Tiskanje

Addison -a [édi] m, oseb. i. (ẹ̑) |angleški zdravnik|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

addisonov in Addisonov -a -o [édi] (ẹ̑) ~a bolezen

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

beseda -e (beseda, besejda, biseda) samostalnik ženskega spola

1. jezikovna enota iz glasov ali črk v govoru ali pisanju, ki nekaj pomeni; SODOBNA USTREZNICA: beseda

1.1 enota jezikovnega sporočila, sestavljena iz več besed; SODOBNA USTREZNICA: stavek

2. misel, izražena z jezikovnimi enotami, ki nekaj pomenijo; SODOBNA USTREZNICA: beseda

3. izražanje misli z govorjenjem, pisanjem; SODOBNA USTREZNICA: beseda

3.1 v zvezi delati/storiti/imeti veliko/dosti besed dosti in vsebinsko prazno govoriti; SODOBNA USTREZNICA: govoričiti, besedičiti

3.2 kar je izrečeno

4. navadno v ed. izjava, da bo kdo kaj storil, uresničil; SODOBNA USTREZNICA: obljuba, zagotovilo

4.1 vnaprejšnja najava poteka, pojavitve česa; SODOBNA USTREZNICA: napoved

5. izrazitev volje, da kdo mora uresničiti kako dejanje; SODOBNA USTREZNICA: ukaz, zapoved

6. zgoščeno izražena globoka misel, ki temelji na življenjski izkušnji; SODOBNA USTREZNICA: sentenca, izrek

7. ed., s prilastkom sistem izraznih sredstev za govorno in pisno sporazumevanje; SODOBNA USTREZNICA: jezik

7.1 jezik, zlasti v govorjeni obliki; SODOBNA USTREZNICA: govorica

8. mn. iz besed sestoječi del v knjigi ali potrjen v ustnem izročilu; SODOBNA USTREZNICA: besedilo

9. v zvezah božja beseda / beseda božja besedilo, nauk, ki ga je navdihnil, sporočil Bog; SODOBNA USTREZNICA: božja beseda

9.1 v zvezah božja beseda / beseda božja obredna uporaba tega besedila

9.2 v zvezah božja beseda / beseda božja oznanjanje, razlaga tega nauka, verske resnice

9.3 navadno v zvezah božja beseda / beseda božja Jezus Kristus kot božja prisotnost med ljudmi

9.4 v Stari zavezi, v zvezi božja beseda zaveza zvestobi Izraelovemu Bogu

10. ed., s prilastkom, v Stari zavezi sporočilo, ki ga preroki prejemajo od Boga in razglašajo ljudem; SODOBNA USTREZNICA: starozavezno preroško oznanilo

11. ed., s prilastkom, v krščanstvu Jezusov nauk vsem ljudem - o odrešenju človeštva, Kristusovem trpljenju in vstajenju; SODOBNA USTREZNICA: evangelij, evangelijsko oznanilo

12. ed., v Novi zavezi kar omogoča božje delovanje; SODOBNA USTREZNICA: božja moč

FREKVENCA: približno 9000 pojavitev v 49 delih

FRAZEOLOGIJA: dajati/dati (komu) dobre/lepe/prijaznive/sladke besede, dati besedo, dati/dajati komu hude/trde/sramotne besede, držati besedo, polagati/položiti/postaviti/dati besedo/besede (komu) v usta, ujeti koga na besedi/v besedah

TERMINOLOGIJA: deset besede

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

besedica -e (besedica, besejdica, besedeca) samostalnik ženskega spola

1. ekspresivno posamezna jezikovna enota iz glasov ali črk v govoru ali pisanju, ki nekaj pomeni; SODOBNA USTREZNICA: besedica

2. ekspresivno kratka misel, izražena z besedami

3. ekspresivno izjava, da bo kdo deležen česa ali da se bo kaj zagotovo uresničilo; SODOBNA USTREZNICA: obljuba, zagotovilo

FREKVENCA: 60 pojavitev v 8 delih

FRAZEOLOGIJA: ene besedice

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

besediti -im nedovršni glagol

kdo; za koga govoriti v korist koga; SODOBNA USTREZNICA: zagovarjati

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

dolisesti -sedem (dolisesti, dolisejsti) dovršni glagol

1. kdo; (k čemu, s kom), s prisl. določilom kraja namestiti se, spraviti se v tak položaj, da je teža telesa pretežno na zadnjici; SODOBNA USTREZNICA: sesti, usesti se

2. kdo; od česa spustiti se z jezdne živali; SODOBNA USTREZNICA: razjahati

FREKVENCA: 66 pojavitev v 10 delih

FRAZEOLOGIJA: dolisesti med dvema stoloma

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Édi -ja m z -em oseb. i. (ẹ̑)
Édijev -a -o (ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

máček Frazemi s sestavino máček:
hodíti kot máček okrog vréle káše, hodíti kot máček okrog vróče káše, iméti mačka, iméti morálnega máčka, [kot] stàr máček, kupíti máčka v vréči, kupíti máčka v žáklju, máček v vréči, máček v žáklju, morálni máček, pregánjati máčka, pretêpsti kóga kot máčka, režáti se kot pečèn máček, ubíti kóga kàkor máčka, ubíti kóga kot máčka, ustrelíti kóga kot máčka

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

pljúča Frazemi s sestavino pljúča:
iz pólnih pljúč, kričáti iz pólnih pljúč, zadíhati s pólnimi pljúči, zapéti iz pólnih pljúč, zasmejáti se iz pólnih pljúč

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Svojilni pridevniki iz lastnih imen: Edijev, Tinetov in Gregorjev

Zanima me, kako najlažje prepoznati izjeme pri tvorjenju svojilnih pridevnikov? Konkretno, zakaj je npr. Edi – Edijev pravilno in ne Ediov? Zanima me tudi, v katerih primerih se dodaja t? Npr. Tine – Tinetov. Kaj pa je s pridevniki iz moških imen, ki se končajo na -r? Ali se vsa tvorijo po vzorcu Gregor – Gregorjev?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.