Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bába, f. 1) die Großmutter, Meg., Mur., Cig., Jan., Dalm., Levst. (Nauk); — 2) die Hebamme, Meg., Jarn., Jan., Dalm., Goriš.; — 3) zaničljivo o odrasli ženski, posebno starejši; o zakonski ženi (zaničlj.): babo si vzeti, moja baba; = feige Memme, to je baba, ne mož! — die Puppe, Št.-C. (Vest.); — 4) v vražah in pravljicah: a) "babo žagati" je stara navada Slovencev na sredipostno sredo; naredé si jo namreč po nekod iz slame in cunj ter jo prežagajo; navadno pa se le z otroki šalijo, praveč jim, da kje babo žagajo, da jih tja gledat izvabijo; b) "divje babe", bivajoče po gorskih jamah in duplinah, imele so dolge lase in nazaj obrnjene roke in noge, LjZv. 1884. 229; c) kvatrna b. = čarovnica, GBrda; — 5) der Herrenpilz (boletus edulis), "kadar je star in ima širok klobuk", Ip.-Erj. (Torb.); — 6) neka smokva, Biljana-Erj. (Torb.); — 7) ein stehender alter Baumstamm, Z., Notr.; ein alter Zaunpfahl, Z.; — 8) der Stockstamm einer Getreideharfensäulen, Cig.; kozolec v babe vcepiti, die Getreideharfensäule in die Stockstämme einsetzen, Z.; — 9) pri kozolci pokončen steber, v katerega so late vtaknjene, Dol.; der Brückenpfeiler, BlKr.; — 10) die Spaltklemme der Korbmacher, damit die Wieden abzuspalten, V.-Cig.; — 11) an einer Thür der Kloben, der auf eine Klampe passt, um ein Vorlegeschloss daran zu hängen, Cig., Jan.; — 12) die Oese, Cig.; — das Haftelöhr, Kr.; — 13) die Schraubenmutter, Cig.
brlǫ́žiti, -ǫ̑žim, vb. impf. in der Höhle lagern (v. Wild), Cig.; tam brložijo divje zveri, Glas.
dəhtẹ́ti, -ím, (-ẹ̑jem), vb. impf. 1) stark athmen, C.; pes dehteje, Krn-Erj. (Torb.); — 2) sich sehnen, heftig verlangen, C.; človek volčji, ošaben, ki po visokosti dehti, huji je od divje zverine, Ravn.; — 3) duften, C., Vrt.; kakor kadilo dehte dišave iz rož in cvetlic, Ravn.
dẹ́kla, f. 1) das Mädchen (hlapica, die Magd), ogr.-C.; — 2) die Magd; za deklo služiti, als Magd dienen; kuhinjska d., die Küchenmagd; kravja d., die Kuhmagd; mala dekla, die Beimagd, Cig.; — 3) božja dekla, neko bajeslovno bitje, C.; božja dekla = smrt: prej bi bila omečila božjo deklo, belo smrt, Zv.; v vzklikih: božja dekla! jvzhŠt.; divje dekle, nekake Vile, Pjk. (Črt. 33.); — 4) die Dame im Schachspiel, Cig.; — 5) der Bandhaken, die Klammer der Böttcher, Cig.; — 6) neko orodje, s katerim se razbeljen žrebelj prijema, Železniki (Gor.).
dívji, adj. wild; divja zver; divja jeza; divje gledati; ves divji je danes, er wüthet heute; divje meso, wildes (schwammiges) Feisch, Cig.; — divji ključ, der Dietrich, Jan.; divji ogenj, das durch Reiben zweier Hölzer entstandene Feuer, das Reibfeuer, Cig., M.
ískrica, f. dem. iskra; 1) das Fünkchen; — 2) ein bisschen: daj mi iskrico masla, Z.; — 3) das Gänseblümchen (bellis perennis), Tuš. (R.); eine Art Primel (primula pubescens), SlGor.-Erj. (Torb.); — die Aurikel (primula auricula): iskrice vrtne, divje, C.; — die Feuernelke (lychnis flos cuculi), C.; — brennende Liebe (lychnis chalcedonica), C.
izjẹ́dati, -am, vb. impf. 1) anfressen, Cig.; črv izjeda zrno, kajk.-Valj. (Rad); rja železo izjeda, Cig.; ausätzen: i. divje meso, Cig.; — ausreißen: voda travnik izjeda, Z.; — 2) quälen: izjedajo me skrbi, Cig.; i. se, sich abgrämen, Cig.
korenjè, n. coll. 1) das Wurzelwerk, Wurzeln, Mur., Cig., Jan., ogr.-Valj. (Rad); — 2) Möhren, gelbe Rüben; repa, korenje, slabo življenje, Npreg.-jvzhŠt.; tudi: korę̑nje, jvzhŠt.; korénje, Gor.-Valj. (Rad); divje ali svinjsko k., die wilde Mohrrübe (daucus carota), Medv. (Rok.); kravje k. = kravji koren (centaurea phrygia), C.; — krvavo k., das Ruprechtskraut (geranium Robertianum), Cig.
kúra, f. das Huhn; kure, Hühner (gallinaceae), Erj. (Ž.); tudi slepa kura zrno najde; domača k., das Haushuhn, poljske kure (tetraonidae), Feldhühner, Cig. (T.), Erj. (Ž.); divja kura, die Auerhenne, Jan.; (divje kure, Fasane, Meg.); ruševa kura = ruševec, das Birkhuhn, Frey. (F.).
latjè, n. coll. 1) die Rispen, Cig., Jan., Valj. (Rad); proso gre v latje, Notr.; — 2) divje l., das Hirsengras (milium), Cig., Medv. (Rok.); — medvedovo l., die Sumpfspierstaude (spiraea ulmaria), Tuš. (R.), Polj.
lòv 1., lóva, m. die Jagd; zajčji, medvedji l., Cig., Jan.; lov na jelene, na divje peteline, Cig., Jan.; l. s sokolom, die Falkenbeize, Cig.; na l. iti, auf die Jagd gehen; l. imeti, eine Jagd halten, jagen, Cig.; = lov loviti, Kras-Erj. (Torb.); na lov izučen, jagdgerecht, Jan.; ob lovu živeti, von der Jagd leben, Jan.; — peklenski l., die wilde Jagd, Glas.; — der Fang, Mur., Cig., Jan.; ribji l., Cig., Jan., Dalm., LjZv.; ptičji l., Cig., Jan.; tudi: lǫ̑v.
mlẹ̑čje, n. 1) die Eisenschlacke, Železniki (Gor.); — 2) die Mai- oder Kuhblume (taraxacum officinale), Josch; — die Saudistel (sonchus arvensis), Josch; — divje m., der Frauenflachs (linaria vulgaris), Junska dol. (Kor.)-Josch.
pȋtom, adj. 1) zahm, kirre, Mur., Cig., Jan.; pitomo pušča, a divje lovi = er vernachlässigt das Gewisse und jagt nach dem Ungewissen, Ist.-Z.; — 2) gepflegt, veredelt: pitoma rastlina, die Culturpflanze, Cig. (T.), Jes.; pitomo sadje, edles Obst, Jan., Šol.; — 3) urbar, Cig. (T.); pitomo zemljišče, Vest.; pitome njive, Erj. (Izb. sp.); (hs.).
vršeníti, -ím, vb. impf. 1) erheben, C.; — 2) v. se, sich heben, wachsen, gedeihen: travnik se po dežju vršeni, (pren.) v. se v dobrem ogr.-C.; med travo se vršeni lepo divje cvetje, ogr.-Valj. (Rad); — 3) v. se, sich tummeln: vidimo, kak se vršenijo male dekličke okoli svojih cvetnih gred, ogr.-Valj. (Rad); bistro se vršenijo mlade žabice v vodi, ogr.-Valj. (Rad).
zverjáčina, f. ein wildes Thier, Guts., Ravn.; krokodil je divja z., Dict.: divje zverjačine, Bas.; — coll. wilde Thiere, das Wild, Mur.; divja z., Krelj; zverjačino loviti, Meg.; zverjačini je dal gozde, Jsvkr.
žítọ, n. 1) das Getreide; ozimno, jaro ž., das Winter-, Lenzgetreide, Cig.; žita lepo kažejo, die Getreidesaaten stehen gut; — 2) = rž, vzhŠt.; (belo ž., der Weizen, vzhŠt.-C.); — 3) = proso, BlKr., jvzhŠt.; — 4) divje ž., die Futtertrespe (festuca gigantea), vzhŠt.-C.

