eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

smetlíka smetlíke samostalnik ženskega spola [smetlíka] ETIMOLOGIJA: verjetno nastalo iz slovan. *světlikъ iz ↑svetel, tako kot stčeš. světlík, polj. świetlik ‛svetlika’
žába žábe samostalnik ženskega spola [žába] STALNE ZVEZE: barska žaba, človek žaba, laška žaba, morska žaba, pisana žaba, prava žaba, rjava žaba, volovska žaba, zelena žaba
FRAZEOLOGIJA: napihovati se kot žaba, pojesti živo žabo, žabe se bodo zaredile komu v želodcu
ETIMOLOGIJA: = cslov. žaba, hrv., srb. žȁba, rus., češ. žába < pslov. *žaba < ide. *gu̯eh1b(h)ah2 iz *gu̯eh1b(h)- ‛sluzast, zdrizast, sluzasta žival’ - več ...

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

cvíčkarski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na cvičkarje: cvičkarsko razpoloženje / cvičkarska modrost
globòk -ôka -o prid., glóblji tudi globokêjši stil. globóčji (ȍ ó)
1. ki ima v navpični smeri navzdol razmeroma veliko razsežnost: globok prepad; globok vodnjak; ozka, globoka dolina; jama je globoka / obleka z globokim izrezom; globok žep / zapadel je globok sneg; globoka in deroča voda / globoki krožnik; globoki otroški voziček / stopnice so bile zelo strme in globoke; pren., ekspr. prepad med nama je vsak dan globlji; v najglobljih globočinah spomina
// ki je v navpični smeri navzdol razmeroma zelo oddaljen od površine: drevo ima globoke korenine; dno reke je globoko
// z izrazom količine ki izraža razsežnost v navpični smeri navzdol: jarek je globok dva metra; izkopali so vodnjak, globok dvajset metrov
2. ki ima v vodoravni smeri v notranjost razmeroma veliko razsežnost: obraz z globokimi brazdami; globoka zareza na deblu; rana na nogi je globoka / krilo ima globoke gube
// ki je v vodoravni smeri v notranjost razmeroma zelo oddaljen od začetka: zavili so v globlji gozd / bolečina še v globoki noči ne preneha; bili smo že v globoki zimi
// z izrazom količine ki izraža razsežnost v vodoravni smeri v notranjost: izložba je globoka dva metra
3. ki ima zamolkel, nizek zven: globok glas, smeh; govoril je z globokim basom; zateglo, globoko tuljenje
4. sposoben močno občutiti, doživeti: kot slikar je globlji in učinkovitejši; globok človek, mislec
// ki odkriva bistvo stvari: pretresle so ga globoke besede; globoka misel, modrost / globoka življenjska resnica
// ki zadeva bistvo: besede so imele globok pomen; globlji socialni proces; najglobljega smisla ni dojel; lotil se je globlje analize dela; globoka kriza sistema; globoke spremembe v gospodarstvu / za to imam tudi globlje razloge
5. ki se pojavlja v visoki stopnji: čutiti globok odpor, strah; to je napravilo nanj globok vtis; globoka ljubezen; globoke simpatije; najgloblja žalost / po mojem globokem prepričanju ne ravnaš prav; z globokim spoštovanjem govori o njem
// ki se izraža v veliki meri, popolnosti: globok mir, molk; globoka skrivnost; vsenaokrog je vladala globoka tišina / ležal je v globoki nezavesti; prebudili so ga iz globokega spanja
● doživeti globoko starost dolgo živeti; globoke oči izrazite; sugestivne
♦ agr. globoko oranje oranje v globino od 25 do 35 cm; globoko zmrzovanje globoko zamrzovanje; med. globoko dihanje dihanje ob delovanju prsnih in trebušnih mišic; tisk. globoki tisk tiskanje iz izdolbenih delov tiskovne plošče ali valja
mág -a m (ȃ)
1. pri starih Medijcih in Perzijcih svečenik, vedež: modrost magov
2. knjiž. čarovnik: mag s čarovno palico / ekspr. bil je mag pesniške besede
magíjec -jca m (ȋ)
knjiž. mag: modrost magijcev / magijec s čarovno palico čarovnik
mágik -a m (á) knjiž.
1. pri starih Medijcih in Perzijcih svečenik, vedež: modrost magikov
2. čarovnik: nastop magika
míslica -e ž (ȋ)
posebej poudarjena misel, modrost, izpostavljena iz večjega besedila: mislice se pojavijo na začetku ali na koncu poglavij; anekdote in mislice znanih filozofov
modríja -e ž (ȋ) slabš.
1. modrovanje: pustiva te modrije in pojdiva pit; ne bo še konec njegove modrije / rada je poslušala fantove modrije in zvijače duhovitosti
2. modrost: v mestu je iskal učenosti in modrije / ohlapne modrije
modrijánstvo -a s (ȃ)
ekspr. modrost: spoštoval je njegovo modrijanstvo / kaj je moje znanje proti njegovemu modrijanstvu
modróst -i ž (ọ̑)
1. lastnost modrega človeka: občudoval je modrost svoje žene; spoštovali so ga zaradi njegove modrosti; ekspr. človek velike modrosti / podvomili so o modrosti njegove odločitve primernosti, ustreznosti
2. kar vsebuje, izraža prodorno mišljenje in ustrezno ravnanje: te besede so velika modrost; življenjska modrost; modrost v pregovorih / stara modrost pravi: kamen do kamna palača
3. ekspr. misel, spoznanje: vsi so tiščali tja, kjer je on razkladal svoje modrosti; rad je poslušal burkeževe premetene modrosti / iron. sit sem tvojih modrosti
4. ekspr. znanje: mož brez večje jezikovne modrosti; bil je nabit z vso mogočo modrostjo / glava mu je omahovala od same modrosti / šolska modrost
5. rel. krepost, ki človeku daje spoznanje in voljnost odločati se za tisto, kar je Bogu ljubo: rasti v modrosti
● iron. pojesti vso modrost z veliko žlico šteti se za zelo izobraženega, pametnega; kamen modrosti po verovanju alkimistov kamen, s katerim se dajo spremeniti nežlahtne kovine v zlato ali srebro; preg. stara kost je modrost star človek je razmeroma zelo moder, izkušen; preg. previdnost je mati modrosti kdor se hoče izogniti nesreči, mora biti previden
modrósten -tna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na modrost: modrostne knjige / modrostne puhlice
♦ anat. modrostni zob vsak od dveh zadnjih kočnikov
nèglobòk -ôka -o prid. (ȅ-ȍ ȅ-ó)
ki ni zelo globok: hiša je stala na robu negloboke grape; negloboka vdolbina / neglobok, površen fant je / negloboka modrost
níčes -a m (ȋ) knjiž.
1. kar ne obstaja, ne biva; nič1: iz ničesa ne nastane nič; bit in ničes / strah pred večnim ničesom
2. ekspr., v povedni rabi izraža zelo majhno količino, vrednost: spoznal je, da je njegova modrost le prazen ničes / proti njemu sem ničes
● star. to ceni, vse drugo mu je ničes je zanj brez vrednosti
♦ filoz. ničes po Sartru kategorija biti kot temelj logične negacije
odgovórnost -i ž (ọ́)
1. dolžnost sprejeti sankcije, dati opravičilo
a) če kaj ne ustreza normam, zahtevam, ima negativne posledice: odgovornost lahko preide na drugo osebo; hotel se je rešiti odgovornosti za prejšnje delovanje; odgovornost staršev za dejanja mladoletnih otrok; zahtevati odgovornost pri delu; enakost pravic, dolžnosti in odgovornosti delavcev / sprejeti odgovornost za odločitev; ekspr. kdo nosi odgovornost za to je odgovoren / objektivna odgovornost odgovornost nadrejenega za namerne ali nenamerne napake, kriminalna dejanja, ki so jih storile osebe pod njegovo pristojnostjo, čeprav pri tem ni bil udeležen in o tem ni nič vedel / podjetje prevzema odgovornost za kvaliteto izdelkov jamstvo
b) če se z zaupano osebo, stvarjo zgodi kaj negativnega: niso ga vzeli s seboj, ker bi bila to zanje prehuda odgovornost / na odgovornost uporaba stopnic na lastno odgovornost; pojdi na mojo odgovornost; to je storil na svojo odgovornost
// dolžnost skrbeti za prevzeto obveznost, uresničitev kake naloge: sprejeti odgovornost za napredek dežele; breme odgovornosti; publ. vsa odgovornost leži na nas mi smo za vse odgovorni
// odnos do česa negativnega, kot bi bil povzročitelj, storilec: odklanjati odgovornost za neuspeh; pripisati mladini odgovornost za kulturno mrtvilo; radi bi zmanjšali svojo odgovornost za krizo v meddržavnih odnosih
2. lastnost, značilnost človeka, ki si prizadeva zadovoljevati norme, izpolnjevati zahteve, dolžnosti: pri tej odločitvi je pokazal veliko odgovornost in življenjsko modrost; razvijati odgovornost in samostojnost mladine; ravnati brez odgovornosti; merilo odgovornosti študentov so njihovi uspehi
3. naloga, obveznost: skrbeti za promet s tako zastarelimi napravami je prevelika odgovornost; zaupati komu nove odgovornosti
4. odnos, pri katerem mora kdo dajati pojasnilo, utemeljitev za svoje delo, ravnanje: obstaja odgovornost podrejenih do nadrejenih in obratno / ekspr. prevzeti odgovornost pred zgodovino
5. lastnost, značilnost tega, kar zaradi pomembnosti, posledic zahteva veliko znanje, skrbnost: ni se zavedal odgovornosti zaupane naloge; odgovornost odločitve
● ekspr. kakšna odgovornost je voditi mlade ljudi kako težko je; publ. klicati, poklicati koga na odgovornost odgovor
♦ pravn. civilna odgovornost odgovornost za škodo, ki ne izvira iz kaznivega dejanja; disciplinska odgovornost odgovornost zaradi neizpolnjevanja ali malomarnega izpolnjevanja delovnih obveznosti; kazenska odgovornost odgovornost krivega in prištevnega ali zmanjšano prištevnega storilca kaznivega dejanja; krivdna odgovornost; materialna odgovornost odgovornost za povračilo premoženjske škode; odškodninska odgovornost; osebna odgovornost odgovornost določene osebe same kot fizične osebe; psih. odgovornost sposobnost zavestno sprejemati posledice svojih odločitev, ravnanja
pobliskávati -am nedov. (ȃ)
1. večkrat, v presledkih močno zasvetiti: onkraj reke pobliskavajo luči mesta / avtomobilist mu je pobliskaval z žarometi; brezoseb. na zahodni strani neba (se) je pobliskavalo
2. ekspr. odbijati iskrečo se svetlobo: bajoneti, okna pobliskavajo v soncu / oči mu jezno pobliskavajo / pobliskavati z očmi; pren. v teh verzih pobliskava modrost
// prikazovati, gibati se v iskreči se svetlobi: beli zobje se ji pobliskavajo izza rdečih ustnic / iz njenih oči pobliskava šaljivost
● pog. reporterji pobliskavajo z aparati fotografirajo z uporabo bliskovne luči; ekspr. v spominu so se mu pobliskavale osebe iz letovišča se jih je večkrat, za krajši čas spomnil
pojésti -jém dov., 2. mn. pojéste, 3. mn. pojedó tudi pojêjo; pojêj in pojèj pojêjte; pojédel pojédla, stil. pojèl pojéla (ẹ́)
1. končati jed, jedenje: pojedel je in odšel
// spraviti hrano, jed v želodec: pojesti jabolko, juho, kosilo; pojesti skledo solate
2. uporabiti, imeti za hrano, jed: drugi narodi pojedo dosti več rib
3. z grizenjem uničiti: ličinke so pojedle vse liste
// ekspr. porabiti, zmanjšati: veliko dohodka pojedo odplačila / (ves) dobiček je pojedla inflacija
● pog., ekspr. saj ti ne bom avtomobila pojedel, če ga gledam ga ne bom poškodoval, vzel; ekspr. pojesti besedo, obljubo ne narediti, kar je bilo obljubljeno, rečeno; ekspr. saj ga bodo uši pojedle zelo ušiv je; pog., ekspr. pojedel bi hudiča in pol zelo veliko; ekspr. že dosti očetovega imetja si pojedel si porabil, zapravil; ekspr. tako lepa je, da bi jo človek kar pojedel zelo lepa je; ekspr. kar pojedel bi jo od ljubezni ima jo zelo rad; iron. pojesti vso modrost z veliko žlico šteti se za zelo izobraženega, pametnega; ekspr. saj te ne bo nihče pojedel ti ne bo nihče storil nič neprijetnega, slabega; ekspr. lačen sem, da bi vola pojedel zelo; ekspr. pojesti boš moral še precej žgancev, da boš to zmogel postati boš moral precej starejši, močnejši; ekspr. z očmi so jo hoteli kar pojesti poželjivo so jo ogledovali; pog. imate kaj za pojesti hrane, jedi (zame); zarečenega kruha se največ poje prenagljene izjave, sodbe mora človek dostikrat preklicati, spremeniti; preg. nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha vsaka zahteva, vsak ukrep je v začetku videti hujši, kot pa se izkaže kasneje
prástàr -stára -o prid. (ȃ-ȁ ȃ-á)
ekspr. zelo star: prastar samostan; prastara modrost; misel o tem je že prastara
prodájati -am nedov. (ȃ)
1. dajati komu kaj v last tako, da plača dogovorjeno ceno: prodajati knjige, obleko, zelenjavo; prodajati na trgu, po hišah; drago, poceni prodajati / danes se dobro prodaja / prodajati pod ceno, v izgubo; prodajati po znižanih cenah / prodajati na meter, po kosih / prodajati na debelo, na drobno, na kredit / drago prodajati svoje usluge
2. ekspr. odpovedovati se čemu zaradi koristi: prodajati svojo čast
3. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža stanje ali dejanje, kot ga določa dopolnilo: prodajati dolgčas dolgočasiti se; prodajati lenobo lenariti; pog. ne prodajaj sitnosti ne sitnari; prodajati slabo voljo biti slabe volje, kazati slabo voljo
4. ekspr. praviti, pripovedovati, kar izraža dopolnilo: prodajaj svojo modrost, učenost kje drugje / prodajati laži lagati
● ekspr. prodajati meglo nejasno, neutemeljeno, brez logičnih povezav razlagati kaj, zavajati koga; ekspr. prodajati zijala zadrževati se kje in si radovedno ogledovati; ne prodajaj kože, dokler je medved še v brlogu ne razpolagaj s stvarjo, ki je še nimaš
♦ etn. blago prodajati otroška igra, pri kateri udeleženec v vlogi kupca ugiblje, katero blago predstavljajo drugi
sérec -rca m (ẹ̑)
1. konj sive barve: vpreči serca; isker serec
2. zastar. starec: modrost sercev
skríti skríjem dov., skrìl tudi skríl (í ȋ)
dati kaj na tako mesto, da se ne opazi, ne vidi: brat mu je skril čevlje; skriti dokumente, dragocenosti, pisma; skriti orožje; skriti na podstrešje, pod plašč, v bunker; ubežnika so skrili pred zasledovalci; dobro skriti; skriti na varno / koklja skrije piščance pod peruti / skriti obraz v dlani; ekspr. tako je bilo mrzlo, da so skrili nosove v kožuhe; skriti roke v žepe dati, vtakniti / žepe lahko skrijemo v šivih
// narediti, da kdo česa ne more opaziti: skriti svoja čustva, negotovost, zadrego, žalost; skriti jok, smeh, solze; znal je skriti, da ga skrbi / niti brezhibna obleka ni skrila njegove debelosti
// narediti, da kdo česa ne more izvedeti, odkriti: skriti svoje poreklo; skriti resnico
● ekspr. skriti glavo v pesek ne hoteti videti neprijetne resnice, ne se sprijazniti z njoprim. skrivši
skrívati -am nedov., stil. skrivájte; stil. skrivála (í)
1. dajati, imeti kaj na takem mestu, da se ne opazi, ne vidi: skrivati blago; kaznovali so ga, ker je skrival hudodelca; skrivati pod posteljo, v kleti; skrivati kaj pred otroki; denar skriva kot kača noge / skrivati obraz v dlani, z ruto / čelo ji skrivajo lasje pokrivajo
// delati, da kdo česa ne more opaziti: skrivati svoja čustva, jezo, ljubezen, žalost
// delati, da kdo česa ne more izvedeti, odkriti: skrivati svoj pravi namen; vem, da nekaj skriva pred menoj; skrival je, da je bil že večkrat zaprt
2. knjiž., z oslabljenim pomenom izraža lastnost, značilnost osebka, kot jo izraža določilo; imeti: gora skriva še veliko premoga
● pog. ona skriva leta videti je mlajša, kot je v resnici; noče povedati, koliko je stara
snésti sném dov., 2. mn. snéste, 3. mn. snedó in snêjo; snêj in snèj snêjte; snédel snédla, stil. snèl snéla (ẹ́)
pojesti: dobil je tako porcijo, da je ni mogel snesti / snesti kruh, meso / miši so snedle skoraj ves pridelek
● ekspr. snesti besedo, obljubo ne narediti, kar je bilo obljubljeno, rečeno; ekspr. tako je lepa, da bi jo človek kar snedel zelo je lepa; ekspr. kar snedel bi jo od ljubezni ima jo zelo rad; iron. misli, da je snedel vso modrost sveta ima se za zelo izobraženega, pametnega; ekspr. ljudje bi ga najraje snedli zelo so jezni nanj; preg. suša sne en kos kruha, moča pa dva moča pridelku bolj škoduje kot sušaprim. sneden1
strínjati -am nedov. (í)
1. knjiž. delati, da med posameznimi stvarmi ali njihovimi deli ni presledkov; strnjevati: vojaki so strinjali vrste; množica se je razmikala in se spet strinjala / mravlje so se strinjale v kolone
2. knjiž. imeti, združevati: v sebi strinja moč in modrost; v glasu sta se mu strinjala humor in resnoba / glasovi se strinjajo v harmonijo; posameznosti se strinjajo v celoto / vsa lepota se strinja v njenih očeh je
talmúdski in tálmudski -a -o prid. (ȗ; ȃ)
nanašajoč se na talmud: talmudski predpisi; talmudska modrost / talmudska šola judovska verska šola
uteléšati -am nedov. (ẹ́)
1. delati, da se kaj začne kazati na telesen, čutno zaznaven način: v svojih delih pisatelj uteleša svoje estetske nazore / folklora uteleša ljudsko teženje po lepem / ponoči so se take misli in želje utelešale v podobe in privide
2. knjiž. upodabljati, predstavljati: utelešati dramske osebe / v obeh likih avtor uteleša svoje notranje protislovje
3. knjiž. prikazovati kako lastnost, kak pojav v določeni osebi: utelešati pogum v junakih romana
// imeti to, kar izraža določilo, v zelo veliki meri: v sebi je utelešal nekakšno plemenito ravnotežje / za otroke je oče utelešal vso modrost
véčen -čna -o prid. (ẹ̄)
1. ki obstaja brez začetka in brez konca: materija, njena oblika je tudi energija, je večna; večno vesolje / večna ljubezen, modrost v krščanstvu ljubezen, modrost kot božja lastnost, ki nima ne začetka ne konca
2. ki obstaja brez konca: nobena stvar na svetu ni večna / v krščanstvu: posmrtno večno trpljenje, veselje; duša ima večno življenje / v krščanskem okolju, ob spominu na umrle: Bog mu daj večni mir; večna luč naj mu sveti
3. katerega obstajanje traja časovno neomejeno in brez prekinitve: večno spreminjanje vsega, kar je / v pravljicah tam je večna pomlad / večni led, sneg led, sneg, ki stalno pokriva površje zemlje / ekspr.: živeti v večnem strahu; biti v večnih denarnih težavah
4. veljaven in isti v vseh časih: večni zakoni narave; večna resnica; večna načela
5. nav. ekspr. ki traja do konca življenja, obstajanja koga: spominjati se koga z večno hvaležnostjo; obljubiti si večno ljubezen, zvestobo / sporazum o večnem prijateljstvu med državama / v osmrtnicah ohranili ga bomo v večnem spominu / ostati komu večni dolžnik
6. ekspr. ki se večkrat pojavlja in je neprijeten, zoprn: večni opomini, prepiri; večno čakanje
7. ekspr. ki dolgo, trajno ohranja svojo lastnost, dejavnost: on je večni nemirnež, nezadovoljnež; postal je njen večni spremljevalec / večni mladenič moški, ki je videti mlajši, kot je v resnici; večni popotnik kdor pogosto potuje; človek, ki ga nemir žene po svetu; večni študent kdor dolgo časa študira; večni ženin fant, ki se kljub večkratnim nameram še ni poročil; knjiž. večni žid človek, ki ga nemir žene po svetu / v povedni rabi: ti čevlji so večni nepričakovano dolgo ohranjajo svoje lastnosti, uporabnost; gore so večne
● ekspr. za (vse) večne čase se mu je zameril za zmeraj; vznes. leči k večnemu počitku umreti; vznes. položiti koga k večnemu počitku pokopati ga; vznes. spati večni sen biti mrtev; star. zvoniti večno luč avemarijo; šalj. lovec se je preselil v večna lovišča umrl; ekspr. večno mesto Rim; vznes. oditi po večno plačilo v krščanskem okolju umreti
♦ geogr. ločnica večnega snega; rel. večni ogenj pekel; večni sodnik Bog kot sodnik; Bog je večen Bog obstaja izven časa in je v vseh časih isti; večna kazen ali večno pogubljenje večno trpljenje človeka po smrti; večna luč luč, ki neprestano gori pred tabernakljem; narediti večne zaobljube zaobljube za vse življenje; šah. večni šah šah, ki ga igralec povzroča pri vsaki naslednji potezi
vêlik -íka -o prid., véčji (é ȋ; sam. iz prislova ī)
1. ki dosega visoko stopnjo
a) glede na razsežnost; ant. majhen: velik človek; ima velik nos; velika ladja, soba; dvorišče zavzema veliko površino; srednje veliko stanovanje; velik kot gora / veliko mesto; vas ni velika; Amerika, njihova velika soseda
b) glede na merljivo količino: velik del proizvodnje izvozijo; ekspr. dobiti kaj za velik denar; zelo velik dvig cen; velike količine hrane; priti z veliko zamudo / publ. to je v veliki meri njegova zasluga v glavnem, pretežno
c) glede na število sestavnih enot: velik kolektiv; velika družba, skupina / bil je velik pogreb udeležilo se ga je veliko ljudi; veliko podjetje podjetje, ki ima večje število delavcev ali večjo vrednost sredstev / število a je večje od b
č) glede na dolžino: dela velike korake / kamen v velikem loku zleti v vodo
d) ekspr. glede na trajanje: velika časovna enota / dočakati veliko starost visoko
e) glede na možni razpon: ima velike načrte; ima velik talent; jesti z velikim tekom; biti sprejet z velikimi častmi / pri delu je potrebna velika natančnost; med njimi so velike razlike / velike želje; možnosti niso velike / čutiti veliko olajšanje; imeti veliko zaupanje v koga
f) glede na čas življenja: imata že velike otroke / kaj boš, ko boš velik
g) glede na svojo glavno, bistveno značilnost: velik klanec; velika gneča / trgovina ima veliko izbiro / velik napor / ekspr.: je velik jedec; on je velik otrok otročji, naiven
h) nav. ekspr. glede na intenzivnost, učinek: velik veter; velika rušilna moč / velika bolečina; velika vnema / veliki upi; njena ljubezen je velika; zgodila se ji je velika nesreča
i) glede na razsežnost in delovanje ali dejavnost: velik rudnik; velika kmetija
j) glede na pomembnost: velik dogodek; naredil je veliko napako; velika tatvina / ekspr. izreči velike besede / postati velik umetnik, znanstvenik
2. z izrazom količine ki izraža razsežnost: dva hektara velik travnik; za dlan velika površina
● star. bil je že velik dan bilo je že zelo svetlo; ekspr. politik velikega stila sposoben, znan; ekspr. zabava v velikem stilu imenitna, razkošna; velika noč v krščanstvu praznik Kristusovega vstajenja; iron. pojesti vso modrost z veliko žlico šteti se za zelo izobraženega, pametnega; ekspr. za gledališče je bil ta igralec veliko odkritje proti pričakovanju zelo dober, uspešen; velike ribe male žro močnejši zatirajo slabotnejše; strah ima velike oči če se kdo česa boji, se mu zdi to še hujše, kot je v resnici; preg. velik v bahanju, majhen v dejanju prim. več, večji, veliki, veliko
vès vsà vsè [vəs] zaim., ed. m. vsèga tudi vsegà, vsèmu tudi vsemù, za neživo vès, za živo in v samostalniški rabi vsèga tudi vsegà, vsèm, vsèm; ž. vsè, vsèj stil. vsì, vsò, vsèj stil. vsì, vsò; s. vsèga tudi vsegà, vsèmu tudi vsemù, vsè, za živo tudi vsèga tudi vsegà, vsèm, vsèm; mn. m. vsì, vsèh, vsèm, vsè, vsèh, vsèmi; ž. vsè dalje kakor m.; s. vsà dalje kakor m., razen tož. vsà; dv. m. vsà, vsèh, vsèma, vsà, vsèh, vsèma; ž. vsì, vsèh, vsèma, vsì, vsèh, vsèma; s. kakor ž. (ə̏ ȁ ȅ)
I. v pridevniški rabi
1. ed. ki zajema polno količino, mero česa omejenega: presejati ves pesek; pohoditi vso travo / zbrati ves pogum; imeti vso oblast sam; vreden vsega spoštovanja
// ki zajema polno vsoto sestavnih delov, enot česa: namazati ves obraz; po vsej deželi je suša / ves dan in vso noč; med vso vožnjo je spal; vse življenje ti bo žal / razdelil je vse svoje premoženje / ekspr. vsega Prešerna zna na pamet vse Prešernove pesmi
// ki zajema največje mogoče število članov kake skupine, skupnosti: vsa družina je na dopustu; organizirati vse delavstvo v pokrajini / ekspr.: ves gozd prepeva vse ptice v gozdu; vse mesto govori o tem vsi prebivalci mesta
2. mn. izraža, da se iz določene skupine, množice ne izvzema
a) nobeno bitje: hrana je všeč vsem gostom; vse ribe so zastrupljene / vseh deset je zbolelo; vsi drugi so odšli
b) nobena stvar: prijaviti vse dohodke; govori vse slovanske jezike / ekspr. prihajajo iz vseh krajev sveta / vse drugo pustite tu
3. izraža odsotnost kakršnekoli omejitve: od vsega začetka sem to slutil
4. poudarja polno mero, stopnjo
a) kake lastnosti, kakega stanja: biti ves bled, vesel; vsi razburjeni so se začeli prepirati; tako vsa mlada se je poročila; od vonja je vsa omamljena / bila je vsa v skrbeh zaradi otroka; ekspr.: otrok je ves iz sebe; biti ves v krvi / ekspr. malopridnež, ves, kar ga je
b) kakega dejanja: ves se osredotočiti na problem; ekspr. vsa se je posvetila družini
5. ekspr., v zvezi ves mogoči številen in raznovrsten: prihajali so vsi mogoči ljudje / na vse mogoče načine se je izgovarjal zelo; delo je opravljal z vso mogočo spretnostjo z zelo veliko
6. v prislovni rabi, navadno v zvezi na vse štiri, po (vseh) štirih izraža položaj, ko je telo hkrati na rokah in nogah, kolenih: spustil se je na vse štiri in zlezel v rov / kobacati, plaziti se po vseh štirih
7. ekspr., v prislovni rabi, navadno v zvezi z vsemi štirimi zelo, močno: z vsemi štirimi se je branil iti domov; oklepati se grunta z vsemi štirimi
8. v prislovni rabi, v zvezi po vsej sili izraža prizadevanje uresničiti dejanje ne glede na nasprotovanje, ovire: po vsej sili hoče ven / rad bi po vsej sili uspel
II. v samostalniški rabi
1. ed., s. vse stvari, vsa dejanja: vse se mu posreči; ne trudite se, tu je vse zaman; med njima je vsega konec; naj se zgodi karkoli, na vse sem pripravljen; biti zadovoljen z vsem / ostati brez vsega brez denarja, premoženja / dali so mu vse: službo, stanovanje, avtomobil / on je vse vedoč, odgovoril tudi na to vprašanje / vsega skupaj sto ton
// v zvezi vse v enem ki lahko opravlja več različnih funkcij: računalniki vse v enem / čistilo vse v enem večnamensko / piše se tudi z vezajem rešitev vse-v-enem
2. ed., s. izraža množino bitij: vse se ga boji / ekspr.: prišlo je vse, kar leze in gre veliko ljudi; vse, kar nosi hlače, mora pod orožje vsi (odrasli) moški
3. mn. vsi člani, elementi določene skupine, množice: vsi so mu čestitali; dosti dreves je ohranil, vseh pa ne; posloviti se od vseh / mi vsi to vemo
III.
v prislovni rabi izraža polno količino, mero česa prej povedanega: žgancev je bilo veliko, pa so vse pojedli; koliko si naredil? Vse
● na ves glas se smejati zelo glasno; pog. naredi, da bo na vse konce prav da bodo vsi zadovoljni; ekspr. razšli so se na vse štiri konce sveta na vse strani; ekspr. iskal sem te na vseh koncih in krajih povsod; ekspr. na vse kriplje se trudi zelo; pog., ekspr. vseh deset prstov si lahko oblizne, če jo dobi naj bo zelo zadovoljen; ves svet ekspr. misliš, da se bo ves svet sukal okoli tebe da bodo vsi skrbeli zate, stregli tebi; ekspr. ves svet ima odprt pred seboj lahko gre kamorkoli; ekspr. za ves svet tega ne bi storil nikakor ne; vsi svêti in vsi svéti v krščanskem okolju praznik vseh svetnikov 1. novembra; ekspr. ne moti ga, je ves v delu zelo vneto dela; ekspr. moštvo je odpovedalo na vsej črti popolnoma, v celoti; ekspr. na vso moč se truditi zelo, močno; iron. pojesti vso modrost z veliko žlico šteti se za zelo izobraženega, pametnega; ekspr. to je nadloga vseh nadlog zelo velika, huda; ekspr. na vse pretege hvaliti zelo; ekspr. na vso sapo hiteti zelo; elipt., pog. kadar je malo pijan, vse sorte govori nespametno, nepremišljeno; ekspr. moliti vse štiri od sebe ležati v sproščenem položaju, navadno z iztegnjenimi nogami, rokami; ekspr. ta človek je z vsemi štirimi na zemlji je realen, trezen; ekspr. iz vsega grla, na vse grlo klicati zelo glasno; zastar. vstal je na vse jutro navsezgodaj; ekspr. na vsa pljuča zavpiti zelo; ekspr. na vsa usta hvaliti zelo, navdušeno; ekspr. tekel je, da se je (vse) kadilo (za njim) zelo hitro; ekspr. vse na njej je kričalo bila je zelo nenavadno oblečena; ekspr. vse, kar je prav vsako ravnanje, dejanje je sprejemljivo, dopustno, če ne preseže določene meje; pog. saj je vse en hudir vseeno je; star. vse v (en) kup ti je vseeno; ekspr. vse črno jih je zelo veliko; ekspr. na travniku je vse rumeno zlatic zelo veliko; pog. vsega dvakrat je bil vprašan samo; pog. dati vse iz sebe, od sebe do skrajnosti se potruditi; ekspr. vse sta si rekla, samo človek ne z zelo grdimi izrazi sta se zmerjala; pog. ta denar ti brez vsega posodim rad, ne da bi se obotavljal; ekspr. igrati na vse ali nič pri igri s kartami igrati tako, da se dobi ali izgubi maksimalna količina denarja; ekspr. za vse nič ne grem nikakor ne, sploh ne; ekspr. čast domovine mu je nad vse bolj pomembna kot vse drugo; ekspr. vse pride, vse mine; preg. čez sedem let vse prav pride vsaka stvar se da kdaj s pridom uporabiti; prim. nadvse, vse, vseeno
vilínec -nca m (ȋ)
1. lepemu, mlademu moškemu podobno bitje, ki živi zlasti v gozdu in ob vodi: zmaji, vile in vilinci
2. nav. mn., pri J. R. R. Tolkienu tako bitje, ki kot prvorojeno izmed vseh zemeljskih bitij varuje tisočletno modrost in je načeloma neumrljivo: v Srednjem svetu vilinci (prvorojeni) že od samega začetka bijejo boj z zlom; hobiti, orki in vilici
vilínka -e ž (ȋ)
1. lepi, mladi ženski podobno bitje, ki živi zlasti v gozdu in ob vodi; vila2: naša mlada vodička je spominjala na vilinko; nakit gozdnih palčkov in vilink
2. pri J. R. R. Tolkienu prvorojeno zemeljsko bitje, ki varuje tisočletno modrost in je načeloma neumrljivo: vilinki Arwen in Galadriel
vsèmodróst -i ž (ȅ-ọ̑)
knjiž. velika modrost: presenetil jih je s svojo vsemodrostjo / iron. vsemodrost mladine
vsevéčen -čna -o prid. (ẹ̄)
knjiž. večen: vsevečna modrost / vsevečno iskanje skrivnosti
vsevéd -a m (ẹ̑)
knjiž. vseveden človek: bil je nekakšen vseved; modrost starih vsevedov
zrèl in zrél -éla -o [zreu̯] prid., zrélejši tudi zrelêjši (ȅ ẹ́; ẹ̑ ẹ́)
1. ki v rasti, razvoju doseže stopnjo, primerno za spravilo, razmnoževanje: obirati zrele plodove, sadeže; zrele češnje; zgodaj zrela jabolka; zrelo seme / zreli klasi, stroki; koruza, pšenica je že zrela / zrel gozd zaradi doraslosti primeren za posek
// pri katerem so končani procesi, potrebni za dosego ustrezne kakovosti: zrel sir; zrelo vino / zrel gnoj; zrelo testo
// knjiž. pri katerem so značilni elementi razviti v polni meri: zreli barok; zreli kapitalizem / zunaj je bil že zrel dan popoln
2. telesno in duševno polno razvit: pri dvajsetih letih je bil zrel človek / vsestransko zrela osebnost / duševno in telesno zrel fant / ima zrele hčere odrasle
// v določenem pogledu polno razvit sploh: kulturno zrel narod; politično zrelo vodstvo
3. ki je v srednjem obdobju življenja: zrel moški s prvimi sivimi lasmi; ljubimkal je z dekleti in zrelimi ženskami
// značilen za ljudi v srednjem obdobju: ljubiteljem zrele lepote je bila všeč; zrela ženska postava / zreli gibi
4. ki je v obdobju največje izurjenosti, najboljših dosežkov: zrel plesni ansambel; razstava najzrelejših likovnih umetnikov
// nav. ekspr. ki izraža, kaže veliko dovršenost, izurjenost: pokazali so zrel nogomet; prvi zreli primerki moderne arhitekture; zrelo umetniško delo
5. življenjsko razgledan in čustveno uravnovešen: o tem se lahko pogovarja le z zrelimi ljudmi; bil je najzrelejši med vrstniki; po nesreči je postal zrelejši; prezgodaj zrel otrok
// ki izraža, kaže veliko modrost, premišljenost: zreli nazori; dobiti zrel odgovor, predlog; zrel odnos do preteklosti; zrela kritika, ocena knjige; zrele misli; politično zrel program / zrela ljubezen uravnovešena
6. navadno v povedni rabi, navadno v zvezi z za glede na telesno, duševno razvitost sposoben za kaj: otrok je zrel za šolo; dekle še ni zrelo za možitev / ni bil dovolj zrel za te misli ni jih mogel razumeti, sprejeti
// glede na doraslost, razvitost primeren za kaj: žito je zrelo za žetev
// ki ima ustrezne pozitivne ali negativne lastnosti za kaj: knjiga je zrela za tisk; stranka ni dovolj zrela, da bi uresničila program / ekspr.: fant je zrel za zapor; hiša je zrela za rušenje / čas za kaj takega še ni zrel primeren, ugoden; razmere so zrele za vstajo
● zrel tvor tvor, v katerem se je gnoj že zbral in zmehčal; iron. ta je pa zrel, da mu je zaupal nespameten, neumen; pog., ekspr. zrel je za matildo pričakuje se, da bo umrl; ekspr. on je že zrel za odstrel ni več sposoben opravljati svoje funkcije; ekspr. zrel je za vešala naredil je toliko hudega, da bi ga lahko obesili; gledati življenje z zrelimi očmi presojati življenje z veliko življenjsko izkušenostjo; ekspr. pusti jo, to je zrela tička lahkoživa, malopridna ženska; zadeva še ni zrela se še ne more razplesti, uresničiti; mož zrelih let srednjih; zrel je kot jagoda, tepka zelo je prebrisan; to mu je padlo v naročje kot zrel sad, zrela hruška to je dobil brez prizadevanja, truda; zrelo jabolko samo pade ko zadeva pride do določene stopnje, se sama razreši
♦ agr. zrela zemlja zemlja, ki je prhka in polna bakterij; biol. spolno zrel ki v rasti, razvoju doseže tako stopnjo, da se lahko spolno razmnožuje; čeb. zreli med med, ki izgubi odvečno vodo; kozm. zrela koža koža po tridesetem letu starosti, ko začne kazati znake staranja, načina življenja
zvèn zvéna in zvêna m (ȅ ẹ́, é)
1. zlasti višji zvok, ki ga daje kak predmet, navadno kovinski, ob udarcu po njem ali trku ob kaj trdega: preizkusiti zven kose; dajati kovinski zven; rezek, svetel, visok zven; zveni instrumentov; zven orodja pri udarcu ob kamen; jakost, višina zvena
// zvenenje: zven strun je počasi utihnil / poslušati zven kraguljčkov v daljavi / jasen zven glasu
2. s prilastkom zvočna sestavina, ki izraža, nakazuje kako čustvo, razpoloženje: jezen, otožen, spoštljiv zven njegovih besed
// ekspr. zvočna podoba, zvočna značilnost: domač zven besed; dati verzom v prevodu slovenski zven; zven in oblika lirske poezije
3. knjiž., s prilastkom lastnost, značilnost česa, da se kaže, zdi tako, kot določa prilastek: v takih razmerah vsaka beseda dobi politični zven; ta modrost ima čisto sodoben zven / nova uprizoritev je dala komediji drugačen zven
♦ fiz. zven zvok iz dveh ali več frekvenčno različnih valovanj; jezikosl. zven glasilk
življênjski -a -o prid. (ē)
1. nanašajoč se na življenje:
a) stopnje življenjske organiziranosti od molekul do tkiva / zakonitosti življenjskih pojavov; virusi in druge nižje življenjske oblike; organizmi, potrebni za ohranitev življenjskega ravnotežja / prenehanje življenjskih procesov; ponesrečenec ni kazal življenjskih znakov; bitja z veliko življenjsko močjo; življenjska nevarnost smrtna nevarnost / izboljšanje življenjskih razmer; življenjsko okolje
b) življenjski cilj, smisel; življenjska filozofija; življenjska modrost, resnica; življenjske vrednote; življenjsko spoznanje; življenjsko vprašanje / življenjski nazor nazor o vprašanjih konkretnega vsakdanjega življenja, ravnanja / življenjsko geslo, vodilo / ekspr. njena življenjska zgodba
c) življenjski optimizem; življenjski stil stalne značilnosti človekovega ravnanja, vedenja; doživeti življenjski uspeh; življenjska izkušnja, stiska / vaški življenjski ritem; kompozicija zgodbe poudarja življenjsko verjetnost
č) njegovi življenjski načrti; izbirati si življenjski poklic / življenjski tovariš / povprečna življenjska doba prebivalstva; nagrada za življenjsko delo
d) veliki življenjski stroški; zadovoljevanje življenjskih potreb; življenjske potrebščine / življenjska raven
2. navadno v povedni rabi ki izhaja iz resničnosti, iz življenja: ta človek je zelo življenjski / pouk naj bo življenjski; obravnavanje tega vprašanja ni bilo življenjsko
● ekspr. to je za človeštvo življenjskega pomena odločilnega, bistvenega; publ. življenjska doba izdelka doba trajanja; življenjska pot ekspr. njegova življenjska pot je bila dolga življenje; ekspr. njegova življenjska pot ni bila posuta s cvetlicami njegovo življenje ni bilo lahko, prijetno; vznes. dokončal je svojo življenjsko pot umrl je; ekspr. včeraj sta nastopila skupno življenjsko pot sta se poročila
♦ biol. življenjski prostor prostor, v katerem živijo živali in rastline v enakih življenjskih razmerah; filoz. življenjski elan ali življenjska sila ustvarjalna sila, ki je osnova razvoja živih bitij; pravn. življenjsko zavarovanje zavarovanje za izplačilo določene vsote ob poteku dogovorjene dobe ali ob smrti zavarovanca, če zavarovanje še traja; soc. življenjski minimum za življenje nujno potrebna sredstva
žlíca -e ž (í)
1. priprava iz daljšega ročaja in ovalnega vbočenega dela za dajanje v usta, zajemanje zlasti tekočih jedi: jesti, zajemati z žlico; lesena, nerjavna, srebrna žlica / od presenečenja mu je žlica padla iz rok; odložiti žlico prenehati jesti; vzeti žlico v roko začeti jesti / desertna žlica / jedilna žlica
2. navadno z rodilnikom količina, ki se lahko naenkrat zajame s to pripravo: dodati omaki žlico smetane / polna, zravnana, zvrhana žlica moke / dajati zdravilo po žlicah
3. priprava z rahlo vboklino za obuvanje čevljev: obuvati tesne čevlje z žlico / obuvalna žlica; žlica za čevlje
● ekspr. žlica mu je padla v med življenjske razmere so se mu nenadoma zelo izboljšale; ekspr. šteti komu žlice paziti, da ne bi kdo veliko pojedel; ekspr. nasititi koga s prazno žlico odpraviti koga s praznimi obljubami; ekspr. pri poslih je zajemal s preveliko žlico si je preveč prilaščal; knjiž. roditi se s srebrno žlico v ustih biti od rojstva premožen; ekspr. že dolgo ni imel tople žlice v ustih ni nič toplega jedel; z veliko žlico ekspr. dajati komu z veliko žlico veliko, radodarno dajati; ekspr. na gostiji se je jedlo z veliko žlico dobro in obilno; ekspr. pojesti vso modrost z veliko žlico šteti se za zelo izobraženega, pametnega; ekspr. zajemati znanje z veliko žlico zelo intenzivno se izobraževati; ekspr. zajemati življenje z veliko žlico zelo intenzivno živeti; zidarska žlica orodje v obliki kovinske ploščice z držajem za nanašanje malte; ekspr. če bi mogel, bi ga v žlici vode utopil zelo ga sovraži; star. dajati komu skledo in žlico dajati komu hrano
♦ metal. livarska žlica orodje za oblikovanje form; teh. žlica žlici podoben vbočen del bagra za zajemanje, premeščanje materiala

