Tiskanje

ametist -a (ametist, amatist) samostalnik moškega spola

poldragi kamen vijoličaste barve; SODOBNA USTREZNICA: ametist

FREKVENCA: 9 pojavitev v 5 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

balón balóna samostalnik moškega spola [balón]

s plinom napolnjena naprava, lažja od zraka, za zračno plovbo, zbiranje podatkov

gumijast predmet, ki se napihne, napolni s plinom, zlasti kot igrača, dekoracija

velika polkrožna priprava, ki se za zaščito pred vremenom napne na ogrodje nad odprtim objektom, zlasti športnim

ekspresivno kar ima glede na dejansko stanje, realne zahteve preveliko razsežnost; SINONIMI: ekspresivno balonček

FRAZEOLOGIJA: napihniti se kot balon, napihnjen kot balon, počiti kot balon
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Ballon in frc. ballon iz nar. it. ballone ‛velika žoga’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

basati -am nedovršni glagol

kot slovarski zgled tlačiti, polniti

FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

bateríja Frazemi s sestavino bateríja:
napólniti si bateríje, polníti si bateríje

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

boleti nedov., F16, capite laborare, glava boly; cardiacus, kateriga per ſerzi vjeda, griẛe, ali boly; crapulatus, pyan, oſhumlán, rauſhaſt, de glava inu ẛhelodiz boly; diarrhaea, -ae, dertjy, driſt, kadar eniga trébuh boly, de ne more ṡaderṡhati; dolere, tudi boléti, terpéti, ṡhalovati, ſe ṡgrévati; dolet, boly, ſe ṡgréva; dolet â ſole caput, od ſonza glava boly; hemicranicus, -ni, kateriga glava li na eni ſtrani boly; lienosus, -a, -um, kateriga ſliṡena boly; neuricus, -a, -um, kateriga glidi bolè, prity, ali potogram ima; obgannire, oblajati, s'ṡhlabudranîam uſheſſa napolniti, mozhnu godernîati, de eniga uſheſſa bolè; odontalgia, -ae, ṡoby boléṡan, kadar eniga sobè bolè; oedoma, oteklúſt vodena, katera ne boly, pres beteṡha; ogganio, vel obgannio, -re, s'ṡhlabudranîam uſheſſa napolniti, mozhnu godernîati, de eniga uſheſſa bolè; profluvium, -ÿ, en fluṡ is ṡhivota, kadar eniga trébuh boly; vinum doloriferum, vinu glavobolnu, od kateriga glava boly

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

boljši -i prid. primer. boljši: nej nezh bulshi im. ed. m kakor en merlizh ǀ kej bodete shlahtnishi spisho, jnu bulshi im. ed. s vinu nashli ǀ nihdar nebodete bulshiga rod. ed. m Mojstra neshli ǀ nej na ſvejtu bulshi rod. ed. ž arznie ǀ jest vam nevem bulshi rod. ed. ž erbshzhine sapuſtiti ǀ nezh bulshiga rod. ed. s nej, kakor srezha ǀ nihdar bulſhiga rod. ed. s, inu shiharniſhiga mesta ſe nenajde ǀ Leta urshoh je dober, ali she en bulshi tož. ed. m, inu lepshi samerkajte ǀ bushi tož. ed. m kup ſturite ǀ Bug ij nebode bulshi tož. ed. ž pamet dal ǀ nej ste nezh bulshi im. mn. m Kakor shiuina nepametna ǀ Nezh bulshi im. mn. m nej ſo bilij Babilonerij ǀ nej na ſvejtu bulshih rod. mn. ludy ǀ de nikuli bulshih rod. mn., inu bogatishih lejt nebote imeli ǀ te bulshi tož. mn. ž ſpishe v'almaro skrijeta presež.> Shitu, inu uinu kupio, kadar je ner bulshi im. ed. m kup ǀ Ta ner bulshi im. ed. ž kupzhia ǀ katera je ta ner bulshi im. ed. ž taiſta je uredna povikshena biti ǀ Tu kar od ſvoje nature je tu nerbulshi im. ed. s ǀ en ſod tiga ner bulshiga rod. ed. s vina ǀ kadar nar bulshi rod. ed. ž vole je bila ǀ blagu vkupaj ſpràulate sa vaſhe otroke, inu na tu nar bulshi tož. ed. s posabite ǀ ony vſelej merkajo tu nar bulshi tož. ed. s, inu shlahtnishi vkrasti ǀ My ſe hozhemo ſtem ner bulshem or. ed. s vinom napolniti ǀ is katere deshele ſo ner bulshi im. mn. m telleta koshlizi, jerebize, is katere vode ſo ner bulshi im. mn. ž ribe ǀ Ti greshnik, ti greshniza ſi vſelei pokoren hudizhom, kir tajſtoh volo dopernashash, kakor tvoih nerbulshih rod. mn. priatelou

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

bómba -e ž (ọ̑)
1. z razstrelivom napolnjeno kovinsko telo: metati bombe; letala bombardirajo mesto z zažigalnimi bombami; atomska bomba; kasetna bomba ki je sestavljena iz številnih manjših bomb in se uporablja pri izstrelitvah iz zraka z namenom doseči čim večje območje; plinska polnjena s strupenim plinom, rušilna bomba; slepa bomba ki ne eksplodira; eksplozija bombe / odviti, vreči ročno bombo; nastaviti tempirano bombo; to je učinkovalo kot bomba to je spravilo ljudi v največje presenečenje, začudenje; pren. bombe smeha / pisemska bomba pismo z razstrelivom, ki eksplodira ob odprtju
2. teh. kovinska posoda za shranjevanje plinov pod visokim tlakom; jeklenka: napolniti bombe s kisikom
3. pog., ekspr. kar zaradi nenavadnosti, nepričakovanosti vzbudi presenečenje: nepričakovano je vrgla med zbrano družbo bombo: ušla je od doma / kot vzklik bomba!
● publ. poslati silovito bombo v gol močno, neubranljivo brcniti žogo v gol; pog. seks bomba spolno zelo privlačna ženska
♦ gastr. bomba slaščica v obliki bombe; geol. vulkanska bomba zaobljena kepa strjene lave; med. kobaltova bomba aparat za globinsko obsevanje tumorjev; voj. hidrogenska bomba polnjena z jedrskim strelivom največje sile; globinska bomba za uničevanje podmornic

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

brášnja -e ž (ā)
star. hrana za na pot: napolniti torbo z brašnjo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

brod -a (brud) samostalnik moškega spola

1. kraj, kjer se da prebresti vodo; SODOBNA USTREZNICA: plitvina

2. kraj ob vodi, urejen za pristajanje plovil; SODOBNA USTREZNICA: pristanišče

3. plovilo za prevoz čez vodo; SODOBNA USTREZNICA: brod

FREKVENCA: 26 pojavitev v 8 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

čas1 -a (čas, čes, čaš) samostalnik moškega spola

1. omejeno trajanje; SODOBNA USTREZNICA: čas

1.1 omejeno trajanje, vezano na ta svet, kot nasprotje večnosti

1.2 točka v omejenem trajanju

1.3 v zvezi en čas

1.3.1 izraža, da kaj traja kratko ali omejeno obdobje; SODOBNA USTREZNICA: nekaj časa, začasno

1.3.2 s predlogom izraža ne natančneje določeno točko ali obdobje v preteklosti, v katerem se je kaj zgodilo; SODOBNA USTREZNICA: enkrat, nekoč

1.3.3 s predlogom izraža, da kaj obstaja, se dogaja ob istem času; SODOBNA USTREZNICA: sočasno, hkrati

1.4 v zvezi en dober čas precej časa

1.5 v zvezi od enega časa do drugega kdaj pa kdaj, občasno

1.6 v zvezi oni/leta/ta/taisti čas

1.6.1 izraža, da se dejanje godi v sedanjem, današnjem času; SODOBNA USTREZNICA: zdaj

1.6.2 izraža čas, trenutek v preteklosti ali prihodnosti, kot ga določa sobesedilo; SODOBNA USTREZNICA: tedaj, takrat

1.6.3 izraža, da se dejanje v enem stavku dogaja, zgodi v istem času kakor dejanje v drugem stavku; SODOBNA USTREZNICA: medtem

1.7 v zvezi s časom izraža, da se kaj zgodi po preteku določenega časa; SODOBNA USTREZNICA: sčasoma

1.8 v zvezi v času izraža manjše število ponovitev v nedoločenih časovnih presledkih; SODOBNA USTREZNICA: včasih

1.9 v zvezi večni čas trajanje brez začetka in konca; SODOBNA USTREZNICA: večnost

1.10 v zvezi slednji/vsak/vsaki/vsakateri čas vedno, ves čas

2. omejeno trajanje (ali točka v omejenem trajanju)

2.1 s katerim človek razpolaga

2.1.1 čas, v katerem človek nima nobenih obveznosti; SODOBNA USTREZNICA: prosti čas

2.2 ki je dogovorjeno, določeno ali predvideno za kaj

2.3 pogosto s prilastkom ki je ugodno, primerno za kaj

2.4 pogosto s prilastkom v teku dneva, leta, cerkvenega leta

2.5 v življenju, bivanju

3. navadno s predlogom, s prilastkom omejeno trajanje z razmerami, okoliščinami, stvarnostjo vred; SODOBNA USTREZNICA: čas, obdobje

3.1 v zvezah z naš, sedanji ipd. sedanjost

3.2 navadno s prilastkom razmere, okoliščine, stvarnost v omejenem trajanju

4. pogosto s svojilnim zaimkom obdobje posameznikovega življenja

5. navadno s svojilnim zaimkom trenutek smrti

6. doba v človeškem življenju od zrelih let do smrti; SODOBNA USTREZNICA: starost

FREKVENCA: približno 4000 pojavitev v 46 delih

FRAZEOLOGIJA: dolg čas, kratek čas, kratiti (dolg) čas, ravnati se po času

TERMINOLOGIJA: poslednji/zadnji čas / čas konca, s časom

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

čáša -e ž (á)
1. knjiž. boljši kozarec kelihaste oblike: kristalna, srebrna čaša
// vsebina čaše: izpiti čašo do dna / pesn. čaša ljubezni
2. ekspr. kozarec sploh: čaše žvenkečejo; napolniti čašo; čaša vina
● vznes. dvigniti čašo nazdraviti; ekspr. zvrniti čašo izpiti brez oddiha
♦ bot. (cvetna) čaša zunanji listi dvojnega cvetnega odevala

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

čèber čèbra in čebèr čebrà samostalnik moškega spola [čə̀bər] in [čəbə̀r]

večja, zlasti lesena posoda, navadno z dvema ročajema

ETIMOLOGIJA: = cslov. čьb(ь)rь, hrv., srb. čàbar, češ. džber < pslov. čьbьrъ = litov. kibìras ‛vedro’, nejasnega izvora - več ...