Slovar stare knjižne prekmurščine

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

dìvji -a -e prid. divji: kak divji oroſzlán SM 1747, 76; malo sze locsijo od divje sztvári AI 1875, kaz. br. 3; dvá divjiva pojbicsa KAJ 1870, 114; vſzáka natura i divji i letécsi ſztvár ſze vkroti KŠ 1771, 750; divjim poganszkim Magyarom KOJ 1848, 10
drǘžba -e ž
1. družba, druščina: drüsba KOJ 1833, 178; púntarszke drü'sbe glávar KOJ 1848, 95; Drüžbe svétoga Števana AI 1878, 1; Drüžbe svétoga Števana BJ 1886, 1; ki szo na nouvo prisli v drü'sbo KOJ 1845, 93; nej malo poménsao Tokoliovo drü'sbo KOJ 1848, 97; Rad gúcsi v-drü'sbi KOJ 1845, 31
2. skupina, skupnost: Divje koze v drüžbi živéjo AI 1878, 16; Škvorc živé v veliki drüžbaj AI 1878, 28
gós tudi góus -í ž gos: Tücsna pecsena gouſz SIZ 1807, 36; divje goszi itv. odidti morejo KAJ 1870, 24; Po dvori goszi, pure pobežávajo BJ 1886, 14; Doszta goszi szvinjô ovláda KAJ 1870, 136
krèpek -pka -o prid. močen, krepek: ár mi je szkázao dobroto szvojo na krepkom meszti TA 1848, 24; Ka ſzi nász Zdr'zo Vu zdrávji, i krepkoj moucſi BKM 1789, 37; szta dvá krepkiva decska vu dolino országa sla KAJ 1870, 133; Moje krepke nogé pa tebé neszti májo KAJ 1870, 37; pren. mlejko rejcſi Bosje ſzvéte, po ſteroi da mocſni ino krepki poſztánete TF 1715, 8; Csi li oſztánete vu vöri fundálivani i krepki KŠ 1771, 605
krèpši -a -e močnejši, krepkejši: gda je 'se ſztarejsi, i krepsi grátao, nikoga je nej steo bougati KM 1790, 54; K-szpouvedi idi vecsfárti, da bos krepsa vu szküsávanyi KOJ 1845, 47; Zrák .. Nyega tiho gibanye sze krepse veter zové KAJ 1870, 150; denok je krepsega nej zamogao vkrotiti KOJ 1848, 30; divje szvinyé doszta huse i krepse szo, kak te krotke KAJ 1870, 70
nájkrèpši -a -e najmočnejši: I ta najkrepsa gla'zojna sze sztere KAJ 1870, 13
lóučiti -im nedov. ločiti: dejte loucsiti ſcséjo od dojke BKM 1789, 8; rávno tak more dzs od cs, dz od cz ali z litere loucsiti KOJ 1833, 6; gda bodo na ſzoudbi grejsne od pravicsni Angyelje loucsili KM 1783, 283
lóučiti se tudi lóčiti se -im se
1. ločiti se: gda ſze je tvoia Duſsa od ſzvétoga teila procs loucsila SM 1747, 59; Válni; loucsiti sze KOJ 1833, 180; vſzejm vnyem 'sivoucsim, Od ſteri ſze zdaj loucsim SŠ 1796, 6
2. razlikovati se: Govorejnye je ono, po sterom sze lidjé loucsijo KOJ 1833, VIII; kak szo tê lidjé zapüscseni, malo sze lôcsijo od divje sztvári AI 1875, kaz. br. 3
lóučivši -a -e ločeč: Niti Persóne vküp mejsavsi, niti bojstva loucsivsi KM 1783, 12
lútost -i ž divjost: steri szo sze tou'sili Czaszari od lútoszti necslovecske groznoszti szvojega Krála KOJ 1848, 26; Varva sze divje lútoszti KOJ 1848, 316; Po etoj lútoszti szo denok nej hüdovolni szrdinczke poftissani KOJ 1848, 50
privìhriti -im dov. privihrati, pridivjati: divje csrejde magyarszke pod Árpádom grozovitno privihrijo KOJ 1914, 101; Zdáj szo Tatarje na vogerszko privihrili KOJ 1848, 36
stvár -i ž
1. žival, živo bitje: Metülec je tüdi lêpa sztvár KAJ 1870, 10; állat (sztvár) AIN 1876, 10; Pes, Poznana hižna stvár AI 1878, 7; Govorejnye je ono, po sterom sze lidjé od nejme, i nerázumne sztvári loucsijo KOJ 1833, VIII; Neszrecsnêsi od nerázumni sztvári Bi bio sors nas KAJ 1848, 6; Têlo sztvári je vu vnôgom priglihno k-têli csloveka KAJ 1870, 10; tê lidjé malosze locsijo od divje sztvári AI 1875, kaz. br. 3; Bougo, ſteri vſzákoi ſztvári nyé ſivlenye dáva TF 1715, 47; Ki vszákoi ſztvári nyé sivleinye dáva ABC 1725, A6b; predgajte Evangyeliom vſzákoj ſztvorjenoj ſztvári KŠ 1771, 156; Ti nahránis vſzáko ſivoucſo ſztvár TF 1715, 47; ino na hránis vszáko sivoucso ſztvár ABC 1725, A6a; Kak ſzo pa barbaruske vidili viſzécso ſztvár [kacso] KŠ 1771, 427; Ki dr'zi vſzáko ſztvár, On bode i vász hráno BKM 1789, 10; Ki dr'zi vſzáko ſztvár BRM 1823, 5; Pa csi bi v-etom lôgi edno za divjo sztvár trepetôcse szrcé klepetalo AI 1875, kaz. br. 7; [mačko] májo jo za domáčo stvár AI 1878, 8; Vu kom ſzo bilé vſze ſztvári zemelſzke ſtiri nogé majoucse KŠ 1771, 372; naj bi tak velike, i mále ſztvári z-nicseſza naprej ſztanole KM 1796, 5; Delavne sztvaré KAJ 1870, 105; na trsztovoj korenyê máli sztvari stojo AI 1875, kaz. br. 3; Za csloveka szo divji sztvári nevarni AIN 1876, 32; Vſzeih ſztvári ocſi, na Tebe glédajo TF 1715, 47; Vszeh Sztvári Ocsi na tébe glédaio ABC 1725, A6a; dabi mogli tebé Bogá naſsega ober vſzei ſztvári lübiti SM 1747, 55; ſzo ſztáli okoli ſtiri ſztvár KŠ 1771, 779; tam plavajôcsi sztvár je brez racsúna TA 1848, 25; Doszta sztvári pojê drüge sztvaré szvojga szpôla KAJ 1870, 10; vučitel si zgučáva od máli ino veliki stvár BJ 1886, 3; ali i drugim sztvaram doszta neprilike dela KAJ 1870, 111; kaj je Boug zvirine ino ſkodlive ſztvári nej prepovedau vmárjati KŠ 1754, 35; je ſztvouro Boug lázajoucse puzécse, i druge ſztvári KM 1796, 4; i nebi najsao k-ſzebi glihne ſztvári SIZ 1807, 7; Što bi mogo poznati vse stvári, štera so po vsej držélaj AI 1878, 4; I kacsa je csalarneiſa bila med vſzeimi polſzkimi ſztvármi SM 1747, 5; csi ſztvorjenimi ſztvármi neſzpodobno 'zivémo KŠ 1754, 21; Zgrablivci se s temi slabejšimi stvári hránijo AI 1878, 7
2. stvar, kar je ustvarjeno: Nikakſa ſztvár me ne odloucsi od Jesusseve lübezni SM 1747, 73; Stera je tiſzta ſztvár, ſtere neſzmejmo 'zeleti KŠ 1754, 61; ni nikſa druga ſztvorjena ſztvár od lübéznoſzti Bo'ze ne odloucsi KŠ 1771, 340; Stera ſztvorjena ſztvár Bo'sa je náj bole ſzpominanya vrejdna za Angyelmi KMK 1780, 10; vſza ſztvorjena ſztvár nyé gláſzi KM 1796, 5; Vu klejti se vsakojačka stvár za jelo dobi BJ 1886, 7; kaibiſze Bogá ober vſzeh ſztvorjene ſztvári bojali TF 1715, 13; Nazemli pa vſzáke ſztvári KŠ 1754, 265; nikse ſztvorjene ſztvári ne ſzmejmo moliti KŠ 1754, 7a; Potom je henyao Boug od nouve ſztvári ſztvárjanya KM 1796, 4; ali nadigávanye k-káksoj ſztvári KŠ 1754, 59; káksi rázlocsek je 2.) med ne'zivoucsov i 'zivoucsov ſztvarjouv KŠ 1754, 61; Ka ſze lejko na bolvane obrné? .. vſze ſztvorjene i naprávlene, ſztvári KŠ 1754, 10; Náj bole ſzpominanya ſzo vrejdne ſztvorjene ſztvári Bo'se KMK 1780, 9; Jeli je ſzvojega Goſzpodna Bogá od vſzej ſztvári naj bole lübo KŠ 1754, 209; Naj ſze vſzáko koleno naklekne ti nebeſzkih i zemelſzkih ſztvári KŠ 1771, 594; Zmo'zni ſztvoritel vſzej ſztvári BKM 1789, 3; Boga, ki je teliko nebeſzke, i zemelſzke ſztvári z-nicseſza ſztvouro KM 1796, 4; ka je Boug mené ſztvouro zevſzeimi ſztvármi navküpe TF 1715, 21; I táksa vüpazen vcsini csloveka veſzéloga pred vſzejmi ſztvorjenimi ſztvármi KŠ 1771, 444
tróbiti tudi tróubiti -im nedov.
1. trobiti, dajati močne glasove: zemla more vſza múcsati, csi gli zdai tak troubi SM 1747, 76; Csi gli beſznej, i troubi BKM 1789, 280; Veter pise, fücska, trôbi KAJ 1870, 29; Troubite divje zvirine BKM 1789, 86; pren. ſatan Csi gli troubi SŠ 1796, 114; Nai ſzi Satan i veſz ſzveit troubi SM 1747, 72; Najſzi ſatan troubi BKM 1789, 166
2. vsiljivo oznanjati: ka szo v nyihovoj cérkvaj lutheránje troubili KOJ (1914), 140; vszáki v-szvoj roug troubi KOJ 1845, 87
3. tožiti: trôbim od nepokôja szrcza mojega TA 1848, 31; No zdaj, bogáczi, joucste ſze i troubte nad nevolami vaſimi KŠ 1771, 752
vceplénje -a s cepljenje: divje szadike vözkopajo i za volo vceplênya gder poszadijo AIP 1876, br. 11, 8
zvirína -e ž zver, zverina: Fticze, zvirina Bogá Hváli BKM 1789, 378; Ár je moja i zvirina na jezero jezér goráj TA 1848, 40; kaj je Boug zvirine nej prepovedau vmárjati KŠ 1754, 35; Nedáj zvirini düse grlicze tvoje TA 1848, 60; poſzlali szmo vö zvirino ſztrejlat SIZ 1807, 15; csi gli vrág po zvirini pripela KŠ 1771, 763; zemlou zvirinou oſznáj'zo KŠ 1754, 94; Vu kom ſzo bilé zvirine KŠ 1771, 372; divje zvirine nyega molijo KM 1783, 235; Troubite divje zvirine BKM 1789, 86

Slovar Pohlinovega jezika

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

adofs [nepopoln podatek] samostalnik moškega spola

ptica smrdokavra, LATINSKO: Upupa epops

PRIMERJAJ: deb, odab, otap, smrdokavra, vodeb

afinja [áfinja] samostalnik ženskega spola

opica

afinjica [áfinjica] samostalnik ženskega spola

majhna opica; opička

alcen [alcẹ̑n] samostalnik moškega spola

žival los, LATINSKO: Alces alces

PRIMERJAJ: elcen

bar [bȃr barȗ] samostalnik moškega spola

rastlina komarček, LATINSKO: Foeniculum ( LATINSKO: vulgare)nepopoln podatek

PRIMERJAJ: tičje proso

basant [basānt] samostalnik moškega spola

ptica fazan, LATINSKO: Phasianus colchicus

PRIMERJAJ: fazant

belakin [belakȋn] samostalnik moškega spola

ptica pelikan, LATINSKO: Pelecanus onocrotalus

PRIMERJAJ: belokožnik

belokožnik [belokọ̑žnik] samostalnik moškega spola

ptica pelikan, LATINSKO: Pelecanus onocrotalus

PRIMERJAJ: belakin

bis [nepopoln podatek] samostalnik moškega spola

bivol

PRIMERJAJ: bivol

bistrovid [bistrovȉd] samostalnik moškega spola

žival ris, LATINSKO: Lynx lynx

PRIMERJAJ: ostrovid

bivol [bívol] samostalnik moškega spola

divje govedo, bivol

PRIMERJAJ: bis

bodicijes [nepopoln podatek] (bodeči jež) samostalnik moškega spola

žival jež, LATINSKO: Erinaceus

PRIMERJAJ: jež

bolt [bọ̄ltnepopoln podatek] samostalnik moškega spola

ptica kalin, LATINSKO: Pyrrhula pyrrhula

PRIMERJAJ: boltek

boltek [bọ̄ltǝknepopoln podatek] samostalnik moškega spola

ptica kalin, LATINSKO: Pyrrhula pyrrhula

PRIMERJAJ: bolt

bregomačka [bregomȃčka] (brgamačka) samostalnik ženskega spola

žival svizec, LATINSKO: Marmota marmota

bregovnica [bregọ̑vnica] (brigovnica) samostalnik ženskega spola

ptica, ki se prehranjuje s čebelami; čebelar, LATINSKO: Merops apiaster

PRIMERJAJ: bregulja1

bregulja1 [bregúlja] (brigulja) samostalnik ženskega spola

ptica, ki se prehranjuje s čebelami; čebelar, LATINSKO: Merops apiaster

PRIMERJAJ: bregovnica

bregulja2 [brẹ̑gulja] samostalnik ženskega spola

navadno množina lastovka, ki živi ob bregovih rek; bregulja, LATINSKO: Riparia riparia

brgles [bȓgles] (brglez) samostalnik moškega spola

ptica zelena žolna, LATINSKO: Picus viridis

brinovka [brínovka] samostalnik ženskega spola

ptica brinovka, LATINSKO: Turdus pilaris

brlog [brlȍg] samostalnik moškega spola

brlog

brojica [brọ̑jica] samostalnik ženskega spola

ptica taščica, LATINSKO: Erithacus rubecula

PRIMERJAJ: brolica

brolica [brọ̑lica] samostalnik ženskega spola

ptica taščica, LATINSKO: Erithacus rubecula

PRIMERJAJ: brojica

bubuj [bubúj] samostalnik moškega spola

ptica sova uharica, LATINSKO: Strix bubo

carar [cárar] samostalnik moškega spola

ptica drozg, carar, LATINSKO: Turdus viscivorus

cigavt [cȋgavt] samostalnik moškega spola

ptica drozg, LATINSKO: Turdus musicus

PRIMERJAJ: cikavt

cikavt [cȋkavt] samostalnik moškega spola

ptica drozg, LATINSKO: Turdus musicus

PRIMERJAJ: cigavt

cipa [cípa] samostalnik ženskega spola

neka ptica, verjetno cipa, LATINSKO: Anthus

cizek [cȋzǝk] samostalnik moškega spola

neka ptica iz družine ščinkavcev, verjetno lišček, LATINSKO: Fringilla carduelis, ali čižek, LATINSKO: Fringilla spinus

PRIMERJAJ: čiček

cmintar [cmīntarnepopoln podatek] samostalnik moškega spola

poljska mišnepopoln podatek

cvrček [cvȓčǝk] samostalnik moškega spola

ptica repnik, LATINSKO: Fringilla cannabina

čaplja [čȃplja] samostalnik ženskega spola

ptica štorklja, LATINSKO: Ciconia

čerulek [čerūlǝk] samostalnik moškega spola

neka ptica, morda LATINSKO: Burhinus oedicnemus, ali navadni kamenjar, LATINSKO: Srepsilas interpres

