgovarjati:
kadar imajo rajtingo Bogu pred ſpovednikam dati nedol. ǀ Tudi vy Hoshtery bote mogli rajtingo dati nedol., od tajste premajhine mire, inu vage s'katerimi ſte ludy goluffali ǀ rajtingo dajte vel. 2. mn. od vashiga shivejna slovo dati slovo dati, odsloviti:
je urshoh imela taiſtom slavu dati nedol. ǀ mu ſapovei de ima ſlavu s'hishe taiſti ſvoij priatelzi dati nedol. ǀ hitru mu ſlavu da 3. ed. ǀ ſo ga proſsili de bi taisti loterzi Slavu dal del. ed. m ǀ bote ſlavu dali del. mn. m tej vashi priatelzi srce dati opogumiti:
ſerze da 3. ed. ſvojm, Iogrom, Kateri tudi polovizo od shalosti, inu ſtraha martvi ſo bily ǀ gdu menite Nem. Nem. de je bil tako muzh, inu ſerze dal del. ed. m Chriſtuſu vshe polovizo mertvimu ǀ Gdu je bil dal serze del. ed. m, inu muzh tej zartani Gospej Iudit ven se dati predstaviti se (za nekoga drugega), izdati se:
sa tiga volo ſe vun dà 3. ed. sa nje ſtriza ǀ Se vun dadò 3. mn. ſa tu kar nejſo, de li ludje ogolufaio, inu dobizhik imaio ǀ ie enkrat dial Iudom, kateri ſe ſo zhudili de Chriſtus Se ie ſa boga vun dal del. ed. m vero dati verjeti:
takorshnem nimamo vere dati nedol., ter cilu yh imenuie norze, kateri hozheo is Svejsd prerokouati ǀ zhe meni nhzhete vero dati nedol., vſaj Resnizi Nebeſhki, Chriſtuſu Ieſuſu bote mogli veruati ǀ Beſsedam S. Blasha ſte vero dale del. mn. ž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
dežela -e (dežela, dažela, dežala) samostalnik ženskega spola1. obsežnejše, s kakimi značilnostmi povezano, zaokroženo ozemlje; SODOBNA USTREZNICA: dežela
1.1 ozemeljsko zaokrožena politično-upravna enota pod oblastjo enega vladarja, navadno podrejenega višjemu vladarju; SODOBNA USTREZNICA: dežela
1.2 izraža izvor, pripadnost določenemu ozemlju
1.3 v zvezah iti/pojti čez deželo / vleči na deželo (začeti) premikati se iz kraja v kraj; SODOBNA USTREZNICA: potovati, odpotovati
1.4 v zvezah rojenska/očina dežela / dežela doma dežela, v kateri se je kdo rodil in/ali v kateri prebiva; SODOBNA USTREZNICA: domovina
2. prebivalci obsežnejšega, s kakimi značilnostmi povezanega, zaokroženega ozemlja
3. s prilastkom kraj, kjer prebiva Bog in kjer zveličani večno živijo po smrti; SODOBNA USTREZNICA: nebesa
4. zemeljska površina, ki je ne pokriva morje; SODOBNA USTREZNICA: kopno
5. del zemeljske površine kot gospodarska dobrina; SODOBNA USTREZNICA: zemlja
5.1 kar se pridobi z gojenjem rastlin na takšni površini; SODOBNA USTREZNICA: pridelek
6. področje zunaj večjih mest; SODOBNA USTREZNICA: podeželje
FREKVENCA: približno 4500 pojavitev v 44 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
dim -a (dim, dem) samostalnik moškega spola1. plini, pomešani z drobci saj in pepela, ki nastajajo pri zgorevanju; SODOBNA USTREZNICA: dim
FREKVENCA: 103 pojavitve v 15 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
dolgovanje -a (dolgovanje, dulgovanje, dulgovajne, dolgovajne, dolgovane, dolguvajne, dolgovajnje, dolguvanje, delgovane, doguvanje, dulguvanje) samostalnik srednjega spola1. kar se uresničuje z opravljanjem, izvrševanjem kake dejavnosti, aktivnosti; SODOBNA USTREZNICA: delo, opravilo
1.1 uresničenje odločitve ali volje; SODOBNA USTREZNICA: dejanje
1.2 kar kdo dela, opravlja nasploh; SODOBNA USTREZNICA: početje
1.3 ekspresivno, v zvezi imeti dolgovanje s kom izraža, da je kdo s kom v odnosu, stiku; SODOBNA USTREZNICA: imeti opravka s kom
2. delo, dejavnost, navadno za pridobivanje osnovnih materialnih dobrin; SODOBNA USTREZNICA: poklic
3. kupovanje in prodajanje dobrin za ustvarjanje dobička; SODOBNA USTREZNICA: trgovanje
4. kar je, se dogaja in je predmet določene obravnave; SODOBNA USTREZNICA: zadeva, stvar
4.1 spor glede česa, o razrešitvi katerega odloča sodnik; SODOBNA USTREZNICA: tožba, pravda
5. versko stanje človeka, ki zaradi dejanja, delovanja v nasprotju z božjimi zapovedmi zasluži božjo kazen; SODOBNA USTREZNICA: grešnost, krivda
FREKVENCA: 85 pojavitev v 15 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
dolžan2 -žna -o (dolžan, delžan, dalžan, dožan) pridevnik1. v povedkovni rabi ki mora komu kaj vrniti, poravnati, zlasti v denarju; SODOBNA USTREZNICA: dolžen
2. v povedkovni rabi ki mora, je obvezan kaj delati, storiti; SODOBNA USTREZNICA: dolžen
2.1 z dopolnilom česa ki bo deležen česa zaradi svojega preteklega ravnanja
3. v povedkovni rabi, navadno z dopolnilom česa, na čem ki stori, povzroči kaj slabega, nezaželenega; SODOBNA USTREZNICA: kriv
3.1 v zvezi dolžan na kriji ki je prelil kri
3.2 v zvezi dati se dolžan izreči se za krivega česa; SODOBNA USTREZNICA: priznati
4. v povedkovni rabi, versko, tudi z dopolnilom česa ki stori kaj v nasprotju z božjimi zapovedmi in zasluži božjo kazen; SODOBNA USTREZNICA: grešen
4.1 z dopolnilom na kom/čem ki v zvezi s kom/čim ravna drugače, kot zahtevajo (verski, moralni) predpisi, in zasluži božjo kazen
4.2 v zvezi dati se dolžan grehov/za grešnika priznati grehe
5. ki se pričakuje, zahteva glede na položaj ali norme, predpise, zlasti verske; SODOBNA USTREZNICA: dolžen
5.1 ki se pričakuje, zahteva glede na pretekla dejanja koga; SODOBNA USTREZNICA: dolžen
6. ki se nanaša na dolg ali dolžnike; SODOBNA USTREZNICA: dolžni, dolžniški FREKVENCA: približno 750 pojavitev v 41 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
domovobiskati -iščem dovršni glagol kdo; kogatož. iti, priti h komu zaradi prijateljskih, družabnih stikov; SODOBNA USTREZNICA: obiskati
FREKVENCA: 4 pojavitve v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
družina -e samostalnik ženskega spola1. skupnost ljudi, ki živijo v skupnem gospodinjstvu ne glede na medsebojne sorodstvene vezi
1.2 stalno najeti moški in/ali ženske za pomoč pri hišnih delih in za osebno strežbo; SODOBNA USTREZNICA: služinčad
2. skupina oseb, ki tvori celoto in jo povezujejo skupne lastnosti, cilji, vrednote; SODOBNA USTREZNICA: skupnost
2.2 v zvezi dvorska družina skupina ljudi, ki opravljajo službo na dvoru, zlasti vojaško ali uradniško
3. zakonski par z vsaj enim otrokom; SODOBNA USTREZNICA: družina
FREKVENCA: približno 450 pojavitev v 38 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
efa -a in nesklonljivo, samostalnik moškega spola1. biblijsko prostorninska mera trdne snovi v razsutem stanju (približno 40 l); SODOBNA USTREZNICA: škaf, efa
1.1 količina sipke snovi, navadno žita, ki ustreza tej prostornini
1.2 posoda za odmero te količine
FREKVENCA: 41 pojavitev v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
efod -a (efod, efog, efot) samostalnik moškega spola1. biblijsko naprsni ščitek vélikega duhovnika za službo v templju, pritrjen z jermenoma, v katerem je spravljen sveti žreb; SODOBNA USTREZNICA: efod
1.1 biblijsko, navadno v zvezi s platnen platneno ogrinjalo duhovnikov in levitov, ki so ga nosili pri opravljanju daritev v templju; SODOBNA USTREZNICA: efod
2. biblijsko obredni predmet kot znamenje božje navzočnosti, ki so ga uporabljali za odkrivanje božjega odgovora; SODOBNA USTREZNICA: efod
FREKVENCA: 91 pojavitev v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
greišìti tudi grejšìti tudi grešìti tudi grišíti -ím dov. grešiti: ſzmo ſze nej ſzrame'slüvali griſiti KMK 1780, 77; Zná ſzamo li grejſiti BKM 1789, 13; Véteni; gresiti KOJ 1833, 188; ino ako sto greiſi SM 1747, 14; vrág od zacsetka grisi KŠ 1754, 70; Ármi vſzaki dén vnogo greſimo TF 1715, 29; vnogo grisimo KŠ 1754, 169; ki grisijo KŠ 1771, 641; da bi vi ne greiſili SM 1747, 14; idi i vecs ne grejsi KŠ 1771, 292; ali ne grejſte KŠ 1771, 582; ne bom vecs griſio KMK 1780, 79; Gresijo ne bodem BKM 1789, 3b; Grejſili bomo KŠ 1771, 460; vám piſem: naj ne grisite KŠ 1771, 727 grišéči -a -e grešeč: Tak pa grisécsi prouti bratom, prouti Kriſztuſi grisite KŠ 1771, 505
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