ePravopis – Slovenski pravopis

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

prosinec
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
prosinca samostalnik moškega spola
starinsko januar
IZGOVOR: [prosínəc], rodilnik [prosínca]
PRIMERJAJ: januar

Slovenski pravopis

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

cvíčkarski -a -o (ȋ) poud. ~a modrost |pivska|
móder1 -dra -o; bolj ~ (ọ́) ~ cvet; biti ves ~ od udarcev
módri -a -o (ọ́) ~ abonma; publ. ~e čelade |vojaška formacija OZN|
módro -ega s, pojm. (ọ́) izvesek v ~em
módrost -i ž, pojm. (ọ́)
móder2 -dra -o; -êjši -a -e tudi -ejši -a -e (ọ́; ȇ; ọ́) ~ mož; ~ nasvet; z leti postati ~ejši; poud.: biti ~a glava, imeti ~o glavo |biti pameten človek|; preveč ~ |resen, zadržan|
modróst -i ž, pojm. (ọ̑) spoštovati soseda zaradi ~i; poud. biti poln raznovrstne ~i |znanja|; števn., poud. biti nadležen s svojimi ~mi |s spoznanji, pripombami|
prádédovski -a -o (ȃẹ́; ȃẹ̑) ~a modrost
stàr stára -o tudi stàr stára -ó; -êjši -a -e, star. stárji -a -e (ȁ á á; ȁ á ọ̑; ȇ; á) ~ človek; Ta hiša je zelo ~a; biti ~ petdeset let; poud. ~ kot svet |zelo star|; moj ~i znanec Janez; star za kaj knj. pog. biti ~ ~ vlogo ljubimca |prestar|
stári -a -o (ȃ) ~ oče; ~i Grki; pokr. ~ mesec zadnji krajec; publ. ~a celina Evropa; poud. ~a sablja |dolgoletni znanec, tovariš|
starêjši -a -e (ȇ) ~ brat; Janez Dolenc ~
stári -ega m, člov. (ȃ) modrost ~ih; ~ nosijo mladičem črve |ptičji starši|; poud. razjeziti ~ega |očeta; moža; šefa|
starêjši -ega m, člov. (ȇ) spoštovati ~e
nàjstarêjši -ega tudi nájstarêjši -ega m, člov. (ȁȇ; ȃȇ) ubogati ~ega
stára -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȃ) poud. poslušati ~o |mater; ženo; šefinjo|
starêjša -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȇ) poročiti se s sosedovo ~o
nàjstárejša -e tudi nájstarêjša -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȁȇ; ȃȇ) bratova ~ |hči|
stáro -ega s, pojm. (ȃ) rast novega iz ~ega; poud. ostati pri ~em |ničesar ne spremeniti|; skup., poud. očarati ~ in mlado |vsakogar|
po stárem nač. prisl. zv. (ȃ) delati ~ ~
stárost -i ž, pojm. (á) ~ kamnin; ~ šestdeset let; od ~i potemnela slika
strínjati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; strínjanje (í) neobč. kaj Vojaki ~ajo vrste strnjujejo; V sebi ~a moč in modrost združuje
strínjati se -am se (í) o kom/čem O tej stvari so se vsi strinjali; strinjati se v čem V vsem se ~ata; strinjati se z/s kom/čim popolnoma se strinjati s predsednikom; ~ ~ s predlogom; neobč. Posameznosti se ~ajo v celoto se združujejo
uteléšati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; uteléšanje (ẹ́) koga/kaj ~ svoje estetske nazore v romanu; neobč. ~ dramske osebe upodabljati, predstavljati; neobč. utelešati kaj za koga/kaj Za otroke je oče utelešal modrost predstavljal
uteléšati se -am se (ẹ́) v koga/kaj Ponoči so se njene želje utelešale v privide
zénovski -a -o (ẹ̑) ~a modrost
..zofíja drugi del podr. zlož. (ȋ) |modrost, učenost| antropozofíja, filozofíja, teozofíja

Sinonimni slovar slovenskega jezika

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024

modróst -i ž
lastnost človeka, ki je sposoben prodorno misliti in ustrezno ravnatipojmovnik
SINONIMI:
star. modrijanstvo
GLEJ ŠE SINONIM: misel, razumnost, znanje
GLEJ ŠE: kamen1
nìč5 povdk.
ekspr. izraža zelo majhno količino, vrednost
SINONIMI:
knj.izroč. ničes, knj.izroč. ništra, knj.izroč. ništrc
združeváti -újem nedov.
kaj delati, da iz dveh ali več samostojnih delov, enot nastane nova enota, celota
SINONIMI:
povezovati, knj.izroč. agregirati, knj.izroč. enotiti, knj.izroč. fuzionirati, knj.izroč. sežemati, ekspr. spajati, ekspr. stapljati, knj.izroč. strinjati, knj.izroč. strnjevati, knj.izroč. sumirati, knj.izroč. zedinjati
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: pojmovnik spolno združevati
GLEJ ŠE SINONIM: družiti, komasirati
znánje -a s
1.
celota podatkov, ki si jih kdo vtisne v zavest z učenjem, študijem; celota znanih, ugotovljenih podatkov o stvarnosti
SINONIMI:
ekspr. modrost, zastar. veda, zastar. vednost, zastar. znanost, zastar. znanstvo
2.
seznanjenost z dejstvi, s podatki s kakega strokovnega področja
SINONIMI:
GLEJ ŠE SINONIM: poznanstvo, poznavanje, spretnost
GLEJ ŠE: razmerje, preveriti, preveriti, preveriti, preverjati, preverjati, preverjati, sporočiti, sprejeti, upoštevati, preverjanje

Vezljivostni slovar slovenskih glagolov

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024

zmágati -am dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj doseči najboljši rezultat, najvišjo nagrado
/Po hudem boju/ so zmagali.
2.
kaj prevladati koga/kaj
/Prehitro/ ga je zmagal spanec.
3.
iz športa kdo/kaj doseči najboljši rezultat, najvišjo nagrado
/Že kot mladinec/ je zmagal (v mnogoboju).