čiček [čīčǝk] samostalnik moškega spola

neka ptica iz rodu ščinkavcev, verjetno čižek, LATINSKO: Fringilla spinus

PRIMERJAJ: cizek

čofinek [čofȋnǝk] samostalnik moškega spola

ptica čuk, LATINSKO: Athene noctua

PRIMERJAJ: čofitelj

čofitelj [čofítǝlj čofítǝljna] samostalnik moškega spola

ptica čuk, LATINSKO: Athene noctua

PRIMERJAJ: čofitelj

čuk [čȗk] samostalnik moškega spola

ptica čuk, LATINSKO: Strix noctua

čuš [čūš] samostalnik moškega spola

žival podlasica, LATINSKO: foetorius, ali kuna, LATINSKO: Mustela

damjak [dȃmjak] samostalnik moškega spola

žival gams, LATINSKO: Rupicapra rupicapra

deb [dȅbnepopoln podatek] samostalnik moškega spola

ptica smrdokavra, LATINSKO: Upupa epops

PRIMERJAJ: adofs, odab, otap, smrdokavra, vodeb

detel [dẹ́tǝlnepopoln podatek] samostalnik moškega spola

ptica žolna, LATINSKO: Picus, ali detel, LATINSKO: Dendrocopus

deževnik [dǝžẹ́vnik] samostalnik moškega spola

divja raca

dihur [dihȗr] samostalnik moškega spola

žival dihur, LATINSKO: Mustela putorius

divjina [divjína] samostalnik ženskega spola
  1. divje rastoče rastlinje
  2. meso divje živali
dlesk [dlȅsk] samostalnik moškega spola

ptica dlesk, LATINSKO: Coccothraustes coccothraustes

drozg2 [drọ̑zg] samostalnik moškega spola

ptica drozg, LATINSKO: Turdus musicus

drskač [drskáč] (driskač) samostalnik moškega spola

ptica brinovka, LATINSKO: Turdus pilaris

PRIMERJAJ: drsa

elcen [élcen elcẹ́na] samostalnik moškega spola

žival los, LATINSKO: Alces alces

PRIMERJAJ: alcen

elfont [elfónt] samostalnik moškega spola

žival slon, LATINSKO: Loxodonta, LATINSKO: Elephas

evčunčič [evčȗnčič] samostalnik moškega spola

ptica kljunač, sloka, LATINSKO: Scolopax rusticolanepopoln podatek

ežbičje [ežbīčje] samostalnik srednjega spola

krma za divje živali

ežbin [ežbīn] samostalnik moškega spola

kdor krmi divje živali

ežbinje [ežbīnje] samostalnik srednjega spola

kraj, kjer se rade zadržujejo divje živali

fazant [fazānt] samostalnik moškega spola

ptica fazan, LATINSKO: Phasianus colchicus

PRIMERJAJ: basant

fimor [fimọ̄r] samostalnik moškega spola

ptica sokolič, LATINSKO: Falco aesalon

fugrle [fugrlȅnepopoln podatek fugrlẹ́tanepopoln podatek] samostalnik moškega spola

neka močvirska ptica

fultran [nepopoln podatek] samostalnik moškega spola

neka ptica roparica, verjetno ribji orel, LATINSKO: Pandion haliaëtus

gajec [gȃjǝc] samostalnik moškega spola

ptica priba, LATINSKO: Vanellus vanellus

gavec [gȃvǝc] samostalnik moškega spola

ptica priba, LATINSKO: Vanellus vanellus

PRIMERJAJ: gajec, gavek

gavek [gȃvǝk] samostalnik moškega spola

ptica priba, LATINSKO: Vanellus vanellus

PRIMERJAJ: gajec, gavec

gavgarica [gȃvgarica] samostalnik ženskega spola

vrsta sinice, verjetno LATINSKO: Parus caudatus

gimpel [gímpǝl] samostalnik moškega spola

ptica kalin, LATINSKO: Pyrrhula pyrrhula

PRIMERJAJ: gumpal

glastovica [glástovica] samostalnik ženskega spola

ptica lastovka, LATINSKO: Hirundo ( LATINSKO: rustica)

PRIMERJAJ: glastovka, lastovica, lastovka

glastovka [glástovka] samostalnik ženskega spola

ptica lastovka, LATINSKO: Hirundo ( LATINSKO: rustica)

PRIMERJAJ: glastovica, lastovica, lastovka

glavač [glaváč] samostalnik moškega spola
  1. morska riba glavoč, LATINSKO: Gobius
  2. ptica dlesk, LATINSKO: Coccothraustes coccothraustes
godrnica [gódrnicanepopoln podatek] samostalnik ženskega spola

žival svizec, LATINSKO: Marmota marmota

gorščnik [gọ̑rščnik] samostalnik moškega spola

ptica modra sinica, plavček, LATINSKO: Parus caeruleus

grabec [grábǝc] samostalnik moškega spola

ptica vrabec, LATINSKO: Passer domesticus

grilček [grȋlčǝk] samostalnik moškega spola

ptica grilček, LATINSKO: Serinus serinus

PRIMERJAJ: grilec

grilec [grȋlǝc] samostalnik moškega spola

ptica grilček, LATINSKO: Serinus serinus

PRIMERJAJ: grilček

grivnik [grȋvnik] samostalnik moškega spola

divji golob, LATINSKO: Columba palumbes

grlica [gŕlica] samostalnik ženskega spola

ptica grlica, LATINSKO: Streptopelia turtur

gumpal [gúmpalnepopoln podatek] samostalnik moškega spola

ptica kalin, LATINSKO: Pyrrhula pyrrhula

PRIMERJAJ: gimpel

hareč [hāreč] samostalnik moškega spola

ptica kosec, LATINSKO: Crex crex

hevec [hévǝc] samostalnik moškega spola

žival ris, LATINSKO: Lynx lynx

hitap [hītapnepopoln podatek] samostalnik moškega spola

ptica čuk, LATINSKO: Athene noctua

horopka [nepopoln podatek] samostalnik ženskega spola

gozdni jereb, LATINSKO: Bonasia bonasia

hudournica [hudoȗrnica] samostalnik ženskega spola

ptica čigra, LATINSKO: Sternanepopoln podatek

jastrob [jȃstrob] samostalnik moškega spola

ptica jastreb, LATINSKO: Aegypiina

jazbec [jȃzbǝc] samostalnik moškega spola

žival jazbec, LATINSKO: Meles

jazbine [jȃzbine] množinski samostalnik ženskega spola

bivališče divje zveri; brlog

PRIMERJAJ: brlog

jelen [jélen] (elen) samostalnik moškega spola

žival jelen, LATINSKO: Cervus

jelenček [jelẹ̑nčǝk] samostalnik moškega spola

jelenji mladič; jelenček

PRIMERJAJ: jelenec

jelenec [jelẹ̑nǝc] samostalnik moškega spola

jelenji mladič; jelenček

PRIMERJAJ: jelenček

jereb [jerẹ̑b] samostalnik moškega spola

jerebičji samec

jerebica [jerebíca] samostalnik ženskega spola

ptica jerebica, LATINSKO: Perdix

jež [jẹ́ž] samostalnik moškega spola

žival jež, LATINSKO: Erinaceus

PRIMERJAJ: bodicijes

kanja [kánja] samostalnik ženskega spola

ptica kanja, LATINSKO: Buteo buteo

kanjec [kȃnjǝc] samostalnik moškega spola

ptica kragulj, LATINSKO: Falco milvus

katorna [katọ̄rna] samostalnik ženskega spola
  1. ptica leščarka, gozdni jereb, LATINSKO: Bonasa bonasia
  2. vzdevek ženski
kavka [kȃvka] samostalnik ženskega spola

ptica kavka, LATINSKO: Coloeus monedula

kavran [kȃvran] samostalnik moškega spola

nočna ptica, sova

PRIMERJAJ: kavranoč

kavranoč [kȃvranočnepopoln podatek] samostalnik moškega spola

ptica kvakač, LATINSKO: Nycticorax nycticorax

PRIMERJAJ: kavran

kljunač [kljunáč] samostalnik moškega spola

ptica sloka, LATINSKO: Scolopax rusticola

PRIMERJAJ: podlesak

knipka [knīpka] samostalnik ženskega spola

ptica zimska raca, LATINSKO: Clangula hyemalis

kobilar [kobȋlar] samostalnik moškega spola
  1. ptica strnad, LATINSKO: Emberiza citrinella
  2. ptica kobilar, LATINSKO: Oriolus oriolus
kos3 [kọ̑s] samostalnik moškega spola

ptica kos, LATINSKO: Turdus merula

košuta [košúta] samostalnik ženskega spola

jelenova samica; košuta

košutnik [košȗtnik] samostalnik moškega spola

mlad jelen, ki še živi z materjo

kozica [kozíca] samostalnik ženskega spola
  1. vrsta sloke, morda LATINSKO: Scolopax palustris
  2. železna posoda na treh nogah za kuhanje; kozica
kragulj [kragúlj] samostalnik moškega spola
  1. ptica sokol, LATINSKO: Falco
  2. zvonček, kraguljček
krečlik [krečlík] samostalnik moškega spola

ptica kosec, LATINSKO: Crex crex

krokar [krọ̑karnepopoln podatek] samostalnik moškega spola

ptica krokar, LATINSKO: Corvus corax

krt [kȑt] samostalnik moškega spola

žival krt, LATINSKO: Talpa europaea

krtica [krtíca] samostalnik ženskega spola
  1. krtova samica
  2. protin, tj. vnetje sklepov zaradi nabiranja soli sečne kisline
kržek [kȓžǝk] samostalnik moškega spola

žival hrček, LATINSKO: Cricetus cricetus

kukavica [kúkavica] samostalnik ženskega spola
  1. ptica kukavica, LATINSKO: Cuculus canorus
  2. trtica, tj. kost iz zraslih vretenc na spodnjem koncu človeške hrbtenice
kumpal [nepopoln podatek] samostalnik moškega spola

ptica kalin, LATINSKO: Pyrrhula pyrrhula

kumpališče [kumpalíšče] samostalnik srednjega spola

prostor, kjer so kalini

kuna [kúna] samostalnik ženskega spola

žival kuna, LATINSKO: Mustela

labud [labȗd] (labod) samostalnik moškega spola

ptica labod, LATINSKO: Cygnus ( LATINSKO: olor)

labudič [labȗdič] (labodič) samostalnik moškega spola

mlad labod; labodek; labodič

labudišče [labudíšče] (labodišče) samostalnik srednjega spola

vrt, park z labodi

lahec [lȃhǝc] samostalnik moškega spola

neka ptica, verjetno martinec, LATINSKO: Tringa

lastovica [lástovica] samostalnik ženskega spola

ptica lastovka, LATINSKO: Hirundo ( LATINSKO: rustica)

PRIMERJAJ: glastovica, glastovka, lastovka

lastovka [lástovka] samostalnik ženskega spola

ptica lastovka, LATINSKO: Hirundo ( LATINSKO: rustica)

PRIMERJAJ: glastovica, glastovka, lastovica

lešnikar [lẹ́šnikar] samostalnik moškega spola

ptica krekovt, lešnikar, LATINSKO: Nucifraga caryocatactes

lev [lȅv] samostalnik moškega spola

žival lev, LATINSKO: Panthera leo

PRIMERJAJ: levinja

levče [levčȅ levčẹ́ta] samostalnik moškega spola
  1. majhen ris
  2. pega, lisa na koži

PRIMERJAJ: levec

levec [lévǝc] samostalnik moškega spola

žival ris, LATINSKO: Lynx lynx

PRIMERJAJ: levče

levinja [lẹ́vinja] samostalnik ženskega spola

levinja

PRIMERJAJ: lev

lisavt [lȋsavt] samostalnik moškega spola

žival ris, LATINSKO: Lynx lynx

lisec [lȋsǝc] samostalnik moškega spola
  1. ptica lišček, LATINSKO: Fringilla carduelis
  2. žival z liso na čelu

PRIMERJAJ: lišček

lisica [lisíca] samostalnik ženskega spola
  1. žival lisica, LATINSKO: Vulpes vulpes
  2. lisičja samica
lisjak [lisják] samostalnik moškega spola
  1. lisičji samec, LATINSKO: Vulpes vulpes mas
  2. zvit, prebrisan moški; lisjak
  3. rastlina preobjeda, LATINSKO: Aconitum napellus
liska [lȋska] samostalnik ženskega spola

neka vodna ptica, verjetno črna liska, LATINSKO: Fulica atra

lišček [lȋščǝk] samostalnik moškega spola
  1. ptica lišček, LATINSKO: Fringilla carduelis
  2. žival z liso na čelu

PRIMERJAJ: lisec

los1 [lọ̑s] samostalnik moškega spola
  1. žival los, LATINSKO: Alces alces
  2. žival ris, LATINSKO: Lynx lynx
lunj [lȗnj] samostalnik moškega spola

ptica lunj, LATINSKO: Circus

medved [médved] samostalnik moškega spola

žival medved, LATINSKO: Ursus

medvedinja [medvẹ́dinja] samostalnik ženskega spola

medvedka

PRIMERJAJ: medvedka

medvedka [medvẹ̑dka] samostalnik ženskega spola

medvedka

PRIMERJAJ: medvedinja

menišček [mǝníščǝk] samostalnik moškega spola

ptica menišček, vrsta sinice, LATINSKO: Parus ater

merkovca [mẹ́rkovca] samostalnik ženskega spola

opica zamorska mačka, LATINSKO: Cercopithecus

miš [mȉš míši] samostalnik ženskega spola

žival miš, LATINSKO: Mus

miška [mȋška] samostalnik ženskega spola

majhna miš; miška

PRIMERJAJ: mišek

mračnik [mračník] samostalnik moškega spola

žival netopir, LATINSKO: Plecotus

PRIMERJAJ: pirpogačica, topir, tropir

obora [obọ̑ra] samostalnik ženskega spola

ograda z divjimi živalmi; živalski vrt

odab [odȁbnepopoln podatek] samostalnik moškega spola

ptica smrdokavra, LATINSKO: Upupa epops

PRIMERJAJ: adofs, deb, otap, smrdokavra, vodeb

opica [ọ̑pica] (vopica) samostalnik ženskega spola

žival opica

orel [órǝu̯ órla] samostalnik moškega spola

ptica krokar, LATINSKO: Corvus corax

PRIMERJAJ: vran

ostrovid [ostrovȉd] (ojstrovid) samostalnik moškega spola

žival ris, LATINSKO: Lynx lynx

PRIMERJAJ: bistrovid

otap [otȁpnepopoln podatek] samostalnik moškega spola

ptica smrdokavra, LATINSKO: Upupa epops

PRIMERJAJ: adofs, deb, odab, smrdokavra, vodeb

palčič [pȃu̯čič] samostalnik moškega spola

ptica stržek, LATINSKO: Troglodytes troglodytes

pastirica [pastiríca] samostalnik ženskega spola
  1. ženska, ki pase; pastirica
  2. ptica pastirica, LATINSKO: Motacilla ( LATINSKO: flava)
pelikan [pelikān] samostalnik moškega spola

ptica pelikan, LATINSKO: Pelecanus onocrotalus

penica [pẹ́nica] samostalnik ženskega spola

ptica penica, LATINSKO: Sylvia hortensis

piber [píbǝr] samostalnik moškega spola

žival bober, LATINSKO: Castor fiber

pinož [pinọ́ž] samostalnik moškega spola

ptica pinoža, LATINSKO: Fringilla montifringilla

pirpogačica [pírpogačica] samostalnik ženskega spola

netopir

PRIMERJAJ: mračnik, topir, tropir

piščenik [píščenik] samostalnik moškega spola

neka ujeda, ki lovi kokoši, verjetno škarnik, LATINSKO: Milvus milvus

pivelj [pīvǝlj pīvlja] (pivulj) samostalnik moškega spola

neka divja raca, ki živi na jezerih

PRIMERJAJ: pivljek, posavka

pivljek [pȋvljeknepopoln podatek pȋvljekanepopoln podatek] (pivuljek) samostalnik moškega spola

neka ujeda, morda lunj, LATINSKO: Circus rufus, LATINSKO: aeruginosus, ališkarnik, LATINSKO: Milvus milvus