ízda prisl. še vedno, še zdaj: Jezik je izda vszakojacskoga dobroga nasztávlanya KOJ 1833, VIII; nemajo ednoga obcsinszkoga ravnitela, izda nega med nyimi práve szlo'snoszti KOJ 1845, 70; brázda ſze escse izda zná SIZ 1807, 14; da vnougi Velikási escse izda z-Petrom vlecséjo KOJ 1848, 16; bouvo pout proti Turniscsi preszekati, od stere sze izda tamosnyim trávnikom KOJ 1914, 107; szo vogerszka Goszpoda escse izdáj nej szi zvolili KOJ 1848, 43; Z bratom izdaj v szváji bodoucsi KOJ 1914, 125
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
izgovȃrjati, -am, vb. impf. ad izgovoriti; 1) aussprechen; besede dobro i., eine gute Aussprache haben; — 2) entschuldigen; — i. se, sich entschuldigen, Ausflüchte machen; izgovarjaje se, unter dem Vorwande, Cig.; i. se s čim, etwas vorschützen; z bratom se izgovarja, er schiebt die Schuld auf den Bruder, UčT.; — 3) i. komu kaj, jemandem etwas auszureden suchen, Jurč.; — 4) i. si kaj, sich etwas bedingen, vorbehalten; — 5) beschwören, besprechen: i. bolezen, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
kčàsi prisl. takoj: Tou je, vſze grejhe kcsaſzi 'znyihovov kaſtigov navküp KŠ 1754, 135; Po tom ſze je ſzkázao vecs pét ſztou bratom kcsaſzi KŠ 1771, 521; ali Boug je k-csaſzi nyihov jezik zmejsao KM 1796, 14; Gdate mi kcsaszi doszta ténte tecsé z-pera KAJ 1870, 7
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Kolòša -e ž Kolose: Koloſa je bilou polo'zeno meſzto KŠ 1771, 601; Tim vu Koloſſi ſzvétim i vernim bratom KŠ 1771, 603
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
letẹ́ti, -ím, vb. impf. fliegen, sich schnell (durch die Luft) bewegen; ptica, kamen leti; iskre letijo, Funken sprühen; na visoki vrh lete iz neba strele, Preš.; kdor v brezno leti, se za robido lovi = in der Gefahr greift man nach jedem Mittel, Z.; — laufen, eilen; kam tako letiš? Ruben neutegoma nazaj leti k bratom, Ravn.; na letečem me je udaril, im Laufen, Dol.; — konju zobje lete, das Pferd bricht die Zähne, Cig.; — vse na me leti, alles kommt über mich, Cig.; nesreča na me leti, Z.; sum na njega leti, man hat ihn im Verdacht; — vse na to leti, da —, alles zielt dahin, dass —, Cig.; vse na to leti: stori prav in zaupaj v Boga, Ravn.; vem, kam beseda leti, ich weiß, worauf angespielt wird, M.; to na-me leti, das betrifft mich, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Marcelianus m osebno lastno ime
Marcelijan:
brata, Marcus, inu Marcellianus im. ed. Synoua tiga bogatiga Tranquillina, ſta bila noter potegnena savolo vere Chriſtuſa Jeſuſa (III, 104) ǀ ſta bila ſposnala una dua Sveta brata Marcus, inu Marcellianus im. ed. (III, 409) ǀ ty Sveti Vuzheniki, inu Piſſary. Auguſtinus … Marcellianus im. ed. (III, 428) 1. Sv. Marceliján, mučen skupaj z bratom Markom za časa Dioklecijana 2. Ni jasno, kateri pisec je mišljen, morda → Marcelinus.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Mark(us) -ka m osebno lastno ime
Marko:
Kakor s. Marcus im. ed. pravi ǀ Myr bodi tebi Marcus im. ed. Evangeliſt moj ǀ Marcus im. ed. Craſsus je tulikajn blaga imel ǀ krajl Marcus im. ed. Antonius hozhe sa ſvojo krajlizo to bogato Cleopatro udobit ǀ Marcus im. ed. Tul: Cicero nej mogal sadoſti prehualit tiga ſerzhniga Deciuſa ǀ ſta bila ſposnala una dua Sveta brata Marcus im. ed., inu Marcellianus ǀ Pishe Boronius, de tu lejtu 170, kadar Ceſſar Marcus im. ed. Aurelius, inu Lucius Verus ſta na semli regirala ǀ Oh velika gvishnu ſrezha tvoja je bila S. Mark im. ed. ǀ je bil isvolil S. Marca rod. ed. hisho ǀ Taku je djal Chriſtus k' S. Marcu daj. ed. ǀ je bil S. Marca tož. ed. obiel, inu kushal ǀ Plato huali Marca tož. ed. Attiliuſa ǀ per S. Marcu mest. ed. vſelej Leva malaio ǀ per S. Marku mest. ed. na 14. polj. 1. Sv. Márko, evangelist (SP Apd 12,12) 2. → Krasus 3. → Antonius 1., → Markanton 4. → Cicero 5. Sv. Márko, mučen skupaj z bratom Marcelijanom za časa Dioklecijana 6. → Avrelius 7. → Atilius
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
napréj postávlati ~ -am tudi napréjpostávlati -am nedov. prikazovati: Eta csi bos naprej poſztávlao bratom KŠ 1771, 639; z-sterimi nájmre nasso volo naprejposztávlamo KOJ 1833, 142 napréj postavlajóuči ~ -a ~ -e tudi napréjpostavlajóuči -a -e prikazujoč: zacsnejo hasznovitoszt jákoszti v-náj lepsem obrázi naprejposztávlajoucs preporácsati KOJ 1845, 13; naprej poſztávlajoucsi, ka je Kriſztuſi potrejbno bilou trpeti KŠ 1771, 394 napréj postávleni ~ -a ~ -o postavljen: nego je eden járecz naprej poſztávleni KM 1796, 18
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
nazvéjstiti tudi nazvéistiti tudi nazvéstiti -im dov. oznaniti: Jelenteni; znamenüvati, nazvejsztiti KOJ 1833, 161; ka je, ka mi más nazvejſztiti KŠ 1771, 415; Gda hocses ſzrcz ſzkrovnoſzti nazvejſztiti BKM 1789, 2; poſzlani ſzam ktebi, naj ti eta povejm i naſzvejſztim KŠ 1771, 162; i tá pridoucsa vám nazvejſzti KŠ 1771, 320; Vnyem ſzvo miloscso nazvejſzti BKM 1789, 25; idoucsa nazvejſztita Ivani, ſtera csüjeta KŠ 1771, 35; nazvejſztite Jakubi i bratom eta KŠ 1771, 380; ino ſzi nazveiſztil meni SM 1747, 67; ino ſzi je nazvejſzto tim málicskim KŠ 1771, 37; ár ſzi ti ſzám Boug tou nazvejſzto KM 1790, 107; on ga je nám nazvejſzto KŠ 1754, 102; niti pridoucsi ſto bratov je kaj nazvejſzto od tébe hüdoga KŠ 1771, 429; za iſztino dr'sati, ka je Boug nazvejſzto KMK 1780, 4; piſzmo naprej je nazvejſztilo Ábrahámi KŠ 1771, 561; Nazvejſztili ſzo pa nyemi, kaj Jezus ide mimo KŠ 1771, 233; Imenik .. kakti poká'se, i nazvejszti KOJ 1833, 13; Imenik .. kakti poká'ze i nazvêszti AIN 1876, 24; Nazvêszti Szlugom tvojim csinênye tvoje TA 1848, 75 nazvéjstiti se tudi nazvéstiti se -im se oznaniti se, naznaniti se: Paſztérom naſzvejſzti ſze BKM 1789, 6; Paſztérom ſze nazvêſzti, Po Anyelszkoj právoj povéſzti BRM 1823, 4; I pred Kriſztusom ſze mores nazvejſztiti SŠ 1796, 27; nego, naj ſze nazvejſztijo dela Bo'za vu nyem KŠ 1771, 296; Tou ſzo 'Zeleli; Dabiſze nyim nazvejſzto BKM 1789, 8 nazvéjsteni -a -o naznanjen: ér je na vsze, ka nyemi je nazvejszteno, rad pravo KOJ 1848, 72 nazvéjščeni -a -o 1. oznanjen: Eta je pa ta rejcs, ſtera je vám nazvejſcsena KŠ 1771, 705; Ár je tak nazvejſcseni, Da bode on Odküpitel BKM 1789, 56; Ár mi je nazvejſcseno od váſz KŠ 1771, 491 2. označen: da szo niki rejtki szpadáji nej nazvejscseni, potrejbno je KOJ 1833, 81; nazvejszcseno meni szkoncsanye TA 1848, 3
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
obìlen -lna -o prid. 1. obilen, rodoviten, bogat: Eſcse je i Moj'ſeſſa z-Áronom vrét z-one obilne zemlé Boug vö zápro KM 1796, 41; Mi ſzmo ſzte Kánaniánſzke z-médom ino mlejkom tekoucse obilne zemlé SIZ 1807, 17; Goſzpodin Boug dáj dúgi 'sitek, z-zemlé obilen 'sér SIZ 1807, 6; nemárne vtraglivoſzti, ſtera je nyé vu obionoj zemlej pelala KŠ 1754, 3b; Törke od Europe odvrno z-obilnim dobicskom KOJ 1848, 46; i po ſzedem puni vláti ſze znamenüje ſzedem obilni lejt KM 1796, 28 2. zelo velik, duhovno bogat: Miloſcsa vám bojdi i mér obilni vu ſzpoznanyi Bogá KŠ 1771, 717; I, csi bodete ſze poklanyali ſzamo vaſim bratom, ka obilnoga vcsinite KŠ 1771, 17; Li ti szam me mores Krepiti v-tom vüpanyi Ino obilen tál Mi dati v-zvelicsanyi KAJ 1848, 149; Da bi pokázao vu priſeſztnom vrejmeni to prevecs obilno bogáſztvo miloſcse ſzvoje KŠ 1771, 576; ſztálni bojdite, obilni vu deli Goſzpodnovem KŠ 1771, 525; Váſz pa Boug napuni i obilne vcsini z lübéznoſztyov KŠ 1771, 619 obilnéjši -a -e obilnejši, bogatejši: Szlugi Kriſztuſovi ſzo .. bole ſzam jaſz vu delaj obilnejſi KŠ 1771, 548; I ſzrcszé nyegovo je obilnejſe kvám KŠ 1771, 541; Od obilnejſega ſzpoznanya Szvéte Hiſtórie ſztároga Teſtamentoma KM 1796, 84; da je onoj kotrigi, ſteroj ſze je kaj zmenkalo, obilnejſi poſtenyé dáo KŠ 1771, 515; Ár, csi bomo jeli, nebomo obilnejſi KŠ 1771, 505
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
ondi prisl. tam:
ondi je bil en Mosh, s' imenom Zacheus ǀ Inu polê ondi je bil pred nym en vodenizhen zhlovik ǀ Kadar ti tvoj dar k' Altarju perneſſesh, inu ondi ſe ſpomnish, de tvoj brat ima keikaj super tebe: taku puſti ondi tvoi dar pred Altariem, inu poidi poprei tiakaj, inu ſpraviſe s' tvoim bratom