Slovar slovenskih frazemov

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

beséda Frazemi s sestavino beséda:
beséd zmánjka [kómu], beséda gré kómu težkó iz úst, beséda gré kómu težkó z jezíka, beséda je dála besédo, beséda je mesó postála, beséda je pádla na kámen, beséda ni kònj, bíti krátkih beséd, bíti móž beséda, bíti rédkih beséd, částna beséda, dajáti částno besédo [kómu], dáti besédo [kómu], dáti částno besédo [kómu], do zádnje beséde, držáti besédo, držáti kóga za besédo, iméti besédo, iméti glávno besédo, iméti pólna ústa beséd, iméti zádnjo besédo, mójster beséde, ne čŕhniti niti beséde, ne iméti lépe beséde za kóga/kàj, ne izbírati beséd, ne nájti lépe beséde za kóga/kàj, ne rêči niti beséde, ne rêči šè zádnje beséde, ne spregovoríti niti beséde, niti beséde ne správiti iz sêbe, od pŕve do zádnje beséde, ognjemèt beséd, ostáti móž beséda, požréti besédo, prijéti kóga za besédo, sáme beséde so kóga, samó beséde so kóga, snésti besédo, škóda beséd, tó je beséda, vzéti kómu besédo, vzéti kómu besédo iz úst, vzéti kómu besédo z jezíka
bèt Frazemi s sestavino bèt:
bèt s cépom odbíjati, dánes z bètom, jútri s psòm, ênkrat z bètom, drúgič s psòm, jeséni z bètom, pozími s pesòm, píjan kot bèt, zdàj z bètom, zdàj s psòm
bìk Frazemi s sestavino bìk:
bôsti se z bíkom, glédati kot bìk v nôva vráta, glédati kot zabóden bìk, kot zabóden bìk, močán kot bìk, ne bôdi se z bíkom, rjovéti kot bìk, zagrábiti bíka za róge, zgrábiti bíka za róge, zijáti, kot bìk v nôva vráta
céna Frazemi s sestavino céna:
plačáti visôko céno [za kàj], popóprane céne, za nobêno céno, za vsáko céno, zasoljêna céna, zasoljêne céne
čéšnja Frazemi s sestavino čéšnja:
čéšnja na vŕhu tórte, ni dôbro čéšenj zóbati s kóm
dán Frazemi s sestavino dán:
bíti junák dnéva, bíti [razlíčen] kàkor nóč in dán, bíti [razlíčen] kot dán in nóč, bíti [razlíčen] kot nóč in dán, bíti ták, da ga je tréba iskáti z lučjó [pri bélem dnévu, podnévi], čŕn dán, čŕni dnévi, dán in nóč, dán odpŕtih vrát, dnévi odpŕtih vrát, dnévi so štéti kómu/čému, dóber dán, doživéti čŕn dán, gospódov dán, govoríti tjà v èn dán, govoríti tjà v trí dní, govorjênje tjà v trí dní, iméti dóber dán, iméti slàb dán, iméti [svój] čŕn dán, iméti svój dán, iméti vsák dán nedéljo, iskánje kóga/čésa z lučjó pri bélem dnévu, iskáti kóga/kàj z lučjó [pri bélem dnévu], iz dnéva v dán, jásno kot béli dán, junák dnéva, kàkor dán in nóč, [kàr] v trí dní, [kot da] je vsák dán nedélja [za kóga; kjé], kózji dnévi, léto in dán, ni vsák dán nedélja [za kóga; kjé[, nóč in dán, postáti junák dnéva, preživéti iz dnéva v dán, príti na dán, príti s právo bárvo na dán, razlikováti se kot dán in nóč, razlikováti se kot nóč in dán, svój žív(i) dán ne vídeti kóga/čésa, štéti dnéve, tjà v trí dní, [vsè] svôje žíve dní, zaglédati béli dán, živéti iz dnéva v dán, živéti tjà v èn dán, življênje iz dnéva v dán
glás Frazemi s sestavino glás:
bíti ob dóber glás, dóber glás, dóber glás gré o kóm/čém, dóber glás se [hítro] šíri, dóber glás séže v devêto vás, [glás] kot iz sóda, glás vpijóčega v puščávi, izgubíti dóber glás, na vès glás, ne dáti glasú od sêbe, povzdígniti glás, príti na slàb glás, slàb glás, slàb glás se šíri o kóm/čém, správiti kóga/kaj na slàb glás, správiti kóga ob dóber glás, šíriti dóber glás
gláva Frazemi s sestavino gláva:
báti se za svôjo glávo, belíti si glávo [s čím], bíti [bòlj] počásne gláve, bíti brez gláve in répa, bíti brez répa in gláve, bíti ob glávo, brez gláve in répa, brez répa in gláve, čez glávo je kjé čésa, čez glávo zrásti kómu, délo je zráslo kómu čez glávo, dobíti jíh po glávi, dobíti króglo v glávo, [êno] kolésce [v glávi] mánjka kómu, gláva [kóga] je kot sód, gláve bódo letéle, glávo za glávo, iméti čésa čez glávo, iméti čésa prek gláve, iméti glávo in rèp, iméti glávo kot čebèr, iméti glávo kot sód, iméti glávo na právem kôncu, iméti glávo na právem méstu, iméti glávo za kàj, iméti kàj na glávi, iméti kàj [vèč] solí v glávi, iméti máslo na glávi, iméti pólno glávo čésa, iméti prázno glávo, iméti rèp in glávo, iméti slámo v glávi, iméti sršéne v glávi, in če se [vsì] na glávo postávijo, íti z glávo skozi zíd, izgubíti glávo, kàj je ráslo kómu čez glávo, kàj je zráslo kómu čez glávo, kàj (vsè) je obŕnjeno na glávo, kàj (vsè) je postávljeno na glávo, kákšen koléšček [v glávi] mánjka kómu, kómu se je posvetílo v glávi, kot kúra brez gláve, krí je búhnila kómu v glávo, krí je gnálo kómu v glávo, krí je pognálo kómu v glávo, krí je sílila kómu v glávo, krí je šínila kómu v glávo, krí je šlà kómu v glávo, krí je udárila kómu v glávo, króna ne bo pádla kómu z gláve, krónana gláva, mísliti bòlj s sŕcem kot z glávo, nakopáti kómu kàj na glávo, nakopáti kómu [právega] vrága na glávo, nakopáti si kàj na glávo, ne belíti si gláve [s čím], ne iméti [dovòlj, niti tróhice] solí v glávi, ne iméti ne gláve ne répa, ne iméti ne répa ne gláve, ne razbíjati si gláve [s čím], ne védeti, kjé se drží gláva kóga, [nójevsko] skrívanje gláve v pések, [nójevsko] skrívati glávo v pések, [nójevsko] tiščánje gláve v pések, [nójevsko] tiščáti glávo v pések, nosíti glávo napródaj, nosíti glávo v tórbi, nosíti kàj na glávi, obŕzdati vróče gláve, od gláve do nôg, od gláve do pêt, od pêt do gláve, odnêsti célo glávo, ohladíti vróče gláve, opráti kómu glávo, pámetna gláva, plačáti z glávo, pognáti kómu króglo v glávo, pognáti si króglo v glávo, pomáhana gláva, posípati si glávo s pepélom, postáviti kàj na glávo, postáviti se na glávo, postáviti vsè na glávo, potrésti si glávo s pepélom, prázna gláva, rásti kómu čez glávo, razbíjati si glávo [s čím], ríniti z glávo skozi zíd, rínjenje z glávo skozi zíd, sedéti kómu na glávi, síliti z glávo skozi zíd, skríti glávo v pések kot nój, tiščáti glávo v pések kot nój, vróča gláva, vsè je na glávi, z glávo skozi zíd, zahtévati glávo kóga, zméšati kómu glávo, zrásti kómu čez glávo
gódlja Frazemi s sestavino gódlja:
bíti do vratú v gódlji, bíti v gódlji, izvléči se iz gódlje, [lépo] gódljo skúhati kómu, pomágati kómu iz gódlje, potegníti kóga iz gódlje, rešíti se iz [velíke] gódlje, znájti se v gódlji
gŕlo Frazemi s sestavino gŕlo:
bíti do gŕla sìt kóga/čésa, bíti kóst v gŕlu kóga, cmòk v gŕlu, cmòk v gŕlu se naredí kómu, dréti se na vsè gŕlo, držáti nòž na gŕlu kóga, globôko gŕlo, imeti cmòk v gŕlu, iméti súho gŕlo, kóst se zatákne kómu v gŕlu, kóst se zatíka kómu v gŕlu, [kot] kóst v gŕlu, kričáti na vsè gŕlo, namočíti si [súho] gŕlo, nastáviti kómu nòž na gŕlo, na vsè gŕlo, nòž na gŕlu kóga, ózko gŕlo, pognáti po gŕlu, poplákniti si [súho] gŕlo, smejáti se na vsè gŕlo, správiti kàj po gŕlu, vôda têče kómu v gŕlo, vpíti na vse gŕlo, zasmejáti se na vsè gŕlo, zmočíti si [súho] gŕlo
jágnje Frazemi s sestavino jágnje:
krótek kàkor jágnje, krótek kot jágnje, pohléven kot jágnje
jêzik Frazemi s sestavino jêzik:
beséda gré kómu težkó z jezíka, bíti óstrega jezíka, bíti strupénega jezíka, brez dláke na jezíku, bŕzdati jêzik, dobíti píko na jezíku, dólg jêzik, držáti jêzik za zobmí, govoríti ísti jêzik, iméti [dôbro] namázan jêzik, iméti dólg jêzik, iméti [dólg, ták] jêzik kot kráva rép, iméti jêzik kot káča, iméti jêzik óster kot mèč, iméti kàj na jezíku, iméti kàj na kôncu jezíka, iméti nabrúšen jêzik, iméti óster jêzik, iméti píko na jezíku, iméti strupén jêzik, jêzik srbí kóga, jêzik têče kómu kàkor mlín, jêzik za zóbe, káčji jêzik, máčka je snédla jêzik kómu, na jezíku méd, v sŕcu léd, nájti skúpni jêzik, namázan jêzik, ne iméti dláke na jezíku, ti je múca jêzik snédla, ugrízniti se v jêzik, vzéti kómu besédo z jezíka
klín Frazemi s sestavino klín:
klín s klínom izbíjati, klín s klínom izbíti, klín se s klínom izbíja, obésiti kàj na klín
kònj Frazemi s sestavino kònj:
beséda ni kònj, bíti na kônju, čákati [na] prínca na bélem kônju, délati iz mušíce kônja, délati kot kònj, garáti kot kònj, močán kot kònj, naredíti iz múhe kônja, neúmen kàkor kònj, prínc na bélem kônju, vítez na bélem kônju, zdràv kot kònj
kòš Frazemi s sestavino kòš:
bíti čésa na kôše, bíti za v kòš, dajáti v ísti kòš, dáti kóga pod kòš, dáti kóga v kòš, dáti v ísti kòš, končáti v kôšu, metánje v ísti kòš, metáti kàj v kòš, metáti kóga/kàj v ísti kòš, metáti vsè v èn kòš, ne bíti [šè] za v kòš, nedólžen kot Láhov kòš, rómati v kòš, správiti v ísti kòš, tó ne gré v kòš kómu, vréči kàj v kòš, vréči kóga/kàj v ísti kòš, vréči vsè v èn kòš
kráva Frazemi s sestavino kráva:
bíti mólzna kráva, čàs debélih kráv, čàs súhih kráv, iméti [dólg, ták] jêzik kot kráva rép, iméti góbec kot kráva rép, kàkor kráva na bóben, [kàkor] pét kráv za èn gróš, [kot da] sva kráve skúpaj pasla?, [kot] mólzna kráva, krávo s svédrom dréti, léta debélih kráv, léta súhih kráv, napíti se kot kráva, nažréti se ga kot kráva, obdóbje debélih kráv, obdóbje súhih kráv, pijàn kot kráva, píti kot kráva, prilégati se kómu kot krávi sêdlo, pristájati kómu kot krávi sêdlo, [sàj] nísva kráv skúpaj pásla, sédem debélih kráv, sédem súhih kráv, svéta kráva, [še] kráve bi se smejále kómu/čému
lúža Frazemi s sestavino lúža:
čez velíko lúžo, iz bláta v lúžo, iz lúže v bláto, iz lúže v mláko, iz mláke v lúžo, velíka lúža
modróst Frazemi s sestavino modróst:
kámen modrósti
nikóli Frazemi s sestavino nikóli:
da nikóli tegà, da [še] nikóli takó, kot še nikóli [(po)préj], o svétem Nikóli
ôreh Frazemi s sestavino ôreh:
bíti tŕd ôreh za kóga, kàkor bi oréhe tólkel, kot bi oréhe strésal, naletéti na tŕd ôreh, ne bíti vréden píškavega oréha, smejáti se, kot bi oréhe strésal, stréti tŕd ôreh, tŕd ôreh
oróžje Frazemi s sestavino oróžje:
bíti pod oróžjem, dáti kómu oróžje v rôke, iméti pod oróžjem, izbíti kómu oróžje iz rôk, klicáti kóga pod oróžje, odložíti oróžje, poklicáti kóga pod oróžje, položíti oróžje, prijéti za oróžje, rožljáti z oróžjem, zgrábiti za oróžje
pámet Frazemi s sestavino pámet:
bíti bòlj počásne pámeti, bíti krátke pámeti, bíti ob pámet, govoríti na pámet, iméti krátko pámet, iméti kúrjo pámet, iméti vèč sréče kot pámeti, kúrja pámet, naučíti kóga/kàj pámeti, ne govoríti na pámet, niti na kônec pámeti ne páde kómu, niti na kràj pámeti ne páde kómu, níti na kràj pámeti ne príde kómu, príti k pámeti, ptíčja pámet, solíti kómu pámet, správiti kóga k pámeti, správiti kóga ob pámet, správljati kóga ob pámet, učíti se na pámet
Púst Frazemi s sestavino Púst:
držáti se kot Púst v prátiki, Púst je pobódel kóga, Púst pobóde kóga
smŕt Frazemi s sestavino smŕt:
bél kot smŕt, béla smŕt, bíti na prágu smŕti, bíti zapísan smŕti, bléd kot smŕt, bòj na življênje in smŕt, bojeváti se na življênje in smŕt, boríti se na življênje in smŕt, čŕna smŕt, glédati smŕti v obràz, glédati smŕti v očí, hláden kot smŕt, igráti na življênje in smŕt, [kot] kónjska smŕt, kúrja smŕt, na življênje in smŕt, ne báti se ne smŕti ne vrága, níhati med življênjem in smŕtjo, poglédati smŕti v očí, smŕt je pokosíla kóga, spopádati se na življênje in smŕt, v sénci smŕti, viséti med življênjem in smŕtjo, zapísan smŕti, zréti smŕti v obràz, zréti smŕti v očí, življênje v sénci smŕti
srcé Frazemi s sestavino srcé:
bíti kómu pri sŕcu, bíti mêhkega srcá, bíti tŕdega srcá, gnáti si [kàj] k sŕcu, iméti kámen namésto srcá, iméti mêhko srcé, iméti srcé na dláni, iméti srcé na právem méstu, iméti srcé za kóga/kàj, iméti tŕdo srcé, iméti zláto srcé, kámen se je odválil od srcá kómu, kot bi kdó kómu porínil nòž v srcé, [kot] kámen na sŕcu, ležáti kómu kot kámen na sŕcu, mêhkega srcá, mêhko srcé, mísliti bòlj s sŕcem kot z glávo, na jezíku méd, v sŕcu léd, ne iméti srcá, ne iméti srcá [za kóga/kàj], nosíti otrôka pod sŕcem, nosíti srcé na dláni, pretípati kómu srcé in obísti, srcé gorí [kómu] za kóga/kàj, srcé je pádlo v hláče kómu, srcé na právem méstu, tŕdega srcá, tŕdo srcé
sršén Frazemi s sestavino sršén:
bežáti, kot bi sršéni podíli kóga, húd kot sršén, iméti sršéne v glávi, iméti sršéne v ríti, kàkor bi sršén píčil kóga, kot razdrážen sršén, zaíti med sršéne
svéča Frazemi s sestavino svéča:
držáti svéčo [kómu/čému], držáti svéčo [kómu/čému], kot bi véter upíhnil svéčo, pêči kóga na svéči, ráven kot svéča, rávno kot svéča, s svéčo iskáti kóga/kàj, státi kot svéča, zravnán kot svéča
véter Frazemi s sestavino véter:
bòj z mlíni na véter, bojeváti se z mlíni na véter, boríti se z mlíni na véter, dáti kómu vétra, dírjati kot véter, govoríti v véter, govorjênje v véter, híter kot véter, kot bi véter upíhnil svéčo, letéti kot véter, lúlanje proti vétru, na vsè štíri vetrôve, obráčanje po vétru, obráčati plášč po vétru, obráčati se po vétru, obrníti se po vétru, počásen kot meglà brez vétra, scánje proti vétru, scáti proti vétru, têči kot véter, trésti se kàkor trepetlíka [v vétru], ugotovíti, kám véter píha, védeti, kám véter píha, vídeti, kám véter píha, vláčiti se kot meglà brez vétra
vrág Frazemi s sestavino vrág:
báti se kóga/čésa kàkor [žívega] vrága, báti se kóga/čésa kot vrág kríža, báti se kóga/čésa kot vrág žégnane vôde, báti se kóga/čésa kot vrága, báti se kóga/čésa kot [žívega] vrága, bíti od vrága, da bi te (ga, vàs) vrág, glédati kot vrág iz vŕča, iméti denárja kot vrág tóče, iméti vrága na glávi, iméti vrága v sêbi, íti k vrágu, izogíbati se kóga/čésa kot vrág žégnane vôde, izpúliti vrágu rép, k vrágu s čím, kàj je ísti vrág, káj [za] vrága, klicáti vrága, kot bi vrág podíl kóga, kot [sám] vrág, kot stó vrágov, kot tísoč vrágov, kot [žívi] vrág, nakopáti si [právega] vrága na glávo, ne báti se ne smŕti ne vrága, ne báti se žívega vrága, ní vrág, [da], od vrága, pobráti se k vrágu, posláti kóga/kàj k vrágu, pošíljati koga/kaj k vrágu, prijéti vrága za róge, slíkati vrága bólj čŕnega, kot je v resníci, spípati vrágu rép, spustíti vrága iz lúknje, trísto [kosmátih] vrágov, vídeti vrága, vrág je kjé, vrág jémlje kóga/kàj, vrág je vzél kàj, vrág je vzél šálo, vrág [naj] jáše kóga, vrág [naj] pojáše kóga, vrág ni takó čŕn kot, vrág obséde kóga, vrág pobêre kóga/kàj, vrág pocítra kóga/kàj, vrág prinêse kóga/kàj kám, vrág s kóm, vrága in pól, za vrága [svétega], zapisáti se vrágu, žívi vrág
zastáva Frazemi s sestavino zastáva:
izobésiti bélo zastávo, nosíti zastávo [kóga/čésa], nosíti zastávo v čém, razbít kàkor túrška zastáva
zŕno Frazemi s sestavino zŕno:
delíti pléve od zŕna, kot mákovo zŕno, kot slépa kúra [zŕno], ločeváti zŕna od plevéla, ločíti pléve od zŕna, ločíti plevél od zŕna, ločíti zŕno od plév, ločíti zŕno od plevéla, nájti kàj kot slépa kúra [zŕno]
žába Frazemi s sestavino žába:
glédati kóga kot žába jájce, íti rákom žvížgat in žábam góst, íti žábam góst, móker kot žába, napíhnjen kot žába, napihováti se kot žába, pijàn, da bi žábe víkal, píti kot žába, plávati žábo, zijáti kot žába jájce, zmôči kàj kàkor žába ôreh
želódec Frazemi s sestavino želódec:
bíti kómu v želódcu, iméti dóber želódec, iméti kóga/kàj v želódcu, iméti véčje očí kot želódec, láčen, da kómu pájki prédejo po želódcu, láčen, da se déla kómu pajčevína po želódcu, láčen, da se v želódec vídi, na prázen želódec, ne iméti [dóbrega] želódca, obležáti kómu v želódcu, píti na prázen želódec, v želódcu je kàj obležálo kómu, v želódcu krúli kómu, želódec krúli kómu, želódec se obráča kómu, želódec se obŕne kómu, želódec se ogláša [kómu], želódec se vzdígne kómu, želódec se vzdigúje kómu
žgánec Frazemi s sestavino žgánec:
govoríti, kot bi imél žgánce v ústih, letéči žgánci, [mórati] pojésti šè precéj žgáncev, spánec je bóljši kot žgánec, védeti, kdáj je čàs za spánec in žgánec
žlíca Frazemi s sestavino žlíca:
jésti z velíko žlíco, kót in žlíca, príti na svét s srebŕno žlíco [v ústih], rodíti se s srebŕno žlíco [v ústih], rôjen s srebŕno žlíco [v ústih], utopíti kóga v žlíci vôde, užívati življênje z velíko žlíco, z velíko žlíco, zajémati z velíko žlíco, zajémati življênje z velíko žlíco, žlíca in kót, žlíca in vzglávje, žlíca je pádla kómu v méd
žnóra Frazemi s sestavino žnóra:
íti kot po žnóri kàj, kot po žnóri
žŕd Frazemi s sestavino žŕd:
dólg kot žŕd, súh kot žŕd, visòk kot žŕd
žúlj Frazemi s sestavino žúlj:
dobíti žúlje na zádnjici, dobívati žúlje na ríti, pásti se ob žúljih kóga, redíti se od žúljev kóga, s krvávimi žúlji, stopíti kómu na žúlj, užívati žúlje kóga, živéti od tújih žúljev

Slovenski etimološki slovar³

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

filozofȋja -e ž
mọ́der2 -dra prid.

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

bláznost, 1) der Irrsinn, der Wahnsinn, Cig., nk.; tresoča b., delirium tremens, Let.; — die Narrheit, die Thorheit, M., C.; modrost tega sveta je blaznost pri Bogu, ogr.-Valj. (Rad); — 2) der Frevel, die Gotteslästerung, C.
črẹ̑šnja, f. die Kirsche; črešnje zobati, Kirschen essen; sv. Vid je črešenj sit; tvoja modrost je od črešenj do višenj, Npreg.-Lašče-Levst. (M.); der Kirschbaum, s črešnje pasti; navadna č., die Vogelkirsche (prunus avium), Tuš. (R.); = divja č., Cig.; č. hrustavka, die Knorpelkirsche, č. srčica, die Herzkirsche, Tuš. (R.); lavorikasta č., die Lorbeerkirsche (prunus laurocerasus), Tuš. (R.); kozja č., gemeiner Wegdorn, Kreuzdorn, Cig., Tuš. (R.), Medv. (Rok.); volčja č., die Tollkirsche (atropa Belladonna), Cig., Jan., Tuš. (R.); pasja č., der Faulbaum (rhamnus frangula), Josch.
izkázati, -žem, vb. pf. 1) darthun, erweisen; to se bo izkazalo pred sodnikom; sina modrost izkaže očetov uk, Škrinj.-Valj. (Rad); — i. se, sich ausweisen, sich legitimieren, Cig. (T.), nk.; — 2) zeigen; svojo moč, svojo nevoljo i. s čim; — beweisen, erweisen, bezeigen; milost, ljubav, prijateljstvo, čast komu i.; pravico i. komu, jemandem Recht widerfahren lassen; tu se je izkazala božja milost; — i. se, sich zeigen: izkaže se mu v snu gospodična, kajk.-Valj. (Rad); — sich auszeichnen; — sich bewähren; i. se pravičnega moža; sich bezeigen: hvaležnega se i.; da mu se zahvalne izkažemo, kajk.-Valj. (Rad).
jezikoslǫ̑vski, adj. Sprachforscher betreffend, Z.; jezikoslovska modrost, Str.
kọ̑st, -ȋ, f. 1) das Bein, der Knochen; sama kost in koža ga je, es ist an ihm nichts, als Haut und Knochen; mrtvaške kosti, kosti gristi; sveta ali križna k., das Kreuzbein, Erj. (Ž.), ogr.-C., morska ali mrtva k., das Ueberbein (ein Auswuchs), Cig., Jan., Št., Kr.; ribja k., die Fischgräte, Cig. (T.); die Walfischbarte, das Fischbein; iz ribje kosti, fischbeinern; slonova k., das Elfenbein; — stara kost, ein alter Mensch; stara kost je modrost, das Alter ist weise, Levst. (Zb. sp.); — 2) = koščica, der harte Fruchtkern, Cig.
modrína 1., f. = modrost, C., Slom.
modrọ̑st, f. 1) die Weisheit, die Klugheit; — 2) eine Art Knöterich (polygonum amphibium), Sv. Peter pri Gorici-Erj. (Torb.).
nadležáti, -ím, vb. impf. 1) "anliegen": ali ta ista modrost ino hitrost vselej nadležečo zlobo ino krivico ima, Krelj; — 2) nam veliko nadleži, es ist uns viel daran gelegen, Boh.; — po nem.
neizkónčən, -čna, adj. = unendlich: neizkončna božja modrost, Levst. (Zb. sp.).
odzgọ̑rnji, adj. oberhalb befindlich, der obere; — von oben ausgehend: odzgornja perspektiva, die Vogelperspective, Jan. (H.); — von oben kommend: odzgornja modrost, Ravn.-C.
pregnánost, f. 1) die Übertriebenheit, die Überspanntheit, Cig., Jan., nk.; — 2) die Schalkhaftigkeit, Z.; die Pfiffigkeit: p. nẹ́ modrost, Dalm.
prikrívati, -am, vb. impf. ad prikriti; verdecken; boljši je človek, kateri svojo neumnost prikriva, kakor človek, kateri svojo modrost skriva, Škrinj.-Valj. (Rad); — verbergen; — verheimlichen, verhehlen.
prisvȃjati, -am, vb. impf. ad prisvojiti; zueignen: p. si kaj, Mur., ogr.-C.; in Anspruch nehmen: modrost si p., Jurč.; prisvajane pravice, die beanspruchten Rechte, DZ.; — zuschreiben: veliko moč komu, čemu p., Navr. (Let.), LjZv.
púhəł, -hla, adj. viel leeren Raum enthaltend, schwammicht; puhla repa; p. les, schwammichtes Holz; puhla pšenica, wenig kerniger Weizen, Mur.; — dumpf (vom Schall), C.; — gehaltlos, leer; puhla glava, ein leerer Kopf; puhla modrost, puhle besede.
učíti, -ím, vb. impf. 1) lehren, unterrichten, abrichten, u. koga brati in pisati; voliče voziti u.; uči me modro govoriti! kdo te je vsemu temu učil? Jurč.; nav. u. koga kaj: uči me pot tvojih postav! Ravn.; učiš me modrost, Ravn.; u. koga česa: uči ti mene tvojih pravd! Trub.; iz mladega nas pobožnosti in strahu božjega uče, postave nas ljubezni, pravičnosti uče, Ravn.-Valj. (Rad); kozje molitvice u. koga, = jemanden Mores lehren; — to uči pamet, das gibt der Verstand; to uči cesta, das wird durch die Straße bestimmt, Levst. (Cest.); škoda uči človeka, der Schaden macht den Menschen klug, witzigt ihn; — 2) u. se, lernen; človek se v sili moliti uči; u. se jeziku, Levst. (Nauk); nav. u. se česa; u. se zidarskega, das Maurerhandwerk lernen; u. se na pamet, auswendig lernen; = u. se na izust, Cig. (T.); — učen, gelehrt; u. biti čemu, in etwas bewandert sein, es verstehen, Dol.; = u. biti v čem; u. na kaj: na sveto pismo učen, Ravn.-Mik.; nisem učen na to, Erj. (Izb. sp.).
vȋšnja, f. der Weichselbaum (prunus cerasus); — die Weichselkirsche; — tvoja modrost je od črešenj do višenj, t. j. kratka, Dol.-Levst. (M.).