PRIMERJAJ: pivelj

plašica [plášica] samostalnik ženskega spola

ptica dolgorepka, LATINSKO: Aegithalos caudatus

plavka [plȃvka] samostalnik ženskega spola

neka vodna ptica

plezavt [plẹ̑zavt] samostalnik moškega spola

ptica zelena žolna, LATINSKO: Picus viridis, ali detel, LATINSKO: Dendrocopus

podgana [podgána] samostalnik ženskega spola

žival podgana, LATINSKO: Mus rattus

podhujka [podhȗjka] samostalnik ženskega spola

ptica podhujka, kozodoj, LATINSKO: Caprimulgus europaeus

podlastica [podlástica] samostalnik ženskega spola

žival podlasica, LATINSKO: Mustela nivalis

podlesak [podlesák] samostalnik moškega spola

koroško ptica sloka, LATINSKO: Scolopax rusticola

PRIMERJAJ: kljunač

podlesek [podlésǝk] samostalnik moškega spola
  1. rastlina navadna kukavica, LATINSKO: Orchis morio
  2. rastlina podlesek, LATINSKO: Colchium autumnale
polh [pȍu̯h póu̯ha] samostalnik moškega spola

žival polh, LATINSKO: Glis glis

pondirek [pondȋrǝk] (pandirek) samostalnik moškega spola

vodna ptica ponirek, LATINSKO: Podiceps

posavka [posȃvkanepopoln podatek] samostalnik ženskega spola

vrsta race, ki živi na jezerih

PRIMERJAJ: pivelj

postojka [postọ̑jka] samostalnik ženskega spola

ptica postovka, LATINSKO: Falco tinnunculus

PRIMERJAJ: postovka

postojna [postọ̑jna] samostalnik ženskega spola

ptica orel, LATINSKO: Aquila

postovka [postóvkanepopoln podatek] samostalnik ženskega spola

ptica postovka, LATINSKO: Falco tinunculus

PRIMERJAJ: postojka

prepelica [prepelíca] samostalnik ženskega spola

ptica prepelica, LATINSKO: Coturnix coturnix

rajka [rȃjka] samostalnik ženskega spola

rajska ptica, manj verjetno kavka, LATINSKO: Corvus monedulanepopoln podatek

PRIMERJAJ: rajski tič

rajski tič [rájski tȉč] samostalniška zveza moškega spola

rajska ptica; ptica iz družine LATINSKO: Paradisaeidae

PRIMERJAJ: rajka

rangar [rángar] samostalnik moškega spola

ptica čaplja, LATINSKO: Ardea

remica [remíca] samostalnik ženskega spola

ptica plašica, tj. vrsta sinice, LATINSKO: Parus pendulinus

repnik [rẹ̑pnik] samostalnik moškega spola

ptica repnik, LATINSKO: Carduelis cannabina

režgotinec [režgotȋnǝc] samostalnik moškega spola

neka ptica, verjetno kobilar, LATINSKO: Oriolus galbula

risa [rȋsa] samostalnik ženskega spola

žival leopard, LATINSKO: Panthera pardus

risina [rȋsina] samostalnik ženskega spola

žival panter, LATINSKO: Panthera

rjavka [rjȃvka] samostalnik ženskega spola
  1. rdečelaska, tj. ženska z rdečimi lasmi
  2. neka močvirska raca
ročlin [ročlīn] samostalnik moškega spola

žival severni jelen, LATINSKO: Cervus tarandus

sedlon [sedlọ̑n] samostalnik moškega spola
  1. žival los, LATINSKO: Alces alces
  2. žival severni jelen, LATINSKO: Cervus tarandus
senica [seníca] (sinica) samostalnik ženskega spola

ptica sinica, LATINSKO: Parus

skopec [skópǝc] samostalnik moškega spola
  1. ptica skobec, LATINSKO: Accipiter nissus
  2. železna past, ki zgrabi s čeljustmi; skopec
slavec [slávǝc] (slovec) samostalnik moškega spola

ptica slavec, LATINSKO: Lusciola luscinia

slon [slọ̑nnepopoln podatek] samostalnik moškega spola

žival slon, LATINSKO: Elefas, LATINSKO: Loxodonta

smrdokavra [smrdokȃvra] samostalnik ženskega spola

ptica smrdokavra, LATINSKO: Upupa epops

PRIMERJAJ: adofs, deb, odab, otap, vodeb

sokolec [sokólǝc] samostalnik moškega spola

ptica kragulj, LATINSKO: Astur gentilis

sova [sóva] samostalnik ženskega spola

ptica sova, LATINSKO: Bubo

sraka [sráka] samostalnik ženskega spola

ptica sraka, LATINSKO: Pica pica

srakoper [srakopȅr] samostalnik moškega spola

ptica srakoper, LATINSKO: Lanius collurio

srna [sŕna] samostalnik ženskega spola

žival srna, LATINSKO: Capreolus capreolus fem.

PRIMERJAJ: srnec, srnica2, srnjak

srnec [sȓnǝc] samostalnik moškega spola

žival srnjak, LATINSKO: Capreolus capreolus mas.

PRIMERJAJ: srna, srnjak

srnica2 [srníca] samostalnik ženskega spola

žival srna, LATINSKO: Capreolus capreolus fem.

PRIMERJAJ: srna

srnjak [srnják] samostalnik moškega spola

žival srnjak, LATINSKO: Capreolus capreolus mas.

PRIMERJAJ: srna, srnec

strnad [strnȃd] samostalnik moškega spola

ptica strnad, LATINSKO: Emberiza citrinella

stržek [stržə̏k] samostalnik moškega spola

ptica stržek, LATINSKO: Troglodytes troglodytes

šapljica [šápljica] samostalnik ženskega spola

ptica vrbja sinica, LATINSKO: Parus palustris, ali siva sinica, LATINSKO: Parus cinereus

ščinkavec [ščínkavǝc] samostalnik moškega spola

ptica ščinkavec, LATINSKO: Fringilla coelebs

škorec [škórǝc] samostalnik moškega spola

ptica škorec, LATINSKO: Sturnus

škrjanec [škrjánǝc] samostalnik moškega spola

ptica škrjanec, LATINSKO: Alauda arvensis

šoga [šọ́ga] (šoja) samostalnik ženskega spola

ptica šoja, LATINSKO: Garrulus glandarius

špičmoh [špíčmoh] (špicmah, špicmoh, špičmah) samostalnik moškega spola

žival rovka, LATINSKO: Sorex

štiglic [štȋglic] samostalnik moškega spola

ptica lišček, LATINSKO: Carduelis carduelis

štorklja [štọ̑rklja] samostalnik ženskega spola

ptica štorklja, LATINSKO: Ciconia

štrus [štrȗs] samostalnik moškega spola

ptica noj, LATINSKO: Struthio

tekir [nepopoln podatek] samostalnik moškega spola

žival tiger, LATINSKO: Panthera tigris

topir [topír] samostalnik moškega spola

netopir

PRIMERJAJ: mračnik, pirpogačica, tropir

tropir [tropír] samostalnik moškega spola

netopir

PRIMERJAJ: mračnik, pirpogačica, topir

veverica [vẹ́verica] samostalnik ženskega spola

žival veverica, LATINSKO: Sciurus vulgaris

vidra [vȋdra] samostalnik ženskega spola

žival vidra, LATINSKO: Lutra lutra

vjer [vjẹ̑r] (vijer) samostalnik moškega spola

ptica postovka, LATINSKO: Falco tinnunculus

PRIMERJAJ: postojka

vodeb [vodȅb] samostalnik moškega spola

koroško ptica smrdokavra, LATINSKO: Upupa epops

PRIMERJAJ: adofs, deb, odab, otap, smrdokavra

volk [vȏu̯k] samostalnik moškega spola

žival volk, LATINSKO: Canis lupus

vonič [vonȉčnepopoln podatek] samostalnik moškega spola

ptica krivokljun, LATINSKO: Loxia curvirostra

vran [vrȃn] samostalnik moškega spola

ptica krokar, LATINSKO: Corvus corax

PRIMERJAJ: orel

vrana [vrána] samostalnik ženskega spola

ptica (siva) vrana, LATINSKO: Corvus cornix

zajček [zȃjčǝk] samostalnik moškega spola
  1. majhen zajec; zajček
  2. odsev svetlobe, odbite od vode, ogledala; zajček
zajec [zȃjǝc] samostalnik moškega spola

žival zajec, LATINSKO: Lepus

zdegati gori [zdǝgáti góri zdǝgȃm góri] ali [zdegáti góri zdegȃm góri] dovršna glagolska zveza