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
pasti2 pasem nedov. pasti:
Florentius ſapove enimu leuvo, de ima njegove auzhize paſti nedol. ǀ kadar je pouablena paſsti nedol. koshlizhe lushtu tiga meſsa obena rèzh jo nemore sadarshati ǀ je jo pognal ouze paſt namen. ǀ Cerku nej ſa tu sydana de bi kjekaj hodili ſe ſmeiat, pogovariat, ozhy paſt namen. ǀ jeſt paſſem 1. ed. te oſtudne ſvinje teh shejll tiga ſmerdlivega meſſa ǀ tulikain tu shkodliu naſhe meſsu zartlamo, inu paſsemo 1. mn. ǀ Oh vij ſalubleni ludje, kateri paſſete 2. mn. vashe neſramne ozhij nad prepovedano lepoto ǀ ne vejm KoKu tuojm bratom ſe godij, inu shivini Katero paſsejo 3. mn. ǀ on je paſſil del. ed. m ouze ſvojga taſta ǀ na mejſti Paſterja je paſil del. ed. m vuole Iſidoru ǀ kakor en dober ſveſt paſter yh je paſſel del. ed. m ǀ Iacob je djal kadar je labanu paſsu del. ed. m ǀ kadar je kose, inu koshlizhe paſsla del. ed. ž ǀ ena shena je ſvojo kravo paſla del. ed. ž ǀ do vekoma bi pasli del. mn. m na semli nyh shivinsku truplu ǀ ſo shivino po hribah, inu puſzhavah paſsly del. mn. m pasti se pasti se:
sazhneio ſe paſt nedol. sjutraj ǀ ſe rad paſſe 3. ed. per ſtudenizah ǀ kakor ta nepametna shivina, katera druſiga nedella temuzh ſim ter kje ſe prehaja, inu paſſe 3. ed. ǀ iest n'hozhem shvino, Katera ſe na puli paſse 3. ed. ǀ katere na letej gmaini ſe paſſeio 3. mn. ǀ te preprosta pishata, kadar po teh ſelenih pungradah ſe paſejo 3. mn. ǀ one ſo ſe pasle del. mn. ž na travi ǀ Leta en dan je vidila, de tamkaj bliſi pishata ſo hodile, inu ſe posle del. mn. ž/s
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
pernjàti se -ám se nedov. prepirati se: Vetekedni; boriti, stükati, pernyati sze KOJ 1833, 182; ino sze prime z-bratom Imreom za Horvatszki Ország pernyáti KOJ 1848, 32; naj ſze nad ricsmi ne pernyájo KŠ 1771, 648; Véksa Goszpoda szo sze med szebom pernyáli, nyefkali KOJ 1848, 72
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
pobüdìti in pobidìti -ím dov. 1. pobuditi, povzročiti, da kaj nastane: je tak ſteo Ocsa nebeſzki vu nyihovi ſzerczáj dobro-volnoſzt pobüditi SIZ 1807, 8; ino oblübe pobüditi nemore KOJ 1845, 14; po národ neſzpametnom na ſzrditoſzt váſz pobüdim KŠ 1771, 471; Jaſz práj, zváſz pobidim, Vám Proroka BKM 1789, 39; i pobüdi vnami radoſzt KŠ 1771, 820; prouti krſztsanom zburkanye pobidi KŠ 1771, 400; Pobüdi vu ſzrczi gorécse 'selejnye KM 1783, 192; grobiánſztvo pa odornoſzt pobüdi KM 1790, 18; naj pobüdi ſzemen brati ſzvojemi KŠ 1771, 140; I tak ſzi vmem ſzrczi ti radoſzt pobüdo BKM 1789, 311; Ober toga je pa Boug rázlocsne protivnike pobüdo prouti Salamoni KM 1796, 68; Taki teda je pobo'sna mislejnya pobüdo vu ſzvojem ſzrczi KM 1790, 76; je Wladiszlav troust pobüdo, ka Ország Maximiliáni nepride vrouke KOJ 1848, 70 2. spodbuditi: Da nász na gószto prijimanye etoga ſzvesztva pobüdis KM 1783, 59; Pobüdimo eti znouvics naſſa ſzrczá na ſzpoznanye KM 1796, 96; Pobüdimo eti znouvics naſſa ſzrczá na ſzpoznanye KM 1796, 96; i vu dnévi onih králevcſin pobüdi Boug králevcſino, stera na veke oſztáne KM 1796, 79 3. povzročiti kako stanje: Ti 'Zidovje ſzo pa pobüdili düſe poganov prouti bratom KŠ 1771, 385; szláp sze je zdr’o, steri je na vodi veliko válovje pobüdo KAJ 1870, 165 4. nagniti: Zhüdimi miſzlami, gda je vnaſſem ſzrczi na grejh pobüdi KŠ 1754, 173 pobüdìti se -ím se 1. nagniti se: na gorécse 'selejnye moremo ſze pobüditi KM 1783, 53; Zakâ ſzi ſze na grêge rad pobüdo BRM 1823, 261 2. pobuditi se, nastati: Csi ſze necsiſzto mislejnye vnaſſem ſzrczi pobüdi KŠ 1754, 43; pobidi ſze med timi vörvajoucsimi gizdoſzt KŠ 1771, 488; csi sze pobüdi boj prôti meni, na nyega sze zaniham TA 1848, 20; I szvéta pobo'znoszt sze pobüdi povszéd KAJ 1870, 118; Nazviſcsáva, ka ſze pred ſzoudnyim dnévom ſpotlivczi pobidijo KŠ 1771, 721; Escse i med szuncza tráki Sze vodé pobüdijo KAJ 1848, 13; rávno teda ſze je etaksi gucs med nyima pobüdo KM 1790, 30; Ki ſzo ſze pa raztepli za volo nevole, ſtera ſze je pobidila nad Stevanom KŠ 1771, 377; Vu Vogrinaj sze je zdaj obcsinszko 'selejnye pobüdilo KOJ 1848, 7; nego i krivi Apoſtolje ſzo ſze pobüdili KŠ 1771, 434; Po tom ſzo ſze protivnoſzti pobüdile med dr'sinami KM 1790, 86 pobǜdjeni -a -o 1. vzbujen: nej je pobüdjeni med narodjenimi od 'zén vékſi od Ivana krſztitela KŠ 1771, 35 2. povzročen: Za volo dalecs odporinyenoga Törka pobüdjenoga veszeljá KOJ 1848, 99; ſzvéte od Dühá ſz. pobüdjene miſzli KŠ 1754, 192
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
podbádati -am nedov. 1. spodbujati, nagovarjati: Zgüba pri Várni je Hunyadia podbádala jo Törkom nazáj plácsati KOJ 1848, 58; Düjh Szvéti podbáda náſz, naj po Bo'soj vouli vſza csinimo KMK 1780, 19; ki te na okrádnejnye goszpodára podbádajo KOJ 1845, 52; ino ga je 'sena gizdáva tak dugo podbádala, da páli zacsne boj z-Imreom bratom KOJ 1848, 32; steri szo Bocskai Stevana podbádali, i súntali KOJ 1848, 86; Protesztantje szo szkoupoga Rákoczi Gyüria erdélszkoga poglavára tak dugo podbádali, da sze je on rejszan z-Svedmi szpajdáso KOJ 1914, 138 2. hujskati: 'Zidovje ſzo pa podbádali te pobo'zne i poſtene 'zene KŠ 1771, 385
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
poklànjati se -klánjam se nedov. pozdravljati: I zácsali ſzo ſze nyemi poklanyati KŠ 1771, 152; Ovo csüjem váſz, da ſze z-lejpimi recsmi poklányate SIZ 1807, 21; i nikomi ſze na pouti ne poklányajte KŠ 1771, 202; I, csi bodete ſze poklanyali ſzamo vaſim bratom KŠ 1771, 17
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
praviti -im dvovid. praviti, pripovedovati, govoriti, reči:
mu sazhne njega teshave, njega bolezhine pravit nedol. ǀ ti ſi ta perva, Katera sazhnesh marmrati, ſlednimu prauit nedol. inu ſe zhudit ǀ ſam hudizh s'pakla je prishal vam pravit namen. kaj s'eno nesgruntano martro terpeti morio taisti, kateri Sapuvid Bosshyo prelomio ǀ kaj jest pravim 1. ed. od posta ob kruhu, inu vodi ǀ je reiſs kar pravem 1. ed. ǀ Jeſt nepravem +1. ed. letu ampak de imate dusho sa dusho dati ǀ Nej sadosti de ti pravish 2. ed. jest verujem de Christus je od ene zhiste Diuize rojen ǀ kajti greshnik, inu greshniza h' temu prauish 2. ed. ǀ nezh nenuza de edn pravi 3. ed. jest verujem v's. Evangeli ǀ S. Mattheush kadar ta zhudesh piſhe, praui 3. ed. od Iogru ǀ Poshlushajte kaj pravj 3. ed. Vgo Victorin ǀ kaj vy h'temu pravite 2. mn. ǀ Vy kateri prauite 2. mn. ǀ nihdar s'ſerzam nepravite +2. mn. ǀ kaj h' temu pravite 2. mn./dv. vy dua Sveta Jogra ǀ pravio 3. mn. de lubesan je en neuſmilen Trinog ǀ poshlushajte kaj pravjo 3. mn. ǀ Shlishim de one praviò 3. mn. kadar Fantizha ſnoſſimo ſmo sdravishi, veſſelejshi, inu bulshi farbe, kakor pak kadar dekilzo ſnoſſimo ǀ shlishim de nekateri provio 3. mn. ǀ nej ſim jest tebi pravil del. ed. m, de ſe bo tebi taku godilu ǀ je shpot, inu ſmeh s'njega tribal, inu ſvojm bratom pravel del. ed. m kaj je on vidil ǀ je taku pravila del. ed. ž S. Brigitti ǀ kadar ſe bo od nje pravilu del. ed. s ǀ od taiste veljka zhudeſha ſo pravili del. mn. m Pomeni so v nekaterih primerih težko ločljivi, zato so zgledi navedeni mešano.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
prijateljìv, -íva, adj. freundlich: ljubezniv, p. mož, prijateljivo se držati proti bratom, (-tliv) Trub.; freundschaftlich, (-tljiv) Mur.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
prinesti -nesem dov. prinesti:
aku hozhemo v'Nebu priti, imamo dober ſad perneſti nedol. ǀ prezej sapovei ta nar lepshi guant perneſti nedol. ǀ puſti eno maioliko slatkiga proſekaria perneſt nedol. ǀ sturi hitru pernesti nedol. en par Koshlizhu ǀ G. Bug h' shtrajfingi njegove pregrehe je bil sapovedal, de mu nimà semla ſadu perneſte nedol., de ſi lih bo dellal ǀ veſsele zhajtinge ym perneſſem 1. ed., inu osnanem ǀ hude marine vam perneſem 1. ed. ǀ hude inu shaloſtne zajtinge nam perneſesh 2. ed. ǀ Kadar ti tvoj dar k' Altarju perneſſesh 2. ed. ǀ kadar Mashnik S: Rèshnu Tellu perneſe 3. ed. ǀ vejsh de ta greh tulikain shkode tebi perneſſe 3. ed. ǀ strah Boshij perneſse 3. ed. shegen Boshij ǀ kakor Bug sapovei, inu karshanska lubesan ſi ſabo pernese 3. ed. ǀ vſaku drivu, kateru dobriga ſadu neperneſſe +3. ed., tu bo poſſekanu, inu v' ogyn vershenu ǀ gorè ie ſtutaushenkrat temu, kateri dobriga ſadu neperneſe +3. ed. ǀ grehi to vezhno ſmert perneſò 3. mn. ǀ perneſsò 3. mn. Kapuna na miso ǀ ſtu nesrezh, inu shtrajfing vam perneſſò 3. mn. v' hisho ǀ obene shpishe ym nepernesò +3. mn. ǀ de ſi lih neperneſò +3. mn. hudiga ſadu greshniga diaina ǀ pobulshai tvoj leben, perneſi vel. 2. ed. ſad dobriga djaina ǀ ta parva beſseda je bila perneſite vel. 2. mn. vina ǀ de bi ta Sveti myr na ſvejt perneſil del. ed. m ǀ Chriſtus s'Nebes je bil en perſten perneſſil del. ed. m ǀ nam je perneſel del. ed. m taisto shlahtno, inu nar nuznishi arznio Elixier vitæ imenovano ǀ eno olisko veijzo v' svoih vſtjh je bil perneſsil del. ed. m ǀ Sijn Boshy je bil taiſto nam na semlo pernesil del. ed. m ǀ shpendio iem je bil perneſal del. ed. m ǀ Kaj s'en ſad ſi preneſil del. ed. m v' tvojm moshashtui ǀ vaſha vera pres dobriga della vaſs nebo v'Nebu pernesla del. ed. ž ǀ tuliKajn dobriga nam je perneſsla del. ed. ž ǀ tuoje s. rojstvu veliku veſselje je perneslu del. ed. s vſimu volnimu ſvejtu ǀ Kateru bo perneſslu del. ed. s Sad tiga shivejna ǀ poshle, de bi S. Reshnu Telu pernesli del. mn. m ǀ sakaj ſo te shpishe ijm perneſli del. mn. m ǀ lepe, zhudne, inu nuzne rizhy bodo vidili, lepe navuke, inu arznie v'deſhelo nasaj prinesli del. mn. m ǀ veliku shen ſo bile ſvoje otrozhizhe pernesle del. mn. ž v'Tempel G. Bogu offrat ǀ de bi njega nijve dobru shitu perneſle del. mn. ž dol prinesti opustiti:
Vam da tudi saſtopit, de je ena ſtara navada ob puſtu pleſſat, inu de nimate te navade dol perneſt nedol. gori prinesti uvesti:
Leto navado hudizh je gori perneſu del. ed. m naprej prinesti 1. prinesti, ponuditi:
imâ naprej perneſti nedol. tu na ſolenu meſſu 2. navesti, povedati, reči:
de bi jeſt hotel kaj shaloſtniga naprei Nem. Nem. perneſti nedol. ǀ druge tudi prizhe hozhem naprei perneſti nedol. k poterdeinu lete resnize ǀ de bi ſvojo proshno mogal naprei perneſti nedol. ǀ on pak je ſvoim bratom ſnal taku lepu naprej perneſt nedol., de vſe poſvejtne rezhy ſo gnusoba, inu golufia, inu de li v' nebeſſih ſe najde tu pravu veſſelje ǀ veliku histori, inu Exempelnu naprej perneſsem 1. ed. ǀ G: Bogu neprej perneſesh 2. ed. ǀ Sveti Vuzheniki vezh urshohou naprei perneſò 3. mn. ǀ nej hudizhy perneſo naprei 3. mn. karkuli ſi bodo mogli ſmislit ǀ eno drugo hiſtorio S. Piſſma nebom naprej perneſſel del. ed. m ǀ doſehmal so Matere ſprizhale, inu naprei pernesle del. mn. ž okoli prinesti ubiti:
S. Hilariona enkrat ſo hoteli Rasbojniki okuli perneſti nedol. ǀ nanaglim Godolia per miſi okuli permeſe 3. ed. ǀ dua vuouKa perpudè eniga jelena, inu pred nyma ga oKuliperneſseta +3. dv. ǀ David je bil okuli perneſſil del. ed. m Riſa Goliota ǀ je bil premagal, inu okuli perneſil del. ed. m Goliata ǀ vener faratarshu ga je bil okuli perneſil del. ed. m ǀ je bil Berengariusu nevoshliu, ter na tihama ga je bil okuli perneſil del. ed. m, inu umuril ǀ David de ſi lih lahku bi bil Saula okuli perneſil del. ed. m, molzhi, nezh taiſtimu neſturi, ga puſti prozh smyram poiti ǀ kadar je bil okuli perneſsal del. ed. m Goliata ǀ Debora ta Bogabojezha shena kadar je bila okuli pernesla del. ed. ž tiga neuſmileniga Generala ſiſara ǀ ga bodo njegovi ſaurashniki, ali priateli okuli pernesli del. mn. m Zveza naprej prinesti je kalk po nem. vortragen, zveza okoli prinesti pa po nem. umbringen.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
priporočiti -im dov. priporočiti, zaupati:
poprej more ſvoje mreshe sloshit, inu ſvoje hishne rezhy perporozhit nedol. ǀ grè pred Altar G. Bogu leto dusho perporozhit namen. ǀ Jeſt vaſs tudi Angelu Varihu perporozhim 1. ed. ǀ ſvojga Gospuda perporozhi 3. ed., de bi G. Boga proſſili, de bi shnimi martran bil ǀ vſe vaſha della Bogu h'zhasti offrajte, inu njemu yh perporozhite vel. 2. mn. ǀ hitru ſturite teſtament, inu vashe poſvejtne rezhy perporozhite vel. 2. mn., de potle bote bres vſe skerbi ſe Perpraulal k' isvelizheinu vashe dushe ǀ ga je perporozhil del. ed. m ſvojm Bratom ǀ kadar je bil Marij S. Ioanneſa perporuzhil del. ed. m ǀ s'ſhahariam tuojo bogo duſhizo andohtlivu perporozhila del. ed. ž ǀ ſo njemu to shlushbo teh dush te poshtene Fare perporozhili del. mn. m ǀ lete vaſſ bodo ſpremile, inu perporozhile del. mn. ž priporočiti se priporočiti se:
tajsto puſledno uro ſo ga opominali de bi imel molit, inu G: Bogu ſe perporozhit nedol. ǀ v'taki vishi ga je vuzhila vſelej Bogu ſe perporozhiti nedol. ǀ Ah kaj s'ena teshava! G: Bogu ſe perporizhit nedol. ǀ nepude obijskati, inu ſe perporozhjti namen. timu ſveſtimu Paſterju ǀ ſo v'zerku shli, Boga ſahvalit, inu ſe njemu perporazhit namen. ǀ v' tvojo nesgruntano miloſt ſe perporozhim 1. ed. ǀ ſe perporozhish 2. ed. tem Duhonem ǀ njemu ſe perporozhi 3. ed., inu offra ǀ ſe tudi Papeshu Innocentiusu timu III perporozhj 3. ed. ǀ Bogu ſe perporozhij 3. ed., ter naprej ſi vſame de rajshi hozhe vumrèti, kakor greh dopernesti ǀ K' ſadnimu ſpoſna ſvoje pregrehe, Bogu ſe perparozhj 3. ed. ǀ perporozhimo 1. mn. ſe njemu ǀ G. Bug ſna pomagat taiſtom kateri njemu ſe perporozhè 3. mn. ǀ kateri njemu ſe perporozhe 3. mn. ǀ ſproſſi sa taiſte, kateri andohtliu ſe njemu perporezhe 3. mn. ǀ perporozhimoſe vel. 1. mn. njemu ǀ S. Patrizu ſe perporozhite 2. mn., de radouitno semlo vam ſturj ǀ pertozhiteſe, inu perporozhiteſe vel. 2. mn. G: Bogu ǀ ſe je bil S. Sebaſtianus perporozhil del. ed. m ǀ ſò bily S. Rochu ſe perporozhili del. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
razsóuditi -im dov. presoditi, razsoditi, razločiti: ki bi mogao kaj razſzouditi med bratom KŠ 1771, 499; Ár, ki jej i pijé nevrejdno, ſzám ſzebi ſzoudbo jej i pijé, ka ne razſzoudi tejlo Goſzpodnovo KŠ 1771, 513 rasóudivši -a -e ki ne razloči: Ár ſteri jej i pijé nevrejdno ne raſzoudivſi tejlo Goſzpodnovo KŠ 1754, 208
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Ruben1 m osebno lastno ime
Ruben:
Synvu ſi bila imè dalla Ruben im. ed. ǀ Je djal Ruben im. ed. k' ſvojm bratom Rúben, Jakobov sin (SP 1 Mz 29,32)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
sèstra -e ž 1. sestra, ženska v odnosu do drugih otrok svojih staršev: Soror Szeſztra KMS 1780, A8b; mati Mária, Devicze Márie ſzeſztra, ali teticza KŠ 1771, 1 (B1a); ali nyegove, ali pa Barnabáſove Szeſztré KŠ 1771, 100; I tá je mejla ſzeſztro, ſtera ſze je zvála Mária KŠ 1771, 205; da nyemi Czaszar nevouscsi za 'seno szvojo szesztro KOJ 1848, 3; Pozdrávlajo te tvoje odbráne ſzeſztré ſzinovje KŠ 1771, 738; Ednoga očé i edne materé deca so bratovje ino sestre BJ 1886, 9; Eto je sestram pripovedávala BJ 1886, 4 2. pripadnica verske skupnosti: za ovoga naſſega brata (ſzeſztre) SM 1747, 62; Porácsam pa vám Febo ſzeſztro naſo ſzlü'zbeniczo Czérkvi KŠ 1771, 484; mi ſzmo ſzi vſzi bratovje i ſzeſztre KŠ 1754, 154; vſzem bratom ino ſzeſztram SM 1747, 2
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
sestra -e ž 1. sestra:
Pregreshj Aron, inu njegova Seſtra im. ed. Maria ǀ Brat s' bratom, sestra im. ed. s'sestro, ſyn s'materio ſe prauda ǀ nej kratku, inu malu hotel shlishat, de bi njegova ſeſſtra im. ed. vſela Flavina ǀ dusho vashe ranze shene, mosha, brata, ſeſtre rod. ed. ǀ Amnon ſvoje seſtre rod. ed. Thamar ſe neshona ǀ piſſe Vincentius Belvacenſis od Svete Marte, Seſstre rod. ed. Marie Magdalene ǀ kar nekadaj S. Grogor Nazianzenus je djal od ſvoje Sestre rod. ed. Gorgoniæ ǀ Sveti Bernardus ſvoj ſeſtri daj. ed. je bil odgovuril ǀ Amnon ſijn Davidou je bij poſili ſvoij sestri daj. ed. Thamar divishtvu vſel ǀ de bi veni minuti, na enkrat sgubil Ozheta, Matter, Brata, ſeſtro tož. ed., otroke, prjatela ǀ Njega sapuvid je de brat ima brata, ſestro tož. ed. ſaurashit ǀ dajte meni sa Neveſto Vasho Seſtro tož. ed. Mechildis ǀ je bil ogolufal Firshta Sichem s'Dino. Amana s' ſvojo ſeſtro or. ed. Thamar ǀ Brat s' bratom, sestra s'sestro or. ed., ſyn s'materio ſe prauda ǀ nej poterboval gnad, inu odpuſtikou, katerih vſy bratje, inu ſeſtre im. mn. ſo deleshni ǀ nikar li jeſt, inu Seſtre im. mn., Shlahta, inu Priately, vſy enaku imaio urshoh ſe veſſeliti ǀ kadar Jobavi Sinovy ſo ſvoje Seſtre tož. mn. v' goſtie povabili 2. članica bratovščine:
MARIA Diviza je Shtifterza lete S. Bratauszhine ſposnaio vſy bratje, inu ſeſtre im. mn. ǀ Kateri Sveti ludje ſo bilij sazheli leto S. Bratauszhino … od katerih bratou, inu ſeſter rod. mn. Clemens ta VIII. taku govorj ǀ Jeſt bom nekatere gnade od bratou inu ſeſter rod. mn. Svetiga Scapulirja prejete skuſi miloſt MARIE Divize Nem. Nem. povedal ǀ uſe letu je k' enimu velikimu troshtu bratam, inu ſeſtram daj. mn. S. Roshenkranza ǀ ſoſebnu delsehne ſvoje miloſti, inu gnade ſturi brate, inu ſeſtre tož. mn. te S. Bratauszhine de Carmine 3. prijateljica:
Odprimi moja luba priateliza, moja ſeſtra im. ed., sakaj moja glava je polna roſſe po poli sestra polsestra:
proſſi de bi knjemu prishla kuhat njega popoli ſeſtra im. ed. Thamar ǀ proſſi de bi knjemu prishla kuhat njega popoli ſeſtra im. ed. Thamar
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Sihem2 -a m zemljepisno lastno ime
Sihem:
rauen tiga mesſta ſichem im. ed. ǀ Gdu navej koku mozhnu ſe je potil per shterni Sichen im. ed. ǀ kadar pride v'dolino ſihem im. ed. ǀ kadar on pride v' dolino Sihem im. ed. ǀ Sa volo ene ſame loterie cellu meſtu Sichem tož. ed. Iacobavi ſijnovi neuſmilenu ſo bilij pobili ǀ KoKu tuojm bratom ſe godij, inu shivini Katero paſsejo v'Sichimi mest. ed. Síhem, lat. V Sichem, mesto v kanaanski deželi (SP 1 Mz 33,18)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
skrbeti -im nedov. skrbeti:
Mosh, inu shena obodua imata ſa hishno potrebo skerbeti nedol. ǀ tudi vy imate vuzhiti, inu skerbejti nedol. sa otroke od Boga vam dane ǀ s'eno malo rèzh tulikain bi ſe imelu skerbèti nedol. ǀ ſi tudi dolshna skarbèti nedol. de tuoy otrozhi, inu poſly brumnu shive ǀ Satu nemate ſkèrbeti nedol. ǀ veliku vezh imeli skarbeti nedol. sa dusho ǀ pustite li meni skarbejti nedol. ǀ imamo ſe fliſſat, mujat, inu skerbeiti nedol. ǀ sa isvelizhejne vashim mlajshim shkerbeti nedol. ǀ je sapovedal ſvoim bratom Duhounim, de nemajo skerbiti nedol. sa te posvetne rizhy ǀ jeſt skerbim 1. ed. ſam ſabe, inu sa mojo hisho ǀ Ieſt nuzh, inu dan sKarbim 1. ed., inu ſe trudem ǀ tulikain skerbish 2. ed. sa tu posvejtnu, de cilu sa tu nebeshku poſabish ǀ Vezh skarbish 2. ed. de bi ſe nesmotil kadar s'enem zhlovekam govorish ǀ shivina vezh skerbi 3. ed. sa ſvoj porod, kakor vy sa vashe otroke ǀ ſe fliſsa, ſe muia, skarbi 3. ed., inu vezhkrat v'nevarnost ſe poda ǀ nej vſakateri sa ſebe skerbj 3. ed. ǀ kadar bi uni kupz tulikain skerbel sa Nebu, kulikain skarbij 3. ed. sa dobizhik ǀ obeden ble nezzhuje, inu neskerby +3. ed. ǀ ty neverni Ajdje ſo diali, de Bug neskerbi +3. ed., inu nesmisli na lete semelske rezhy ǀ stukrat vezh skarbimo 1. mn. sa telu kakor sa dusho ǀ veliku vezh lubite, inu skarbite 2. mn. sa vasho dusho, kakor sa vashe telu ǀ cilu neskerbite +2. mn. aku snaio pravu ſnaminie S: Chrisha ſturiti ǀ Neſrezhni pak ſo taisti ſtarishi, kateri ne skerbè 3. mn., inu ſe nepofliſsaio ſvoje otroke vuzhiti ſtrah Boshij ǀ ty ſtarishi vezh skarbè 3. mn., de ena lodriza vina, en mernik shita ym poslu negrè, kakor de bi nyh ſyn, alj hzhi poslu na shli ǀ je rejſs, de vezh nekateri sherbe 3. mn. sa ſvoje tize, katere v'fulaushi imaio, kakor sa ſvoje otroke ǀ vezh shkarbè 3. mn. sa telu, kakor pak sa dusho ǀ kateri sa drugu neskarbè +3. mn., ampak de bi veliku blaga ſvoym otrokom sapustili ǀ gledaj, inu skerbi vel. 2. ed., de nebò obeniga pomankajna imela ǀ ſa dusho, sa dusho skarbite vel. 2. mn. N: N: katera do vekoma imà v'Nebeſhkim krajleustvi prebivat ǀ odprite vſhe enkrat vaſhe ozhij, inu skerbite vel. 2. mn. ble sa vasho dusho ǀ kadar bi uni kupz tulikain skerbel del. ed. m sa Nebu, kulikain skarbij sa dobizhik ǀ vezh je skarbel del. ed. m de bi Bogu shlushili ǀ on je molil, inu sa isvelizhejne ſvoje dushe skerbil del. ed. m ǀ zhe vſamem kmeta bo vezh sherbil del. ed. m ſa voli, inu kraue, kakor ſa sheno ǀ de bi neskerbil +del. ed. m sa pokoppalszhe ſvojga Ozheta ǀ moja luba Matti je skerbela del. ed. ž sa isvelizhejne moje dushe ǀ kaj h' temu pravite vy dua Sveta Jogra? katera ſama od ſebe nejſta nezh marala, inu skerbela del. dv. m ǀ Vij pak ſte li skerbeli del. mn. m sa vaſhe truplu ǀ taku majhinu ſo sa nyh isvelizhejne skarbeli del. mn. m ǀ je bil te shenske Perſone taku oſlepil, de vekshi tall nyh nej po drugem ſo skerbele del. mn. ž ampak lepotizhit ſuoie oblizhe, zartlati ſvoie meſſu, inu ſuoy shivot
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
smrtno prisl. na smrt:
On je bejshal pred ſvojm bratom Eſovam, kateriga je ſmertnu Saurashil (IV, 249)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
spoznan -a prid. 1. spoznan:
tedaj nedolshnost, inu svetust nihdar nebode od ludi sposnana im. ed. ž, dokler tudi vidim de krajl Saul nemore Davida shiviga terpeti na semli (I/1, 73) 2. priznan:
bratom, sestra s'sestro, ſyn s'materio ſe prauda, ſe krega, inu ſaurashi, ta vboga shlahta nej vezh ſposnana im. ed. ž (I/1, 164)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
strôšek -ška m 1. hrana, prehrana: Dáj, da mi i eta hrána Sztrosek bode i czeringa KŠ 1754, 259; Sztroſek bode i czeringa BKM 1789, 229; dopüſzto nyemi je, ka bi ſou kpriátelom za volo zadoblenyá ſztroska KŠ 1771, 424; Dávid, ki je ſztroſſek prineſzao vu tábori bodoucſim ſzvojim bratom KM 1796, 56; Henrik Czaszar gráde i meszta dao obzidati ino nyé z-sztroskom oszkrbeti KOJ 1848, 8; pren. [obhajilo] ár je poutni ſztroſek na vekivecsno zvelicsanye KMK 1780, 63; Da nász z-ovim Nebeszkim poutnim ſztroskom na ſzmrtnom vrejmeni pokrejpis KM 1783, 59 2. stroški, denarni izdatek: Fárnikom sze je niksi trüd i sztrosek nej vnou'sao za vcsenyé KOJ 1845, 6; Szvojemi szini Béli je tudi menye sztroska odloucso KOJ 1848, 35; Máli národ nezadolej nosziti potrebüvánoga sztroska za razszvecsenyé szvojega Országa KOJ 1833, XIV; ki ſcshé türen czimprati, jeli ſzi prvle ne ſzéde doli i zracsúna ſztroſek, csi má teliko, ka ga zgotovi KŠ 1771, 220; na ete jezik czejli Nouvi Zákon obrnyeni i ſztroskom vnougi vörni düsicz vo zoſtámpani KŠ 1771, A7a; Kniga molitvena sz-pobo'snim sztroskom nikih plemenitih dobrocsinitelov Na ſzvetloſzt dána KM 1783, nasl. str.; naprêplacsárov ſzo escse tudi z-ſztroskom eti pêſzem vö Stampanye naprêpomogli BRM 1823, IV; kám záto, da sze potrejbna skér z-náj ménsim sztroskom more szpraviti KOJ 1833, V; Sztroskom Plemenite 'Seleznoga Vármegyéva Obcsine vöstampani KOJ 1833, I; Stampane z sztroskom i piszkmi Reichard Károla TA 1848, 1; da nebi sztroski ino vojáczke falili KOJ 1848, 70; Verte mi, kâ vasi sztroskov Nemate zgubiti KAJ 1870, 23; i ka potom escse potrêbno bode na glihanye sztroskov AI 1875, kaz. br. 2; od minisztera na prêpolo'zene orszácske v-tanácsivanye vzeme AI 1875, kaz. br. 2; Velikási na szvojih sztroski szo du'zni na szpráviscsi nazôcsi bidti AI 1875, kaz. br. 3
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
svójəc, -jca, m. 1) der Seinige (Meinige, Deinige etc., prim. svoj), der Angehörige, Jan., nk.; z lakoto krotičil je celo ljudstvo, pa ravno tistikrat svojce čudno preživi, Ravn.-Valj. (Rad); Bog čuje nad svojci, Gott beschützt die Seinigen, C.; njih roditelji ali otroci in drugi svojci, Levst. (Nauk); okrožili so jih svojci, Jurč.; maščevati se nad bratom, rodbenikom ali svojcem, Navr. (Let.); ni obdolženčevih svojcev, DZ.; — 2) der Freie, ein freier Herr, V.-Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