číst -a -o stil. -ó prid., čistêjši (ȋ ī)
1. ki je brez umazanije, prahu: čisti čevlji; čista posoda; obleči čisto srajco; čiste ulice; vse je pospravljeno in čisto / otroci so siti in čisti / čist planinski zrak; splakniti perilo v čisti vodi / prepisati na čist list nepopisan; čista polt brez izpuščajev in peg; čista rana ki se ne gnoji / čista gospodinja ki ima smisel in skrb za snago; čisto delo pri katerem se človek ne umaže
// ki ni skaljen ali moten: čist studenec; čista gladina jezera / čisto obzorje; ekspr. jutro je bilo kristalno čisto; nebo je čisto kot ribje oko; pren. čista glava, pamet
2. ki v manjši meri onesnažuje, uničuje okolje: del energije bi bilo mogoče pridobiti na čist način; čista industrija; čista tehnologija
3. ki je brez primesi: napolniti blazino s čistim puhom; čista rudnina; čisto srebro, zlato / čista pasma, rasa / piše v čistem jeziku / čista matematika teoretična, ne praktično uporabna matematika; bluza iz čiste svile prave svile; čista umetnost nepoučna, netendenčna; pren. svoje vrste hočejo imeti čiste
// ki obstaja iz istovrstnih (duhovnih) prvin: stavba v čistem gotskem slogu; na razstavi so presenečale likovno čiste plastike; stilno čista predstava
4. ki ni hripav ali zamolkel: zapel je z lepim in čistim glasom; ekspr. srebrno čist glas
5. ki ima pozitivne lastnosti v etičnem, zlasti pa v moralnem pogledu: čist človek; čist značaj / biti, ostati čist / čista ljubezen, misel; čisto življenje / čisto dekle nedolžno / vodili so ga čisti nameni / ima čisto politično preteklost neoporečno; pren. čisto srce
6. ekon. ki ostane po odbitku vseh bremen, dajatev ali dolgov: čisti dobiček; pravilnik o delitvi čistega dohodka; čisti donos; čista plača
7. ekspr. ki je brez česa drugega: njegova zahteva je čisti formalizem; čista abstrakcija / hišo je prodal v čisto izgubo
// z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: njegove besede so čist nesmisel; to je čista laž; kar sem povedal, je čista resnica
● zdaj imata čiste račune poravnala sta medsebojna navzkrižja; nimata več medsebojnih obveznosti; ekspr. poglej, če je zrak čist če ni nevarnih ali nezaželenih oseb; evfem. nima čistih rok je kriv; čista teža teža, v katero ni všteta teža embalaže; nima čiste vesti čuti se krivega; je kriv; ekspr. nalil, natočil mu je čistega vina povedal mu je resnico brez olepšavanja; čisti računi, dobri prijatelji poravnane medsebojne obveznosti omogočajo prijateljske odnose; čistemu je vse čisto; njegov denar je čist zakonito pridobljen
♦ farm. čisti bencin bencin za rane; filoz. čisti razum spoznavna zmožnost duha, ločena od čutnih zaznav in čustev; čisti um bistvena lastnost duha ustvarjati misel in oblikovati spoznanje; gastr. čista juha nezakuhana juha; čista mast mast brez ocvirkov; kem. kemično čist; lit. čista lirika lirika, ki izraža le čustva; čista rima rima, pri kateri se vokali ujemajo glede dolžine in širine; šol. čisti biolog biolog, ki študira sámo biologijo

čísto

stil. čistó prisl.:

čisto oprati

čisto obrita brada

orkester zveni intonančno čisto

/ doma imajo zelo čisto

čísti

-a -o sam.:

pog. prireditelji so imeli pet milijonov čistega čistega dobička

zbrisati kaj do čistega

prepisati na čisto dokončno, brez popravkov

prišel je na čisto sam s seboj spoznal je, kakšen je

dati otroka v čisto v čisto perilo

s tem si nisem na čistem tega ne razumem popolnoma

ekspr. ni pri čisti je nekoliko duševno zmeden

♦

gozd. sečnja do čistega, na, v čisto sečnja, pri kateri se posekajo prav vsa drevesa;

prim. čisto

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

čútara čútare samostalnik ženskega spola [čútara]

steklenici podobna lažja posoda za nošenje pijače in pitje neposredno iz nje, zlasti med telesno aktivnostjo

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek hrv., srb. čùtura iz tur. çotra ‛majhna lesena posoda za vodo’, morda iz gr. kotýlē ‛lonček, kozarec’ - več ...

demant -a samostalnik moškega spola

najtrši, navadno svetlo obarvan prozoren dragi kamen, ki močno lomi svetlobo; SODOBNA USTREZNICA: diamant

FREKVENCA: 10 pojavitev v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

dobrovǫ́ljən, -ljna, adj. 1) gutwillig, Meg., Guts., Mur., Cig., Jan.; — bereitwillig: kdo je dobrovoljen sam od sebe svojo roko danes Gospodu napolniti? Dalm.; — 2) freiwillig, Meg., Mur., Cig., Jan.; dobrovoljni dar ("ofer"), Dalm.; — 3) gut gelaunt, fröhlich, lustig, Cig., Jan., Šol., M.; krčme, polne dobrovoljnih gostov, Erj. (Izb. sp.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

dólgčas Frazemi s sestavino dólgčas:
pásti dólgčas, pregánjati dólgčas, pregnáti dólgčas, prodájati dólgčas

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

dolina -e samostalnik ženskega spola

1. nižji, navadno podolgovat svet med hribi ali v gričevnati pokrajini; SODOBNA USTREZNICA: dolina

2. v zemljo narejena podolgovata vdolbina; SODOBNA USTREZNICA: jarek

FREKVENCA: 204 pojavitve v 12 delih

FRAZEOLOGIJA: hoditi po temni dolini, žalostna/revna dolina

TERMINOLOGIJA: okrogla dolina

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

dolítek -tka m, snov. (ȋ) z ~om napolniti sod

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

dolíti -líjem dovršni glagol, glagol ravnanja

kdo/kaj dajati kaj v kaj / kam
V steklenice so /skrbno in z velikim užitkom/ dolili vino.

kdo/kaj povzročiti kaj polno
Dolil si je kozarec in pripovedoval naprej.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

doliti dov., F4, adimplere, napolniti, dopolniti, dolyti, dotozhiti; effarciare, dopolniti, ali dolyti; refundere, naṡai ṡlyti, dolyti; suffundere, dolyti, ali dolyvati, podlivati

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

dolžnik -a (dolžnik, dalžnik, delžnik, dulžnik) samostalnik moškega spola

1. kdor mora komu kaj vrniti, poravnati, zlasti v denarju; SODOBNA USTREZNICA: dolžnik

2. komur se mora vrniti dolg, poravnati obveznost; SODOBNA USTREZNICA: upnik

3. kdor stori kaj slabega, nezaželenega; SODOBNA USTREZNICA: krivec

4. versko kdor stori kaj v nasprotju z božjimi zapovedmi in zasluži božjo kazen; SODOBNA USTREZNICA: grešnik

5. s prilastkom kdor mora kaj delati, storiti zaradi dejanja, dejanj, ki jih je storil kdo drug; SODOBNA USTREZNICA: dolžnik

5.1 kdor je obvezan kaj delati, storiti zaradi svoje narave

FREKVENCA: 125 pojavitev v 33 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

dopolníti in dopólniti -im dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni) glagol

v posplošenem pomenu kdo/kaj dodatno napolniti, popraviti koga/kaj
Rokopis bo treba še popraviti in dopolniti (z opombami).

kdo/kaj doživeti kaj / koliko
Fantek je dopolnil sedem let.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

dopolniti dov., F13, adimplere, napolniti, dopolniti, dolyti, dotozhiti; affundere, dolyvati, dopolniti, perlyvati, dotozhiti, ṡalyti; complere, napolniti, dopolniti, opraviti; effarcire, dopolniti, ali dolyti; exatiare, dopolniti, naſititi; explere, napolniti, ſpolniti, dopolniti; implere, napolniti, dopolniti; integrare, ṡupèt ṡazheti, ponoviti, dopolniti, célu ſturiti; perficere, dodélati, dopolniti, opraviti, dokonzhati; refercire, napolniti, dopolniti; replere, dopolniti, napolniti; succenturiare, tá praṡna meiſta dopolniti, eniga ṡholnerṡkiga kardela, teh pobytih ṡholnerjou shtivenîe nameſtiti; supplere, doméſtiti, dopolniti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

dotočiti dov., F2, adimplere, napolniti, dopolniti, dolyti, dotozhiti; affundere, dolyvati, dopolniti, perlyvati, dotozhiti, ṡalyti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

duša -e samostalnik ženskega spola

1. v monoteističnih religijah neumrljivo in neuničljivo nesnovno bistvo človeka; SODOBNA USTREZNICA: duša

2. nesnovni del človeka v čustvenem, moralnem in spoznavnem smislu; SODOBNA USTREZNICA: duša, duh

2.1 s predlogom, ekspresivno izraža visoko stopnjo čustvene prizadetosti

3. stanje živega bitja; SODOBNA USTREZNICA: življenje

4. navadno s prilastkom, ekspresivno človek ne glede na spol; SODOBNA USTREZNICA: duša

FREKVENCA: približno 2200 pojavitev v 45 delih

FRAZEOLOGIJA: duša koga je draga pred očmi/v očeh koga, duša se loči/vunkaje gre, goridati svojo dušo, pojemati/puščati dušo , polagati dušo koga v roko koga, postaviti dušo za koga, tjapodati/tjakajvreči svojo dušo

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

eksplozív -a m (ȋ)
eksplozivna snov, ki se uporablja za orožje ali razstreljevanje, razstrelivo: napolniti rov z eksplozivom; velika rušilna moč eksploziva / eksploziv za atomsko bombo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

godrnjati nedov., F6, commurmurare, v'kupai mermrati, godernîati, pomagati mermrati; emutire, mermrati, godernîati; gannire, tudi godernîati; murmurare, nêrgati, mermrati, godernîati, ravſhlati, nîergati; obgannire, oblajati, s'ṡhlabudranîam uſheſſa napolniti, mozhnu godernîati, de eniga uſheſſa bolè; ogganio, vel obgamnio, -re, s'shlabudranîam uſheſſa napolniti, mozhnu godernîati, de eniga uſheſſa bolè