divje živali pri lovu vznemiriti, pregnati, pognati v tek

zurnaf [zūrnafnepopoln podatek] samostalnik moškega spola

žival žirafa, LATINSKO: Giraffa camelopardalis

žerjav [žerjȁv] samostalnik moškega spola

ptica žerjav, LATINSKO: Grus grus

žolna [žóu̯nanepopoln podatek] samostalnik ženskega spola

ptica zelena žolna, LATINSKO: Picus viridis

Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ajd2 m, F5, mars, en pild, katerigo ſo ty Aidje molili, inu s'eniga Bogá te voiṡkè darṡhali; minerva, -ae, ena boginîa per Aidjih s'imenom Pallas; nebrides, ena jelenova, ali divje koṡè koṡha, katero ſo nékadai ty Aidje ṡhpogali, inu nuzali na tá dán tega malika Bacchuſa; paganus infidelis, en Aidt, nevernik, pogán; proselytus, en Aid, kateri je Jud poſtal. Tob:1
bleščanje s, F2, coruscatio, laṡkatanîe, bliṡkanîe, bléṡzhanîe; rictus, -us, divje ṡvirine gobez: golt, tú reṡhanîe, ali ṡhkartanîe s'ṡobmy, bleiszhanîe teh ṡoby, teh uſt, ali golta odpertje
buča1 ž, F7, bryonia, en koren od pluszha, ali divja buzha; colocynthis, -dis, coloquint, divja buzha; cucurbita, buzha, ena kupiza ṡa kry puṡzhanîe; cucurbitinus, -a, -um, ut cucurbitina pyra, hruṡhka kakòr buzhe; hedera, buzha. Jonae 4.v.6; superflorescere, na ſadu zveſti, kakòr na buzhah; taminia, -ae, ena ſorta divje vinṡke terte, eni meinio, de je divja buzha, ali pluzh[!]
cikorija ž, F4, ambubeja, cicoria, ſalata; cichoria, radizh, cicoria ſalata; intubus, -bi, vel intubum, -bi, vel intybum, -bi, endivia s'plavim zvétjam, cicoria; picris, -cris, ena ſorta grenke ſalate, ali divje Cikorije, radizh
cvet m, F11, balaustium, zvét margarane; balaustium, -i, zveitje ene divje margarane, divji margarane zveit; buphtalmus, enu ṡeliṡzhe kakòr kamilize zveit je rumenu, kakòr ṡlatú; cyma, -ae, od ſléherniga ẛèla, ali répe zveit, ali zime; flos, -ris, zvét, roṡha; flos aetatis, zveit te mladoſti; julus, zveit na verbah, mazhize, pavola, katera od drevja doli lety; pollen, -nis, vel pollis, pollinis, zveit od moke; praeflorare, tá pervi zveit prózh vṡèti; simila, -ae, vel similago, -nis, zveit od pſhenizhne moke; spartum, -ti, ena trava, ṡhpanṡki petelinzi, gineſtra, zvét lipú diſhy, vinkuṡhtne roṡhe
cvetje s, F21, acesis, -sis, enu ẛèliszhe per potokih, mozhnu diſſezhe, s'gelbaſtim zveitjom kakor rigilzi roshe; amaranthus, enu ṡeliszhe s'erdezhim zvétjom, pres duha; balaustium, -i, zveitje ene divje margarane; chamaeleon, -nis, albus et niger, enu ṡeliszhe, zveitje ṡhene; condurdon, enu ẛeliṡzhe s'erdezhim zvétjam, Augusta méſza zvétje; cynomorion, en beil tolſt kozen, ali ſhtor preṡ pèrja s'bélim zvéitjom; cyprinum oleum, olie s'zvétja paſſikovine, ali coſtainîovine; cytinus, -ni, margaranovu zveitje; deflorare, ozvéjſti, zveitje odtergati; deflorescere, zviſti, v'zveitji biti; erigeron, kriṡhni korèn, ima zveitje kakòr ena pavola, ſe rada odpihne; florere, zviſti, zvitéti, ſe zvétje perkaṡati; flores, populje inu zveitje; halus, -li, enu ṡeliṡzhe s'perjam dobri miſli podobnu, s'zveitjam pak materini duſhizi; iberica, ṡhpanski petlinzi, ena trava, po laṡhku gineſtra, ima lipú diſezhe ṡlatorumenu zveîtje; intubus, -bi, vel intubum, -bi, vel intybum, -bi, endivia s'plavim zvétjam, cicoria; leucanthemis, -dis, kamilizhinu zveitje; umbella, tú ſhiroku zveitje na baṡgi, ali na janeṡhi; uredo, -nis, popalenîe zveitja, ali ſadú v'zveitji, poṡheg
divji prid., F116, adianthum, -ti, divja ruhtiza, goſpeinîe laſſie, ṡeliszhe; aper, divji preszhizh; armon, devja erdkou, redkou; bestia, divjazhina, divja ṡvirina; capricornus, divji koṡil, kamenṡki koṡil; efferatus, -a, -um, divji, divji ſturjen; feri fructus, divji ſad, liṡnika, drobnize; ferinus, -a, -um, divji, eni ṡvirini glyh; ferox, et ferus, groṡovit, divji, divják; ferus, divji, groṡovit; gangraena, -ae, rák, boléṡan, divje meſſu, ṡazhetek gnyloſti; ibex, -cis, en divji koṡel; immansuetus, -a, -um, divji, nekroták; indomitus, -a, -um, nepervajen, divji, nekroták, nevkroten; labrusca, -ae, vinika, kiſſilu, ali divje groṡdizhe; lamia, -ae, veiṡzha, ṡhkratel: ene divje lépe ṡhenize, ludy morè, mora; oleaster, devja olika; onager, -gri, divji oſſel; praeferox, -cis, ſylnu divji, cilú grosovit; rubia, devja ardezhina, ali ṡhafrán; sylvescere, divji poſtajati, ali perhajati; sylvester, -tris, divji; sylvicula, -ae, en divji móṡh, kateri v'borṡhtih prebiva
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: divji prid., allium dovje zhésn Scopoli; glej opombo pri geslu česen
endivija ž, F3, chreston, domazha endivia, ṡeliṡzhe; condrylle, -les vel condrillum, ena ſorta divje endivie; intubus, -bi, vel intubum, -bi, vel intybum, -bi, endivia s'plavim zvétjam, cicoria
fažan m, F2, phasanius, -ni, en faṡhan, divje kure; phasinarius, -rÿ, kateri faṡhane koji, inu redy
figa ž, F26, carica, vel caryca, ſuhe fige, ali poſtne fige; chia, figa; coctona, et cotona, te drobne fige; cotona, vel cotana, ena ſorta maihenih fig, ſylnu ſladkih; faunificarÿ, te ṡvirine ludèm podobne, katere fige jidó. Jer:50; ficarius, -a, -um, figar, ali kar je figam ſluṡhèzhe; ficetum, -ti, meiſtu kir fige raſteo; ficus, -ci, figa: tudi tur, ali bradoviza eni figi podobna; ficus passae, ſuhe fige; grana ficaria, v'figah pizhki; groſsus, -si, te perve debèle fige, katere zvétke imenujejo, eni pak, te neṡréle fige, katere nigdar ne ṡorè; marisca, -ae, neṡhmahne fige; laphtes, vel palathas, fige. Judith.10; maſsa caricana, korbe s'figami; orea, -ae, ena korba ṡa fige; palatha, fige. 2.Reg:16.v.1. ena gruzha fig; praecoqua ficus, te ṡgudne fige; scarabeus, -ei, en kèber, ali en gnoini kèber, en govnîazh, kateri je zhern, koynṡke fige lubi; sicomori, divje fige. Amos:7.v.15; sicophanta, en fig varih, pro calumniatore accipitur; subsanare, ſe ſpakovati, eniga ṡaṡhpotovati, fige inu norze kaṡati, ga s'figami pitati. 4.Reg:19.v.21
figov prid., F6, caprificari, divje figovu drivú ograditi; caprificus, divje figovu drivú; ficulnus, et ficulneus, -a, -um, enu divje figovu drivú; ficus, -ci, figa: tudi enu figovu drivú; sicomorus, divje figovu drivú; sycomorus, enu divje figovu drivú
gnil prid., F13, catheracticum, arznia katera divje nepridnu inu gnylu meſſú odjéda; deacinatus, -a, -um, od gnîlih jagod tá otrébleni groṡd; exputrescere, ſegnîti, gnylu rátati; febris putrida, tá gnyla marṡliza; fracidus, -a, -um, gnyl; fragilis, -le, lahku k'reṡbyenîu, ſlabu, ſláb, gnyl, rotán; marcidus, -a, -um, gnyl, pléſniu, ṡkaṡhen; putrefactus, -a, -um, gnyl, vſmraden, ſtrohnên; putrere, gnylu inu ṡkaṡhenu biti; putrescere, gnylu perhajati, ali gnyti; rancidus, -a, -um, pleiſniu, gnyl, ſmerdliu, ṡhavtou, ṡhaltou; saniosus, -a, -um, gnoján, polhin gnoja, vuṡ gnyl; tabidus, -a, -um, gnyl, uvel, gnoján
gnilost ž, F9, apophlegmatismus, [arcnija] katera vun is uſt ali s'golta tó gnylóſt vun ſpravi; gangraena, -ae, rák, boléṡan, divje meſſu, ṡazhetek gnyloſti; marcor, -oris, gnyloſt; putredo, gnyloſt, ſtrohniloſt; rancor, -oris, ſerd, jeṡa, pleiſnivina, gnyloſt, ſmerdizhina; sideratio, tudi kadar ṡkusi gnyloſt je vṡhè en vud mertou; sphacelus, kadar ṡkuṡi gnyloſt je vṡhè en vud mertou, en mertvi glid; tabes, -bis, gnyloſt, jetika, ſahnota na ṡhivotu, ṡgul gnui; tabitudo, gnyloſt, pogublenîe
gobec m, F13, bucculentus, kir ima velika uſta, velik gobez kakòr lev; camus, tudi korba na gobzu konskim; faux, fauces, golt, gerlu, gobez, goltanez; inorus, -a, -um, pres uſt, pres gobza; mus araneus, myṡh s'ṡhpizaſtim gobzam; postonis, koynṡkiga gobza ṡheleiṡu; postpomis, -dis, zaina, ali korba ṡa koinski gobez; rictus, -us, divje ṡvirine gobez; rostrum canum, paſji gobiz; rostrum cervorum, jelenou gobiz, jelenṡki gobiz; rumen, -nis, góltaniz, ali tú jabolzhize na garli, ṡgurni deil gobza, s'katerim ṡupet kermo ṡvezhy nekatera ṡhivina; trifaux, -cis, kateri ima try garla, ali goltanze, ali gobze
golt m, F9, agina, -ae, garla boléṡan, otúk v'garli, ali v'goltu; apophlegmatismus, [arcnija] katera vun is uſt ali s'golta tó gnylóſt vun ſpravi; arteria aspera, tá ror tega luffta, po katerim ṡapa grè k'pluzham ſkusi golt; aſsa, vox, aſsa, ena s'golta kmalu ẛletezha ſhtima, ali krizhanîe, ẛa ſerzhnúſt dajati; faux, fauces, golt, gerlu, gobez, goltanez; frumen, -nis, tá golt na verh garla, goltanez; palearia, tá meih, ali prozh ſtojezha koṡha na golti, ali vrati eniga volla; rictus, -us, divje ṡvirine gobez: golt, tú reṡhanîe, ali ṡhkartanîe s'ṡobmy, bleiṡzhanîe teh soby, teh uſt, ali golta odpertje
grenek prid., F13, absynthum, -ÿ, pelen, ali pelin, grenku seliszhe; aloë, enu ternaſtu ẛeliszhe, s'grenkim ẛonftom; buprestis, enu ẛeliṡzhe grenku ẛhenofu podobnu, divji ohraut; calathiana, ena plava jeſſenska rosha s'grenkim korenîam; centauria, enu grenku ṡeliszhe, ali roṡhize, tavṡhent roṡhize; cerasa Caeciliana, hoſtne kiſſile, ali grenke zhréſhnîe; colloquintiola, grenku ṡeliṡzhe s'ardezhim ſadom. 2.Reg:2; inamarescere, grenyti, grenku perhajati; lepton, tavṡhent roṡhize, enu grenku ṡeliṡzhe; myrrha, -ae, myra, grenku ṡeliṡzhe; picris, -cris, ena ſorta grenke ſalate, ali divje cikorie, radizh; ruta, -ae, ruhtiza, ṡelenu grenku ṡeliṡzhe; seselis, -lis, ṡeliṡzhe ... ima en mozhan ṡhtor, inu eno kronizo okuli, kakòr janeṡ, v'kateri leṡhy tú dolgu inu voglatu ſéme, grenku kakòr imber; prim. grenjak 
grozdičje s, F5, astaphis, -dis, morski grosdiki, ſuhu grosdizhe, bamperlini; labrusca, -ae, vinika, kiſſilu, ali divje groṡdizhe; uvae paſsae, bainperlini, ali ſuhu groṡdizhe; uva spina, laṡhku groṡdizhe; vinum omphaticum, is groṡdizha, ali neṡréliga groṡdja vinu; prim. grozdjiče 
jelenov prid., F3, cetarah, jelenou jeṡik; nebrides, ena jelenova, ali divje koṡè koṡha, katero ſo nékadai ty Aidje ṡhpogali inu nuzali na tá dán tega malika Bacchuſa; rostrum cervorum, jelenou gobiz, jelenṡki gobiz
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: jelenov prid., phylitis jelenov jeſik [Scopoli, 171: Phyllitis. Carniol. Jeleno jeſegk; v seznamu Nom. Carn. Jeleno jeſik]
kimelj m, F6, cacalia, -ae, divji kimil, ṡeliṡzhe s'velikim beilim perjom; carum, kimil, kateri na travnikih raſte; cuminum, kimel; cyminum, kimil; daucus, ena ſorta divje merquize, ali merilnou, kimel, medvédou korèn, ſvinki[!] koperz; seselis, -lis, ṡeliṡzhe, tá laṡhki reṡdrobnyk tega kamena v'zhlovéku, divji kimel, raſte na viſſokih gorrah
kisel prid., F34, acidulus, -li, malu kiſſil; acidus, -a, -um, kiſſil; asper, oſter, terd, kiſſel, bridák; durus, -a, -um, terd, okoren, kiſſel; hyrtus, kiſſil; labrusca, -ae, vinika, kiſſilu, ali divje groṡdizhe; nimis acidus, prevezh kiſſel; oxytriphilon, tá kiſſila detela; perasper, -ra, -rum, cilú kiſſil inu bridák; poma acidula, kiſſila jabulka, liſnika; vinum acidum, kiſſilu vinu
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: kisel prid., oxalis, -lis, vel dis, kisla detela Scopoli; glej opombo pri geslu detelja
konoplja ž, F3, canabis, et cannabis, canabum, konopla; cannapis, konople; lathyris, purgaria, ṡeliṡzhe pul moṡhá viſſoku, ṡerna mozhnu purgerajo, eni ga darṡhè ṡa divje konople
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: konoplja ž, bugula dolge konople Scopoli; glej opombo pri geslu dolg
kopriva ž, F9, balote, -tes, enu ſmerdezhe ẛeliṡzhe, mertve koprive; cania, -ae, te divje hude pekozhe koprive, ẛhagalize; chalceo, ena ſorta kopriú, ali oſſatja; lamié, ſmardliva kopriva; leucacantha, -ae, ene neṡnane koprive, ali bodèzhe ṡeliṡzhe; marrubium, -bÿ, pluzhnu ṡeliṡzhe, ſumrak, mertve koprive; prasium, mertve koprive; urtica, -ae, kopriva; urtica iners, mertva kopriva