Slovar stare knjižne prekmurščine

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

modríja tudi modría -e ž modrost: Tou je velika modría BKM 1789, 22; Ni modríja, Ne zadr'site lepota SŠ 1796, 122; Po Tebi czveté modría BRM 1823, 33; Ka je modría szvêta Nêmogla prav vözgrüntati KAJ 1848, 6; Velike modríje, i pobo'znoſzti Kuzmics BKM 1789, 3; Lejpo nebeſzko modríjo BKM 1789, 291; Ino ſzam 'se trikrát modríjo dokoncsao SIZ 1807, 44
modróust tudi móudrost tudi módrost -i ž
1. modrost, lastnost modrega človeka: Sapientia Modrouſzt KMS 1780, A7b; Modrouſzt SM 1747, 33; odkud je etomi eta modrouſzt KŠ 1771, 46; dober 'sitek vecs valá od modrouſzti KM 1790, 16; Csi ſto med vami potrebüje modrouſzt KŠ 1754, 148; Ár je ona prisla poſzlüſat modrouſzt Salamonovo KŠ 1771, 41; Vüszta toga pravicsnoga modrôszt govorijo TA 1848, 30; popejvaj ponizno, csedno i vmodrouſzti BKM 1789, b; Jezus! osznáj'zi me Zmodrousztyov KŠ 1754, 247; Luther popádnovsi priliko z-szvojov modrousztjov sze stimati KOJ 1845, 55
2. znanje: ka je cslovecsa moudroſzt ſztákſov témnoſztyov zakrita TF 1715, 3; Nej je tá modrouſzt od zgora ſzhajajoucsa, nego zemelſzka KŠ 1754, 39; Vſzaznaloſzt, i môdroſzt BRM 1823, VI; Môdroszt KAJ 1848, V; ſteraje od vſzega ſzveita moudroſzti ino vcſenyá vékſa TF 1715, 5; pokeidob on modrouſzt dáva SM 1747, 6; Zaman môdroszt szvêta zgrüntáva KAJ 1848, 7; Rejcs Kriſztuseva prebivaj vu vſzákoj modrouſzti KŠ 1754, 28; vu vrsti sze povéksávajo, vu modrouszti, pa nej KOJ 1845, 3; Ár ſzmo nej zmodrouſztyov zmislene fabule naſzledüvali KŠ 1771, 718
3. krepost, ki človeku daje spoznanje in voljnost, odločiti se z božjo voljo: ér je Boug neſzkoncsana modrouſzt KMK 1780, 5; Nezgrüntana Sziná Bo'sega Modrouszt KM 1783, 8; Ár ſzi ti ſzám pravicſna modrouſzt BKM 1789, 145; ſze je 'se velika modrouſzt ino dobrouta Bosa vö ſzkázala SIZ 1807, 8; Na ſzvoj kejp vu vſzoj modrouſzti KŠ 1754, 95; da ziſcsete zváſz ſzeden mo'zouv pune modrouſzti KŠ 1771, 357; Té réd je naſztavo náj viſiſſe modrouſzti Boug KM 1790, 84; ſzpominajmo ſze telikájſe z-Bo'sánſzke modrouſzti KM 1796, 5; Vretina visne môdroszti, Bôg KAJ 1848, I; Jezus je gori gyemáo vmodrouſzti i viſzokoſzti KŠ 1771, 172; To dejte krejpilo ſze je napunyeno zmodrouſztyom KŠ 1771, 171

Slovar Pohlinovega jezika

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

modrija [modrȋja] samostalnik ženskega spola

delo razuma, modrost

modrost1 [modrọ̑st] samostalnik ženskega spola

pamet, razum, modrost

modrost2 [mọ̑drostnepopoln podatek] (mudrost) samostalnik ženskega spola

modrikasta oteklina na koži; modrica

mudrost

GLEJ: modrost2

Salomon [sālomon] (Salmon) samostalnik moškega spola

svetopisemsko osebno ime Salomon

Slovar jezika Janeza Svetokriškega

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

modrost -i ž modrost: vſaka slatkuſt ima ſvoio grenkuſt, vſaku veſſelje ſvojo shaloſt, vſaka modruſt im. ed. ſvojo neumnoſt ǀ Modrust im. ed. Boshja je hotela tiga zhloveka ſtuarit s'semle ǀ Ie rejs de en lep dan je bila S: Catharina modruſti rod. ed. Boshje nepolonena ǀ je govuril od shlahtuſti, bogatie, modruſti rod. ed., inu lepote Chriſtusa Jeſusa ǀ v'njemu ſe najdejo vſi ſhazi modrusti rod. ed. ǀ kadar Salamonovo modruſt tož. ed. doſezhi bi bila mogla ǀ sa tu nar nuznishi, inu potrebnishi ſposna modrust tož. ed. ǀ Morebiti de bo v'ſvojo pamet savupal, inu v'modrust tož. ed. ǀ Isvelizhen je taiſti zhlovek, kateri v' modruſti mest. ed. prebiua ǀ Pred poſvejtno modruſtio or. ed. je letu noruſt ǀ nej li slato Krono na glavi noſil, shlatnimi Kameni zierano, temuzh veliku vezh s'modrustio or. ed., inu sastopnostio je bil zieran ǀ vſe modruſti tož. mn., inu ſaſtopnoſti bò doſegla
rezan -a prid. 1. rezan: Nej super G. Bogu en lep Altar is resaniga rod. ed. m kamina ǀ modroſt veliko is tiga groba, kateriga ſebi, inu ſvojm 4. bratam v' tem meſti Modin je bil ſturil s' lepiga beliga reſaniga rod. ed. m Kamena ſiſidat 2. obrezan: Sdaj vam bom povedal kaj bom mojmu vinogradu ſturil … Njegovo ſteno hozhem jeſt prozh vſeti, de bo obpuszhen, inu njegou plut imà podert biti, de bo poteptan, ga hozhem puſtiti v' puſtoti leshati, de nebo ni resan im. ed. m ni koppan, temuzh oſſat, inu ternie bò v' njemu raslu
uk -a m uk, nauk, učenost, modrost: neterbej puſtiti, de bi takorshen hudizhau vuk im. ed. v' ſerze prishal ǀ Vuk im. ed. teh poſvejtnih vuzhenikou je nepametna pred Bugam ǀ jest veliku S: piſsma, inu vuka rod. ed. S: Vuzheniku po latinsku postavem ǀ ſdaj tebe pelejo k' Anasu Judouskimu Mashniku, de bi njemu raitingo dal od tvojga Nebeskiga vukà rod. ed. ǀ s' ſvetlobo ſvojga Nebeskiga vka rod. ed., vuſs ſvejt, vſe ludje je reſfejtil ǀ Sam G. Bug k'nashimu vuku daj. ed. je hotel ta Sedmi dan od della nehat ǀ dokler vſe njegovimu vuku daj. ed. napak ſturite ǀ vuzhi takorshen vuk tož. ed. kateri je ſuper S. Piſſmu ǀ shivite po vuku mest. ed. S: Euangelia ǀ pò vku mest. ed. S. Evangela shiveti ǀ Lety Vuzheniki po nyh poſvejtnem vukam or./mest. ed. sò djali ǀ kateru bi mogal poterdit s' vukom or. ed. teh Philoſophou ǀ vuzhi en nouu vuk, kateri ſe nesgliha s'uukom or. ed. tijh Philoſophou ǀ ena shula ù kitere vſi vuki im. mn. ſe sapopadeio ǀ jeſt Ajdouſke vuke tož. mn. na ſtrani puſtim Ženski slovnični spol v drugem zgledu je zapisan po pomoti, verjetno pod vplivom lat. sapientia sledečega citata lat. Sapientia hujus mundi, ſtultitia eſt apud Deum.
zastopnost -i ž 1. razumevanje, modrost, spoznanje: Na zheli S. Catharine ſe vidi saſtopnoſt im. ed. Boshja ǀ katerimu K'glihi ſledna mogozhnoſt je Slaba, sledna ſaſtopnoſt im. ed. ie nepametna ǀ katerimu h'perglihi, sledna muzh je ſlaba, ſledna lepota je garda, ſledna sastopnost im. ed. je nepametna ǀ tvoje, blagu, tvoja lepota, ali saſtopnost im. ed. bo tebe napihnila ǀ je enu ſuſebnu dellu ſaſtopnoſti rod. ed. Boshje ǀ s' sfetlobo te Boshje saſtopnoſti rod. ed. ǀ drivu tiga lebna, inu saſtopnoſti rod. ed. ǀ uni nesrezhni shlushabnik … tiga krajl je mozhnu lubil sa volo njegove saſtopnosti rod. ed. ǀ Peon pak je to saſtopnoſt tož. ed. od Boga doſegil ǀ kakor samerkajo S.S. Vuzheniki ſaſtopnoſt tož. ed. Boshjo v' Salamonu ǀ s'kuſi molitu je bel njega veliko sastopnost tož. ed. doſegal ǀ Je imel pravo ſoſtopnoſt tož. ed. Boshio ǀ ſo imeli leto sapuvid tem mertvem pomagat, na taiſte ſpomnit po nyh ſaſtopnoſti mest. ed., inu veri ǀ Prezhuden v'suoij sastopnosti mest. ed. ǀ shnih veliko saſtopnoſtio or. ed., inu modruſtio, teh druſih ludy temno pamet ſe resvetili ǀ s' modruſtio, inu ſaſtopnoſtio or. ed. ſta ſe vojskovala ǀ nej drugi ſe zhudio nad sastopnostio or. ed. tiga brumniga Ioſepha ǀ v'njemu ſe najdejo vſi ſhazi modrusti, inu sastopnosti im. mn. Boshije ǀ vſe modruſti, inu ſaſtopnoſti tož. mn. bò doſegla 2. dojemljivost, sposobnost učenja: My ſe nemorimo navuzhiti ſapuvidi Boshje, ſmò prepoſti, teshke ſaſtopnoſti rod. ed.