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

imeti imam nedov. 1. imeti: vſelej pofliſsajteſe eno dobro manungo imeti nedol. ǀ nej ſmo vredni zhlovesku ime imèti nedol. ǀ shelish s'namy myr imejti nedol. ǀ sledni zhlovik ima v'ſebi, Kar Bug hozhe imeiti nedol. ǀ hozhe njega imetj nedol. ſa ſvojga mosha ǀ nej sadosti ſamo ſvetlobo te s: vere imètti nedol. ǀ letu Bug hozhe s'Kusi ſvoie shtrajfinge od naſs imet nedol. ǀ jest imam 1. ed. ushe beſsedo od taiste moje priatelze, de shiher k'nij pridem, hadar hozhem ǀ Aku slatu jmam 1. ed., kaj drusiga imam 1. ed., semuzh enu malu gijele persti ǀ Ti imash 2. ed. dua, inu trydeſeti sob ǀ ymash 2. ed. krivizhnu blagu ǀ ima 3. ed. en mozhan grad na shivi skali ſisidan ǀ v'ſerzi imà 3. ed. ſvoje mejſtu ǀ Jma 3. ed. velik kashel, sakaj vſe skuſi marmra ǀ ſilnu veliku yima 3. ed. hudizh v'pakli, inu cilu malu reſpective yh ima 3. ed. Bug v'Nebeſsih ǀ Hoshter samerka de imata 3. dv. veliku danarjou per ſebi ǀ sadosti vſhe imamo 1. mn., vſtanimo, inu Boga sahvalimo ǀ Prau imate 2. mn. de eniga takushniga poſla v'vashi hishi neterpite ǀ imaio 3. mn. malu buqvi, de bi ſi mogli pomagat ǀ poſvejtno manungo imajo 3. mn. ǀ taiſti bi imeli poshlushat, kateri usheſſa imaiò 3. mn. ǀ ymaio 3. mn. ajffer sa nyh leſtno zhast ǀ kazhe imao 3. mn. Krajlizha ǀ imei vel. 2. ed. ta s. strah ǀ imej vel. 2. ed. strah Boshij ǀ imi vel. 2. ed. ti vſaj poterplejne s' JESVSAM ǀ pred ozhmy jo imete vel. 2. mn. ǀ na S. ſpuvidi ſpumnite, pred ozhmy yh imète vel. 2. mn. ǀ S: strah pred ozhmi vſelej imejte vel. 2. mn. ǀ hualo, inu zhast Boshjo v'uaſhshim ſerzu imèite vel. 2. mn. ǀ imeite vel. 2. mn. pravo vero ǀ Angele bosh sa tuoje tovarshe imel del. ed. m ǀ nihdar drugiga vſtih nej ſi imèl del. ed. m, ampak ſludia, inu hudizha ǀ je vſo zhaſt, inu hualo jemel del. ed. m ǀ skarbi nej iemel del. ed. m ǀ veliku otrok je imela del. ed. ž ǀ Ime je tako muzh imelu del. ed. s, de vſe paklenske mozhij morio pobegnit ǀ Veliko vojſko vſelej ſta vkupaj imela del. dv. m Amaſius Egypterski krajl, inu Samurski krajl Taletes ǀ de ſi lih veliku lepshi ſlovenski jesik ſo imeli del. mn. m, kakor je moj Vippauski ǀ kakor de bi glavo imèli del. mn. m s'shelesa ǀ ſo vſelej na plazu en ſgon imelì del. mn. m ǀ une preproste Divize, katere ſo prasne lampe imele del. mn. ž zanikane oblike obene skerbj, inu misli na tu vezhnu neimeti nedol. ǀ huala Bogu jest nimam 1. ed. obeniga taziga greha ǀ moj priatel je k' meni prishal is ceſte, inu nemam 1. ed. kaj njemu naprej poloshiti ǀ Nejmam 1. ed. tedaj morebiti jest vekſhi vrshoh shaluati ǀ nymam 1. ed. obeniga zhloveka ǀ Iest neman 1. ed. obene dobre miſli, ali manunge G: Bogu dopasti ǀ Ti ſi shaleſten kadar nimash 2. ed. szshim tvoje dolge plazhat ǀ te nar manshi skarbi nemash 2. ed. de bi dusho osdravil s'arznio te s: pokure ǀ ti nejmash 2. ed. pameti ǀ Ti MashniK, Kateri sa volo tuoje Kupzhie, ne mash 2. ed. zhaſsa S. piſsmu brati ǀ obene srezhe, inu shegna nima 3. ed. ǀ zhednoſti ſvojh ſtarishih nimà 3. ed. ǀ neima 3. ed. ſebi glihe ǀ Slonu je ſapovedal, de nyma 3. ed. nihder obene auzhize vmorit ǀ kadar zhlovek nema 3. ed. dobre manunge G: Bogu dopasti ǀ dokler blaga nemà 3. ed., v'nevarnosti ſe najdeio de bi ogin te nezhistosti yh neposshgal ǀ nejma 3. ed. ſvoje potrebe ǀ obeden nijma 3. ed. meni samirit ǀ Bug na temij offrij nijmà 3. ed. obeniga dopadeina ǀ nimamo 1. mn. ſamy sadoſti kruha sa nas ǀ aku pak te lubesni nymamo 1. mn. nej ſmo pravi Christuſhavi Iogri ǀ nemamo 1. mn. kruha sa naſho potrebo ǀ aku lubesni pruti ſvojmu blishnimu nymate 2. mn., nej ste Iogry Christuſhavi ǀ dokler te S. manunge nemate 2. mn. je vſe sgublenu ǀ Kateri nijmate 2. mn. ſerza ǀ de ſi lih pameti, inu pozhutiku nimaio 3. mn. ǀ nimajo 3. mn. nezh duhouniga, temuzh ſamù shivinsku ǀ nihder dobriga konza nymaio 3. mn., temuzh negauge prideio ǀ kratki zhaſſi, veſſelje, troshti, lushti, inu bogaſtva njmaio 3. mn. ſtanovitnoſti, ampak isgineio ǀ ludje nemajo 3. mn. taKushniga saupajna h'tebi ǀ ty lakouni po blagi, nihdar nemaio 3. mn. sadosti ǀ dokler nijmaio 3. mn. prave vere ǀ kulikain lona ludje sgubio, dokler te S. manunge nemeaj 3. mn. ǀ ſe prozh pobere, de bi urshoh neimel del. ed. m ſe shnio preperat ǀ de bi moja Mati drugiga greha neimela del. ed. ž ǀ bi pameti nejmela del. ed. ž, kadar bi ſe neomoshila ǀ de bi nyh truplu obeniga pomankajna neimelu del. ed. s ǀ de bi obeniga druſiga opravila neimeli del. mn. m 2. morati: kaj tedaj imam 1. ed. ſturiti ǀ ti ſe imash 2. ed. vezh Boga, kakor shpota bati ǀ Jmash 2. ed. vejdit, de bo en Angel is nebeſs na semlo prishal ǀ obene beſsede nebom sasnamval, ali ſe ima 3. ed. hitru, ali pozhaſsu srezhi ǀ ta sapuvidi ſe imà 3. ed. sdaj, inu nikar na ſodni dan napolniti ǀ kmetushki ſtan jma 3. ed. v' mej vſimy ner ble sposhtovan biti ǀ de imâ 3. ed. te oſekane glave pershiti h' truplam ǀ Mosh, inu shena obodua imata 3. dv. ſa hishno potrebo skerbeti ǀ naſs vuzhi koku imamo 1. mn. molit ǀ ner vekshi upaine imamò 1. mn. v' miloſt Boshio poſtavit ǀ kadar shlishite de s'tiga svejta ſe imate 2. mn. lozhit ǀ greh tiga poboja, kateriga ſe ymate 2. mn. varvat, inu annat ǀ Bug pak sa'povej de ſe imaio 3. mn. lubiti, inu mijru shivejti ǀ Sapovej ſvejsdom de ſe imajo 3. mn. zhes Sisara vojskovati ǀ imaiò 3. mn. vſe shitu Joabavu poshgati ǀ mu ymaio 3. mn. gauge na zhellu shgati ǀ ijmaio 3. mn. odvershana biti od herbszhine ǀ sapovej hudizhom, de imo 3. mn. Filetta martrat ǀ kadar je imel del. ed. m Sodomo poshgati ǀ Taushenkrat ſo shegnali Rod od kateriga je jmel del. ed. m priti ǀ Calujnus leta neſramni, inu negnuſni loter, kateri ſa volo njega shivinske nezhiſtoſti je imel del. ed. m shiu ſeshgan biti ǀ kadar bi jo bila imela del. ed. ž kregat ǀ je jmela del. ed. ž njega poroditi ǀ letu bi ſe imelu del. ed. s nam sgoditi ǀ de bi imelus'skale del. ed. s+ nam vinu tezhi ǀ kadar bi sapovedal vetrovom de bi ſe imeli del. mn. m maszhovati zhes zhloveka ǀ Machabejery ſò ta folk opominali de bi jemeli del. mn. m G. Boga pohleunu sahualit ǀ de bi vſy ludje ſe imili del. mn. m h' timu driveſſi perblishat ǀ G: Bug ſapovej de bi ymeli del. mn. m vſaj ptvye blagu smeram poſtiti ǀ Nesapovej greſhenzam de bi imele del. mn. ž eno tako pokuro delat kakor Maria Egiptiaca zanikane oblike 1. ne potrebovati, ne moči: ſe nimam 1. ed. bati, inu sramovati ǀ obeniga lona ſe nimash 2. ed. troshtat ǀ v'Nebu nemesh 2. ed. pogledat ǀ glava nima 3. ed. pres suojh glidubiti ǀ satoraj ſe nemamo 1. mn. bati, de ſe nam bo godilu Kakor vnim nesrezhnim ǀ drugiga ſe nimate 2. mn. bati, semuzh G: Boga ǀ nezh ſe nemate 2. mn. bati ǀ obene miloſti boshie ſe nimaio 3. mn. troshtat ǀ shivish vſe skusi v'grehah, kakor, de bi nikuli neimel +del. ed. m pred Rihteria Boshjga priti ǀ kakor de bi ne imel del. ed. m nikuli umreiti 2. ne smeti: Polek tvojga della nimash 2. ed. na Boga posabit ǀ Ti nymash 2. ed. preshushtuati ǀ Na dobruto preieto nihdar nemash 2. ed. posabit ǀ nad letem obeden nima 3. ed. zviblat ǀ Gospodar nimà 3. ed. li ſam ſaſſe skerbejti ǀ Nema 3. ed. savupat v'obeno ſtuar, sakaj vſe kar je ſtvarjeniga bo njemu super ſe poſtavilu ǀ ta kateri ima to hudo miſsu v'grehi oſtati, ſe nejma 3. ed. podstopit Boga proſsit ǀ prepovej de obeden njemu nymu 3. ed. dati ni jeiſti, ni pyti ǀ nimamo 1. mn. yſkati, na ſemli naſſe iſvelizainje ǀ nymamo 1. mn. na praſnik obenu poslovajne dellat ǀ Na tem cilu nemamo 1. mn. zviblat ǀ nimate 2. mn. biti vy Shene kakor Niobes ǀ nymate 2. mn. folsh prizha pelati ǀ V moj Cirkvi vy nemate 2. mn. drugiga dellat, ampak molit ǀ Letu ſo dolshne vſe shene ſturiti, de obeniga drugiga nimaio 3. mn. lubiti ǀ ym je bil prepovedal, de nimaio 3. mn. jeiſti ſad tiga driveſſa na ſrejdi Paradisha saſſajeniga ǀ shlahtniKi nijmaio 3. mn. Kupzhuvati, tj gmain ludje pak de njimaio 3. mn. nenuznu Stati ǀ takrat sapovei de ij nemajo 3. mn. nezh ſturiti ǀ je bil sapovedal de mu nemaio 3. mn. povedat gdu yh poshila ǀ prepovei hishnim de obenimu nemò 3. mn. povedat ǀ Bug neprepovej, de bi zhlovek ne imel del. ed. m te potrebna della poſvejtna dopernashat ǀ leta ſvejt bi ſi neimel +del. ed. m imenovati Mundus ǀ gleda tu kar bi neimu +del. ed. m vidit ǀ Leta Catharini prou dâ, ter jo ſvetoua de bi obeniga drugiga neimela +del. ed. ž sa ſvojga Shenina vſeti, ampak Chriſtusa Jeſusa ǀ Iest vam ſim bil sapuvedal, de bi neimeli +del. mn. m lagati ǀ kaj s' eno veliko dolshnuſt imamo pruti Nashimu Odresheniku Chriſtuſu JESUSU, na katiro nihdar bi nejmeli +del. mn. m poſabit ǀ sakaj … prepovedash de bi neimele +del. mn. ž ſe jokat nat tvojm britkom terpleinom ǀ shene bi nihdar ne imele del. mn. ž veniga drugiga pogledat slovo imeti biti odslovljen: Vna ſe huali, de je vſelej sveiſta bila, kirkuli je shlushila, de ſi lih pouſot je slavu ſa volo tatvine imela del. ed. ž → imati

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

implementȋrati -am dov. in nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

impregnȋrati -am nedov. in dov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

iti nedov., F85, caseale, -lis, tudi ſerivnik, kir ſe gre h'potrebi, aiṡhilz; conternans, tú kar v'tretje leitu grè; egreſsus, -s, -um, kateri je vunkai ſhel; enterocele, huius enteroceles, predertje, de zhéva vun gredó; grandinat, tozha grè; hac transivit, je ſhel tukai mimú; maniacus, -a, -um, kateri ob pamet grè; ningit, ſneṡhy, ſnéh grè; pertransiri, ṡkuṡi jiti, ṡkuṡi preiti; pluit, deṡh grè, deṡhy; postcoenium, tu povezherji pytjè, kadar ſe grè ſpati; radius solis, v:g: truja ſvitla ṡarja je ſhla is ſonza, ſonzhna ṡarja, ṡharki, proge; redundare, zhes jiti, obilnovati, obilnu biti, naṡai ſe pervaliti, od polnoſti zhes jiti, napolniti; tua interest, tebe ṡadene, tebe an grè, tebi je pridnu; vadens, kateri grè; vadere, iti, poiti; prim. aniti, gredeoč, gredoč