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: kopriva ž, lamium mertve koprive Scopoli
koza1 ž, F14, aegonomus, -mi, en koẛár, kateri kosè paſſe; capra, koẛa; capreolus, divja koẛa, tudi ſerniza; caprimulgus, en tyzh, kateri po nozhi koẛè ẛeẛa, ali ẛeſſe, kateri koẛè molẛe; capripes, koṡje noge ṡhival, kateri ima noge, kakòr koṡa; dama, -ae, ena ſerniza, ali divja koṡa; hinnulus, tú mladu ene ſerne, ali ṡaiza, ali divje koṡè; ibix, -cis, divja koṡa. Job.39.v.1; nebrides, ena jelenova, ali divje koṡè koṡha; oetonis annis pariunt caprae, oſſem leit koṡè rodè; orix, vel oryx, -gis, ena velika divja koṡa v'Afriki, na kateri ſo te dlake od rèpa pruti glavi obernîene; pygargus, -gi, ena neṡnana ẛvirina divji koṡi, ali ſernizi enaka; rupicapra, divja koṡa
kura ž, F2, ornithon, -nis, ena tyzhja hiſha, meiſtu ṡa tyze ali kure derṡhati; phasianus, -ni, en faṡhen, divje kure
luštrek m, F2, hipposelinum, luṡhtrik ṡeliṡzhe; ligusticum, -ci, nei luṡhtrik ṡeliṡzhe, temuzh enu divje is gur ṡeliṡzhe, kateru v'Ligurÿ deṡheli raſte
malik m, F15, ariopagus, pogled tega malika Mars, en nékadanî plaz v'tem méſti Athene; coloſseus, coloſsicus, ſturjen v'ſhtalti, inu velikoſti eniga velikiga malika; idolatra, malikaviz, kateri malikom ſluṡhi; idolothysia, -ae, teh malikou zheṡzhenîe; idolum, -li, en malyk; lar, -ris, ṡhkratel, hiſhni malyk, domazhi dúh; malus genius, malyk, hud dúh, kateri eniga perganîa k'hudimu; marticula, -ae, kateri po rèdi eno voiṡko pela, zhaſtnyk tega malika Marṡ; nebrides, ena jelenova, ali divje koṡè koṡha, katero ſo nékadai ty Aidje ṡhpogali, inu nuzali na tá dán tega malika Bacchuſa; praesul, -lis, tudi tega malika Martis naprei pleſſaviz; Priapus, malyk tega lotrovanîa. 3.Reg:19; Seraphis, -phis, malyk, kateriga ſo nékadai Egypterji zhaſtili; simulacrum, -cri, malyk, podoba, prigliha, hinavṡki pild; statua, -ae, peld, malyk, podoba s'leſſa, ali s'kamena ṡréṡana; Theraphim, malik. Osee. 3.v.4
margarana ž, F8, apyrinus, ſladke margarane; balaustium, zvét margarane; balaustium, -i, zveitje ene divje margarane, divji margarane zveit; ciccum, ena tenka koṡhiza v'margaranah v'mei ẛarnîam; malicornium, -ÿ, ṡhkorja, ali lupina ene margarane; pomum punicum, margarana; punicus, -a, -um, ardezhi, ut punica poma, margarane jabolka
medvedov prid., F6, acánthus, -ti, lashka medvédova taza, ali noga, ẛeliszhe; daucus, ena ſorta divje merquize, ali merilnou kimel, medvédou korèn, ſvinki[!] koperz; melamphilum, -li, ena ſorta ṡeliṡzha, medvédove taze, ſe imenuje; mons ursinus, medvédova gora; paederos, -tis, enu ṡeliszhe, laṡhka medvédova taza, ṡeliṡzhe; ursinus, -a, -um, medveidou
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: medvedov prid., clavariae ... glive, medvedove tazheze Scop. [61: Clavaria ramoſa flava. Carniol. Poerntaizelni. Glive. Pohlin je Poerntaizelni = Bärentatze poslovenil; v seznamu Nom. Carn. ni tega imena.]
meniti nedov., F25, arbitrari, meiniti, ſhazati; atheos, atheus, Nevernik, kateri ſe cilú nyzh na Bogá neahta, preṡ duſhnik, meini de nei Bogá; autumare, ſhazati, meiniti, ali preṡhtimati; censere, doṡdévati, meiniti; cephalus, ena riba, kadar glavo ṡkrie, meini, de jo oben nevidi; conjicere, ſe ſumniti, méniti, domiſliti, vrézhi; imaginari, doṡdévati, ſi v'pamet vṡèti, meiniti; imusculus, ena tyza, eni meinio, de je kralizhik, eni dleṡk, eni, de je ena ſorta poſtoin; intendere, napeti, nameriti, ṡamahniti, miſliti, meiniti, naprezhi; legio, -onis, tudi enu veliku ṡhtivenîe, eni meinio, de je 6666: eni pak 10000. ali en milion; lycanthropia, boléṡan, v'kateri eden meini, de je en volk; magudaris, vel magydaris, enu neṡnanu ṡeliṡzhe, eni meinijo, de je ena ſorta angelike; melanchoryphus, -phi, zhernaglavka, ena maihina tizhiza, druge mladizhe redy, meini, de ſo nîe; melandryum, eni meinio, de je ṡeliṡzhe, eni pravio, de je hraſtoviga dreiva/ drevja ſhverṡh; opinari, meiniti, ſe enimu ṡdeiti, ſhazati, zhutiti; orthodoxus, -a, -um, kateri prou veruje, prou meini, je ene prave miſli; putare, meiniti, ṡdeiti, ſe ne troshtati, nadjati, ſumniti; reor, reris, ratus, reri, meiniti; reri, meiniti; silphium, -phÿ, en ṡhlahtni ṡhonft od eniga ṡeliszha, eni meinio, de letú ṡeliṡzhe je angelica; supponere, podſtaviti, meiniti, podvrézhi; supposui, ſin[!] meinil; suspicari, ſe doṡdévati, ſumniti, van gnati na eniga, meiniti, zviblati, kei kai ṡkarbéti; taminia, -ae, ena ſorta divje vinṡke terte, eni meinio, de je divja buzha, ali pluzh; teucrium, ernprais ṡeliṡzhe, eni meinio, de je Vergis main nit; prim. menioč 
merilnov –, daucus, ena ſorta divje merquize, ali merilnou, kimel, medvédou korèn, ſvinki[!] koperz; prim. merlini 
mlado sam., F3, foetura, -ae, tá ſad, inu tú mladu ene ſléherne ṡhivali; hinnulus, tú mladu ene ſerne, ali ṡaiza, ali divje koṡè; pullus, -li, tú mladu ene ſleherne ṡhivali
mora ž, F3, ephialtes, kateriga Mora ſeſá, de tarpy veliko teṡhavo, kakòr de bi ga tlazhil; incubus, kadar eniga mora ſeſſa, verhu lèṡhezhi; lamia, -ae, veiṡzha, ṡhkratel: ene divje lépe ṡhenize, ludy morè, mora
moriti nedov., F6, carnificina, tú meiſtu, kir rabiln hudodelnike mory, mordraria; conyza, -ae, sive pullicaria, paſje okú, letega ṡeliṡzha ſo ſhtiri ſorte, bolhè, inu ſtinize mory; lamia, -ae, veiṡzha, ṡhkratel: ene divje lépe ṡhenize, ludy morè, mora; mortificare, moriti, ṡaduſhovati; necare, moriti; trudicare, vbyti, moriti
mrkvica ž, daucus, ena ſorta divje merquize, ali merilnou, kimel, medvédou korèn, ſvinki[!] koperz
nepriden prid., F10, catheracticum, arznia, katera divje nepridnu, inu gnylu meſſú odjéda; inutilis, -le, nepridin, k nizhemer, ṡanikern, nenuzhin; napta, ena reizh ogîn pervarovati, kakòr ſo olikina ṡerza s'grampo, ali pak nepridnu predivu; nullius pretÿ homo, nepriden zhovek[!]; scomma, -tis, ena ferṡhmait, ena nepridna beſſéda, ferṡhmagovanîe; supervacuus, -a, -um, supervacaneus, nepridin, vſih rizhéh praṡin; tricari, s'nepridnim govorjenîam zhas kratiti; vana, nepridne rizhy; vitis syderata, ſuha, nepridna terta, katera vſahne, inu konz vṡame; vitulamina, nepridni odraſtki, kateri na vinṡki terti per korenini raſteo
obdivjati dov., efferare, obdivjati, divje ſturiti
odjedati nedov. catheracticum, arznia katera divje nepridnu inu gnylu meſſú odjéda
ograditi dov., F6, caprificari, divje figovu drivu ograditi; circunstruere, okuli obṡydati, ograditi; consepire, ẛagraditi, ograditi; obsepire, ograditi, ali okuli ograditi, ṡagraditi; recingere, ograditi, ṡagraditi
ohrovt m, F6, braſsica, et brasica, ṡèle, kapúṡ, ohrat; buprestis, enu ṡeliṡzhe grenku ẛhenofu podobnu, divji ohraut; coramble, vel corymbe, ẛèle, ohraut; crambe, -bes, ohraut ẛèle, broṡkvi; lapsana, -ae, divji ohraut, divje ṡhenofovu ṡeliṡzhe; leontopetalon, levova noga, ṡeliṡzhe, perje je ohratu enaku, kozèn reipi
pekoč del., cania, -ae, te divje hude pekozhe koprive, ẛhagalize
pluč m, taminia, -ae, ena ſorta divje vinṡke terte, eni meinio, de je divja buzha, ali pluzh; prim. plušč 
purgacija ž, lathyris, purgazia, ṡeliṡzhe pul moṡhá viſſoku, ṡerna mozhnu purgerajo, eni ga darṡhè ṡa divje konople
purgirati nedov., F6, catharticus, -a, -um, kar ẛhene, ali purgèra; clueo, -re, tudi purgèrati, ali ſe ozhiſtiti; lathyris, purgazia, ṡeliṡzhe pul moṡhá viſſoku, ṡerna mozhnu purgerajo, eni ga darṡhè ṡa divje konople; medicamenta cathartica, arznie, katere purgèrajo; medicamentum lenitivum, [arznia] katera lipú lahku purgera; peplion, enu mleizhnu ṡeliṡzhe kakòr kazhji mleizhik, kateru purgiera
radič m, F2, cichoria, radizh, cicoria ſalata; picris, -cris, ena ſorta grenke ſalate, ali divje Cikorie, radizh
rak2 m, F5, cacoëthes, tur ſylnu hud, kateri ſe teṡhku oẛdravi, kakòr hude grinte, rák, etc: ſe ne puſty pregnati; cancer, tudi boléẛen, kadar rak jei; carcinodes, -dis, rak, ali bolezhina v'noſſi; carcinoma, boléṡen, rak; gangraena, -ae, rák, boléṡan, divje meſſu, ṡazhetek gnyloſti
režanje s, rictus, -us, divje ṡvirine gobez: golt, tú reṡhanîe, ali ṡhkartanîe s'sobmy, bleiṡzhanîe teh ṡoby, teh uſt, ali golta odpertje
salata ž, F10, acetaria, -ae, s'jeſſihom ſalata; ambubeja, cicoria ſalata; cicoria, ſalata, ambubeja, cichoria, intubus; cichoria, radizh, cicoria ſalata; coena plebea, ſromazhka vezherja, herbacea, is ſalate; come, -mes, ena ẛimṡka ſalata, vrédnik ẛeliṡzhe, korèn je ſladák; coronopus, -dis, enu ṡeliṡzhe kakòr trava, ſe k'ſalati nuza; lactuca, -ae, vertna ſalata; picris, -cris, ena ſorta grenke ſalate, ali divje Cikorie, radizh; rapunculus, -li, rapunzila ſalata, ſe s'korenzam jei
srna ž, F3, caprea, ſerna; dama, -ae, ena ſerniza, ſerna, ali divja koṡa; hinnulus, tú mladu ene ſerne, ali ṡaiza, ali divje koṡè
škratelj m, F3, lamia, -ae, veiṡzha, ṡhkratel: ene divje lépe ṡhenize, ludÿ morè, mora; lar, -ris, ṡhkratel, hiſhni malyk, domazhi dúh; penates, domazhe poſhaſti, ali ṡhkratelni
špogati nedov., F4, argutari, ẛhlabudrati, modrúſt ſhpogati; nebrides, ena jelenova, ali divje koṡè koṡha, katero ſo nékadai ty Aidje ṡhpogali, inu nuzali na tá dán tega malika Bacchuſa; spatha, -ae, en dolg inu ſhirók mezh, tudi ena lopatiza, katero ty Apotekarji, ali Padarji ṡhpugajo, kadar flaiṡhtre kuhajo, ali yh na platnu ṡhtrihajo; uti, vṡhivati, ṡhpogati, nuzati, s'eno rizhjó okuli hoditi
temuč vez., ligusticum, -ci, nei luṡhtrik ṡeliṡzhe, temuzh enu divje is gur ṡeliṡzhe, kateru v'Ligurÿ deṡheli raſte
vešča ž, F2, lamia, -ae, veiṡzha, ṡhkratel: ene divje lépe ṡhenize, ludÿ morè, mora; saga, -ae, zuperniza, véṡzha
vinika ž, F2, labrusca, -ae, vinika, kiſſilu, ali divje groṡdizhe; vinago, -nis, ena ſuſebna ſorta divjiga groṡdja, vinika
zajec m, F6, dasypus, kinigil, ali kar ima kozaſte, ali koſmate nogè, kakòr ẛayz; foeta canis, breja pſiza, breji ṡajiz; hinnulus, tú mladu ene ſerne, ali ṡaiza, ali divje koṡe; lageos, ena ſorta vinṡke tarte, katero ṡaizi ſylnu lubio; leporarium, -rÿ, en ograjen vert ṡa ṡaize; lepus, -ris, ṡaiz
zrno s, F13, cardamomum, ena ẛerna s'Indie perneſſena, Paradiẛha ẛerna; cariota, -ae, vel caryota, ẛerna od palmoviga ſadú; centigranum, en kláṡ ẛhita s'ſtú ẛerni; corymbus, ſrabotine ẛerna; far, -ris, jariza pſheniza, laſtna ṡerna ṡhita, raṡen pſhenize; granum, ṡernu; lathyris, purgazia, ṡeliṡzhe pul moṡhá viſſoku, ṡerna mozhnu purgerajo, eni ga darṡhè ṡa divje konople; leontopetalon, levova noga, ṡeliṡzhe ... ima dvei, ali tri ṡarna ſémena, kakòr zhizherka debela; samsa, -ae, od olike koṡzhiza, ali ṡarnu; siliqua, pèt ṡern, roṡhizhik od ſozhivja; sinapis granum, ṡhenofovu ṡernu; staphis, -dis, ſline ṡeliṡzhe, ſtephana ṡerna, miſhji inu podganji poper
žagalica ž, cania, -ae, te divje hude pekozhe koprive, ẛhagalize
ženica ž, F9, coniugus, -a, -um, moṡh, inu ẛheniza, par inu par vklenîen; ehinus, yeṡh ṡheniza; foemela, ṡheniza; initus, -us, ṡdruṡhenîe, ali ṡméſhanîe moṡhiza, inu ṡhenize: tudi ṡazhèt, rovnán. Gen:24.v.94; lamia, -ae, veiṡzha, ṡhkratel: ene divje lépe ṡhenize, ludy morè, mora; muliercula, ṡheniza; phasiana, -ae, faṡhanova ṡheniza; sunamitis, ena révna shalostna jetniza, ali shuniza[!]; uxorcula, -ae, ṡakonṡka ṡheniza
ženofov prid., F2, lapsana, -ae, divji ohraut, divje ṡhenofovu ṡeliṡzhe; sinapis granum, ṡhenofovu ṡernu