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

a3 veznik
1. za izražanje nasprotja s prej povedanim; SODOBNA USTREZNICA: a, ampak, toda
1.1 za izražanje nasprotja, ki dopolnjuje prej povedano
1.2 za izražanje nepričakovanega
2. z oslabljenim pomenom za dopolnjevanje, pojasnjevanje prej povedanega
3. za opozoritev na prehod k drugi misli; SODOBNA USTREZNICA: ampak, toda
FREKVENCA: 19 pojavitev v 3 delih
avba -e samostalnik ženskega spola
1. praznično moško ali žensko pokrivalo ali naglavni trak, navadno iz blaga
1.1 priprava iz prekrižanih vrvic, s katero se pokrijejo in pritrdijo lasje; SODOBNA USTREZNICA: mrežica za lase
FREKVENCA: 13 pojavitev v 5 delih
beštija -e (beštija, bestija°, bestja°) samostalnik ženskega spola
1. divja žival, običajno velika in/ali nevarna
2. v Razodetju bitje v podobi nenavadne rogate živali, ki odvrača ljudi od Boga; SODOBNA USTREZNICA: zver
3. v razlagalnih besedilih, zlasti k Razodetju kdor služi satanu in odvrača ljudi od vere v Kristusa; SODOBNA USTREZNICA: antikrist
4. slabšalno človek, ki ima negativne moralne lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: beštija
FREKVENCA: 114 pojavitev v 8 delih
bežati -im (bežati, bejžati, bižati) nedovršni glagol
1. kdo/kaj; iz česa, od koga/česa, pred kom/čim, s kom, s prisl. določilom kraja hitro se umikati iz strahu, pred nevarnostjo; SODOBNA USTREZNICA: bežati
1.1 kdo/kaj; s prisl. določilom kraja hitro se umikati, hitro iti proč; SODOBNA USTREZNICA: bežati
1.2 kaj; pred čim umikati se zlasti po božji volji
2. delati, da ne prihaja do srečanj, stikov s kom; SODOBNA USTREZNICA: izogibati se
2.1 kdo/kaj; od koga/česa, pred kom, s prisl. določilom kraja
2.1.1 kaj; od koga, pred kom
2.2 z vezljivostjo, kalkirano po nemščini, kdo; kogatož.
3. delati, da ne pride do česa nezaželenega, neprijetnega; SODOBNA USTREZNICA: izogibati se
3.1 kdo; od česa, pred čim
3.2 z vezljivostjo, kalkirano po nemščini, kdo; česa, kaj
4. nedov. in dov., kdo; h komu/k čemu, s prisl. določilom kraja prihajati/priti kam/h komu z namenom dobiti pomoč, podporo, zaščito; SODOBNA USTREZNICA: zatekati se, zateči se
5. kaj hitro se časovno odmikati; SODOBNA USTREZNICA: bežati
6. dov., kaj; od koga izraža, da pri kom preneha sposobnost, stanje, kot ga določa samostalnik; SODOBNA USTREZNICA: zapustiti
FREKVENCA: približno 750 pojavitev v 34 delih
biti2 sem nedovršni glagol
I. kot polnopomenski glagol
1. kdo/kaj izraža materialno ali duhovno obstajanje v stvarnosti; SODOBNA USTREZNICA: obstajati
1.1 dov., kaj začeti obstajati; SODOBNA USTREZNICA: nastati
1.2 kot slovnični zgled izraža potrditev, pritrditev
1.3 kdo/kaj, koga [rodilnik količine] obstajati kot živo bitje; SODOBNA USTREZNICA: živeti
2. v zvezi s (tretje)osebno rabljenim naklonskim glagolom moči izraža
2.1 kot povedek, navadno ob osebkovem odvisnem stavku, kaj; negotovo, vprašljivo ali zaželeno, dopustno obstajanje oz. uresničitev česa
2.2 kot členek nepopolno prepričanost o čem; SODOBNA USTREZNICA: morda, mogoče
3. kdo/kaj; s prisl. določilom kraja izraža navzočnost v prostoru in času
3.1 kdo/kaj nahajati se
3.1.1 kdo/kaj; obstajati
3.2 kdo bivati, prebivati, živeti
3.2.1 kdo; (okoli koga) zadrževati se
3.3 kdo; (pri čem), s čim biti prisoten, udeležen pri kaki dejavnosti; udeleževati se česa
3.3.1 kdo; (na čem, v čem) biti dejaven pri kakem delu, opravilu; SODOBNA USTREZNICA: opravljati kaj
3.4 kdo; (pri kom, v čem) s kom nahajati se v družbi s kom
3.4.1 kdo; s kom hoditi, iti za kom, spremljati koga
3.4.2 kdo; s kom spremljati koga zaradi varstva, pomoči
3.5 v velelniku, kdo/kaj; s kom kot del pozdravnega in/ali blagoslovitvenega besedila izraža željo, hotenje po (blagodejni) prisotnosti koga/česa
3.6 kaj; komu [smiselni osebek], (na kom [smiselni osebek], pri kom/čem [smiselni osebek], v čem) izraža, da kaj pripada osebku ali je značilno zanj; SODOBNA USTREZNICA: imeti
4. nedov. in dov., kaj; komu, s prisl. določilom časa ali s prihodnjikom izraža
4.1 uresničevanje/uresničitev ali obstoj, potek česa v prostoru in času; SODOBNA USTREZNICA: dogajati se, zgoditi se, obstajati
4.1.1 kaj trajati
4.2 nedov. in dov., kaj začenjanje/začetek obstajanja; SODOBNA USTREZNICA: nastajati, nastati, nastopiti, priti
4.2.1 miniti
5. v zvezi z vprašalnimi zaimki sprašuje po neznanem
5.1 v zvezi s kdo, kdo sprašuje po neznani osebi
5.2 v zvezi s kaj, kdo/kaj; komu, s kom sprašuje po vzroku ali posledici dejanja, dogajanja ali stanja, predstavljenega v sobesedilu
5.3 v zvezi s k čemu, kaj; komu sprašuje po namenu ali vzroku (obstajanja) česa
II. kot pomožni glagol, z opisnim ali trpnim deležnikom
1. za tvorbo časovnih oblik in izražanje časov
1.1 preteklika
1.2 predpreteklika
1.3 prihodnjika
2. za tvorbo naklonskih oblik in izražanje naklonov
2.1 sedanjega pogojnika
2.2 preteklega pogojnika
2.3 velelnika
2.3.1 ob členku si ali/in v zvezi z ali/oli v vezniški vlogi izraža možnost izbire
3. za izražanje načinov
3.1 tvornega
3.2 trpnega
III. nedov. in dov. kot pomožni glagol, v vlogi vezi s povedkovim določilom
1. povedkovo določilo je samostalniška beseda, samostalniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik izraža obstajanje ali nastop tega (navadno stanja, lastnosti ali položaja/funkcije), kar označuje povedkovo določilo
1.1 kdo; kdo/kaj, komu kdo/kaj povedkovo določilo izraža poklic, položaj, funkcijo, pripadnost skupini ali (sorodstveno, prijateljsko) razmerje ipd.
1.2 kdo/kaj; kaj, komu kaj povedkovo določilo natančneje opredeljuje osebek glede na vsebino oz. pomen, dejavnost, lastnost(i), stanje ipd.
1.2.1 kot del vezniške zveze to je s pojasnjevalnim namenom uvaja drugačno, ustreznejšo, nazornejšo ali podomačevalno izrazitev, opredelitev česa
1.2.2 kdo/kaj; (pri kom) izraža (vsebinsko) istovetnost osebka
1.2.3 dov., kdo/kaj; (iz česa), k čemu, kaj izraža spremembo v to, kar označuje povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: postati kaj
1.3 v zvezi z vprašalnimi zaimki kot nadomestilom ali dopolnilom povedkovega določila
1.3.1 v zvezi z zaimkoma kdo in kaj sprašuje po neznani vsebini osebka
1.3.2 v zvezi s kaj za (en/enega) sprašuje po kakovosti, lastnosti ali vrstnosti samostalnika v povedkovem določilu
1.4 kaj; koga/česa [rodilnik svojilnosti], od koga/česa izraža svojino, pripadnost komu/čemu
1.4.1 v zvezah s čiga, česa sprašuje po pripadnosti koga/česa komu/čemu
1.4.2 kaj; komu izraža namenjenost česa komu
1.5 nedov. in dov. izraža obstajanje ali nastop stanja oz. lastnosti
1.5.1 kdo/kaj; komu/čemu kaj, komu k čemu obstajati za koga/kaj kot to, kar izraža povedkovo določilo
1.5.1.1 kdo; komu k čemu povzročati/povzročiti komu/čemu to, kar izraža povedkovo določilo
1.5.2 kdo/kaj; komu, k čemu obstajati kot predmet dejanja z neprijetnim učinkom, ki ga izraža povedkovo določilo
1.5.3 nedov., kdo/kaj; komu [smiselni osebek] kaj vzbujati občutek, vtis, kot ga izraža povedkovo določilo
1.5.4 nedov. in dov., kaj; komu [smiselni osebek] pripadati/pripasti komu to, kar izraža povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: prejeti/imeti
1.5.4.1 kaj; komu koristiti komu
1.5.4.2 v zvezah z ime, priimek, vzdevek, brezoseb.; komu/čemu [smiselni osebek] kaj izraža, da ima kdo/kaj ime, priimek, vzdevek, namenjen razpoznavnosti oz. prepoznavnosti nosilca; SODOBNA USTREZNICA: imenovati se
1.5.5 navadno v zvezah s k, za, kdo/kaj; komu/čemu, k čemu, za koga, (za koga/kaj) izraža namenskost, kot jo izraža povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: služiti
1.5.5.1 kaj; za kaj izraža vrednostno nadomestitev oz. zamenjavo
2. povedkovo določilo je pridevniška beseda, pridevniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik, kdo/kaj; kakšen/čigav/kateri, kakšnim, komu kakšen povedkovo določilo izraža lastnost, značilnost, pripadnost, količino ali vrstnost
2.1 v velelniku
2.1.1 kot del molitvenega obrazca
2.1.2 kot pozdrav ali/in blagoslov oz. kot del tovrstnega besedila
2.2 nedov. in dov. izraža pridobitev ali obstoj lastnosti, ki jo izraža povedkovo določilo
3. povedkovo določilo je prislov, prislovna besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik
3.1 kdo/kaj, koga/česa [ob količinskem izrazu] izraža obstajanje v okoliščinah (prostorskih, časovnih, lastnostnih, vzročnostnih), ki jih izraža povedkovo določilo
3.1.1 kdo/kaj; (iz koga/česa, od koga/česa) izraža izvor, izhodišče, vir; izvirati
3.1.2 kaj; (iz česa) izraža snov, iz katere je osebek
3.2 kdo/kaj; (v čem, s čim) nahajati se v stanju (položaju, razmerju), ki ga izraža povedkovo določilo
3.2.1 kdo/kaj; (pod kom) nahajati se v podrejenem položaju
3.2.2 kdo/kaj; (pri kom, v čem) biti predmet tega (čustvovanja, odnosa, dejanja, delovanja), kar izraža povedkovo določilo
3.2.3 kdo; (v čem) nahajati se v tem ali biti opremljen s tem, kar izraža povedkovo določilo
3.3 kdo/kaj; komu, (v čem) opravljati dejanje, ki ga izraža povedkovo določilo
4. povedkovo določilo je povedkovnik, povedkovniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik
4.1 nedov. in dov., brezoseb. izraža stanje v naravi
4.2 nedov. in dov., brezoseb./kdo/kaj; kogarod. [smiselni osebek], (od česa), komu [smiselni osebek], kogatož. [smiselni obsebek], na koga/kaj, za koga/kaj, na kom/čim, pred kom/čim, (med kom), s kom [smiselni osebek] izraža doživljajsko in/ali razpoloženjsko stanje udeleženca oz. nosilca
4.2.1 v zvezi biti čez, kdo/kaj obstajati kot del celote, ki ne obstaja več; SODOBNA USTREZNICA: (pre)ostajati
4.2.2 v zvezi biti proč/tja/tjakaj/vun, kdo/kaj izraža prenehanje obstajanja, življenja in/ali časovno odmaknjenost česa; SODOBNA USTREZNICA: miniti, umreti
4.3 izraža vrednotenje
4.3.1 brezoseb./kaj [nadomestilo za polstavek, odvisnik z da ali nedoločnik]; (na čem)
4.3.2 brezoseb.; kogarod. [smiselni osebek], komu/čemu [smiselni osebek]
4.3.2.1 v zvezi temu je/bode/bodi tako izraža potrditev, da je prej povedano v skladu z resničnostjo; Tako je! Naj bo tako!
4.3.2.2 v zvezah kot čast/hvala/mir bodi komu, s kom
4.4 kot pozdrav in/ali blagoslov oz. kot del tovrstnega besedila
4.5 kot del molitvenega obrazca
4.6 kot izraz hvaležnosti
4.6.1 brezoseb.; komu [smiselni osebek], nedoločnik naklonsko opredeljuje dejanje
4.6.2 v zvezi s čas, red, brezoseb.; česa, nedoločnik izraža primernost časa za kaj
5. povedkovo določilo je nedoločnik, v zvezi z videti, kaj izraža videz stanja, lastnosti, kot ga/jo izraža povedkovo določilo
6. v povedkovem določilu je predložni morfem
6.1 izraža rodilniško prehodnost, v zvezi biti prez, kdo; koga ne imeti
6.2 izraža dajalniško prehodnost, v zvezi biti proti, kdo; komu nasprotovati
6.3 izraža tožilniško prehodnost, v zvezi biti čez, kdo/kaj; koga/kaj izraža nadrejenost ali višjo stopnjo; SODOBNA USTREZNICA: gospodovati, presegati
6.4 izraža tožilniško prehodnost, v zvezi biti za
6.4.1 kdo; za koga soglašati s kom, biti pristaš koga
6.4.2 brezoseb.; komu [smiselni osebek], za koga prizadevati si, truditi se za kaj
6.5 izraža dajalniško ali tožilniško prehodnost, v zvezi biti zoper, kdo/kaj, koga [rodilnik količine]; komu/čemu, koga/kaj nasprotovati komu/čemu
6.6 izraža orodniško prehodnost, v zvezi biti z, kdo; s kom soglašati s kom, biti pristaš koga
FREKVENCA: približno 97000 pojavitev v 52 delih
FRAZEOLOGIJA: biti čez graben, biti dan na znanje, biti (dobro) pri dneh, biti k smrti, biti (komu) k ničemur, biti (komu) k pridu, biti (komu) na del, biti (komu) na poti , biti komu na strani , biti komu ob srcu/srce, biti komu v misli, biti komu v rodu/žlahti, biti kriji/roda/žlahte koga, biti majhnega srca , biti meča, biti na dnevi, biti na dnevu, biti na erpergah, biti na glavi koga, biti na kom, biti na laži , biti na tem, biti na tem, biti na/v porodu, biti nad čim k norcem, biti nad kom, biti pred davrmi , biti pred kom, biti pred očima, biti pred rokami, biti pred srcem/v srcu, biti pri mleku/sescih matere, biti pri pameti/umu, biti (si) v svesti česa, biti smrti, biti spred oči, biti v krili, biti v oblasti, biti v pan dejan/položen, biti v roki/rokah koga, biti v (veliki) časti, biti vpričo, biti za kom, bodi Bogu toženo, bodi ga Bog hvaljen/zahvaljen, Bog je priča, (kaj) biti komu pokošen travnik, kaj bo/bode (h) komu, kaj je komu s kom?, kaj je (komu) zato?, ne biti enega boba vreden, (to) bodi daleč, truc bodi komu/čemu
TERMINOLOGIJA: biti pod postavo, greh (nej) k smrti
blago -a (blagu, blago) samostalnik srednjega spola
1. kar je namenjeno prodaji na tržišču; SODOBNA USTREZNICA: blago, roba
1.1 kar se kam prevaža; SODOBNA USTREZNICA: tovor
2. kar ima kdo v svoji lasti; SODOBNA USTREZNICA: imetje, premoženje
2.1 del, enota imetja, premoženja
2.2 zemljišče, ki ga ima kdo v svoji lasti, ga uporablja; SODOBNA USTREZNICA: posest
2.3 mn., redko kar je namenjeno za zadovoljitev človekovih potreb; SODOBNA USTREZNICA: dobrina
3. stanje bogatega človeka; SODOBNA USTREZNICA: bogastvo
4. velike materialne dobrine; SODOBNA USTREZNICA: bogastvo
5. navadno s prilastkom velike duhovne dobrine; SODOBNA USTREZNICA: bogastvo
FREKVENCA: približno 1800 pojavitev v 43 delih
TERMINOLOGIJA: kupsko blago, ležeče blago
blagor (blagur) povedkovnik
komu/čemu izraža prepričanje, da je kdo zaradi česa deležen (trajne) sreče, blagoslova; SODOBNA USTREZNICA: blagor
FREKVENCA: 47 pojavitev v 6 delih
bolje2 (bule, bujle, bolje, bojle, bulje) primernik povedkovnika
1. primrk., komu [smiselni osebek] izraža primernost, koristnost česa v večji meri; SODOBNA USTREZNICA: bolje
2. primrk. presež. izraža zadovoljivost razmer, okoliščin v večji/največji meri; SODOBNA USTREZNICA: bolje, najbolje
3. primrk., komu [smiselni osebek] izraža zadovoljivost psihičnega, zdravstvenega ali gmotnega stanja v večji meri; SODOBNA USTREZNICA: bolje
4. primrk., v členkovni rabi, negotovo izraža soglasje, privolitev
FREKVENCA: 89 pojavitev v 19 delih
cilj -a (cil, cilj) samostalnik moškega spola
1. kar se hoče doseči s prizadevanjem, usmerjenim k uresničitvi česa; SODOBNA USTREZNICA: cilj, smoter
2. določena najvišja ali najnižja stopnja, meja česa; SODOBNA USTREZNICA: omejitev
2.1 kar kaj opredeljuje, omejuje; SODOBNA USTREZNICA: okvir
2.2 črta, ki ločuje, razmejuje ozemlja; SODOBNA USTREZNICA: meja
3. prenehanje česa; SODOBNA USTREZNICA: konec
4. predmet ali oseba, v katero se strelja; SODOBNA USTREZNICA: tarča
FREKVENCA: 69 pojavitev v 18 delih
cimerman -a (cimerman, cimarman, cimperman) samostalnik moškega spola
kdor se ukvarja z obdelovanjem gradbenega lesa; SODOBNA USTREZNICA: tesar
FREKVENCA: 45 pojavitev v 13 delih
cirati -am nedovršni glagol
1. kdo/kaj; koga/kaj delati kaj (bolj) lepo, navadno z dodajanjem okrasja; SODOBNA USTREZNICA: krasiti, lepšati
1.1 kdo/kaj; kogatož., s čim delati koga boljšega v duhovnem, moralnem smislu
2. kdo; koga/kaj pripisovati komu/čemu veliko pomembnost; SODOBNA USTREZNICA: spoštovati
FREKVENCA: 40 pojavitev v 12 delih
časten -tna -o (častan, časten, česten*) pridevnik
1. ki se mu priznava velika (moralno utemeljena) veljava, vrednost; SODOBNA USTREZNICA: spoštovan
1.1 ki je v skladu s človekovim dostojanstvom; SODOBNA USTREZNICA: časten
1.2 ki obvladuje moralno negativna nagnjenja in teži k dobremu; SODOBNA USTREZNICA: pošten, zmeren
2. ki zaradi določenih lastnosti vzbuja pozornost, občudovanje; SODOBNA USTREZNICA: veličasten
2.1 ki komu izraža veliko priznanje, veljavo; SODOBNA USTREZNICA: slavilen
3. ki je deležen božjih lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: poveličan
4. ki je po količini, vrednosti zelo velik; SODOBNA USTREZNICA: obilen, bogat
FREKVENCA: 125 pojavitev v 19 delih
čednost -i (čednost, čednust) samostalnik ženskega spola
1. moralno, značajsko pozitivna lastnost; SODOBNA USTREZNICA: krepost
1.1 ravnanje v skladu z družbenimi pravili; SODOBNA USTREZNICA: vljudnost
2. lastnost, značilnost čednega; SODOBNA USTREZNICA: čednost
FREKVENCA: 14 pojavitev v 5 delih
čistost -i (čistost, čistust, čištost) samostalnik ženskega spola
1. stanje brez negativnih moralnih lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: čistost
1.1 stanje človeka, ki ne krši verskih in moralnih norm
2. stanje človeka, ki se (trajno) zdržuje spolnih odnosov; SODOBNA USTREZNICA: zdržnost
2.1 stanje človeka, ki spolno občuje le z zakonskim partnerjem; SODOBNA USTREZNICA: zvestoba
3. s prilastkom, v judovstvu izpolnjenost obrednih predpisov za udeleževanje v kultu; SODOBNA USTREZNICA: čistost
4. stanje brez bolezenskih znakov gobavosti; SODOBNA USTREZNICA: čistost
5. s prilastkom izvirno stanje česa, brez sprememb ali dodatkov; SODOBNA USTREZNICA: čistost
FREKVENCA: 177 pojavitev v 28 delih
čudno2 (čudnu, čudno) prislov
1. takó, da se zelo razlikuje od navadnega, znanega; SODOBNA USTREZNICA: čudno, nenavadno
2. takó, da se ne da razložiti z naravnimi zakoni; SODOBNA USTREZNICA: čudežno
3. takó, da zaradi pozitivnih značilnosti vzbuja občudovanje; SODOBNA USTREZNICA: čudovito
4. ekspresivno z veliko močjo, intenzivnostjo; SODOBNA USTREZNICA: srdito