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

izkoristljív -a -o prid. (ī í)
ki se da izkoristiti: napolniti ves izkoristljivi prostor; izkoristljivi viri energije

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

kánglica kánglice samostalnik ženskega spola [kánglica]

navadno ekspresivno kangla, zlasti manjša

1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑kangla

kántica -e ž (ȃ)
manjšalnica od kanta: napolniti kantico / škropivo prodajajo v kanticah / kantica za mast

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

kesón -a m (ọ̑)
1. grad. spodaj odprta velika, navadno armiranobetonska posoda za dela pod vodo: kopati v kesonu / del predora bodo zgradili s pomočjo kesonov
2. teh. zgoraj odprta, zaboju podobna priprava za tovor na vozilu, zlasti tovornem avtomobilu: napolniti keson; stranica kesona

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

kesón -a m

teh. zgoraj odprta, zaboju podobna priprava za tovor na vozilu, zlasti tovornem avtomobilu

SINONIMI:

teh., žarg. kason

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

kir nesklonljivi zaimek

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

komplẹ̑t -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

kompóstnica -e ž (ọ̑)
1. vrtn. prst iz dozorelega komposta: pognojiti s kompostnico; mešanica kompostnice, gnojevke in listovke
// kompostna zemlja: saditi v kompostnico
2. agr. jama za pripravo komposta: izprazniti, napolniti kompostnico

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

korítce -a s (ī)
manjšalnica od korito: prašičem napolniti koritca / koritce za dežnike

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

kornét -a m

obrnjenemu stožcu podobna posodica, navadno iz nekvašenega testa ali tršega papirja

SINONIMI:

knj.izroč. rogljiček, knj.izroč. tulec

glasb. zgodovinsko trobilno glasbilo

SINONIMI:

glasb. cink

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

kotánja kotánje samostalnik ženskega spola [kotánja]

vdolbina v zemeljskem površju, navadno naravna

1.1.

iz medicine večja vdolbina v telesu ali delu telesa

ETIMOLOGIJA: nejasnega izvora, morda iz nar. kotlánja iz ↑kotel ali h ↑kot - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

kotel ► ˈkoːtȯu̯ -tla m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

krúgla -e ž (ȗ)
nar. večja, navadno lončena posoda za vodo: napolniti kruglo
● star. gleda kakor hudič iz krugle zelo grdo, jezno

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

líčkanje -a s (ȋ)
1. glagolnik od ličkati: ličkanje jim je šlo hitro od rok / povabiti na ličkanje; razpoloženje pri ličkanju je bilo veselo
2. krovni listi, odstranjeni s koruznega storža: napolniti blazino z ličkanjem; šumenje ličkanja; copate iz ličkanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

líčkanje -a s, pojm. (ȋ) ~ koruze; snov. napolniti blazino z ~em

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

martínovka -e ž (ī)
metal. peč za pridobivanje jekla iz surovega železa, pri kateri zgorevalni plini neposredno ogrevajo vložek: napolniti martinovko

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

martínovka -e ž

metal. peč za pridobivanje jekla iz surovega železa, pri kateri zgorevalni plini neposredno ogrevajo šaržo

SINONIMI:

metal. martinova peč, metal. martinska peč, metal. Siemens-Martinova peč

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

mást -í ž (ȃ)
1. trdna, mazava, v vodi netopna organska snov, pridobljena iz maščobnega tkiva: jazbečeva, kitova, polšja, zajčja mast
// taka snov, pridobljena iz svinjskega maščobnega tkiva: hraniti mast v hladnem prostoru; razbeliti, raztopiti mast; zabeliti z mastjo; ponev masti; posoda za mast / domača mast; ocvirkova mast / ekspr. žganci so kar plavali v masti so bili zelo zabeljeni / ocvreti na masti / svinjska mast
// nav. ekspr. maščobno tkivo: očistiti zaklano kokoš in ji odstraniti mast; mož z napeto blazinico masti pod brado
2. trdna, mazava snov za
a) zmanjševanje trenja: napolniti ležaje z mastjo; masti in olja / tlačilka za mast
b) zaščito površine: namazati čevlje z mastjo
3. star. mazilo: namazati razbolelo mesto s posebno mastjo
● slabš. mast ga zaliva zelo je debel; ekspr. nekoliko masti so ji dale počitnice zredila se je; ekspr. ne more se bahati z mastjo je razmeroma zelo suh; ekspr. namazati otroka z brezovo, leskovo mastjo natepsti z brezovo, leskovo šibo; natepsti sploh; šalj. potrpljenje je božja mast, samo revež je, kdor se z njo maže potrpežljiv človek doživlja pogosto neprijetnosti, škodo
♦ gastr. čista mast brez ocvirkov; teh. briketna mast za mazanje drsnih ležajev, stisnjena v različne oblike; grafitna mast z dodatkom grafita za mazanje ležajev; konsistentna mast iz mila in mineralnega olja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

mazálka -e ž (ȃ)
strojn. priprava za mazanje, montirana pri ležaju: napolniti mazalke / kapalna mazalka nad ležajem, iz katere priteka olje v ležaj po kapljah; Staufferjeva mazalka ki ima obliko lončka s pokrovčkom na navoj in se uporablja za mazanje z mastjo; mazalka s stenjem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

mazálka -e ž

strojn. priprava za mazanje, montirana pri ležaju

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

mérica -e ž (ẹ́) manjš. ~a kostanja; (mlinarska) ~; napolniti ~o |posodo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

mérica -e ž

manjša posoda za merjenje snovi

SINONIMI:

merilna posodica

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

mérnik -a m (ẹ̑)
v kmečkem okolju prostorninska mera za žito, približno 30 l: pridelal je petdeset mernikov pšenice / meriti na mernike / polja ima samo za nekaj mernikov posevka
// večja lesena posoda z ročajema ob straneh za to mero: napolniti mernik; mernik je prazen
● bibl. ne postavljajte luči pod mernik ne skrivajte dobrih idej, lastnosti pred javnostjo; star. zvrhan mernik smeha zelo veliko; star. imeti denarja na mernike zelo veliko

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

mérnik -a m (ẹ̑) pridelati sto ~ov pšenice; napolniti ~ |posodo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

mérnik -a m

večja lesena posoda z ročajema ob straneh kot prostorninska mera za žito

SINONIMI:

nar. kupljenik

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

mleko1 s, F26, candilus, ena jéd od ſyra, mléka inu medú; chamaeleon, -nis, albus, et niger, enu ẛeliszhe, zveitje ṡhene, nuzajo de ſe mléku ſeſéda, ali ſyri; clostra, -ae, et clostrum, -tri, tú pervu mléku po porodi; collactaneus, collacteus, od eniga mléka v'kupai ẛrejen, ẛdojen, naverſtnyk; colostra, -ae, kolada, tú pervu mléku po porodi ene ẛhene, ali ṡhivine; colostratio, tú ẛlú, ali hudu, kateru pride od takeſhniga mléka; colostratus, -ti, kateri je takeſhnu mléku ſeſſal; elactescere, beil kakòr mléku ratati; emulgere, mléku mléſti, ṡmulſti, pomulſti; flos lactis, ramelzi, ali ṡhkraluh na mleiki; immulgere, v'eno poſſodo mléſti, namleiſti, s'mlékam napolniti; lac, mléku; lac humanum, ṡhenṡku mléku; lac preſsum, ſtepenu mléku; lactarius, -a, -um, mlézhen, od mléka; lacteolus, -a, -um, lacteolae pullae, diklizhi beili kakòr kry inu mléku; lactes, tá mehka zhréviza, ṡkusi katera tú mléku tezhe, tudi ribje mleiku; lacteus, -a, -um, mleizhen, kar je od mléka; latescere, mleiku ratati, ali ſe beiliti kakòr mléku; mulctus, -tus, tudi molṡenîe tega mléka; oxygala, vel oxygalum, kiſſilu mléku; polygala, -ae, vel polygalon, pempinella, kriṡhne roṡhe, ſe daje mleizhni ṡhivini ṡa mleiku; rudicula, -ae, tudi tá ſhiba ṡa mléku, ali ṡá maſlu méſhati, ali tepſti, ena peinêniza; vaccinum lac, kravje mléku

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

mlesti nedov., F3, emulgere, mléku mléſti, ṡmulſti, pomulſti; immulgere, v'eno poſſodo mléſti, namleiſti, s'mlékam napolniti; mulgere, mleiſti, mulſti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

móbikártica in móbi kártica -e ž (ọ̑-ȃ)
kartica s številko, s katero uporabnik na mobilni telefon prenese vnaprej plačan znesek za uporabo storitev mobilnega operaterja: kupiti mobikartico za pet, deset evrov; napolniti mobilnik z mobikartico; zbiralci mobikartic; telekartica in mobikartica / motivi na mobikarticah

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

moči morem nedovršni glagol

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

môšnja -e ž (ó)
1. vrečki podobna priprava za nošenje denarja, zlasti kovancev; mošnjiček: odvezati, zavezati mošnjo; denar spraviti v mošnjo; prazna, težka mošnja; usnjena mošnja / dal mu je mošnjo cekinov, zlatnikov
● star. moja mošnja ima jetiko neprestano mi primanjkuje denarja; star. mošnja se je popolnoma osušila zmanjkalo je denarja; ekspr. stiskati mošnjo skopo plačevati; star. človek s težko mošnjo premožen, bogat človek
2. nekdaj taka priprava za nošenje tobaka, smodnika, draguljev: napolniti mošnjo s tobakom; v mošnji iz usnja ima spravljene dragocene kamne / mošnja za tobak
3. kožna vreča, v kateri sta moški spolni žlezi: vnetje mošnje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

na... predpona
1. v glagolskih sestavljenkah, včasih okrepljena z na za izražanje
a) premikanja ali usmerjenosti na površino predmeta, na predmet ali v predmet: nalagati, naliti, namazati, namiliti, nanašati, napolniti, natrpati / nalepiti na steklo; naložiti na voz
b) začetka, nepopolnosti dejanja: načeti, nagristi, nakljuvati, nakriviti, nalomiti, namrzniti, napokati / v zvezi s se nahladiti se
c) določene količine kot rezultata dejanja: naberačiti, nacepiti, nakositi, nakrasti, nakupiti, nalupiti, namleti, napeči, nažeti / nablebetati, načenčati, natvesti
č) v zvezi s se zadostne stopnje, prevelike mere, ki se kaže kot čustven odnos osebka do dejanja: nahoditi se, naigrati se, najesti se, najeziti se, namraziti se, namučiti se, napiti se, naplesati se, natrpeti se
d) same dovršnosti (včasih brez pomenskega odtenka): nadrobiti, naelektriti, nagubati, namagnetiti, napadati, napasti, napisati, narisati
2. v imenskih sestavljenkah glagolskega izvora za izražanje pomena, kot ga določa ustrezni glagol: nagovor, nalepka, napitek, naplavinski, natikalen / nakisel
3. v imenskih sestavljenkah in sestavljenih prislovih za izražanje pomena, kot ga določa predložna zveza: nagobčnik, nagroben, nahrbten, nakolenka, namizen; nahitro, nalahno