tjakaj prisl. tjakaj:
sa vaſs je dobru, de jest tjakaj grem ǀ Poijdimo tjakaj do Bethlema ǀ poidi poprei tiakaj, inu ſpraviſe s' tvoim bratom ǀ sdaizi je shal tiakai ſe skriti ǀ cellu meſtu tiekaj tezhe ǀ Appat grè hitru kjekai ǀ poprej pak kakor je shal kjakaj offrovati ǀ de bi mij tudi kjekaj gori k'njemu prishli ǀ Cerku nej ſa tu sydana de bi kjekaj hodili ſe ſmeiat ǀ Chriſtus gre Kjekaj, inu jo osdravi ǀ vuzhinaſs Kiekaj gori lèteti ǀ kiekaj tezhete, inu taiſto paklensko mlako piete
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
tróštati tudi tróuštati -am nedov. tolažiti: bi mogli ſzvoje troustati SM 1747, 1; eden drugoga opominati i trouſtati KŠ 1754, 133; tvoja palicza mené trousta ABC 1725, A8b; Dühá, steri náſz trousta SM 1747, 35; Goſzpon Kristus je trousta SM 1747, 30; nyega trousta SIZ 1807, 7; I sztaroszt trôstaj ti KAJ 1848; Bôg trôstaj me vu 'zukoszti TA 1848, 4; trouſtajte te neſzrcsne KŠ 1754, 103; Naj je trouſta KŠ 1771, 701; da bi je trouſtali nad nyidvi bratom KŠ 1771, 304; ſzta trouſtala brata KŠ 1771, 390 tróštati se tudi tróuštati se -am se 1. tolažiti se: ino bi ſze vucſili vu Kristuſſi veſzeliti ino troustati SM 1747, 40; vidi, da sze pomoucsi nemore troustati KOJ 1848, 8; Vüpam ſze, i trouſtam vu tvojoj dobrouti KMK 1780, 94; 'Zaloſztni, trôstajte ſze BRM 1823, 5; vu Kristussi ſze bodem vüpal, i troustal terdno SM 1747, 70; Naj ſze mi trouſtamo KŠ 1754, 216 2. upati, pričakovati: káksi pôv sze letosz trôstamo AIN 1876, 40 troštajóči tudi trouštajóuči -a -e tolažeč: Petra trouſtajoucſi BKM 1789, 95; Jasz csákam i na trôstajôcsega TA 1848, 54; Záto 'Zidovje trouſtajoucsi jo KŠ 1771, 304
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
tüheni -a -o prid. tuj: Jasz szem tühéni vcsinyen mojim bratom TA 1848, 54
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
užáliti, -im, vb. pf. 1) traurig machen, betrüben, wehe thun: u. koga, Jan., M., C., nk.; razžaljen ali užaljen, beleidigt o. gekränkt, Str.; — 2) užali se mi, ich werde betrübt, ich werde von Wehmuth ergriffen, Cig., Jan., M., C., Burg., nk.; neizrečeno se mu je užalilo, es that ihm überaus wehe, Navr. (Let.); užali se mi nad kom, Jan.; užalilo se mu je nad bratom, Ravn.; užali se mi do koga, Cig.; — 3) u. se, Mitleid erregen: nesrečnež se mu je v srce užalil, Cig.; — 4) verleiden, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
vàš -a -e svoj. zaim. 1. vaš, izraža splošno pripadnost skupini oseb: ar vas nepriatel Vrág, okouli hodi SM 1747, 25; Otsa vas nebeſzki KŠ 1754, 126; i dönok Ocsa vas nebeſzki KŠ 1771, 20; ár vu nyegovom miri vass bode KOJ 1833, VII; ino vaſſega Bogá SM 1747, 6; brezi voule Ocsé vaſega KŠ 1771, 33; máte ſzád vas KŠ 1754, 128; ne ſzkrbte ſze za 'zitek vas KŠ 1771, 20; nájma nejmate pri Ocsi vaſem KŠ 1771, 17; i vi Bo'zo volo cſinte, Vu vaſſem 'zitki BKM 1789, 18; i grejhi vaſſi ſzo vcsinili KŠ 1754, 74; na vaſſih greihov odpüſchenyé TF 1715, 44; ino za vſsih grehov voljo ſzeje zkrilo licze SM 1747, 6; Vaſsa hamicſija razloucſi váſz SM 1747, 6; Od ſzkopouſzti vaſſa ſega tüha naj bode KŠ 1754, 64; ino je vassa vola, naj ſze radüje SIZ 1807, 4; vdühi pámeti vaſſe KŠ 1754, 97; ka sze zvün vase vészi godi AI 1875, kaz. br. 1; gori czimprajte váſz na vaſſo vöro KŠ 1754, 2b; I vſzo vaso 'zaloszt Obrné na radoszt BKM 1789, 12; Gda okorno 'zivéte Vu trdoſzti vasoj BKM 1789, 10; zgovárjajte szi na poszteli vasoj TA 1848, 4; Szuncze naj ne zájde nad vaſſov ſzrditoſztjov KŠ 1754, 41; doli ſztepte prájh noug vaſi KŠ 1771, 32; i nájdete pocsinek duſam vaſim KM 1771, 37; poſztavte kotrige vaſſe na ſzlü'zbo pravicze KŠ 1754, 120; Szrdcze vase 'zelê BRM 1823, 8; da vi vu vaſsih miſzlih trüdni nepoſztánete SM 1747, 28; Oh nevolno kerſchánſztvo vaſſe TF 1715, 4; poſzvecsenyé vaſſe KŠ 1754, 70; pouleg vaſſega vreimena TF 1715, 7; cséſzt vassega teila SM 1747, 84; ſzte nej odküpleni zmárnoga vaſſega vándranya KŠ 1754, 119; da vſze vaſſe vcſenyé tak rendelüite TF 1715, 6; ne ſzkrbte ſze za tejlo vaſe KŠ 1771, 20; Vaso mené pomáganye bode zaszlü'zeno AI 1875, kaz. br. 1; Naj ne kralüje grejh vu ſzmrtnom vaſſem tejli KŠ 1754, 73; zgovárjajte szi z vasim szrczom TA 1848, 4; naj ſze gda ne obte'zijo ſzrcza vaſſa vobloſzünoſzti KŠ 1754, 47; Vaſe ocsi ſzo pa blá'zene KŠ 1771, 43; Nikſa gnila rejcs zvüſzt vaſſi naj nejde KŠ 1754, 44; ino poterdite vaſſa ſzercza SM 1747, 28; ne obtrdite ſzrcza vaſſa KŠ 1754, 126; zorjánſzka zveizda gori zide vu vasſih ſzerczai SM 1747, 25; Csi máte nyevko vu ſzrczáj vaſſi KŠ 1754, 39; zakaj miſzlite vi hüda vu Szrczáj vaſi KŠ 1771, 28 2. izraža sorodstveno, družbeno razmerje do te skupine oseb: Bejſte pred vasega Krála BKM 1789, 11; ka ſzo vaſi ſztariske zamüdili BKM 1789, 6b; gda ſzte vu hi'si vaſſi roditelov KM 1790, 82; dobre dári dávati ſzinom vaſſim KŠ 1754, 126; csi bodete ſze poklanyali ſzamo vaſim bratom KŠ 1771, 17; poſzlüsajte vaſſe roditele KŠ 1754, 33; znáte dobre dári dávati deczi vaſoj KŠ 1771, 22; vi zvasov deczov ne zamüdte BKM 1789, 6b vàš -a -e sam. vaš: nej je vaſe znati vrejmena i dnéve KŠ 1771, 341; Ar ne iſcsem vaſa KŠ 1771, 551
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
vèliki -a -o prid. 1. velik, ki izraža veliko količino ali mero: Veliki je dobicsek te pobo'znoſzti KŠ 1754, 64; ka naj velika szêtva ne zraszté AI 1875, kaz. br. 6; moucs vel’ka BKM 1789, 18; edno veliko Razpetjé KOJ 1845, 6; szilje pôleg velike cêne bode iszkano AI 1875, kaz. br. 8; Zaszpáno dête v-eden veliki rôbec povila AI 1875, kaz. br. 7; Na velki sztan sze trêti znás KAJ 1870, 10; Csi veliko zalogo 'zelejmo KŠ 1754, 50; ſzi je veliko bradou napravo KM 1790, 20; naidemo to veliko csrno táblo KAJ 1870, 9; pokecs po ednoj veliki prászkányi kralica z országa odtirana AI 1875, kaz. br. 3; szo z-velikim brojom v-orszácskoj kucsi vküpprisli AI 1875, 1; Kagda more ta voda tákſa dugoványa cſiniti TF 1715, 32; veliki ſereg ſzviny KŠ 1771, 27; že sam veliki BJ 1886, 6; vse stvári, štera so po vsej držélaj dalnjega i velikoga sveta AI 1878, 4; si zgučáva od máli ino veliki stvár BJ 1886, 3; vſzem bratom ino ſzeſztram, velikim i málim SM 1747, 2; Csi velike dári i mito od nyih jemlémo KŠ 1754, 50; velike kuſzte knige napúniti BKM 1789, 4b; 'ſile, i csütejnya majoucse velike i mále ſztvári z-nicseſza naprej ſztanole KM 1796, 5; da vti veliki brgáj né szo mogli prbivati AI 1875, kaz. br. 3; i zvelikimi dácsami tak lüsztvo na nikoj szpravili AI 1875, 3 2. ki izraža visoko stopnjo: Veliki ſzpadáj csüdni BKM 1789, 1; Csi ſzem glih velik grejsnik BKM 1789, 205; glaſzni veliki ſzmejh je poſztano KM 1790, 20; On bode veliki, Szin visnoga Bôga BRM 1823, 10; Veliki czil té je KAJ 1848, IV; velika je ſzükesina TF 1715, 8; Ta velika lübeznoſzt kſzvoiemi Oczi SM 1747, 41; velika je tvoja vöra KŠ 1771, 52; Touje nasa velika okornoſzt BKM 1789, 2; kak je dönok velika Bosánſzka miloſztivnoſzt KM 1796, 8; ſze je velika modrouſzt Bo'sa vö ſzkázala SIZ 1807, 8; vcsinyeno je veliko ftiſanye KŠ 1771, 26; Veliko je tvoje pozványe KAJ 1848, 5; kaj je meſzto veliko ga krála KŠ 1771, 16; Krátka summa velikoga Katekizmussa KMK 1780, A1; Velikoga gláſza ſzta med drugimi KM 1796, 74; Bogá velikoga bicsa SŠ 1796, 10; Zrok Dühovne velike ſzlepoſzti TF 1715, 4; ſzi ti mené Sztvoie velike milosche obarval ABC 1725, A5a; ſzi ti mené ſztvoie velike miloſcse obarval SM 1747, 43; Ár je dobroute velike BKM 1789, 8; Od grêha zmo'znoszti velike KAJ 1848, 2; velkomi czili prôti KAJ 1848, 3; Koga ſze vel’koj zmosnoſzti, Vſzáko koleno nanizi BKM 1789, 5; veliko Bosjo ſzerditoſzt TF 1715, 37; na tvoio veliko dobroto ABC 1725, A7b; Na Veliko Popovſzko Cséſzt SM 1747, 34; Lüſztvo je vidilo ſzvetloſzt veliko KŠ 1771, 12; pobodo ſze ſzvojega rázuma za veliko preſtimanye KŠ 1771, 488; vu edno veliko tüváriſtvo vküp ſzpraviti