5. s pridevnikom, ekspresivno v najvišji meri, stopnji; SODOBNA USTREZNICA: nadvse
FREKVENCA: 242 pojavitev v 31 delih
dajati dajem nedovršni glagol
1. kdo/kaj; komu/čemu, (k čemu), kaj, na čem delati
1.1 s prisl. določilom kraja da kaj preide/prehaja k drugemu s pomočjo rok; SODOBNA USTREZNICA: izročati
1.2 da kdo/kaj dobi koga/kaj; SODOBNA USTREZNICA: dajati
1.2.1 kdo/kaj; komu, kaj delati, omogočati, da kdo kaj dobi, uporablja; SODOBNA USTREZNICA: nuditi, ponujati
1.2.2 kdo/kaj; komu, kaj delati, da kdo/kaj dobi kaj, je deležen česa, navadno na slovesen način; SODOBNA USTREZNICA: deliti, podeljevati
1.2.3 delati, omogočati, da kdo lahko kaj uporablja ali s čim razpolaga; SODOBNA USTREZNICA: dajati, določati
2. kdo/kaj; komu/čemu, kaj delati, da kdo dobi kakšno lastnost, značilnost, da postane deležen česa; SODOBNA USTREZNICA: dajati
3. kdo; komu/čemu, (k čemu), koga/kaj, (s čim) delati, da kdo/kaj dobi koga/kaj v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: darovati
3.1 v zvezah z almožen, almožna, bogajme, kdo; komu, kaj delati, da kdo dobi kaj zastonj, iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: darovati
4. kdo/kaj; komu/čemu, koga/kaj darovati, podeljevati, dodeljevati komu/čemu kaj; SODOBNA USTREZNICA: dajati
4.1 iz lastne (božje) moči, vsemogočnosti, vsevednosti, previdnosti
4.2 iz nadnaravne moči, oblasti
4.3 iz moči, oblasti, vezane na položaj ali funkcijo
5. kdo/kaj; komu, (k čemu), kaj, (po čem) delati, da kdo dobi, kar mu pripada za opravljeno delo, storitev, navadno denar; SODOBNA USTREZNICA: plačevati
6. kdo/kaj; komu, kaj, (s čim) delati, da kaj preide h komu kot obvezna, predpisana dajatev; SODOBNA USTREZNICA: dajati, plačevati
6.1 kdo; komu, kaj, (s čim) s svojim delovanjem omogočati, povzročati, da kdo kaj dobi; SODOBNA USTREZNICA: dajati
7. kdo; kaj, (za kaj, v čem) delati, da kdo dobi kaj v last za plačilo dogovorjene cene; SODOBNA USTREZNICA: prodajati
7.1 v zvezi dajati na posodo delati, da kdo dobi denar v začasno uporabo z obveznostjo, da ga vrne; SODOBNA USTREZNICA: posojati
7.2 v zvezi dajati na buher/žuh delati, da kdo dobi denar v začasno uporabo za visoko, oderuško denarno protivrednost; SODOBNA USTREZNICA: posojati
7.3 kdo; koga/kaj, za kaj delati, da kdo/kaj preide k drugemu v zameno za kaj, navadno neenakovrednega; SODOBNA USTREZNICA: dajati, menjavati
8. kdo; komu, h komu, (k čemu), koga omogočati, da kdo dobi ženo kot zakonsko, življenjsko partnerico; SODOBNA USTREZNICA: dajati
9. kdo; komu, koga/kaj delati, da kdo/kaj pride kam z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: dajati
9.1 z nedoločnikom, kaj; komu, kaj delati, povzročati, da je kaj mogoče; SODOBNA USTREZNICA: omogočati
9.2 delati, povzročati, da se s kom/čim kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dajati
10. pogosto v zvezah z eksempel, prigliha, kdo; komu, kaj, (s čim) delati, da s pomočjo česa kaj postane jasno, vidno, razumljivo; SODOBNA USTREZNICA: ponazarjati
11. kdo; komu, kaj delati, da kdo dobi kaj ubesedenega, zapisanega, pogosto pravno veljavnega; SODOBNA USTREZNICA: izročati
11.1 kdo; kaj oblikovati, predpisovati zakone, določila s pravno veljavno močjo
11.2 kdo; komu, kaj določati, predpisovati, postavljati komu kaj
12. kdo; kaj pripovedovati, pisati kaj z namenom, da se potrdi obstoj česa oz. kaj pojasni; SODOBNA USTREZNICA: navajati
13. kdo; komu, kaj izražati, posredovati kaj z besedami; SODOBNA USTREZNICA: izrekati
13.1 kdo/kaj; komu/čemu, kaj izražati, imeti mnenje, da je kdo/kaj nosilec kake lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: prisojati, pripisovati
14. kdo/kaj; komu/čemu, kaj ustvarjati kaj kot rezultat svoje sposobnosti, dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: dajati
14.1 kdo; kaj označevati, opozarjati, da se kaj začenja; SODOBNA USTREZNICA: naznanjati
14.2 kdo/kaj; kaj delati, povzročati, da kaj nastane, se zgodi; SODOBNA USTREZNICA: ustvarjati
14.3 kaj; kaj delati, omogočati, da kdo postane deležen česa pozitivnega; SODOBNA USTREZNICA: koristiti
14.4 negotovo, kdo; zoper kaj biti, nastopati proti čemu; SODOBNA USTREZNICA: nasprotovati
15. s samostalnikom, navadno izglagolskim, z oslabljenim pomenom, kdo/kaj; česa, (od česa), komu/čemu, (k čemu), kaj, (skozi koga, za koga/kaj, s čim) izraža dejanje, kot ga določa samostalnik
16. kdo; komu, kaj, s prisl. določilom kraja delati, povzročati, da kdo/kaj pride na določeno mesto; SODOBNA USTREZNICA: dajati
17. z nedoločnikom, kdo; komu, kaj, (s čim) delati, da se more kaj zgoditi; SODOBNA USTREZNICA: omogočati, pustiti
18. z nedoločnikom, kdo; komu, kaj izražati hotenje, da kdo kaj naredi; SODOBNA USTREZNICA: zahtevati
FREKVENCA: približno 1800 pojavitev v 43 delih
FRAZEOLOGIJA: dajati kaj na dan, dajati kaj na spomnjenje, dajati koga v smrt, dajati komu besedo v usta, dajati komu/čemu dolg, dajati komu/čemu prav, dajati (komu) dobre/lepe/prijaznive/sladke besede, dajati komu (dobro) srce, dajati (komu) kaj v srce, dajati komu krivo, dajati komu sramotne besede, dajati na znanje, dajati rajtingo
TERMINOLOGIJA: dajati zakrament v eni štalti
dajati se dajem se nedovršni glagol
1. v zvezi z v, kaj; (v kaj) delati, da je osebek deležen stanja, ki ga izraža samostalnik; SODOBNA USTREZNICA: dajati se
2. kaj; s prisl. določilom kraja prihajati v kaj; SODOBNA USTREZNICA: vstopati
3. s samostalnikom ali pridevnikom, z oslabljenim pomenom, kdo/kaj; česa, komu, (v čem, s čim) izraža dejanje, kot ga (neposredno ali posredno) določa samostalnik ali pridevnik
FREKVENCA: 24 pojavitev v 11 delih
FRAZEOLOGIJA: dajati se dolžan/kriv, dajati se na znanje, dajati se v roke (koga)
daleč1 (deleč, daleč, doleč) prislov
1. izraža (veliko) razdaljo; SODOBNA USTREZNICA: daleč
1.1 pri mirovanju
1.2 ob premikanju
1.2.1 v zvezi od daleč izraža krajevno oddaljenost; SODOBNA USTREZNICA: od daleč
1.2.2 izraža razdaljo, dolžino poti od ene točke/kraja do druge točke/kraja
1.2.3 izraža veliko razdaljo nasploh
1.2.4 izraža veliko časovno oddaljenost
2. izraža veliko razširjenost; SODOBNA USTREZNICA: daleč
3. ekspresivno izraža veliko mero
4. izraža stopnjo sorodnosti, povezanosti s kom/čim
5. kot veznik
5.1 v zvezi kakor daleč za izražanje sorazmernosti z mero, nakazano v nadrednem stavku; SODOBNA USTREZNICA: kolikor
5.2 v zvezi tako daleč za izražanje vzročno-sklepalnega razmerja; SODOBNA USTREZNICA: zato, zaradi tega
FREKVENCA: približno 600 pojavitev v 36 delih
dalje1 (dajle, dale, dalje, djale, dejle) primernik prislova
1. izraža daljše trajanje dejanja, stanja; SODOBNA USTREZNICA: dalj, dlje
2. z nikalnico izraža prenehanje trajanja dejanja, stanja; SODOBNA USTREZNICA: več
3. izraža večjo oddaljenost, razdaljo; SODOBNA USTREZNICA: dlje, dalj
4. izraža nadaljevanje prejšnjega dogajanja, stanja; SODOBNA USTREZNICA: naprej
4.1 izraža stopnjevanje stanja, dejanja
FREKVENCA: skupni pojavitveni sklop ↓
dati dam dovršni glagol
1. kdo/kaj; česa, (od česa), komu/čemu, (k čemu), koga/kaj narediti
1.1 da kaj preide k drugemu s pomočjo rok; SODOBNA USTREZNICA: izročiti
1.2 v velelniku, v zvezah s sem, semkaj da govoreči kaj dobi ali da kaj pride v njegovo bližino; SODOBNA USTREZNICA: dati, izročiti
1.3 da kdo/kaj dobi kaj; SODOBNA USTREZNICA: dati
1.3.1 v zvezi dati erbščino/k erbščini, kdo; komu, (k čemu), kaj narediti, da kdo dobi kaj, do česar ima (pravno priznano) pravico; SODOBNA USTREZNICA: dati
1.3.2 v zvezi dati k lastini/v last/za last/za lastino, kdo; komu, (k čemu), koga/kaj narediti, da kdo dobi (pravno priznano) pravico do koga/česa in koristi, ki jih to prinaša; SODOBNA USTREZNICA: dati
1.3.3 kdo; kaj za kaj narediti, da kdo namesto pričakovanega dobi kaj drugega; SODOBNA USTREZNICA: dati
1.3.4 kdo; komu, koga narediti, da kdo preide k drugemu z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: izročiti, prepustiti
1.3.5 kdo; komu, koga (h komu) narediti, da je kdo komu na razpolago, navadno v določeni funkciji; SODOBNA USTREZNICA: dati
1.3.6 v zvezah s spet/zopet nazaj, kdo; komu, koga/kaj narediti, da kdo ponovno dobi koga/kaj, ki mu pripada; SODOBNA USTREZNICA: vrniti
1.3.7 kdo; komu, kaj narediti, da kdo dobi kaj, je deležen česa, navadno na slovesen način; SODOBNA USTREZNICA: podeliti
1.3.8 kdo; komu/čemu, kaj narediti, omogočiti, da kdo lahko kaj uporablja ali s čim razpolaga; SODOBNA USTREZNICA: dati, nameniti
1.3.9 v zvezah z mesto, plac, prostor, kdo; komu, kaj premakniti se, oditi z določenega mesta, položaja, da lahko kdo drug pride nanj; SODOBNA USTREZNICA: umakniti se
2. kdo/kaj; komu/čemu, kaj narediti, da kdo dobi kakšno lastnost, značilnost, postane deležen česa; SODOBNA USTREZNICA: dati
3. kdo; komu/čemu, (k čemu), koga/kaj narediti, da kdo/kaj dobi koga/kaj v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: podariti
3.1 kdo; komu, kaj narediti, da kdo dobi kaj zastonj, iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: darovati
3.2 kdo; komu, kaj nameniti, posvetiti komu kaj
4. kdo/kaj; komu/čemu, (k čemu), koga/kaj podariti, podeliti, dodeliti komu/čemu kaj
4.1 iz lastne (božje) moči, vsemogočnosti, vsevednosti, previdnosti
4.1.1 v velelniku, pogosto v (molitveni) prošnji, tudi kot delu (ustaljenega) zaključka besedila, kdo; komu, kaj izraža prošnjo, da bi kdo dobil kaj, postal deležen česa ali da se kaj uresniči
4.2 iz drugih nadnaravnih moči
4.3 iz moči, oblasti, vezane na položaj ali funkcijo
5. kdo; komu, (h komu/k čemu), koga/kaj, za kaj ponuditi, podariti koga/kaj komu (navadno božanstvu) v čast za pridobitev ali ohranjanje njegove naklonjenosti; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovati
5.1 kdo; (k čemu), koga/kaj, za koga/kaj dopustiti, povzročiti, da kdo umre, je deležen česa negativnega za kaj, kar se ima za pomembno, vredno; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovati
6. kdo; komu, (k čemu), kaj, za kaj, (po čem), s kom narediti, da kdo dobi, kar mu pripada za opravljeno delo, storitev, navadno denar; SODOBNA USTREZNICA: dati, plačati
6.1 kdo; česa, komu, kaj za kaj narediti, da kdo dobi kaj, navadno denar, v zameno za kaj; SODOBNA USTREZNICA: dati, plačati
6.2 v zvezi dati brodovino/mornarino plačati ceno prevoza s plovilom
6.3 v zvezi dati šacingo plačati cenilno vrednost
7. kdo; komu, kaj narediti, da kaj preide h komu kot obvezna, predpisana dajatev; SODOBNA USTREZNICA: dati, plačati
7.1 v zvezi dati jutrinjo plačati odkupnino za nevesto ali devištvo, navadno po poročni ali skupaj preživeti noči
8. kdo; komu, kaj, (za kaj) narediti, da kdo dobi kaj v last za plačilo dogovorjene cene; SODOBNA USTREZNICA: prodati
8.1 prepustiti komu kaj v začasno uporabo, navadno za plačilo; SODOBNA USTREZNICA: izročiti, dati (v najem)
8.2 v zvezi dati na/v činž določiti plačilno obveznost ob sklenitvi najemninskega razmerja; SODOBNA USTREZNICA: dati (koga/kaj) v najem
8.3 v zvezi dati na upanje narediti, da kdo kaj dobi brez takojšnjega plačila ali jamstva za plačilo; SODOBNA USTREZNICA: dati na upanje
8.4 v zvezi dati (denar/denarje) na buher/obrest/ožuro ipd. narediti, da kdo dobi denar v začasno uporabo za visoko, oderuško denarno protivrednost; SODOBNA USTREZNICA: posoditi
9. kdo; komu, h komu, (k čemu), koga omogočiti, da kdo dobi ženo kot zakonsko, življenjsko partnerico; SODOBNA USTREZNICA: dati
9.1 nedov., v trpniku, kdo; (pred kom) narediti, da kdo hčere zaradi poroke nima več pri sebi; SODOBNA USTREZNICA: oddati
10. kdo; komu, koga/kaj narediti, da kdo nima več česa, kar je imel; SODOBNA USTREZNICA: dati
10.1 narediti, da kdo dobi kaj, do česar ima določeno pravico osebek; SODOBNA USTREZNICA: prepustiti
11. kdo; komu, koga/kaj narediti, da kdo/kaj pride kam z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: dati
11.1 s prisl. določilom
11.2 z nedoločnikom
11.2.1 s prisl. določilom, kdo; kogatož, (v kaj) narediti, povzročiti, da kdo pride v določeno stanje; SODOBNA USTREZNICA: dati
11.2.2 z nedoločnikom, kdo; čemu, koga narediti, povzročiti, da se s kom kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dati
11.2.3 kdo; k čemu, kaj narediti, da se zraven česa pojavi še kaj; SODOBNA USTREZNICA: dodati
12. pogosto v zvezah z eksempel, prigliha, kdo; komu, (k čemu), koga/kaj, (s čim) pokazati na podobnost stvari, pojavov po kaki lastnosti in jih s tem pojasniti; SODOBNA USTREZNICA: ponazoriti, pojasniti
12.1 v zvezi dati znamenje, kdo; komu kaj opraviti dejanje, gib z namenom, da bi kaj postalo vidno, očitno; SODOBNA USTREZNICA: opozoriti
13. pogosto v zvezi z list, kdo; komu, kaj narediti, da kdo dobi kaj ubesedenega, zapisanega, pogosto pravno veljavnega; SODOBNA USTREZNICA: izročiti
13.1 kdo; komu, kaj, (skozi koga) narediti, da kdo dobi v uporabo ubesedeno določilo o posamezni stvari, zadevi; SODOBNA USTREZNICA: dati
13.2 kdo/kaj; komu, s prisl. določilom načina zapisati in/ali povedati, sporočiti/sporočati komu kaj
13.3 v zvezi dati razloček/razlotek/razločenje, kdo/kaj; kaj pokazati, opozoriti na različnost
14. kdo; komu, kaj izraziti kaj z besedami; SODOBNA USTREZNICA: izreči
14.1 kdo; kaj izraziti, imeti mnenje, da je kaj nosilec kake lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: prisoditi, pripisati
15. kdo/kaj; kaj ustvariti kaj kot rezultat svoje sposobnosti, dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: dati
15.1 nedov., kdo/kaj; kaj izraža, da kaj je, obstaja; SODOBNA USTREZNICA: predstavljati
15.2 kaj; kaj z združitvijo postati nova celota; SODOBNA USTREZNICA: dati
15.3 kdo/kaj; kaj narediti, povzročiti, da kaj nastane, se zgodi; SODOBNA USTREZNICA: ustvariti
15.4 nedov., kaj; kaj delati, omogočati, da kdo postane deležen česa pozitivnega; SODOBNA USTREZNICA: koristiti
15.5 kdo; (h komu), koga, za koga določiti, izbrati, postaviti koga za določeno delo, funkcijo; SODOBNA USTREZNICA: postaviti
15.6 kdo; kaj narediti vse potrebno, da se kak dogodek uresniči; SODOBNA USTREZNICA: prirediti
15.7 nedov., v zvezah s tragedija, komedija, kdo; kaj s prikazom stvarnosti, zlasti usod in dogajanja, ustvarjati posnemanja vreden zgled za dramsko delo, igro; SODOBNA USTREZNICA: predstavljati, ponazarjati
16. s samostalnikom, navadno izglagolskim, ali pridevnikom, z oslabljenim pomenom, kdo/kaj; česa, (od česa, zavoljo česa), komu/čemu, k čemu, kaj, za kaj, (s čim) izraža dejanje, kot ga določa samostalnik ali pridevnik
17. kdo/kaj; komu, kaj, s prisl. določilom kraja narediti, povzročiti, da kdo/kaj pride
17.1 na določeno mesto; SODOBNA USTREZNICA: dati, položiti
17.2 v določen položaj; SODOBNA USTREZNICA: položiti
18. v velelniku, z nikalnico, kdo/kaj; komu, kaj narediti, da se more kaj zgoditi; SODOBNA USTREZNICA: pustiti, dopustiti
18.1 pogosto z nedoločnikom, kdo; komu, koga/kaj omogočiti, da kdo dobi kaj ali da se kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dati
19. nedov., z nikalnico, v zvezi z za, kdo; za koga/kaj imeti, kazati željo, pripravljenost spoznati koga/kaj, ukvarjati se s kom/čim; SODOBNA USTREZNICA: meniti se
19.1 z nikalnico, kdo; za kaj biti do česa v takem odnosu, da vpliva na ravnanje; SODOBNA USTREZNICA: meniti se
19.2 z nikalnico, kdo; za koga imeti, kazati do koga zelo negativen odnos, izvirajoč iz prepričanja o njegovi ničvrednosti; SODOBNA USTREZNICA: prezirati, zaničevati
20. navadno z nedoločnikom, kdo/kaj; komu, kaj izraziti voljo, da kdo opravi kako dejanje; SODOBNA USTREZNICA: ukazati, naročiti
20.1 narediti, da je kdo dolžen opraviti kaj; SODOBNA USTREZNICA: naložiti
FREKVENCA: približno 7000 pojavitev v 51 delih
FRAZEOLOGIJA: Bog daj, Bog daj dobro jutro/dober dan/dober večer, Bog ne daj, dati antvert/odgovor od česa, za koga / dati račun/rajtingo od česa, dati besedo, dati (k čemu) tek, dati kaj na dan, dati kaj na pomnjenje, dati kaj na svetlobo, dati kaj od koga, dati koga/kaj pred kom, dati koga pod meč, dati koga pod noge/podplate (koga), dati komu/čemu dolg (česa), dati komu/čemu krivo , dati komu/čemu mesto/plac/prostor, dati komu/čemu prav, dati komu/čemu slovo, dati komu dobre/lepe besede, dati komu hude/trde besede, dati komu kaj k službi, dati komu kaj na del, dati komu kaj v misel, dati (komu) kaj v srce, dati komu kaj v usta, dati komu koga/kaj v roko/v roke/pod roke, dati komu roko/roke/desnico, dati komu srce , dati na vest, dati na znanje, dati odlog života, dati v smrt, dati voljo k čemu, kakor Bog da, kamer Bog da, ne dati ene škufice/obeno škufico za kaj, ne dati komu pokoja/miru
TERMINOLOGIJA: dati (deželo) na rešitvo, dati falš pričo
dati se dam se dovršni glagol
1. z nedoločnikom, kdo; komu/čemu, (v čem, s čim) izraža
1.1 osebkovo dopustitev, dovolitev, da se z njim kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dati se, pustiti se
1.2 z nikalnico možnost, da se z osebkom kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dati se
2. v zvezi dati se za last, kdo; komu izraža osebkovo dopustitev, da kdo drug dobi (pravno priznano) pravico do njega, da razpolaga z njim; SODOBNA USTREZNICA: prepustiti se