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

nabásati -bášem tudi -básam dov., tudi nabasájte; tudi nabasála (á ȃ) nav. ekspr.
1. napolniti, natlačiti: nabasati nahrbtnik; nabasal si je pipo in kadil / nabasati zvezke v torbo
2. napolniti orožje z naboji; nabiti: nabasati puško, top

nabásati se

pog.

natlačiti se:

nabasali smo se v avtobus

zelo se najesti:

nabasati se ajdovih žgancev

nabásan

-a -o:

vlak je bil zelo nabasan

nabasana aktovka

nabasana puška

●

pog. pijače niso dobili, ker so bili že preveč nabasani pijani

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

nabásati -bášem tudi nabásati -básam dov. -i -ite tudi -aj -ajte tudi -ájte; -al -ala tudi -ála, -an -ana; nabásanje (á ȃ; á ȃ) knj. pog. kaj v kaj ~ zvezke v torbo natlačiti; knj. pog. ~ puško napolniti, nabiti
nabásati se -bášem se tudi nabásati -básam se (á ȃ; á ȃ) knj. pog. ~ ~ v avtobus natlačiti se, nagnesti se; knj. pog. nabasati se česa ~ ~ žgancev zelo se najesti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

nabasati [nabásati nabȃsam] dovršni glagol

napolniti, natlačiti, nabasati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

nabíti -bíjem dov., nabìl (í ȋ)
1. s tolčenjem, udarjanjem spraviti na kaj: nabiti obroče na sod / nabiti kadi, škafe
// pritrditi kam, na kaj, navadno z žeblji: obešalnik je nabil na vrata; nabiti oglas na oglasno desko / nabiti kožo, usnje na lesen okvir / nabiti žeblje na steno
2. s tolčenjem, udarjanjem napolniti kaj: nabiti kalup / jašek so nabili z gramozom
// napolniti orožje z naboji: nabiti puško, top
3. s tolčenjem, udarjanjem narediti kaj gosto, trdno: nabiti beton, ilovico
// s tolčenjem, udarjanjem narediti kaj iz česa: stene nabijejo iz blata / nabiti tla
4. nav. ekspr. zelo napolniti: vse žepe si je nabil; listnico je nabil z bankovci / program so preveč nabili ima, vsebuje preveč točk, sestavin
5. ekspr. natepsti, pretepsti: tako te bom nabil, da si boš za vselej zapomnil; skoraj vsak dan nabije otroke
// premagati: naši so Nemce spet nabili
6. ekspr. dvigniti, zvišati: cene so spet nabili / nabiti carino na blago; nabiti visoke davke naložiti, predpisati
7. elektr. naelektriti: z drgnjenjem nabiti površino stekla; plošči kondenzatorja se nabijeta, ko ju zvežemo s poloma / električno nabiti kovino
● pog., ekspr. nabili so mu petnajst dni zapora obsodili so ga; pog. nabiti računalnik (s podatki) dati, vložiti v računalnik podatke
♦ voj. nabiti puško, revolver pripraviti s strelivom napolnjeno puško, revolver za streljanje

nabíti se

ekspr.

zbrati se v velikem številu, v veliki množini na enem mestu, prostoru:

zvečer so se gostje nabili v dvorano

na peronu se je nabilo veliko ljudi

nabiti se k vratom, na kup

nabít

-a -o:

avtobus je bil zelo nabit

lepak je nabit na vratih

●

ekspr. ozračje na sestanku je bilo nabito z elektriko napeto; prisl.: nabito poln nahrbtnik

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

nabìti -bìjem dov. napolniti: ſzem Düso mojo z-grehom nabio BRM 1823, 188

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

nabiti ► ˈnaːbit naˈbiːjen dov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

nabójnik -a m (ọ̑) voj. napolniti strojnico z ~om

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

nabuliti [nabulīti nabúlim] dovršni glagol

napolniti, natlačiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

nabúnkati -am dov. (ȗ) ekspr.
1. natepsti, pretepsti: dobro ga je nabunkal
2. napolniti, natlačiti: nabunkati žepe s sadjem

nabúnkati se

najesti se:

to sem se nabunkal

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

nabútati -am dov. (ū ȗ)
1. ekspr. napolniti, natlačiti: nabutati koš, nahrbtnik; podstrešje so nabutali s senom
2. ekspr. natepsti, pretepsti: spet ga je nabutal; nabutali so ga, da je bil ves moder
3. nar. vzhodno nabiti, zbiti: nabutati zid iz ilovice

nabútati se

ekspr.

najesti se:

pri kosilu se je pošteno nabutal

nabútan

-a -o:

ves je nabutan z učenostjo

nabutana zemlja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

nabútati -am dovršni glagol, glagol ravnanja, čustvenostno

kdo/kaj s silo do vrha in čez napolniti kaj
Nahrbnik je /čez mero/ nabutal.

kdo/kaj s silo prizadeti koga/kaj
Fantje so ga /pošteno/ nabutali (s palico).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

nadȅv -ẹ́va m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

naeléktriti -im tudi naelektríti -ím dov., naeléktri; naeléktril (ẹ̑; ī í)
elektr. narediti kaj električno: naelektriti steklo; od česanja so se lasje zelo naelektrili / naelektriti kondenzator napolniti

naeléktren

-a -o in naelektrèn -êna -o:

naelektreni delci

elektroskop je naelektren

negativno s presežkom, pozitivno naelektren s primanjkljajem elektronov

●

ekspr. ozračje, razpoloženje v dvorani je bilo zelo naelektreno napeto

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

nagáčiti nagáčim dovršni glagol [nagáčiti]

zapolniti kožo umrle živali s polnilom in jo oblikovati tako, da se ohrani naravni izgled živali ali njenega dela

1.1.

ekspresivno (fizično) kaznovati

ETIMOLOGIJA: iz gačiti ‛polniti kožo ubite živali tako, da se doseže naravna oblika živali’, iz gatiti < pslov. *gatiti ‛mašiti, zapolnjevati’, iz *gatъ, *gatь ‛jez’ < ‛prehod čez vodo’ < ‛hoja, korakanje’ - več ...

nagáčiti -im dov. (á ȃ)
napolniti, izoblikovati kožo ubite živali tako, da se doseže naravna oblika živali: nagačiti fazana, mačko; medveda je nagačil muzejski preparator

nagáčen

-a -o:

nagačena veverica

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

nagáčiti -im dov.

kaj napolniti, izoblikovati kožo ubite živali tako, da se doseže naravna oblika živali

SINONIMI:

nagatiti, neknj. pog. našopati

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

nagátiti -im dov. (á ȃ)
1. napolniti, natlačiti: nahrbtnik je nagatil z vsem potrebnim / nagatiti vzorce v izložbena okna
// zamašiti, zapreti: množica je nagatila ulico pred dvorcem
2. nagačiti: veverico so dali nagatiti

nagáčen

in nagáten -a -o:

nagačen krokodil

s prejo, žagovino nagačene igrače

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

nagnesti [nagnésti nagnétem] dovršni glagol

napolniti, nabasati

PRIMERJAJ: gnesti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

naklàčiti se -áčim se dov. natlačiti se, napolniti se: Csi sze nenaklácsim z-medom KAJ 1870, 96
nakláčeni -a -o natlačen, zvrhan: Dájte i dá ſze vám: mero dobro, naklácseno KŠ 1771, 185

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

nalíti -líjem dov. (í)
1. z vlivanjem spraviti v kaj: naliti čaja, čaj; nalila jim je juho na krožnike / gostu je nalila skodelico kave; nalil si je še malo vina; pren. to mu je nalilo nove odločnosti; bolečine naliti komu v srce
● ekspr. nalil mu je čistega vina povedal nu je resnico brez olepšavanja
2. napolniti s tekočino: znova je vsem nalil kozarce; naliti do roba; naliti kozarce s šampanjcem
// ekspr. v veliki količini dati piti (alkoholno pijačo): nalili so ga z žganjem; zelo koga naliti / naliti otroka z mlekom

nalíti se

ekspr.

napiti se (alkoholne pijače):

naliti se žganja

/ pog. spet se ga je nalil

nalít

-a -o:

naliti kozarci

bili so zelo naliti

juha je že nalita

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

nalíti -líjem dov.

kaj z vlivanjem spraviti v kaj

SINONIMI:

zliti2

kaj napolniti s tekočino

SINONIMI:

natočiti

GLEJ ŠE SINONIM: napojiti

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

naliti ► ˈnaːl’t naˈliːjen dov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

namlesti dov., immulgere, v'eno poſſodo mléſti, namleiſti, s'mlekam napolniti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

napahniti ► naˈpaxėnt -ˈpaːxnen dov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

napalniti gl. napolniti itd. ♦ P: 1 (JPo 1578)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

napelniti gl. napolniti ♦ P: 1 (TC 1550)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

napelniti gl. napolniti itd. ♦ P: 1 (TE 1555)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

napháti -phám stil. -pšèm dov. (á ȃ, ȅ)
1. s phanjem priti do določene količine česa: naphali so veliko ječmenove kaše
2. s pehanjem, porivanjem spraviti kam: naphati seno iz senika / knjiž. veter je naphal velike zamete napihal, nanesel
// star. napolniti, natlačiti: naphati kozolec s snopi / pleteno ograjo naphajo s prstjo nabijejo

napháti se

ekspr.

zelo se najesti:

naphati se mesa

/ naphati se z mesom

naphán

-a -o:

sloj naphane ilovice

debela, naphana listnica

s puhom naphane pernice

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

napháti -ám dov. naphánje; drugo gl. phati (á ȃ) kaj ~ seno iz senika; neobč. Veter je naphal velike zamete napihal, nanesel; pešaj. naphati kaj z/s čim ~ ograjo s prstjo nabiti; ~ kozolec s snopi napolniti, natlačiti
napháti se -ám se (á ȃ) poud. |zelo se najesti|: česa ~ ~ mesa; naphati se z/s čim ~ ~ z mesom

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

naphàti -pšém dov. naphati, napolniti: Niki pipo napséjo KOJ 1845, 104; naphala ſzta ſzi 'saloudecz KM 1790, 26
naphàti se -pšém se najesti se: naj ſze vſzáki do grla naſzüne, na beteg napsé KM 1790, 78
napháni -a -o naphan, napolnjen: Tömött; napháni -a -o KOJ 1833, 176; do téo z-lédom naphano AIP 1876, br. 2, 7; domou odneszti, nej pa tüdi napháne 'sepe KOJ 1845, 37

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

napíhniti -em dov. (í ȋ)
1. napolniti kaj z zrakom, da postane po obsegu večje: napihniti balon, ležalno blazino; napihniti z usti
2. dati čemu navzgor, navzven ukrivljeno obliko: veter ji je napihnil krilo; napihniti lica; zračnice so se na soncu napihnile / voda je napihnila truplo / pločevina konzerve se je napihnila izbočila / pivo ga je napihnilo / sveža detelja je kravo napihnila napela
3. ekspr. dati čemu večji pomen, obseg, kot ga ima v resnici: napihniti incident, problem; novico so pograbili in jo precej napihnili / ko je opisoval dogodek, ga je zelo napihnil
4. ekspr. povzročiti, da postane kdo domišljav, prevzeten: bogastvo jih je napihnilo; pohvala ga je napihnila
● ekspr. umetno napihniti cene zvišati

napíhniti se

ekspr.

postati domišljav, prevzeten:

zaradi imenitnega življenja ob njem se je precej napihnila

postati jezen, užaljen:

zakaj si se napihnil, saj nisem nič hudega rekel

ob njegovih besedah se je zelo napihnila

napíhnjen

-a -o

deležnik od napihniti:

napihnjen balon

od pijače napihnjen obraz

rastlina z napihnjenimi stroki

ekspr.