Slovar jezika Janeza Svetokriškega

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

divji -a prid. divji: ta divia im. ed. ž, inu vſtekla ſverina pride is ſvojh jam ǀ nej domazhe, temuzh divje meſsu im. ed. s nej ſo Koslizhi, temuzh sajzi ǀ perpravi taistu domazhe meſsu, Kakor de bi bilu divje im. ed. s ǀ nej bilu diuuje im. ed. s temuzh domazhe meſsu ǀ Temu starimu Iſaku ſe je bilu slubilu iejsti Kejkaj diuiga rod. ed. s, Kakor rekoh sajzhje, ali jelenavu meſsu ǀ zhaka to divio tož. ed. ž kamelo ǀ ty Naturaliſti pisheo od teh divyh rod. mn. pſsou ǀ je bil ſturil perpelat … 1000. diuyh rod. mn. preshizhou
domač -a prid. domač: nej saiz, temuzh en domazhi im. ed. m dol. Koshlizh ǀ v tem meſti Cajerus imenovanim, kuga je taku domazha im. ed. ž, inu pervajena ǀ Domazha im. ed. ž preſiza s'mejhuriam rejd yh je posherla ǀ s'eno beſsedo nej domazhe im. ed. s, temuzh divje meſsu nej ſo Koslizhi, temuzh sajzi ǀ ſakaj tudi eden s'ſvojga laſtniga domazhiga rod. ed. m ſoda ſe opijani ǀ per domazhimu daj. ed. s opravili ǀ perpravi taistu domazhe tož. ed. s meſsu ǀ ſpovidnik pride, kateriga tij domazhi im. mn. m na tihim poklizheio ǀ nikar lj sami tij domazhi im. mn. m, temuzh tudi letij s'unanij bi pershli ǀ tem domazhem daj. mn. sezhne pridigo reskladat domači m prebivalec iste hiše: ſe je bal de bi njega kateri domazh im. ed. nefratal, inu vubil ǀ Bogu ſte ſe samirili, inu vashim domazhim daj. mn., inu blishnim pohujsheine dalli
meso -a s 1. meso: shupa ſe reslye meſſu im. ed. ſe v' pepeli povala ǀ sposnaj de je bilu domazhe, niKar divje meſsu im. ed. ǀ Kadai nar vezh Meſſarij meſſa rod. ed. ſiſezhejo ǀ ſi s'meſsa rod. ed., inu krij, nikar s'kamjna, ſi na semli, nikar v' Nebeſsijh ǀ s'jutrai, inu s'vezher Eliaſu meſſu tož. ed., inu kruh ſo noſſili ǀ v'Postu taku dobru meſsu tož. ed. jejsh, kakor o Pustu ǀ S' poshreshnostio je bil sapelal Eſava Iſraeliterje s' zhebulam. Levite s' tem ſrovem meſsam or. ed. ǀ dusho pak vidit memorimo, dokler s' meſſom or. ed. je pokrita 2. človeško telo: meſſu im. ed. skuſi zartlaine zhloveka ſapele ǀ s'kruha rata S: Meſsu im. ed., s'vina S: krij Naſhiga Odrèshenika ǀ karkuli messu im. ed., ali telu shelij, temu nemorio odpovedat ǀ s'mladiga ſe je bil podal lushtom tiga ſveta, inu meſſa rod. ed. ǀ brumnost nashiga meſsa rod. ed., inu svetust nashiga Duha ſe najde, inu doſseshe s'kuſi strah Boshij ǀ je bila vſa podana lushtam tiga meſa rod. ed. ǀ taiſti kateri menio hudizhu, inu lushtam ſvojga meſſà rod. ed. ǀ per luſtah tiga ſapelaviga meſsà rod. ed. ǀ raishi hozheo ſvejtu shlushit, kateri ogolufa; meſsi daj. ed., kateru dusho umadesha ǀ dokler nej ſta Boga ſa ſvit, ampak nyh greshnu meſſu tož. ed., inu hudizha vprashala, ſta potle kakor pſs, inu mazhika shivela ǀ je tudi terbej de ti zhistu, inu brumnu shivish, de tuoje meſsu tož. ed. s'postam noter dershish V primerih, kot je zadnji zapis pod prvim pomenom, ni mogoče ločiti med obema pomenoma.
oric -a m oriks: Plinius pishe, od ene shiuali Oriz im. ed. imenovane, de leta cello simo ſpi ǀ Spodobnu Magdalena ſe samore Orizu daj. ed. perglihat (III, 376) Plinij omenja oryx, -gis ‛vrsta divje koze ali antilope’ ← gr. ὄρυξ, -γος ‛vrsta gazele ali antilope, ki živi v Libiji in Egiptu’.
spoznati -am dov. 1. spoznati: To veliko muzh Boshjo ſo perſileni ſposnati nedol. kananery ǀ Aristoteles pak bi rekal, de tu nar nuznishi je sposnati nedol., inu sgruntat naturo teh stuarjenijh rezhij ǀ ſdaj ſte perſileni ſpoſnati nedol. de je vaſs krajl, inu Rihter vſiga volniga ſvejtà ǀ sa te ner modreſhi bi perſileni my bli yh Spoſnati nedol. ǀ my sdaj nemorimo ſposnat nedol. gdu je pravizhin, ali greshin ǀ ſo dolshni poprei prau premislit, inu sposnat nedol. ſvoje grehe, de ſe yh morio spovedat kakor ſo dolshni ǀ skuſi leto pergliho ym bom dal ſpoſnat nedol. ǀ sledni bi imel sposnasti nedol. ǀ ſposnam 1. ed. de teshku je ſlovensku piſsat ǀ enkrat ſim ozhy inuc pamet odperl, de golufio tiga Svejta Sposnam 1. ed. ǀ Spoſnam 1. ed., de ſim ptuje blagu vshival ǀ ſama ſebe sapellesh, v'tem Kir ſposnash 2. ed. de K'tebi v'vaſs nehodi s'dobro mislio ǀ Ti ſyn Sposnash 2. ed. tadal tuojga ozheta ǀ ti nesposnash +2. ed. moje velike lubesni ǀ Salomon pak sa tu nar nuznishi, inu potrebnishi ſposna 3. ed. modrust ǀ Takrat ſposna 3. ed. ta sgubleni ſyn ſvoie grehe ǀ sposna 3. ed. golufio tiga svejta ǀ Faratar Iskariot ſpoſna 3. ed., de je nedolshen ǀ ſam sposnà 3. ed. de shtijri rizhi sgruntat, inu saſtopet nemore ǀ Kadar Iuda vidi ta persten, inu palzo sponſa 3. ed. de on ſam je ozha ǀ Poklizhe Appata, ga nesposna +3. ed. ǀ My ſposnamo 1. mn. de ſmo seſhli s'tvojga pota ǀ kakor to ſvejsdo Danizo vidimo, sposnamo 1. mn. de skoraj bo prishal ta ſvetli dan ǀ Vejm de ſposnate 2. mn. ſamy de ſte vaſſ jeſik greshnu nuzali ǀ Vſy enaku ſpoſnaio 3. mn., de ta ſvejt je taku reven, inu bolan ǀ kakor vſy Spovedniki sposnaio 3. mn. ǀ sa to nar sdravishi, inu nuznishi spoſnajo 3. mn. ǀ Imaio ſaveſane ozhy, ter neſpoſnaio +3. mn. dolſnuſt ǀ sposnaj vel. 2. ed. de je bilu domazhe, niKar divje meſsu ǀ Sposnaj vel. 2. ed. ti krajlevſtvu Portugalsku, Franſku, Shpansku ǀ Sdaj ſposnaj vel. 2. ed. O greshna dusha ǀ ſposnajmo vel. 1. mn., de ta kateri ima dobre, Svete, Boshje beſſede je Syn tiga isvelizheina ǀ ſposnajte vel. 2. mn. de nej ste sa semlo, temuzh sa Nebu ſtvarjeni ǀ Sposnajte vel. 2. mn. vshe enkrat N: N: de vaſha vera pres dobriga della vaſs nebo v'Nebu pernesla ǀ spoſnajte vel. 2. mn. vaſho pregreho ǀ leto resnizo je bil ſposnal del. ed. m cilu en Ajdouski Vuzhenik Seneca ǀ Artaxarſes je ſpoſnal del. ed. m de on obene oblaſti zhes vejter nima ǀ Iob leto resnizo je bil sposnal del. ed. m ǀ Gdu ne bo sſposnal del. ed. m N: N: to nesgruntano dobruto Boshjo ǀ bi ſponsal del. ed. m de ony ſo veliKu brumnishi, KaKor ſi ti ǀ KaKor Plutarcus je ſponſal del. ed. m ǀ de bi s' zhaſſam nesposnal +del. ed. m, de njemu ſo shkodlive te tekozhe ſvesde ǀ ona okuli pade, inu kumai v' tei vishi je bila ſvoj greh ſposnala del. ed. ž ǀ Letu je dobru sposnala del. ed. ž Sveta Agnes, kir je djala ǀ vashe ſerze … bò dobrute, inu gnade Boshije ſposnalu del. ed. s ǀ ſta bila ſposnala del. dv. m una dua Sveta brata Marcus, inu Marcellianus ǀ de bi ſposnali del. mn. m muzh, inu nuz teh selijsh ǀ Resniza, katero tudi ti Aidavski Philoſophi ſo ſpoſnali del. mn. m ǀ de bi sposnali del. mn. m kulikajn svejsd je na Nebeſsijh ǀ Kakor taiſte sgublene ouze ſo bile ſposnale del. mn. ž 2. priznati: rajshi hozhemo umrejti kakor ozhitnu nashe grehe ſposnati nedol. ǀ ima ſvoje grehe pred Namestinikam Chriſtuſhovim Kateri je ta spovednik ſposnati nedol. ǀ Ie rejs ſim pregreshil, sposnam 1. ed. moj hreh ǀ sdaj ti mene ſposnash 2. ed. sa tuojga Gospuda ǀ sdaj mene sa Ceſarja sposnash 2. ed. ǀ Bug druſiga tebi nesapovej temuzh de tuoj greh NamestniKu Boshijmu spoſnashi 2. ed. ǀ ta Rasbojnik ſposna 3. ed. Chriſtuſa sa Kraila ǀ on ſe prestrashi, tatvino sposna 3. ed., inu poverne ǀ eniga taku mogozhniga, dobrutliviga, inu lubesniviga Gospuda nesposnano +1. mn., neshtimamo ǀ De MARIA Diviza je Shtifterza lete S. Bratauszhine ſposnaio 3. mn. vſy bratje, inu ſeſtre ǀ njega vezh sa suojga Gospuda ne ſposnajo 3. mn. ǀ tuKaj paK ſo taKu neKateri svetij, de ſposnajo 3. mn. cilu pred ſpovedniKom de nevedo s'oben greh ǀ ludje nesposnajo +3. mn. nijh stuarnika, nijh Boga, nijh Isvelizharja, inu Odreshenika, temuzh tega Saurashyo ǀ ſpoſnaj vel. 2. ed. temu Duhounimu Arzatu tuoje Smertne rane is pravo grevingo ǀ Po tem ſo bily noter potegnili eniga taiſtih folsh prizh, kateri je bil ſposnal del. ed. m, de on, inu njegovi tovarshi sa denarje od Henricusa priete ſó zhes Eduarda folsh prizhali ǀ cilu hudizh je bil Spoſnal del. ed. m enimu Mashniku ǀ ſvojmu Ozhetu je bil sposnal del. ed. m 3. prepoznati, razpoznati: k'ſadnimu Ioseph ſe da ſpoſnati nedol. ǀ zhlovek ſe nemore hitrei ſopſnati nedol., ampak is jeſika, is ſvoih beſſedy ǀ Jeſt v' letej vejzi ſposnam 1. ed. taiſto shlahtno vejzo, katera bo sraſtla is korenine Jeſſe ǀ S. Peter ſe ſposna 3. ed. s' tiga napek oberneniga krisha ǀ Is resbeleniga roſha ſe ſposna 3. ed. S. Lorenz ǀ s' beſſede ſe ſposna 3. ed. veiſt tiga zhloveka ǀ Is tiga resbitiga koleſsa ſe spoſna 3. ed. S. Catharina ǀ is dobrih beſſedy ſe ſposnaio 3. mn. ty pravizhni, inu isvoleni ǀ ſposnajo 3. mn. tu hudu od dobriga spoznati se počutiti se, imeti se: ble dolshan ſe sposnash 2. ed. taistimu, kateri eno dobro beſsedo pred Rihtariam sa tebe gouori, kakor Christuſu ǀ O greshna dusha? doshna sponaj ſe vel. 2. ed. pred spovednikam ǀ de ſi lih je bila Krajliza Nebeſhka vener ſe je dershala, inu ſposnala del. ed. ž s'eno pohleuno deklo Boshyo
vinika -e ž grozd divje trte: Jeſt ſim zhakal de bi tu slatku grosdie perneſſil, ali on je perneſſil kiſſile vinike tož. mn. ǀ on meni da na mejſti grosdia te grenke, inu kiſſile vinike tož. mn. ǀ zhe bosh nerodovita oſtala, inu te grenke vinike tož. mn. daialla ǀ je pernesla ta grenke vinike tož. mn. tiga pohujshaina