3. kdo; (pod kaj) izraža, da osebek pride v tak odnos do česa, da mora upoštevati njegovo veljavo; SODOBNA USTREZNICA: podrediti se
4. v krščanstvu, kdo; komu, (k čemu), za koga/kaj sprejeti, vzeti nase trpljenje in smrt z odrešitvenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovati se
5. s samostalnikom, kdo; komu, h komu začeti biti to, kar izraža samostalnik; SODOBNA USTREZNICA: postati
6. kdo; s prisl. določilom kraja izraža, da osebek s hojo, premikanjem naredi, da kaj neha ali začne biti na določenem mestu; SODOBNA USTREZNICA: oditi, odpraviti se
7. kdo; (v čem) postati opazen, viden; SODOBNA USTREZNICA: razkriti se, razodeti se
8. v zvezi z v, kdo; (v kaj) narediti, da je osebek deležen stanja, kot ga izraža samostalnik
8.1 z izglagolskim samostalnikom, kdo; na kaj izraža nastop dejanja, kot ga določa samostalnik
9. s samostalnikom ali pridevnikom, z oslabljenim pomenom, kdo/kaj; česa, komu/čemu, (skozi koga/kaj, za koga, v čem, s čim) izraža dejanje, kot ga (neposredno ali posredno) določa samostalnik ali pridevnik
FREKVENCA: 177 pojavitev v 30 delih
FRAZEOLOGIJA: dati se dolžan, dati se na znanje, dati se pod križ, dati se pod postavo
delanje -a (delanje, delane, delajne, dejlanje, delajnje, dejlane) samostalnik srednjega spola
1. zavestno uporabljanje telesne ali duševne energije za pridobivanje dobrin; SODOBNA USTREZNICA: delo, delanje
1.1 v zvezi z ništer življenje, obstajanje brez smiselne dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: postopanje, lenarjenje
2. kaj delanje kakega dela, opravila; SODOBNA USTREZNICA: opravljanje česa
2.1 s prilastkom opravljanje dela na kakem področju, območju; SODOBNA USTREZNICA: delo, delanje
3. opravljanje, izvrševanje kake dejavnosti ali aktivnosti sploh; SODOBNA USTREZNICA: delovanje, početje
4. česa kar se uresničuje, nastaja z delom; SODOBNA USTREZNICA: delo, opravilo
5. kaj omogočanje nastajanja česa z delom; SODOBNA USTREZNICA: izdelovanje
5.1 doseganje, da z delom kaj nastaja iz česa kot rezultat določenega postopka; SODOBNA USTREZNICA: pridobivanje
FREKVENCA: 37 pojavitev v 17 delih
TERMINOLOGIJA: pravično delanje
delati -am (delati, dejlati, dalati, deleti) nedovršni glagol
1. navadno s prisl. določilom, kdo/kaj; (s čim) zavestno uporabljati telesno ali duševno energijo za pridobivanje dobrin; SODOBNA USTREZNICA: delati
1.1 kdo; po čem biti aktiven za dosego, uresničitev česa; SODOBNA USTREZNICA: prizadevati si
2. pogosto s prisl. določilom kraja, kdo; kaj, (s čim) opravljati delo na kakem področju, navadno kot vir zaslužka; SODOBNA USTREZNICA: delati
2.1 kdo; (od česa, v čem, s čim) imeti opravka s čim kot predmetom svoje zaposlitve, dela; SODOBNA USTREZNICA: delati
2.2 negotovo, kdo; na koga/na kom[?], s čim imeti koga/kaj za predmet svojega poklicnega, strokovnega dela; SODOBNA USTREZNICA: ukvarjati se, skrbeti
2.3 kdo; s kom meriti se s kom v kaki dejavnosti z namenom ugotoviti, kdo je boljši, uspešnejši; SODOBNA USTREZNICA: tekmovati
3. kdo/kaj; komu, kaj, (s čim) z delom omogočati nastajanje česa; SODOBNA USTREZNICA: izdelovati
3.1 kdo; kaj z načrtno, organizirano dejavnostjo ustvarjati kaj; SODOBNA USTREZNICA: izdelovati, proizvajati
3.2 kdo; (iz česa), kaj, (na čem) z delom, dejavnostjo dosegati, da kaj nastaja iz česa kot rezultat določenega postopka; SODOBNA USTREZNICA: izdelovati, pridobivati
3.3 kdo; kaj, (v čem, s čim) z orodjem ali določenim postopkom dajati čemu določeno obliko, lastnost; SODOBNA USTREZNICA: obdelovati
3.4 kdo; (iz česa), kaj z delom, dejavnostjo dosegati, da ima kaj drugačno obliko, uporabnost; SODOBNA USTREZNICA: predelovati
3.5 kdo/kaj; (iz koga/česa), h komu/k čemu, koga/kaj z delom, dejavnostjo dosegati, povzročati, da iz koga/česa nastaja kdo drug/kaj drugega, navadno z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: spreminjati
3.6 kdo; iz koga, h komu/k čemu, koga/kaj prizadevati si, povzročati, da kdo dobi, ima določeno funkcijo, lastnost; SODOBNA USTREZNICA: delati, spreminjati
4. kdo; (iz česa), koga/kaj, (skozi kaj) dosegati, da kaj nastane, se uresniči, se zgodi; SODOBNA USTREZNICA: delati, uresničevati, ustvarjati
4.1 z lastno (božjo) močjo, vsemogočnostjo
4.2 z močjo, sposobnostjo, navadno dodeljeno od Boga
4.3 z lastno (človeško) močjo, sposobnostjo
4.3.1 kdo/kaj; komu, koga/kaj biti aktiven za dosego, uresničitev česa, kar obstaja v mislih
4.3.2 v zvezi z zaveza, kdo; kaj, s kom z medsebojnim dogovorom ustvarjati kaj zavezujočega; SODOBNA USTREZNICA: sklepati
4.3.3 kdo; komu, kaj, (na kaj) z delom, dejavnostjo omogočati, dosegati, da se načrtovani dogodek uresniči; SODOBNA USTREZNICA: pripravljati, prirejati
5. kdo; kaj ustvarjati s pisanjem
5.1 knjižno delo ali njegov del; SODOBNA USTREZNICA: pisati, pesniti
5.2 besedilo pravnega značaja; SODOBNA USTREZNICA: pisati, sestavljati
6. kdo/kaj; komu, koga/kaj z delom, dejavnostjo, učinkovanjem ali obstojem povzročati, da kaj nastane, navadno stanje, lastnost; SODOBNA USTREZNICA: ustvarjati
6.1 kaj; kaj biti vzrok, da kaj nastane, se kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: povzročati
6.2 kdo/kaj; kaj povzročati, da je kaj možno; SODOBNA USTREZNICA: omogočati
6.3 kdo; kaj z delom, dejavnostjo dosegati, da kaj zahtevanega, obvezujočega postane stvarnost; SODOBNA USTREZNICA: uresničevati, izpolnjevati
6.4 kdo; koga s spolnimi odnosi z ženskami povzročati rojevanje otrok; SODOBNA USTREZNICA: spočenjati
7. kdo; kaj načrtno pripravljati zemljo in vanjo saditi, sejati; SODOBNA USTREZNICA: obdelovati
7.1 kdo; kaj, na čem z aktivnostjo, prizadevanjem omogočati rast, razvoj česa; SODOBNA USTREZNICA: skrbeti
8. kdo; kaj, (s čim) izvrševati kako delo ali aktivnost sploh; SODOBNA USTREZNICA: opravljati, početi
8.1 v vzklični ali vprašalni povedi, v zvezi s kaj, kdo; komu, kaj opravljati kaj neprimernega, nesprejemljivega
8.2 ekspresivno, v zvezi z ga preveč, kdo; kaj opravljati kaj v preveliki, nerazumni meri; SODOBNA USTREZNICA: pretiravati
8.3 kdo; s kom biti soudeležen pri opravljanju dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: sodelovati, pomagati
9. s samostalnikom, navadno izglagolskim, z oslabljenim pomenom, kdo/kaj; iz koga/česa, komu/čemu, k čemu, kaj, čez koga/kaj, zoper koga, (na čem) izraža dejanje, kot ga določa samostalnik
10. kaj; kaj biti dejavno udeležen pri nastajanju česa; SODOBNA USTREZNICA: ustvarjati, povzročati
10.1 navadno s prilastkom predmeta, kdo/kaj; komu, koga/kaj, s čim dajati komu/čemu kako lastnost, značilnost; SODOBNA USTREZNICA: delati
10.2 pogosto s prilastkom predmeta, kdo/kaj; koga/kaj povzročati stanje; SODOBNA USTREZNICA: delati
10.3 kdo; koga opisovati, prikazovati koga na določen način; SODOBNA USTREZNICA: predstavljati
11. s prisl. določilom načina, kdo; kaj, s kom/čim kazati do koga/česa določen odnos, ki se izraža zlasti v dejanjih; SODOBNA USTREZNICA: ravnati
11.1 v zvezi s po, kdo; (po čem) opravljati delo, vesti se v skladu s tem, kar izraža dopolnilo; SODOBNA USTREZNICA: ravnati se
FREKVENCA: približno  3500 pojavitev v 45 delih
FRAZEOLOGIJA: delati dolg koga, delati (kaj) k ničemur, delati kaj k smehu , delati koga k norcu/norcem, delati v veter
TERMINOLOGIJA: delati po dneh, delati tlako
deliti -im (diliti, deliti, dejliti) nedovršni glagol
1. kdo/kaj; od česa, koga/kaj, (na kaj, v kaj, po kom/čem) iz celote delati več delov, enot; SODOBNA USTREZNICA: deliti, razdeljevati
2. kdo; koga/kaj, (na kaj, s čim) razvrščati v več skupin glede na lastnosti, značilnosti; SODOBNA USTREZNICA: deliti, ločevati
3. kdo; koga/kaj, s prisl. določilom kraja delati, da kdo/kaj pride na več mest; SODOBNA USTREZNICA: razmeščati
4. kdo; kaj, s kom ne imeti, obdržati česa sam; SODOBNA USTREZNICA: deliti
4.1 kdo; od česa, komu, kaj dajati kaj od svojega; SODOBNA USTREZNICA: deliti, darovati
4.2 kdo; komu, kaj, med koga od večjega kosa, večje količine dajati kaj po delih; SODOBNA USTREZNICA: deliti, razdeljevati
5. kdo; kaj, med kom dobiti kaj skupaj z drugimi
6. kdo; kaj delati, da kdo dobi, spozna, izkusi kaj; SODOBNA USTREZNICA: predajati, posredovati
7. v zvezah z zakrament ipd., kdo; kaj opravljati obred, postavljen od Kristusa kot sveto znamenje, ki človeka posvečuje, mu podeljuje božjo milost; SODOBNA USTREZNICA: deliti, podeljevati
FREKVENCA: približno 300 pojavitev v 32 delih
dobiti -im/-odem (dobiti, dubiti) dovršni glagol
1. kdo; kaj postati imetnik česa neposredno danega ali poslanega; SODOBNA USTREZNICA: dobiti
1.1 kdo; kaj, (za kaj, s čim) postati imetnik/nosilec česa tako, da se plača dogovorjena cena ali opravi dogovorjeno dejanje; SODOBNA USTREZNICA: dobiti, kupiti
2. s širokim pomenskim obsegom, kdo; koga/kaj, v kaj, s prisl. določilom načina postati bogatejši
2.1 za kako stvar; SODOBNA USTREZNICA: dobiti
2.1.1 kaj; komu [smiselni osebek] omogočiti, da kdo postane bogatejši za kaj
2.2 za kako lastnost, občutje
3. s širokim pomenskim obsegom, kdo; komu, koga/kaj, s prisl. določilom načina s prizadevanjem, dejavnostjo (koga) priti do česa; SODOBNA USTREZNICA: doseči, pridobiti
4. kdo; kogatož., s prisl. določilom načina vzbuditi pri kom pozitiven, naklonjen odnos do koga/česa; SODOBNA USTREZNICA: pridobiti
5. v zvezah z otrok, sin, mož ipd., kdo; kogatož. začeti biti v sorodstvenem odnosu s kom; SODOBNA USTREZNICA: dobiti
6. kdo/kaj; kaj, s prisl. določilom načina prejeti denar ali blago, navadno za opravljeno delo; SODOBNA USTREZNICA: zaslužiti
6.1 ekspresivno, navadno v zvezi s kruh, kdo; kaj, s prisl. določilom načina zaslužiti (za) osnovne materialne dobrine za preživetje
6.2 kdo; kogatož., s prisl. določilom načina z dejavnostjo postati vreden koga; SODOBNA USTREZNICA: prislužiti si
7. kdo/kaj; kaj, na čem z uspehom končati določen proces, v katerem nastopata dve nasprotni strani; SODOBNA USTREZNICA: zmagati
8. kdo; koga/kaj, s prisl. določilom načina z bojem spraviti tuje ozemlje pod svoj nadzor, vpliv; SODOBNA USTREZNICA: zavzeti, osvojiti
8.1 kdo; koga/kaj, (s čim) odvzeti komu/čemu prostost; SODOBNA USTREZNICA: ujeti, zajeti
8.2 kdo; komu, kaj narediti, da kdo nima več česa proti svoji volji; SODOBNA USTREZNICA: zaseči
9. z oslabljenim pomenom, kdo; kaj, s prisl. določilom načina izraža uresničenje dejanja, dogajanja, stanja ali udeleženost pri dejanju itd., kot ga določa (glagolski) samostalnik; SODOBNA USTREZNICA: dobiti
FREKVENCA: približno 1300 pojavitev v 43 delih
dobrota -e (dobruta, dobrota) samostalnik ženskega spola
1. pozitivne lastnosti človeka, zlasti v moralnem pogledu; SODOBNA USTREZNICA: dobrota
1.1 izkazovanje teh lastnosti v prid, podporo drugim; SODOBNA USTREZNICA: dobrotljivost
2. navadno v zvezah z božji, Jezusov sočuten, prizanesljiv odnos Boga do ljudi; SODOBNA USTREZNICA: dobrota
3. s širokim pomenskim obsegom kar je zaželeno, pozitivno v precejšnji meri; SODOBNA USTREZNICA: dobrota
4. navadno mn. dejanje, delovanje Boga v prid, podporo človeku; SODOBNA USTREZNICA: dobrota
4.1 kar je ugodna, pozitivna posledica tega delovanja; SODOBNA USTREZNICA: korist, prid
5. navadno s prilastkom kar je namenjeno za zadovoljitev človekovih materialnih in duhovnih potreb; SODOBNA USTREZNICA: dobrina
6. v krščanstvu, v zvezi večna dobrota osvoboditev človeka (ob Jezusovem posredovanju) od greha, smrti in trpljenja ter obnova edinosti z Bogom; SODOBNA USTREZNICA: večna sreča, odrešenje
FREKVENCA: približno 1700 pojavitev v 43 delih
dolidreti -derem nedovršni glagol
1. kdo; komu, kaj odstranjevati komu kožo, navadno z ostrim predmetom; SODOBNA USTREZNICA: odirati
2. kdo/kaj; koga/kaj, (s čim) s silo delati, povzročati, da kaj preneha obstajati; SODOBNA USTREZNICA: uničevati, razdirati
FREKVENCA: 10 pojavitev v 8 delih
FRAZEOLOGIJA: dolidreti kožo komu
dopadeč -a -e deležnik
navadno v zvezi z dobro, komu [smiselni osebek], pred kom ki ustreza željam, zahtevam, pričakovanjem koga; SODOBNA USTREZNICA: ugajajoč
FREKVENCA: 110 pojavitev v 17 delih
dopustiti -im (dopustiti, depustiti, dapustiti) dovršni glagol
1. kdo/kaj; komu, kaj ne preprečiti, ne ubraniti, da se kaj godi/zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dopustiti
1.1 kdo/kaj; od česa, komu/čemu, kaj dati pristanek za kaj; SODOBNA USTREZNICA: dovoliti
2. kdo/kaj; kaj priznati za možno, resnično, veljavno; SODOBNA USTREZNICA: dopustiti
FREKVENCA: približno 350 pojavitev v 32 delih
drag -a -o pridevnik
1. ki stane veliko denarja; SODOBNA USTREZNICA: drag
1.1 ki ima zaradi določenih lastnosti veliko materialno vrednost; SODOBNA USTREZNICA: dragocen
1.2 v zvezi dragi čas / drago leto obdobje, v katerem so cene visoke zaradi pomanjkanja dobrin; SODOBNA USTREZNICA: draginja
2. ki se mu pripisuje poseben pomen, posebna vrednost; SODOBNA USTREZNICA: dragocen
2.1 ekspresivno ki zaradi določenih lastnosti vzbuja pozornost, občudovanje; SODOBNA USTREZNICA: čudovit, veličasten
2.2 v zvezi držati/imeti/štemati (za) drag imeti v časti, ceniti
3. do katerega ima kdo zelo pozitiven čustveni odnos; SODOBNA USTREZNICA: ljub
4. ekspresivno ki je prisoten, upoštevan v majhni meri; SODOBNA USTREZNICA: redek
5. negotovo, ekspresivno poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže
FREKVENCA: 223 pojavitev v 31 delih
FRAZEOLOGIJA: duša koga je draga pred očmi/v očeh koga
TERMINOLOGIJA: drago korenje
drugoč (druguč, drugoč) prislov
1. pri ponavljanju na drugem mestu; SODOBNA USTREZNICA: drugič, drugikrat
1.1 izraža, da kaj nastopi, se zgodi še enkrat po čem drugem iste vrste; SODOBNA USTREZNICA: spet, ponovno
2. izraža ponovitev dejanja, s katerim kdo postane po lastnostih, značilnostih bistveno drugačen kot po predhodnem enakem dejanju; SODOBNA USTREZNICA: na novo
2.1 v zvezah z roditi, rojen izraža, da je človek po posredovanju Svetega duha očiščen izvirnega greha in postane božji otrok
3. pri naštevanju na drugem mestu; SODOBNA USTREZNICA: drugič
FREKVENCA: 295 pojavitev v 37 delih
družica -e samostalnik ženskega spola
1. ženska, ki je s kom v iskrenem, zaupnem odnosu, temelječem na sorodnosti mišljenja, čustvovanja; SODOBNA USTREZNICA: prijateljica
2. ženska v odnosu do moškega, s katerim živi skupno življenje; SODOBNA USTREZNICA: družica
FREKVENCA: 6 pojavitev v 3 delih
držeč2 (držoč, držeč) deležje
1. izraža oprijemanje česa z rokami; SODOBNA USTREZNICA: držeč
2. izraža izpolnjevanje česa; SODOBNA USTREZNICA: držeč
3. izraža primerjavo
FREKVENCA: 7 pojavitev v 2 delih
duh1 -a/-u samostalnik moškega spola
1. iz pljuč iztisnjeni zrak; SODOBNA USTREZNICA: dih, dah
1.1 navadno v Stari zavezi, v zvezah živ/živi duh / duh lebna prisotnost življenjske sile; SODOBNA USTREZNICA: dih življenja
2. veter, zlasti šibkejši; SODOBNA USTREZNICA: sapa, vetrič
3. nesnovni del človeka v čustvenem, moralnem in spoznavnem smislu; SODOBNA USTREZNICA: duša, duh
4. v monoteističnih religijah neumrljivo in neuničljivo nesnovno bistvo človeka; SODOBNA USTREZNICA: duša
5. miselne, nazorske značilnosti, sposobnosti; SODOBNA USTREZNICA: duh
5.1 s prilastkom izraža, da je samostalnik deležen značilnosti, sposobnosti, kot jo določa prilastek
6. s prilastkom, ekspresivno človek glede na svoje lastnosti, značilnosti; SODOBNA USTREZNICA: duh
7. navadno v zvezah gospodni/Kristusov duh / duh Boga/Gospoda/Kristusa/Očeta zavedanje, doživljanje božje, Kristusove navzočnosti v človekovi notranjosti; SODOBNA USTREZNICA: božji, Kristusov duh
8. bitje netvarne narave; SODOBNA USTREZNICA: duh
8.1 ustvarjeno bitje netvarne narave; SODOBNA USTREZNICA: duh
8.2 navadno v zvezah z nečisti, hudi, falš ipd. človeku sovražno ustvarjeno bitje netvarne narave, ki pooseblja zlo; SODOBNA USTREZNICA: hudič, hudi duh
FREKVENCA: približno 5000 pojavitev v 47 delih
FRAZEOLOGIJA: v duhu/z duhom
TERMINOLOGIJA: bog/vbog na/v duhu, dar/darovi (Svetega) duha, delo Duha, sad/sadovi (Svetega) duha, (Sveti) Duh / božji duh
duri -i (davri, duri, dovri, dvari, dveri, duvri°) množinski samostalnik ženskega spola
1. odprtina v zidu, steni, ki omogoča dostop v notranjost česa; SODOBNA USTREZNICA: vrata
1.1 gibljivo pritrjena plošča naprave za zapiranje take odprtine; SODOBNA USTREZNICA: vrata
FREKVENCA: približno 350 pojavitev v 26 delih
FRAZEOLOGIJA: biti pred durmi, duri so komu odprte, počivati pred durmi, pokazati komu duri
egiptov -a -o pridevnik
ki se nanaša na stari Egipt ali stare Egipčane; SODOBNA USTREZNICA: egiptovski, egipčanski
FREKVENCA: 37 pojavitev v 13 delih
farao -na samostalnik moškega spola
naziv vladarja v starem Egiptu; SODOBNA USTREZNICA: faraon
FREKVENCA: približno 450 pojavitev v 20 delih
ferahtovati -ujem nedovršni glagol
1. kdo; koga/kaj imeti, kazati do koga/česa zelo negativen odnos, ki izvira iz prepričanja o njegovi manjvrednosti, ničvrednosti; SODOBNA USTREZNICA: zaničevati, prezirati
1.1 kdo; kaj zaradi takega odnosa odklanjati, ne priznavati; SODOBNA USTREZNICA: zavračati
FREKVENCA: 10 pojavitev v 1 delu