domišljav,

prevzeten:

zaradi doseženega uspeha je ves napihnjen

napihnjen kot puran

ekspr.

vznesen, a vsebinsko prazen:

rad je uporabljal napihnjene besede

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

napihniti ► naˈpiːxėnt -xnen dov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

napolnítev -tve [napou̯nitəu̯] ž (ȋ)
glagolnik od napolniti: napolnitev sodov z vinom / napolnitev baterije

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

napolníti in napôlniti -im [napou̯niti] dov. (ī ó)
1. dati v kaj v tolikšni meri, da postane polno: napolniti košaro z jabolki; napolniti sode z vinom, steklenico z vodo; s plinom napolniti; s silo napolniti kaj / napolnil si je pipo in kadil
// narediti, da pride kaj kam: vsak teden napolni vaze s cvetjem / ekspr. v hribih si je napolnil pljuča s svežim zrakom / napolniti program s kvalitetnimi deli / napolniti orožje z naboji nabiti
2. povzročiti, da postane kak kraj, prostor poln, zaseden: študentje so napolnili predavalnico; množica je napolnila trg
3. nav. ekspr. pojaviti se kje v veliki meri, z veliko intenzivnostjo: sobo je napolnil oster krik; prostor je napolnila močna svetloba
// z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa osebek: dvorano je napolnil molk; hrup je napolnil vse mesto / pesn. srce ji je napolnila žalost
● ekspr. napolnil si je baterije dobil, pridobil si je novih moči, energije; ekspr. afera je napolnila stolpce časopisov veliko so pisali o njej; ekspr. dvorano so napolnili do zadnjega kotička popolnoma, čisto; ekspr. lica so se mu napolnila postala so okrogla; zredil se je; ekspr. pošteno si je napolnil želodec zelo se je najedel
♦ elektr. napolniti akumulator, baterijo narediti, da pride v akumulator, baterijo toliko električne energije, kolikor je lahko sprejme; napolniti kondenzator narediti, da pride v kondenzator toliko elektrine, kolikor je lahko sprejme

napolníti se

in napôlniti se

postati poln:

zaradi deževja so se struge napolnile do vrha

/ soba se je v trenutku napolnila

/ ekspr. oči so se ji napolnile s solzami; pren., ekspr. mera trpljenja se je napolnila

napôlnjen

-a -o:

s plinom napolnjen balon

napolnjena dvorana

do polovice napolnjena vreča

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

napolníti in napôlniti -im [u̯n] dov. napôlnjenje; drugo gl. polniti (í/ȋ/ó ó) kaj z/s kom/čim ~ košaro z jabolki; ~ predavalnico
napolníti se -im se in napôlniti se -im se [u̯n] (í/ȋ/ó ó) Soba se je napolnila; poud. Oči so se ji napolnile s solzami |Oči so se ji zasolzile|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

napolníti in napôlniti -im dov.

kaj dati v kaj v tolikšni meri, da postane polno

SINONIMI:

ekspr. nabasati, ekspr. nabiti, ekspr. nabunkati, ekspr. nabutati, knj.izroč. nagatiti, knj.izroč. naphati, ekspr. natlačiti, star. natrcati, ekspr. natrpati, knj.izroč. natrpažiti, nar. navrhati, ekspr. nažokati

kaj povzročiti, da postane kak kraj, prostor poln, zaseden

SINONIMI:

publ. zapolniti

GLEJ ŠE SINONIM: nabiti

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

napolníti in napólniti -im dovršni glagol, netvorni (dogodkovni) glagol

GLEJ: polníti

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

napółniti, -im, vb. pf. voll füllen, anfüllen; posodo n. s čim.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

napolniti dov., F15, adimplere, napolniti, dopolniti, dolyti, dotozhiti; complere, napolniti, dopolniti, opraviti; confercio, et confarcio, -ire, naſhopati, natlazhiti, napolniti; differcire, napolniti; exaturare, naſititi, napolniti; explere, napolniti, ſpolniti, dopolniti; immulgere, v'eno poſſodo mléſti, namleiſti, s'mlékam napolniti; implere, napolniti, dopolniti; obgannire, oblajati, s'ṡhlabudranîam uſheſſa napolniti; ogganio, vel obgannio, -re, s'ṡhlabodranîam uſheſſa napolniti; opplere, ṡapolniti, napolniti; redundare, zhes jiti, obilnovati, obilnu biti, naṡai ſe pervaliti, od polnoſti zhes jiti, napolniti; refercire, napolniti, dopolniti; replere, dopolniti, napolniti; satiare, naſititi, napolniti, navelizhati

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

napolniti -im dov. 1. napolniti: terbej ta lazhni, inu prasni shelodizh naſitit, inu napolnit nedol. ǀ je sapovedal de imaio verzhe is vodo napolniti nedol. ǀ Bug njega hiſho s'blagam napolni 3. ed. ǀ s'beſsedo napauni 3. ed. zevu AEgijpt, s'Kobilzami, inu s'Komarij ǀ G. Bug per zaitu nepolni 3. ed. s' eno dobro Sveto miſlio ǀ kadar prevezh shelodiz, inu trebuh nepolnj 3. ed. ǀ kadar pak napolnio 3. mn. mero, inu vago s' nyh greshnim djainam ǀ sholnery nyh loke sproshio, inu vuſs shivot s' ſtrelamy nepolnio 3. mn. ǀ S: Duh yh je bil s'ſvoio S: gnado napolnil del. ed. m ǀ zevu svejt is solsami je napaunil del. ed. m ǀ je leto ſvojo Hzher od madesha reshil, inu s'ſveto gnado nepolnil del. ed. m ǀ grobe s'zhloveskimi trupli je napolnila del. ed. ž ǀ to keho s' luzhio, inu lepem duham je bila nepolnila del. ed. ž ǀ de bi moj shivot olje ratalu, de bi vſe taiſte lampize napolnilu del. ed. s ǀ bodo trebuh napolnili del. mn. m taku dobru per koſſili, kakor per vezherij ǀ Scitery pak ſo en slat pehar s' dobrem vinam nepolnili del. mn. m ǀ poshle te negnusne shabe, katere cell ægypt ſo bile napolnile del. mn. ž 2. izpolniti: zhlovek je dolshan ſe pofliſſat volo Boshjo napolnit nedol. ǀ s'djainom napolnite 2. mn. vasho dobro volo ǀ je ſvojo dolsnust napolnil del. ed. m ǀ Vni kateri nej napolnil del. ed. m kar njega ozha, inu mati v'teſtamenti mu ſo ſapovedali ǀ G. Bug je bil taiſtom perpravil, sa tiga volo nyh proshno nej hotel vshlishat, dokler mero nyh dobriga djaina nej ſò bily nepolnili del. mn. m, ali kakor ſo bily leto napolnili del. mn. m yh je bil v'nebeſſa poklizal 3. zasesti: tiste ſtole prasne, is Katerih te ſvejsde teh puntarskih Angelzu my imamo napolniti nedol. ǀ de bi napolnil del. ed. m tajſti ſtol is kateriga ta prekleti Judesh je bil padil napolniti se izpolniti se: Danas ſe je napolnila del. ed. ž figura tiga nedolshniga Ioſepha ǀ ſe imate bati, de ſe ne bò nepolnilu del. ed. s nad vamy ǀ Pſalmiſtave beſſede ſo ſè nad namy napolnile del. mn. ž

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

napolniti dovršni glagol

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

napolniti glag. dov. ♦ P: 33 (TC 1550, TE 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, TL 1567, TPs 1567, KPo 1567, TC 1574, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DBu 1580, DPr 1580, DC 1584, DM 1584, BH 1584, DAg 1585, DC 1585, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, MTh 1603); (napolniti/na polniti) glag. dov. ♦ P: 3 (JPo 1578, TT 1581-82, DB 1584)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

napolniti ► naˈpuːnėt -nėn dov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

na polniti gl. napolniti ♦ P: 3 (JPo 1578, TT 1581-82, DB 1584)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

napolníti se in napólniti se -im se dovršni glagol, netvorni (dogodkovni) glagol

GLEJ: polníti se

kdo/kaj postati poln
Trg se je napolnil.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

napolniti se dov., F3, inexplebilis, -le, nenaſitliu, kateri ſe ne more napolniti; ingurgitare, notar poṡhirati, naglu ſe napolniti; obsaturare, ſe cilú naſititi, inu do konza napolniti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

napolniti se dovršni glagol

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

napolníti si in napôlniti si -im si dov.

GLEJ ŠE: najesti se

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

napólniti si Frazemi s sestavino napólniti si:
napólniti si bateríje

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

napolnjen deležnik

PRIMERJAJ: napolniti, napolnjeno

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

napolnjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad napolniti; voll füllen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

napuhniti ► naˈpüːxent -xnen dov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

napúmpati -am dov. (ȗ) pog.
1. načrpati: napumpati zrak v zračnico
● pog. napumpati koga za denar izprositi denar pri kom
2. napolniti z (zračno) tlačilko: napumpati gumo / napumpati kolo / ekspr. napumpati mišice

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

napùniti -im dov.
1. napolniti: Tölteni; vlejáti, napuniti KOJ 1833, 176; I 'zelo je napuniti trbüj ſzvoj KŠ 1771, 223; velike kuſzte knige napuniti BKM 1789, 4b; eden napuni jo zjeſziom KŠ 1771, 96; je zrák fticzami napuno KŠ 1754, 93; orſzág 'znyim napuno KŠ 1771, A6a; z-menom je ono meſzto nazáj napuno KM 1783, 6; Te lacsne Zdobrim je on napuno BKM 1789, 16; i napunila ſze je ſzvadbena hi'za zgoſztmi KŠ 1754, 130; napunili ſzo obej ládji KŠ 1771, 179
2. izraža stanje, kot ga določa samostalnik: napunitio hocses zdárom tve vüpaznoſzti SM 1747, 69; i te ſzvoje vſzeimi dobroutami napuni SM 1747, 35; Boug pa moj napuni vſzo potrejbcsino vaſo KŠ 1771, 600; Miloscsa Bo'za napuni BKM 1789, 25; me ſzrczé Napuni KŠ 1754, 264; miloscsom napuni KM 1783, 1; Zdármi napuni one BKM 1789, 11; Napunte mojo radoſzt KŠ 1771, 594; 'zaloſzt je napunila ſzrczé KŠ 1771, 319; dobroutov je vſze napunila BKM 1789, 119
3. izpolniti: Jeli moremo napuniti deſzétero Bosjo zapoved TF 1715, 18; naj napunim rejcs Bo'zo KŠ 1771, 605; Ocsé ſzem volo napuno BKM 1789, 249; kie zanáz právdo napuno TF 1715, 20; Je napuno ſzvoje nazveizcſanyé SM 1747, 9
napùniti se -im se
1. napolniti se: i napunte zemlou SIZ 1807, 7; kajbi ſze ona z-lüdmi napunila SIZ 1807, 8; Vſzákſi dou ſze naj napuni KŠ 1771, 173; naj ſze napuni hi'za moja KŠ 1771, 220; Stera, gda ſze je napunila KŠ 1771, 46; i napunilo ſze je goſztüvanye ſztimi ſzedécsimi KŠ 1771, 72; csi ſze ztála prvle napunim zvami KŠ 1771, 483
2. izraža stanje, kot ga določa samostalnik: i napunis ſze z-Duhom ſzvétim KŠ 1771, 368; ino ſzenapuni ſz-tvojom miloscsom KM 1783, 128; nego ſze napunte ſzvétim Dühom KŠ 1771, 584; naj ſze napunite zevſzov punoſztyov KŠ 1771, 579; Oni ſzo ſze pa napunili znepametnoſztyom KŠ 1771, 183
napùnivši -a -e ko je napolnil, prepojil: Oni pa napunivſi ſpongio zjeſziom KŠ 1771, 330 i