SIZ 1807, 8; koteri rái vu velikoi préczimbi ſzvoje dráge ſzinke gori zhránio TF 1715, 4; Zato vu ovoi moioi velikoi nevoli zovém SM 1747, 57; po velikoj lübeznoſzti ſzvojoj lübo je náſz KŠ 1754, 117; setüj nám na pomoucs, vvelikoj nasoj potrejbcſini BKM 1789, 1; vſzo tvo radoſzt ti más V-velikoj práznoſzti SŠ 1796, 9; Jezus pa zvelikim gláſzom kricsécſi mr'u KŠ 1754, 108; I eta govorécsi, zvelikim gláſom je kricsao KŠ 1771, 305; ki jáko zvelikim 'selejnyem lovi KM 1790, 20; šteri z velikim trüdom svojo hižico vláči AI 1878, 3; tembole zvelikov pokornoſzt-yov ſze ponizivſi TF 1715, 8; je predgao Evangyeliom zvelikov gyedrnoſztyov KŠ 1771, 433; zvelikom gyedrnoſztyom na ete jezik obrnyeni KŠ 1771, A7a; Potom pá gori zvelikov Sztáno mocsjouv SŠ 1796, 4; z veliko(v) szrcznosztjov ponüjati KOJ 1833, VII; Z-velikov szilov sze tá poscsévsi AI 1875, kaz. br. 7; Zvelikom pascsenyom szo poszlanicke razodisli AI 1875, kaz. br. 2; steri ſzo prisli zveliki nevoljáj SM 1747, 31; za veliki i’ moudri zrokov volo SIZ 1807, 7; one velike dú'snoſzti premiſzliti SIZ 1807, 9; vu veliki mántraj ſzi düso vö ſzpüſzto KŠ 1754, 237; zvelikimi dobroutami nedeljeni BKM 1789, 6; Vel’ki kri'z BKM 1789, 10; Velki -a -o AIN 1876, 11 3. v zvezah: veliki četrtek veliki četrtek: Na veliki Csetrtek KŠ 1771, 827; veliki grejh glavni greh: grehi, steri ſzo veliki SM 1747, 93; greihov, ino nyé za velike ino nezgovorne pokládati TF 1715, 41; Ovo pred nyega polo'zim moje, Prevelike grejhe BKM 1789, 214; veliki Karol Karel Veliki: denok je lih veliki Károl bio on junák KOJ 1848, 4; Velki Károl KOJ 1848, 6; veliki petek veliki petek: Na veliki Pétek KŠ 1771, 828; Drügi dén pa, ki je po velikom pétki KŠ 1771, 97; veliki špan veliki župan: Bio je pa eden da veliki Spán zemliscse more meti KOJ 1848, 94; veliki traven april: je szmert 8-moga velkogatrávna odzvála szvêta AIP 1876, br. 3, 2; Konec velkogatrávna (april) se prinas pokáže AI 1878, 32; Cveté v velkomtravniki (április) AI 1878, 45; na dén 14 velkoga Trávna vceplávao KOJ 1845, 119; velika litera velika črka: zacséteklitera sze z-velikov literov pise AIN 1876, 10; Szlovenſzke velike litere KM 1790, 2; velika meša praznik Marijinega vnebovzetja 15. avgusta: Velikameša BJ 1886, 38; Evang. na velike Meſſe dén KŠ 1771, 205; na dén velike Mese preminé KOJ 1848, 15 vékši -a -e večji: nej je pobüdjeni vékſi od Ivana krſztitela KŠ 1771, 35; ár je od vsze hvále vékſi KM 1783, 61; lübézen kriſtuſſevo, ſtera je vékſa TF 1715, 5; Stera je med tejmi trejmi Perſonami vékſa KMS 1780, Bb; véksa bode kaſtiga KM 1783, 289; Sztênna tábla je véksa KAJ 1870, 9; Kristus je tü, ki je vmrel, eſche veliko vékſe SM 1747, 14; i stero eſcse vékſe jeſzte SM 1747, 52; Ar ka je vékſe, zláto, ali czérkev KŠ 1771, 77; za voljo vékſega bláſenſztva poſeleinya SM 1747, 51; Tejm tálom na véksega racsún dávanya ſzlü'zi KŠ 1754, 35; Za etoga véksega ſzvedouſztva volo SIZ 1807, 5; i véksega od proroka KŠ 1771, 35; Boug Nyé Na véksi ſpot vr'ze KŠ 1754, 263; ſztáre peſzmi ſzem na véksi tao, na meſzti nihao BKM 1789, 4b; bodo vsza eta na vékso diko KM 1783, 3; decza vékso praviczo májo KOJ 1845, 77; Gda ſzta oba-dvá véksiva zraſzla KM 1790, 36; niſteri ſzo od ti drügi vékſi KŠ 1754, 95; csi gli bi eſcse véksi bili KŠ 1771, 446; Vékši psov velikočo má AI 1878, 12; skegnye i vékse bom czimprao KŠ 1771, 212 nájvékši -a -e največji: Velikásov broj .. nego z-eti nájvéksi tao malogda pride na szedsztvo AI 1875, kaz. br. 3; Kit je najvékša stvár na sveti AI 1878, 21; Ár geto je Rim Vlaskoga orſzága náj vékſe meſzto KŠ 1771, 433; Kriſztus je vnébo zaſztoupo, Gori vnáj vékſo viſzino BKM 1789, 111; V-preminôcsem mêszeci v-najvéksem táli lepo zimsko vrêmen bilô AIP 1876, br. 2, 8; [psi] i v tom najvékšem zapihi snegá domo najdejo AI 1878, 8; kerſzt touje te naivékſi ino nai zmoſneiſſi Sacra-mentom TF 1715, 11; Dönok te naj vékſi je ſzkvarjenoszt KŠ 1754, 4b; ſto de te náj vékſi KŠ 1771, 131; Düs nasi naj véksi tál BRM 1823, 6; ár ſzi ti náj véksa dobrouta KM 1790, 108; i za lüdsztvo je najvékse dobrotivnoszt mir AI 1875, kaz. br. 3; Kotere recſi ſzo nai vékſe dugoványe TF 1715, 44; Oh Jezus, moje naj vékse blágo KŠ 1754, 234; Belzebuba, vragouv naj véksega poglavnika zváli KŠ 1754, 10b; dvej drejvi náj vékſega gláſza KM 1796, 5; Od náj vékse zapouvidi KŠ 1771, 71; Náj vékse lübézni vrejden BKM 1789, 274; ka ſzam tebé náj Vékso dobrouto mojo zbantüvao KM 1783, 3; okoli tej naj vékſe poſtenyé csinimo KŠ 1771, 515; vu sterom te Vöre naivékſi Artikulusi jeſzo SM 1747, 33; kako te nai vékse dobroute vſivati SM 1747, 16; ár ſzam vnikom nej zadnyejſi od ti naj vékſi Apoſtolov KŠ 1771, 551; lübiti, kakti nyihove najvékse dobrotlivnike AIN 1876, 9 vèliki -a -o sam. veliki: i ti veliki ládajo nad nyimi KŠ 1771, 66; té bode ſze veliki zváo KŠ 1771, 15; On ſze ſzkrbi za váſz Bogáti i veliki Bodete BKM 1789, 10; Ár je vcsino meni velika KŠ 1771, 165; kaiſzmo vſzi navküpe od máloga do vélikoga zaverſeni poſztanoli TF 1715, 19; obarui náſz tve verne, velike i male SM 1747, 87; Steri nász pomágaj vel’ke i mále KŠ 1754, 267; da bi je potrdo vu vöri mále i velike KŠ 1771, 572; toga nôva dácsa naj na veliko ne te'zi AI 1875, br. 2, 6 vékši -a -e sam. večji: ali recsi ſzo li ſztoga véksega csüli KM 1796, 124; csi eden dén od drügoga za vékse má KŠ 1754, 10; onim, ſteri ſzo ſze za vékſe preſtimali KŠ 1771, 559; i véksa od eti bode csinio KŠ 1771, 314; geto na vékse tákse ricsi má i vtou doub gucsi KŠ 1771, 724; Ali ne bodo sli na vékſe KŠ 1771, 650; Bogá za vékse poſtüvati KM 1780, 33; stere niki krsztsanje za vékse stimajo KOJ 1845, 109 nájvékši -a -e sam. največji: Ár me vſzi ſzpo-znajo, od naj ménsega 'znyih notri do naj vékſega znyih KŠ 1771, 684
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
vès vsá vsé nedol. zaim. 1. v pridevniški rabi ves: da tebi vez moi sitek priétno bode ABC 1725, A5b; Nai veſz ſzveit troubi SM 1747, 72; gnao ſze je veſz ſereg ti ſzviny KŠ 1771, 27; vesz opijani szi je 'silo pretrgao KOJ 1848, 5; vu etih recſeh ſztoy vſza právda TF 1715, 18; vſza pamet mi je poterta SM 1747, 68; puna je vſza zemla KŠ 1754, 88; da ſze ga vſza decza bode bojála KM 1790, 20; Vsza szoszedsina sze je zacsüdila KOJ 1845, 6; ino vsze moie csinenye priétno boude ABC 1725, A5b; I ovo, vſze meſzto je vo slo KŠ 1771, 27; Szamosztavnik je vsze ono, stero znamenuje AIN 1876, 10; ſteraje od vſzega ſzveita vékſa TF 1715, 5; Racsun de mi dati z-ſzega 'zitka BKM 1789, 443; Álmos z-szega národa vküpnarédi KOJ 1848, 7; kaibiſze mi Bogá ober vſze ſztvorjene ſztvári bojali TF 1715, 13; ino mené od vsze vraise csalarie obráni ABC 1725, A5b; Vsze miloſzti Otecz miloſztiv SM 1747, 59; O vſzeh miloſcse Bog SM 1747, 62; i od vſze pogibeli naſz varje KŠ 1754, 30; brezi vſze dvojnoſzti záto KŠ 1771, 431; Bogá lübiti moremo zevſze moucsi naſſe KMK 1780, 33; Lübim te zevſze moucsi moje KM 1790, 108; da ga vsze pohvále vrejdnoga bode cenilo KOJ 1845, 4; Katechiſmus je vſzega ſzvétoga piſzma ſumma TF 1715, 10; náz obarui od vszega zla ABC 1725, A4b; ko ſzi ſzpravil pred obliczem vſzega lüſztva SM 1747, 58; od vſzega hüdoga obaruval SM 1747, 47; vſzega Ádamovega pokolejnya gori ſztánejnyi KŠ 1754, 114; zmiloscse brezi vſzega zaſzlü'zenyá KŠ 1754, 9b; ki ſzlobou ne vzeme odevſzega ſzvojega poiſtva KŠ 1771, 221; Od vszega hüdoga, oszloubodi nász KM 1783, 8; sze domá vszega potrejbnoga navcsiti nemore KOJ 1845, 7; Kristus boidi vſzemu luſztvu ti pomocsnik SM 1747, 90; kai ſzi meni veſz kints ſenkal SM 1747, 52; potop napelali na veſz cslovecsánſzki národ KM 1796, 10; Poteri vszo ſzilo nevernikov ABC 1725, A6b; Dai dabi vſzo nyegovo hüdoubo doli mogel obleicsi SM 1747, 53; vſzo ſzvojo krv dáva KŠ 1754, 7b; I vſzo vaso 'zaloszt obrné na radoszt BKM 1789, 12; kak da bi on vſzo mestri gori najſao KM 1796, 10; vszo mogoucsnoszt gorialdüvati KOJ 1833, VII; perêm vszo nôcs