Kostelski slovar

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

modrija ► mudˈriːja -e ž

Jezikovna svetovalnica

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Določna ali nedoločna oblika pridevnika »slab«

Zanima me, kaj je pravilno.

Bo modrost starejših pripomogla k boljšim medsebojnim odnosom? Bi morali ignorirati njegov slabi odnos? Ali: Bi morali ignorirati njegov slab odnos?

Filozofska, biološka, kulturna in zgodovinska umestitev slovenščine

Kako slovensko govoreči posameznik razmišlja napram ostalim narodom? Kaj so posebnosti, odlike in slabosti slovenščine? Kako star je naš jezik? Iz katerih jezikov se je rodil in pobiral svoje prvine?

  • Predel možganov, ki je aktiven pri imaginarnem rotiranju 3D objekotv je aktiven tudi pri reševanju matematičnih operacij. Igranje 3D tetrisa do neke mere okrepi določen del možganov in posledično nam je "računanje" malo lažje. Dvojina - Predšolski otroci, ki uporabljajo jezik z dvojino, rahlo bolje rešujejo preproste matematične probleme kot njihovi vrstniki iz dvojinsko negovorečih okolij, saj prej razvijejo določene predele možganov. Imamo tudi dvojno zanikanje in šumnike. Kaj še? Iz kje to izhaja? Kaj nam to pove o našem razmišljanju, razvoju in specializaciji možganov?
  • Eskimi izhajajo iz okolja, ki je dosti drugačno od našega in imajo več besed za razne manifestacije snega. Kaj nam slovenščina pove o okolju iz katerega izhajamo?
  • Slišal sem: "Poznavanje in zanimanje za neko temo se odraža v jeziku. Če se dva laika pogovarjata o računalnikih je njun besedni nabor, omejen na par splošnih besed: kišta, ekran, tipkovnica, miška. Dva računalniška rekreativca že uporabljata večji nabor: procesor, RAM, grafična kartica, omrežje,... Besedni nabor strokovnjakov pa je že tako širok da se laik izgubi v njem. Slovenščina naj bi imela samo par besed za "ljubezen". Stara grščina kakšnih 5-10. Sanskrt naj bi imel v svojem naboru več kot 100 besed za vse odtenke in nianse ljubezni." Podobna jezikovna specializacija kot pri eskimih. Le da ta odraža doživljanje notranjega sveta. Za kaj je slovenščina specializirana?
  • Katere besede skovanke imamo katerih bi se lahko bolje zavedali in bili na njih ponosni. Kot naprimer: raz-um, po-men,
  • Bral sem, da naj bi ugotavljali kako učinkovit je nek jezik v podajanju pomena. Za to, da se prenese isti pomen naj bi nemščina okvirno potrebovala 10-30% več znakov oz. besed. Kako redundantna je slovenščina?
  • Slišal sem, da naj bi imela slovenščina stare korenine in, da naj bi v svojem nederju skrivala marsikatero modrost.

Tu in tam sem v času razstresene zasledil zgornje primere. Sedaj me pa zavestno zanima kako vse slovenski jezik posredno in neposredno vpliva name. Na posamezna zgornja vprašanja ni potrebno odgovarjati. Najverjetneje se jih da združiti v enega preprostega - etimologija slovenščine? Služijo samo kot primer kam pes taco moli. Vesel bom kakršnegakoli odgovora. Z veseljem bom prebral daljšo obrazložitev s priloženimi citati ali pa odšel v knjižnico po sledi priporočene literature.

Smer Ljubljane

Vozil se je po avtocesti v smeri Ljubljane. Kdo ima tu smer, voznik ali Ljubljana?

Tvorba in pomen pridevnikov, tvorjenih iz samostalnika »poker«

Ali se poker lahko uporablja kot levi prilastek? poker igralec, poker igra, poker klub, poker turnir

Ženska oblika besede »modrec«

V slovarju nisem zasledila ženske oblike besede modrec (tisti, ki modro razmišlja). Zanima me, ali obstaja takšna oblika, oz. kako se uporablja v ženski obliki (le opisno)?

Število zadetkov: 164