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

napuniti gl. napolniti

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

napùnjati -am nedov. izraža stanje, kot ga določa samostalnik: Lepraj 'saloſzt náſ napunya SŠ 1796, 42
napùnjati se -am se napolniti se: Z-petlarom ſze kak ti z-Králom ednáko napunyas SŠ 1796, 128

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

nasititi dov., F7, cibare, ſhpiṡhati, nahraniti, naſititi; exatiare, dapolniti, naſititi; exaturare, naſititi, napolniti; exsaturare, et exaturare, naſititi; impascere, napaſti, naſititi; satiare, naſititi, napolniti, navelizhati; saturare, naſititi

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

nasititi se dov., F6, bulimia, glád, boléẛen de ſe ne more naſſititi; duram famen depellere, tó teṡhko lakoto pregnati, ſe naſititi; inexturabilis, -le, nenaſitliu, kateri ſe ne more naſititi; insatiabilis, -le, insaturabilis, nenaſitliu, kateri ſe ne more naſititi; obsaturare, ſe cilú naſititi, inu do konza napolniti; unica in die refectio, enkrat na dán ſe naſititi

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

našopati (na šopati) dov., F3, confercio, et confarcio, -ire, naſhopati, natlazhiti, napolniti; leuconium, -nÿ, pavola, ali araniza, ṡa kai na ſhopati; offercire, nafilati, naſhopati

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

naštokati ► našˈtọːkat -an dov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

natláčiti -im, in natlačíti in natláčiti -im dov. (á ȃ; ī á ȃ)
s tlačenjem spraviti kam: natlačiti cunje v vrečo; natlačili so mu seno, sneg za srajco / natlačiti knjige v omaro / natlačiti pipo (s tobakom)
// nav. ekspr. (zelo) napolniti: kovček je tako natlačil, da ga ni mogel zapreti; natlačiti kozolec s snopjem; žepe si je natlačil z jabolki
// ekspr. povzročiti, da je množica ljudi stisnjena na kakem prostoru: jetnike so natlačili v živinske vagone; natlačiti se v avtobus; v dvorano se je natlačilo polno ljudi

natláčen

-a -o:

natlačen koš

svisli so do vrha natlačene s senom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

natláčiti -im in natlačíti in natláčiti -im dov. natláčenje; drugo gl. tlačiti (á ȃ; í/ȋ/á ȃ) kaj ~ cunje v vrečo; poud. ~ kovček |(zelo) napolniti|; poud. natlačiti koga ~ jetnike v vagon |spraviti|
natláčiti se -im se in natlačíti se in natláčiti se -im se (á ȃ; í/ȋ/á ȃ) poud. Ljudje so se natlačili v avtobus |se spravili|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

natlačiti dov., confercio, et confarcio, -ire, naſhopati, natlazhiti, napolniti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

natlačiti ► nakˈlaːčėt -ėn dov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

natočíti -tóčim dov. (ī ọ́)
1. spraviti kam kaj tekočega, zlasti pijačo: natočila mu je vino; natočiti žganje v kozarec / natočila mu je skodelico kave
2. napolniti s tekočino, zlasti s pijačo: natočiti kozarec, steklenico; natočiti do roba
● natočiti veliko medu pridelati, dobiti; ekspr. natočil mu je čistega vina povedal mu je resnico brez olepšavanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

natočiti ► naˈtoːčėt -ˈtọːčėn dov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

natŕcati -am dov. (r̄ ȓ)
star. napolniti, natlačiti: natrcal je vse koše; natrcati si mošnjo z denarjem

natŕcan

-a -o:

natrcan kovček, nahrbtnik

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

natȓcati, -am, vb. pf. napolniti, kar se najtrje da, vzhŠt.-C., Lašče-Erj. (Torb.); n. mošnjo, Cig.; sena n. v koš, Lašče-Levst. (Rok.); vreča je natrcana, krava ima natrcano vime (strotzendes Euter), Lašče-Erj. (Torb.); — n. se, sich voll essen, Lašče-Levst. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

natŕpati -am dov. (r̄)
nav. ekspr. napolniti, natlačiti: natrpati slamo v slamnjačo / knjige je natrpala v omaro / kovček si preveč natrpal / jetnike so natrpali v zatohle sobe; otroci so se natrpali okrog peči

natŕpan

-a -o:

stanovanje je preveč natrpano

/ program izleta je zelo natrpan obsega veliko točk, ogledov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

natŕpati -am dov. -an -ana; natŕpanje (ŕ; ȓ) poud. |napolniti, natlačiti|: koga/kaj ~ jetnike v zatohle sobe; ~ slamo v slamnjačo; natrpati kaj z/s čim ~ vrečo s krompirjem

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

natrpážiti -im dov. (á ȃ)
knjiž., ekspr. napolniti, natlačiti: natrpažiti stanovanje s starim pohištvom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

natrškati ► naˈtr̥škat -an dov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

navàliti -ím dov. napolniti: Vesz ország szo navalili z notripozvánimi Törki KOJ 1914, 140

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

naveličati dov., satiare, naſititi, napolniti, navelizhati

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

navŕhati -am dov. (r̄ ȓ)
nar. naložiti, napolniti čez rob: navrhati košaro, pehar
// napolniti: navrhati posodo z vinom

navŕhan

-a -o:

navrhan krožnik juhe

navrhana košara hrušk

biti navrhan hrepenenja, ljubezni

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

navŕhati -am dov. -an -ana; navŕhanje (ŕ ȓ; ȓ) pokr. naložiti, napolniti čez rob: ~ pehar

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

navŕhati, -vȓham, vb. pf. z vrhom napolniti posodo, Notr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

nažókati -am dov. (ọ́ ọ̄)
ekspr. napolniti, natlačiti: nažokati vrečo; nažokal si je pipo

nažókati se

slabš.

najesti se:

nažokati se sliv

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

nažókati -am dov. -an -ana (ọ́ ọ̑) knj. pog., poud. |napolniti, natlačiti|: kaj ~ vrečo
nažókati se -am se (ọ́ ọ̑) slabš. |najesti se|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

nažokati ► naˈžọːkat -an dov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

ne členek

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

nenasitljiv prid., F3, inexaturabilis, -le, nenaſitliu, kateri ſe ne more naſititi; inexplebilis, -le, nenaſitliu, kateri ſe ne more napolniti; insatiabilis, -le, insaturabilis, nenaſitliu, kateri ſe ne more naſititi

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

nugát tudi núgat in nougat -a [nugát tudi núgat] m (ȃ; ȗ)
gastr. nadev iz zmletih lešnikov, praženih mandeljnov, sladkorja: napolniti pecivo z nugatom; v prid. rabi: nugat kocke pecivo iz oblatov kvadratne oblike v več plasteh s takim nadevom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

oblajati dov., F3, conlatrare, v'kúp lajati, oblajati; obgannire, oblajati, s'ṡhlabudranîam uſheſſa napolniti, mozhnu godernîati; oblatrare, ṡupar lajati, oblajati

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

obljúditi -im dov. (ú ȗ) knjiž.
1. naseliti, poseliti: obljuditi deželo, otok / živali so spet obljudile rov / obljuditi zapuščeno hišo začeti prebivati, stanovati v njej
● knjiž. ljudje so spet obljudili ulice in trge prišli nanje, jih napolnili
2. ekspr. napolniti, poživiti: obljuditi svoj dramski svet z idejami; obljuditi tišino z lastnim glasom

obljúden

-a -o:

obljuden kraj

vrvež na obljudenih cestah

gosto, redko obljuden

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

opraviti dov., F16, administratarius, -a, -um, ſlushabin, ali kateri ẛná eno ſlushbó opraviti; complere, napolniti, dopolniti, opraviti; decidere litem, pravdo opraviti, pravdo reṡlozhiti, ṡkleniti; dirimere litem, pravdo opraviti; dirimere, turbare, opraviti; effecta dabo, jeſt bóm lete rizhy opravil; effector, tá kateri kai ſtury, ali opravi; efficere, opraviti, ẛavkaṡati; functus, -a, -um, kateri kai opravi; fungi officio suo, ſvoje opravilu, ali ſluṡhbó opraviti, ſturiti, doperneſti; fungor, fungi, opravlati, opraviti, ſturiti; obeo, obire, obhoditi, opraviti; peragere, dodélati, doparneſti, dokonzhati, opraviti; perficere, dodélati, dopolniti, opraviti, dokonzhati, isdélati, doperneſti; retardare, ſe ṡaṡhtentati, ṡapoṡniti, ṡamuditi, kaſnú opraviti, ṡakaſniti; transigere, opraviti, odgnati, zhes pergnati; prim. opravljen

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

pitálnik -a m (ȃ)
agr. priprava za krmljenje, pri kateri hrana počasi sama priteka, se vsipa: napolniti pitalnike

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

pléva -e ž (ẹ́)
trši ovoj semena pšenice, rži, ki ni tesno zrasel z vsebino: spraviti zrno iz pleve
// mn. ti ovoji, odstranjeni z mlatenjem: zeblo ga je, zato se je zakopal v pleve; napolniti blazino s plevami; vreča plev
● knjiž. ločiti pleve od zrnja ločiti, odstraniti slabo iz dobrega
♦ bot. ovršni in cvetni listi pri travah; krovna, ogrinjalna pleva

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

plinohrám -a tudi plinohràm -áma m (ȃ; ȁ á) napolniti ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

pnevmátika -e ž (á)
plašč in zračnica za na kolo vozila kot samostojna elementa ali v enem delu: pnevmatika poči, se predre; napolniti, namestiti pnevmatiko; prazna pnevmatika / avtomobilska, letalska pnevmatika
♦ avt. balonska pnevmatika z nizkim notranjim tlakom
// (avtomobilski) plašč, guma: kupiti nove pnevmatike; izrabljena pnevmatika / na ovinku so zapele pnevmatike / letna, zimska pnevmatika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

podsę́či, podsę́žem, vb. pf. darunter greifen, V.-Cig.; kuharica podseže pod kurjo kožo, predno budla, Kr.; p. meso in z drugim mašenjem napolniti (= budlati), Vod. (Izb. sp.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

podsúti -sújem dov., podsúl in podsùl (ú ȗ)
1. s sipanjem spraviti podse: sneg s strehe je podsul avtomobil; plaz je podsul hišo / podsuti rastline z zemljo
// tako navadno povzročiti smrt: ruševine so jih podsule; kamnit strop je podsul rudarje; brezoseb. očeta je podsulo v rudniku
2. nav. ekspr. nasuti, dati: podsuti žito v stope / živini podsuj malo listja

podsúti se

napolniti se z usipanjem:

rov se je podsul

usuti se, navadno po strmini: konju se je pod zadnjimi nogami podsula zemlja

podsút

-a -o:

reševanje podsutih rudarjev je trajalo vso noč

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

podsúti se -sújem se dov.