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bojevati -ujem (bojovati, bojevati, bajovati) nedovršni glagol
1. kdo/kaj; (zavoljo koga), za koga/kaj, zoper koga, s kom/čim, (s čim) udeleževati se oboroženega spopada; SODOBNA USTREZNICA: bojevati se
1.1 kdo; kaj [notranji predmet] udeleževati se (oboroženega) spopada; SODOBNA USTREZNICA: bojevati
1.2 kdo; zoper koga/kaj vojaško se spopadati; SODOBNA USTREZNICA: vojskovati se
1.3 kdo/kaj; za koga, s kom z različnimi postopki se udeleževati spopada
2. kot slovarski zgled ubijati, moriti, navadno divje, surovo
3. kdo dokazovati pravilnost ideje, prepričanja; SODOBNA USTREZNICA: braniti, zagovarjati
FREKVENCA: 208 pojavitev v 10 delih
delati -am (delati, dejlati, dalati, deleti) nedovršni glagol
1. navadno s prisl. določilom, kdo/kaj; (s čim) zavestno uporabljati telesno ali duševno energijo za pridobivanje dobrin; SODOBNA USTREZNICA: delati
1.1 kdo; po čem biti aktiven za dosego, uresničitev česa; SODOBNA USTREZNICA: prizadevati si
2. pogosto s prisl. določilom kraja, kdo; kaj, (s čim) opravljati delo na kakem področju, navadno kot vir zaslužka; SODOBNA USTREZNICA: delati
2.1 kdo; (od česa, v čem, s čim) imeti opravka s čim kot predmetom svoje zaposlitve, dela; SODOBNA USTREZNICA: delati
2.2 negotovo, kdo; na koga/na kom[?], s čim imeti koga/kaj za predmet svojega poklicnega, strokovnega dela; SODOBNA USTREZNICA: ukvarjati se, skrbeti
2.3 kdo; s kom meriti se s kom v kaki dejavnosti z namenom ugotoviti, kdo je boljši, uspešnejši; SODOBNA USTREZNICA: tekmovati
3. kdo/kaj; komu, kaj, (s čim) z delom omogočati nastajanje česa; SODOBNA USTREZNICA: izdelovati
3.1 kdo; kaj z načrtno, organizirano dejavnostjo ustvarjati kaj; SODOBNA USTREZNICA: izdelovati, proizvajati
3.2 kdo; (iz česa), kaj, (na čem) z delom, dejavnostjo dosegati, da kaj nastaja iz česa kot rezultat določenega postopka; SODOBNA USTREZNICA: izdelovati, pridobivati
3.3 kdo; kaj, (v čem, s čim) z orodjem ali določenim postopkom dajati čemu določeno obliko, lastnost; SODOBNA USTREZNICA: obdelovati
3.4 kdo; (iz česa), kaj z delom, dejavnostjo dosegati, da ima kaj drugačno obliko, uporabnost; SODOBNA USTREZNICA: predelovati
3.5 kdo/kaj; (iz koga/česa), h komu/k čemu, koga/kaj z delom, dejavnostjo dosegati, povzročati, da iz koga/česa nastaja kdo drug/kaj drugega, navadno z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: spreminjati
3.6 kdo; iz koga, h komu/k čemu, koga/kaj prizadevati si, povzročati, da kdo dobi, ima določeno funkcijo, lastnost; SODOBNA USTREZNICA: delati, spreminjati
4. kdo; (iz česa), koga/kaj, (skozi kaj) dosegati, da kaj nastane, se uresniči, se zgodi; SODOBNA USTREZNICA: delati, uresničevati, ustvarjati
4.1 z lastno (božjo) močjo, vsemogočnostjo
4.2 z močjo, sposobnostjo, navadno dodeljeno od Boga
4.3 z lastno (človeško) močjo, sposobnostjo
4.3.1 kdo/kaj; komu, koga/kaj biti aktiven za dosego, uresničitev česa, kar obstaja v mislih
4.3.2 v zvezi z zaveza, kdo; kaj, s kom z medsebojnim dogovorom ustvarjati kaj zavezujočega; SODOBNA USTREZNICA: sklepati
4.3.3 kdo; komu, kaj, (na kaj) z delom, dejavnostjo omogočati, dosegati, da se načrtovani dogodek uresniči; SODOBNA USTREZNICA: pripravljati, prirejati
5. kdo; kaj ustvarjati s pisanjem
5.1 knjižno delo ali njegov del; SODOBNA USTREZNICA: pisati, pesniti
5.2 besedilo pravnega značaja; SODOBNA USTREZNICA: pisati, sestavljati
6. kdo/kaj; komu, koga/kaj z delom, dejavnostjo, učinkovanjem ali obstojem povzročati, da kaj nastane, navadno stanje, lastnost; SODOBNA USTREZNICA: ustvarjati
6.1 kaj; kaj biti vzrok, da kaj nastane, se kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: povzročati
6.2 kdo/kaj; kaj povzročati, da je kaj možno; SODOBNA USTREZNICA: omogočati
6.3 kdo; kaj z delom, dejavnostjo dosegati, da kaj zahtevanega, obvezujočega postane stvarnost; SODOBNA USTREZNICA: uresničevati, izpolnjevati
6.4 kdo; koga s spolnimi odnosi z ženskami povzročati rojevanje otrok; SODOBNA USTREZNICA: spočenjati
7. kdo; kaj načrtno pripravljati zemljo in vanjo saditi, sejati; SODOBNA USTREZNICA: obdelovati
7.1 kdo; kaj, na čem z aktivnostjo, prizadevanjem omogočati rast, razvoj česa; SODOBNA USTREZNICA: skrbeti
8. kdo; kaj, (s čim) izvrševati kako delo ali aktivnost sploh; SODOBNA USTREZNICA: opravljati, početi
8.1 v vzklični ali vprašalni povedi, v zvezi s kaj, kdo; komu, kaj opravljati kaj neprimernega, nesprejemljivega
8.2 ekspresivno, v zvezi z ga preveč, kdo; kaj opravljati kaj v preveliki, nerazumni meri; SODOBNA USTREZNICA: pretiravati
8.3 kdo; s kom biti soudeležen pri opravljanju dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: sodelovati, pomagati
9. s samostalnikom, navadno izglagolskim, z oslabljenim pomenom, kdo/kaj; iz koga/česa, komu/čemu, k čemu, kaj, čez koga/kaj, zoper koga, (na čem) izraža dejanje, kot ga določa samostalnik
10. kaj; kaj biti dejavno udeležen pri nastajanju česa; SODOBNA USTREZNICA: ustvarjati, povzročati
10.1 navadno s prilastkom predmeta, kdo/kaj; komu, koga/kaj, s čim dajati komu/čemu kako lastnost, značilnost; SODOBNA USTREZNICA: delati
10.2 pogosto s prilastkom predmeta, kdo/kaj; koga/kaj povzročati stanje; SODOBNA USTREZNICA: delati
10.3 kdo; koga opisovati, prikazovati koga na določen način; SODOBNA USTREZNICA: predstavljati
11. s prisl. določilom načina, kdo; kaj, s kom/čim kazati do koga/česa določen odnos, ki se izraža zlasti v dejanjih; SODOBNA USTREZNICA: ravnati
11.1 v zvezi s po, kdo; (po čem) opravljati delo, vesti se v skladu s tem, kar izraža dopolnilo; SODOBNA USTREZNICA: ravnati se
FREKVENCA: približno  3500 pojavitev v 45 delih
FRAZEOLOGIJA: delati dolg koga, delati (kaj) k ničemur, delati kaj k smehu , delati koga k norcu/norcem, delati v veter
TERMINOLOGIJA: delati po dneh, delati tlako
dirjanje -a samostalnik srednjega spola
1. hitro, divje premikanje; SODOBNA USTREZNICA: dirjanje
2. v zvezi plac k dirjanju prostor za tekaška tekmovanja ali konjske dirke; SODOBNA USTREZNICA: tekališče, dirkališče
FREKVENCA: 4 pojavitve v 4 delih
divjačina -e samostalnik ženskega spola
1. divje lovne živali, navadno z užitnim mesom; SODOBNA USTREZNICA: divjačina
1.1 prosto živeče, neudomačene, divje živali
2. s prilastkom velika, nevarna divja žival; SODOBNA USTREZNICA: zver
3. samorasel, necepljen poganjek vinske trte; SODOBNA USTREZNICA: divjak
FREKVENCA: 62 pojavitev v 9 delih
divjaščina -e samostalnik ženskega spola
1. divje lovne živali, navadno z užitnim mesom; SODOBNA USTREZNICA: divjačina
1.1 prosto živeče, neudomačene, divje živali
2. velike, nevarne divje živali; SODOBNA USTREZNICA: zverjad
3. v Razodetju nadnaravno bitje, ki služi Bogu
4. v Razodetju nadnaravno bitje, ki služi satanu in odvrača ljudi od Boga
FREKVENCA: 15 pojavitev v 7 delih
divje prislov
ekspresivno izraža nezmožnost ravnanja v skladu z razumom, normami; SODOBNA USTREZNICA: divje
FREKVENCA: 4 pojavitve v 3 delih
divji -a -e pridevnik
1. ki se nahaja, živi, raste svobodno v naravi; SODOBNA USTREZNICA: divji
1.1 označuje domači sorodno žival, ki živi prosto v naravi
1.2 označuje kulturni sorodno rastlino, ki raste prosto v naravi
2. ki se ne da krotiti, brzdati; SODOBNA USTREZNICA: divji, podivjan
2.1 ki izraža, kaže neukročenost, nebrzdanost; SODOBNA USTREZNICA: divji
2.2 ekspresivno ki ima veliko moč, silovitost; SODOBNA USTREZNICA: besen, divji
3. ekspresivno ki ne obvladuje svojih negativnih čustev; SODOBNA USTREZNICA: divji
FREKVENCA: 188 pojavitev v 25 delih
TERMINOLOGIJA: divja koza, divja roža, divja svinja / divji preščič, divje kure, divji česen, divji kozel, divji oves, divji petelin, divji žafran
endivija -e samostalnik ženskega spola
negotovo vrsta divje ali gojene rastline z užitnimi listi ali koreninami in zdravilnimi učinki
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Število zadetkov: 319