posztelo mojo TA 1848, 5; vcſini vſze tvoje delo TF 1715, 13; i vſze ſzlisanye dáo KŠ 1754, 85; i dáo nyemi je imé ſcseſz vſze KŠ 1754, 110; i küpimo na vſzo eto lüſztvo hráno KŠ 1771, 197; Jaſz ſze vüpam vſze ono KMS 1780, B3b; Blagoſzlovi nám vſzo delo BKM 1789, 373; Ite povſzem ſiroukom ſzveiti TF 1715, 31; Tebi porácsam vu vſzem mojem ſitzki SM 1747, 65; nai vláda povſzoi Zemli SM 1747, 4; Na ſzvoj kejp vu vſzoj modrouſzti KŠ 1754, 95; razgláſzila ſzta ga povſzoj onoj zemli KŠ 1771, 30; Stera je bila pred nyim vu vſzoj miloscſi BKM 1789, 17; ino sze po vszoj zdájnoj zemli razpresztréjo KOJ 1848, 3; Toga vodis, zevſzem dobrim blagoſzlovis SM 1747, 85; je nájménſe med vſzejm Szeményem KŠ 1771, 44; cſi gli zevſzim gláſzom tvoje lampe brnijo BKM 1789, 7; ka je zevſzov hi'zov vörvao Bougi KŠ 1771, 394; idite povſzem ſzveiti KŠ 1771, 155; Mi ſzmo vſzi navküpe pokopani TF 1715, 33; Vszi moy nepriatelie moreio kszramoti biti ABC 1725, A8a; Ár vſzi proroczke i právda ſzo proroküvali KŠ 1771, 36; 'snyimi sze vszi sztarci zdignejo KOJ 1848, 5; Vſze ſztvorjene ſztvári ſzo nikaj nej drigoga KŠ 1754, 125; Ino akobi glih od etih vſzeih ſzküſávani bili TF 1715, 30; Kai veli Boug od vſzeih teih zapovedi TF 1715, 17; Vszeh ſztvári Ocsi ABC 1725, A6a; mené obari od vszeih grehov ABC 1725, A5b; ſzuét vszeih ſeregov Bogh ABC 1725, A7a; od vſzeih nevol oſzlobodni vidili bodejo SM 1747, 30; daga vu vſzeih Angelov, i verni Tüváristvo noter pelaio SM 1747, 62; Ti hüdi dühovje, ſteri ſzo vſzej lüdi nepriátelje KŠ 1754, 95; Brezi vſzej mouk SŠ 1796, 4; Toga ſzvêta práva ſzvetloſzt Je vſzej Düs zvelicsitel BRM 1823, 7; Tak szo sze Magyari od vszejh krajov zácsali notrizagrajüvati KOJ 1848, 10; Nego, dokecs nepovéhne vszê szrdce KAJ 1870, 164; ſzi nepriatel vszeim tisztim ABC 1725, A7b; vſzeim bratom ino ſzeſztram SM 1747, 2; da vrejdni bodemo vujti vſzejm tiſztim, ſtera pridejo KŠ 1754, 113; Meni i vſzejm vernim pokouro csinecſim KŠ 1754, 134; ki bi vszem lidém vsze mogao vgoditi KOJ 1833, V; Gda Boug vſze tanácse doli potere TF 1715, 28; Dobrouta za menom bode hodila, vsze dni sitka moiega ABC 1725, A8b; odpüſzti meni vſze moje grehe SM 1747, 47; düso ſz-tejlom na vsze veke pogibi KM 1783, 273; i dika tebi bojdi na vſze veke KMS 1780, A5b; naj mi vſze naſſe teskoucse trpimo KŠ 1754, 108; Tak se gible na vse stráni AI 1878, 3; vſza dobra proſzimo TF 1715, 25; Hválo tebi daiem za vsza dobro vcsinenyá ABC 1725, A5b; Hválo Tebi dajem za vſza dobro cſineinya SM 1747, 47; Primi gori vsza moja csütejnya KM 1783, 5; obládajmo vſza naſſa hüda 'ſelejnya KM 1796, 9; Szlisi náz vu vszeih nassi düssevni potreibcsinai ABC 1725, A7a; zdr'zati more po vſzej rédi one KŠ 1754, 100; I okouli hodécsi Jezus po vſzej mejſztaj KŠ 1771, 31; K mantri je on na vszê szvoji sztezáj TA 1848, 8; ino ſze zevſzeimi greihi navküpe vtopiti TF 1715, 33; Ktomi i vſza dobra, zevſzejmi 'zitka potrejbcsinami KŠ 1754, 85; náſz Bog vu ſzvojo tüvárostvo vſzeimi dobroutami dá notri zvati SM 1747, 18; nad vſzejmi etimi pa radoſzt i veſzeljé KŠ 1754, 136; vcsini csloveka veſzéloga i pred vſzejmi ſztvármi KŠ 1771, 444; Gda váſz oszoudi v-ogy Z-ſzejmi nevernimi lidmi BKM 1789, 270; Med vsemi stvári so opice AI 1878, 6; ino vſzi Profétye TF 1715, 18; Za stere bode te vſzi ſzvéczi molili SM 1747, 95; Blagoſzlovleni bodeio vſzih národi SM 1747, 9; vszi Sztároga i Nouvoga Zákona verni lidjé KŠ 1754, 9b; Jeli ſzo oſztanoli vſzi Angyelje KMK 1780, 10; morejo vszi Fárni skolniczke vcsiti KOJ 1833, III; kai godi dobis brez skode vſzei lüdi SM 1747, 89; ſumma vſzeih zapoveidi TF 1715, 18; ka je on vſzej lüdi zvelicſiteo KŠ 1754, 99; nám ino vſzeim kerſchenikom zgláſzo TF 1715, 12; koga ſzi vſzem tvoim vernim ſzpravil SM 1747, 64; Vſzejm vernim na podpéranye KŠ 1754, 2a; na vſze regule navcsi TF 1715, 9; tak je ta ſzmert na vſze lüdi preik prisla SM 1747, 7; odpüſztimo vſzeh grehe SM 1747, 63; i vſze naſſe ofrüvati SM 1747, 104; Szlisi nász vu vſzeih naſsih potreibcſinai SM 1747, 55; vu vſzej nevoláj ſze zaneſzti KŠ 1754, 15; je ſztvouro zevſzeimi ſztvármi TF 1715, 21; one moucſi, ſz-ſterov on more vſza ſzebi podvrcſi KŠ 1754, 141; i vſza ona, ſterimi ſze naſſe poſtenyé poménsáva KŠ 1754, 177; Vſza ſzo meni dána od Ocsé KŠ 1771, 37; po kom ſzo vsza ſztvorjena KM 1783, 112; kak ſzo vſza lejpa, ſtera ſzi ti ſztvouro KM 1790, 76; Vſza ſzo po nyej vcſinyena KM 1796, 94; pouleg one moucſi, ſz-ſterov on more vſza ſzebi pod vrcſi KŠ 1754, 141; Eta je vſza gucsao Jezus KŠ 1771, 45; Vſza, ſtera ſcséte, ka bi vám csinili lidjé, i vi csinte nyim KMK 1780, 36; i na vſza je merkao KM 1790, 34; vſza ſzo nazvejſztili Poglavnikom KM 1796, 114; Ar ti vsza, vsza premores KAJ 1848, 366; Bôg ti pláti za vsza tá KAJ 1870, 15 2. v samostalniški rabi vsi ljudje, vse stvari, vsa dejanja: ino vſzeh moje cſinénye priétno boude SM 1747, 43; Tou vſze dugo ne trpi BKM 1789, 15; Vſze mi ſzlu'zi na blá'zenſztvo BRM 1823, 10; Ki znebéſz pride, viſe vſzega je KŠ 1771, 273; Vſzega ſztvoritel ſzvéti BRM 1823, 4; so roditelje od vsega bili správleni BJ 1886, 9; ino vsze vu tvoie roké preporácsam ABC 1725, A5b; ino vſzeh kai imám SM 1747, 43; Boug je ſztvouro vſze, ka jeſzte KMK 1780, 9; Vszáki more vsze prineszti KOJ 1845, 8; Tak ſzem jaſz vu vſzem zadovolen SM 1747, 73; nai te dicsin zevſzim SM 1747, 79; zevszim nász darüjte KOJ 1845, 142; záto szo na szkrivoma zevszim od etecz odisli KOJ (1914), 150; ino navſzem, kai na Zemli lázi SM 1747, 4; bráni i ravna vuvſzem KŠ 1754, 113; Bojdi Bo'za vola vuvſzem BKM 1789, 407; 'Sena je pa du'sna Mou'si vuvſzem podlo'sna biti SIZ 1807, 10; vernoſzt Vu vſzem prav gotovoga BRM 1823, 7; ono csloveka vu vszem tak má voditi KAJ 1848, III; Nai ſze vszih veszelio ABC 1725, A7b; Vi ſzte vſzih ſzinove Bosji SM 1747, 20; Ár ſzte vſzi ſzinovje Bo'zi KŠ 1754, 90; Hodte kmeni vſzi KŠ 1771, 37; Povernte ſze kmeni vszi BKM 1789, 14; Tri Bo'sánſzke Perſone vſze vküp ſze imenujejo Szvéto Trojſztvo KMK 1780, 8; ſzveczka vſza nikaiſzo nei TF 1715, 6; i vſza ſzo gotova KŠ 1771, 72; Czérkev je vſzejh ſzpráviscse KMK 1780, 19; Oszloboditel vszê TA 1848, 12; ino dá ſitek vekivecſni vſzeim TF 1715, 32; I bodete odürni vſzejm KŠ 1771, 33; Vtraglivi cslovik je vſzejm odüren KM 1790, 16; Známo ka nám je vſzejm mrejti SŠ 1796, 5; trôst dá Vszêm KAJ 1848, 6; Hocse naſz Goſzpon Bogh vſzei kſzebi priéti SM 1747, 81; i naſz vſze gori obüdi KŠ 1754, 122; Szrám je bojdi vſze, ſteri KŠ 1754, 13; i zvrácso je je vſze KŠ 1771, 39; je ſztvouro Boug vſza TF 1715, 14; Jaſz vſzah za kvár derſim SM 1747, 21; kai vſze, kai je ſztvoro, eſcse obdersi SM 1747, 34; Ar eta vſza poganye ſzpitávajo KŠ 1754, 90; vſza eta ſzam zdr'zao KŠ 1771, 63; vörvati je, vſza za iſztino dr'zati KMK 1780, 4; Vſza vnyem mám, ká ſzo vugodna SŠ 1796, 5; Ti vsza vidis TA 1848, 9; Csülite i od vsza ona, ka za du'znosti more dopuniti AI 1875, kaz. br. 1; dabi ſze tak po vszeih náz tvoie ſzvéto Imé moglo dicsiti ABC 1725, A6b; namai dobro csiniti vſzeim SM 1747, 88; vſteroj vſzejm ednáko KŠ 1754, 7b; nai haſznio med vſzeimi nami SM 1747, 50
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
vídnost, f. 1) die Sichtbarkeit, die Ersichtlichkeit, Cig., Jan., nk.; die Klarheit, Cig. (T.); — 2) das Auffallende: desetim bratom je Bog več vidnosti in vednosti dal, Jurč.; — die Ansehnlichkeit, die Stattlichkeit.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
voz -a m voz:
ta shrinja Boshia je imela is voſa rod. ed. dol paſti ǀ semla ſe ſtreſe, inu odpre, ter njega vuole, inu vuſs tož. ed. poshre ǀ de ſi lih kuharza pred dnevam k'oginu perſtavi, inu en us tož. ed. deru seshge ǀ kadar bi eden vaſse vuoly v'ſvoj uſs tož. ed. vpregil ǀ G. Bug venem gorezhim voſſi mest. ed. ga je bil v' Paradish polsdignil ǀ Franciſcus tudi ſe je bil prikasal ſvojm bratom venem gorezhem voſi mest. ed.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.