napolniti se z usipanjem

SINONIMI:

nar. spodsuti se

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

pọ̑ln pọ́lna prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

polnost ž, F5, perfectio, popolnamoſt, dodélanîe, obilnoſt, polnúſt; plenitudo, polnoſt, polnúſt; redundare, od polnoſti zhes jiti, napolniti; turgere, od ſitoſti, ali polnoſti ſe napuhniti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

pônvica -e ž (ó)
1. manjšalnica od ponev: speči jajce v ponvici / napolniti ponvico z žerjavico
2. geogr. manjša kotanja iz sige v kraški jami, navadno napolnjena z vodo: pasti v ponvico; ponvice in kapniki
3. nekdaj vdolbina za smodnik na puški kremenjači: nasuti smodnika v ponvico
♦ anat. ledvične ponvice ledvične čašice; sklepna ponvica vbočeni konec kosti v sklepu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

popótnica -e ž (ọ̑)
1. hrana za na pot: pripraviti popotnico; napolniti torbo s popotnico / dati kaj za popotnico; pren., knjiž. to misel mu daje za popotnico v življenje
// star. denar za na pot: navrgel mu je nekaj desetakov za popotnico
2. ženska, ki se premika iz kraja v kraj: popotnica se je ustavila v vasi; ekspr. to ti je večna popotnica
3. rel. obhajilo za umirajoče: prinesti bolniku popotnico / sveta, zadnja popotnica
● vznes. zvonovi so mu zvonili zadnjo popotnico zvonili ob njegovem pogrebu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

posipálnik -a m (ȃ)
knjiž. posodica z luknjičastim pokrovom za posipanje: napolniti posipalnik s sladkorjem
♦ teh. naprava za posipanje ceste s peskom, soljo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

posóda2 -e ž (ọ̑)
votel predmet za prenašanje, hranjenje česa: posoda pušča; izprazniti, napolniti posodo; natočiti vodo v dve posodi; aluminijasta, lončena, pločevinasta, steklena posoda; valjasta posoda; dobro zaprta posoda; posoda iz lesa; kupiti veliko posodo za kuhanje kave; dno posode je preluknjano / nočna posoda za opravljanje male, velike potrebe v bivalnem prostoru / najprej so mu postregli s posodo juhe; pren., ekspr. jezik je le posoda pesnikovih čustev, misli
// ed. več takih predmetov, taki predmeti: pri njih imajo dovolj posode; vso posodo moramo še kupiti
// ed. več takih predmetov, taki predmeti za pripravljanje, serviranje hrane: po kosilu je pomila in pobrisala posodo; pospraviti posodo z mize; omara za posodo; stroj za pomivanje posode / jenska posoda iz jenskega stekla / kuhinjska, namizna posoda
♦ agr. ležalna posoda veliki sodi, cisterne za shranjevanje vina v kleteh; vinska posoda sodi, cisterne, steklenice; fiz. vezna posoda skupina posod, ki so med seboj pretočno povezane; teh. ekspanzijska posoda v katero se prelivajo presežki tekočine pri raztezanju; nepregorna posoda iz stekla ali gline, odporna proti visoki temperaturi; trg. bela iz porcelana, črna posoda iz železne pločevine

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

posódica -e ž (ọ̑)
manjšalnica od posóda: napolniti posodice z jagodami; kovinska posodica; posodica za shranjevanje nakita

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

požirati nedov., F4, deglutire, poṡhreti, poṡhirati; glutire, poṡhirati; ingurgitare, notar poṡhirati, naglu ſe napolniti; ligurire, dobru lebati, poṡhirati, ṡhreiti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

prahôvnica -e ž (ȏ)
nekdaj rog, mošnja za smodnik: napolniti prahovnico s smodnikom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

prebasati [prebásati prebȃsam] ali [prebȃšem] dovršni glagol

napolniti, prenapolniti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

predahníti in predáhniti -em dov. (ī á) knjiž.
1. odpočiti se, oddahniti se: čas je že, da bi malo predahnil; za trenutek predahniti; rad bi se že predahnil
2. napolniti, prepojiti: pravljico je predahnil z veliko mero prisrčnosti / spomin na dom ga je vsega predahnil

predahníti se

in predáhniti se zastar.

spremeniti se, sprevreči se:

veselje se je v trenutku predahnilo v žalost

predáhnjen

-a -o:

dan, predahnjen s svetlobo

njene besede so bile predahnjene z upanjem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

predahníti in predáhniti -em dov. predáhni -te in -íte; predáhnil -íla, predáhnit, predáhnjen -a; predáhnjenje; (predáhnit) (í/ȋ/á á) neobč. za trenutek ~ odpočiti se, oddahniti se; neobč. predahniti koga/kaj z/s čim ~ pesem z liričnim občutjem napolniti, prepojiti
predahníti se in predáhniti se -em se (í/ȋ/á á) neobč. v kaj Veselje se je predahnilo v žalost spremenilo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

predíhniti -em dov. (í ȋ)
knjiž. napolniti, prepojiti: svojo pripoved je predihnil z liričnostjo

predíhnjen

-a -o:

z ironijo predihnjena komedija

vse njeno bitje je predihnjeno z otožnostjo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

predíhniti -em dov. predíhnjen -a; predíhnjenje (í ȋ) neobč. kaj z/s čim ~ pripoved z liričnostjo napolniti, prepojiti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

pregreválnik -a m (ȃ)
strojn. del parnega kotla za pregrevanje pare: napolniti pregrevalnik

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

prekvásiti -im tudi prekvasíti -ím dov., prekvásil (ā ȃ; ī í)
1. dati, dodati kvas: prekvasiti testo / kruh ni dober, gospodinja je testo prekvasila dodala preveč kvasa
2. knjiž. preoblikovati, predelati: novo gibanje v plesni umetnosti je prekvasilo klasični balet / umetnik je motiv po svoje prekvasil / upal je, da bo prekvasil svet s svojimi idejami
3. knjiž. napolniti, prepojiti: prekvasiti mladino z revolucionarnimi idejami / slovenstvo tedaj še ni prekvasilo vseh plasti
♦ gastr. prekvasiti divjačino povzročiti, da postane v kvaši mehkejša in dobi določen okus

prekvášen

-a -o tudi prekvašèn -êna -o:

z novimi idejami prekvašeno gibanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

prenapolníti in prenapôlniti -im [prenapou̯niti] dov. (ī ó)
preveč napolniti: kri je prenapolnila žile / prenapolniti vaze s cvetjem; prenapolniti si želodec / študentje so prenapolnili predavalnico

prenapolníti se

in prenapôlniti se

postati preveč poln:

trg se je prenapolnil z ljudmi

/ ekspr. njegovo srce se je prenapolnilo s skrbmi

prenapôlnjen

-a -o:

žito je gnilo v prenapolnjenih silosih

prenapolnjena dvorana

planinska koča je prenapolnjena

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

prenatŕpati -am dov. (r̄)
ekspr. preveč napolniti, preveč natlačiti: prenatrpati sobo s pohištvom / avtor je spis prenatrpal s podatki

prenatŕpan

-a -o:

prenatrpani avtobusi

prenatrpana dvorana

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

prenatŕpati -am dov. -an -ana; prenatŕpanje (ŕ; ȓ) poud. kaj z/s čim ~ sobo s pohištvom |preveč napolniti, natlačiti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

prevaliti se dov., redundare, zhes jiti, obilnovati, obilnu biti, nasai ſe prevaliti, od polnoſti zhes jiti, napolniti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

proviánt -a m (ā)
star. hrana za na pot, zlasti za kako skupino, vojake: članom odprave, vojakom razdeliti proviant; napolniti nahrbtnik s proviantom; voz s proviantom in municijo
// hrana, živež sploh, zlasti za kako skupino, vojake: pripeljati proviant za partizansko bolnišnico

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

pútra -e ž (ȗ)
nar. vzhodno lončen vrč z ozkim vratom, zlasti za vodo, vino: napolniti putro

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

razstrelívo -a s (í)
eksplozivna snov, ki se uporablja za orožje ali razstreljevanje: razstrelivo je eksplodiralo; izdelovati, uporabljati razstrelivo; napolniti rov z razstrelivom; razstrelivo z veliko rušilno močjo; skladišče razstreliva; strokovnjak za razstreliva
♦ kem. inicialno razstrelivo s katerim se povzroči eksplozija glavnega naboja; jedrsko razstrelivo; varnostno razstrelivo ki zaradi nizke eksplozijske temperature pri eksploziji ne povzroča eksplozije metana; teh. brizantno razstrelivo ki ima veliko rušilno moč; voj. plastično razstrelivo ki se da gnesti in potrebuje za aktiviranje detonator

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

rdečílo -a s (í)
1. rdeče barvilo: kupiti kilogram rdečila / broščevo rdečilo; rdečilo za markacije / rdečilo se lušči
2. ličilo rdeče barve, zlasti za ustnice: naličiti, namazati se z rdečilom / rdečilo za ustnice
3. rdeče črnilo: napolniti nalivnik z rdečilom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

rezervoár -ja m

zaprti prostor, posoda za shranjevanje navadno večjih količin tekočine, plina

SINONIMI:

knj.izroč. hranilnik, pog. rezervar, neknj. pog. tank

GLEJ ŠE SINONIM: tank, vir
GLEJ ŠE: tank

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

róg -a stil. -á m, daj., mest. ed. rôgu in rógu; mn. rogôvi stil. rógi, tož. mn. rogôve stil. rogé stil. róge, mest. mn. tudi rogéh, or. mn. tudi rogmí; im., tož. dv. rogôva tudi rogá stil. róga; tož. mn. v prislovni predložni zvezi tudi róge (ọ̑)
1. roževinast ali koščen izrastek na glavi nekaterih živali: žival ima, odvrže rogove; kozel je nastavljal rogove in se pripravljal na trk; krava ga je sunila z rogom; gamsov, volovski rog; poln, votel rog; raven, zavit rog; konica roga; čevlji so trdi kakor rog; bila je tema kakor v rogu zelo; fant je zvit kot kozji, ovnov rog zelo / bik ga je nabodel, nasadil na rogove
// ta izrastek ali temu podobna priprava kot posoda: napolniti rog z medico / pivski rog; rog za smodnik; kip boginje z rogom izobilja s sadjem in cvetjem napolnjenim rogom kot simbolom izobilja, bogastva
// temu podobna zvočna signalna priprava: rog doni, ekspr. poje; trobiti na rog, v rog; zamolkel glas roga / pastir si je naredil rog iz lubja / slišati rog glas roga / bojni rog; lovski rog; poštni rog nekdaj priprava, s katero voznik poštne kočije naznani prihod pošte
// kar je temu podobno sploh: rogova polmeseca / zastar. peči rogove rogljiče; ekspr. himalajski rogovi zelo koničasti vrhovi; ekspr. peljati kolo za rogove za balanco
2. glasb. trobilo s srednje ležečim tonskim obsegom: igrati rog / angleški rog; krilni rog krilovka; lovski rog nekdaj kovinski glasbeni instrument s krožno zavito cevjo brez ventilov
● ekspr. na čelu ima rog od udarca buško; ekspr. že spet kaže roge se upira; se napihuje, postavlja; ekspr. žena mu je nasadila, nataknila roge imela je spolni odnos, spolne odnose z drugimi moškimi; ekspr. on nosi roge njegova žena ima spolna razmerja, spolne odnose z drugimi moškimi; slabš. odbiti roge komu doseči, da je bolj miren, manj zahteven; ekspr. polž pokaže roge tipalnice; ekspr. v isti rog trobiti s kom mu v vsem pritrjevati; ekspr. ugnal ga je v kozji rog premagal, bil boljši kot on; zgrabiti bika za roge odločno se lotiti težkega, zahtevnega dela; publ. afriški rog Somalija in del Etiopije; nar. koruzni rogi storži; rog kopita roževina
♦ anat. rog sivine vsak od štirih podaljšanih delov sivine; navt. rog za meglo priprava, s katero daje jadrnica v megli zvočne signale

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

róg -a m

roževinast ali koščen izrastek na glavi nekaterih živali

SINONIMI:

redk. rogelj

ta izrastek kot posoda; posoda v obliki tega izrastka

SINONIMI:

star. roženica1

zvočilo iz roga ali podobno rogu

GLEJ ŠE SINONIM: buška, prebrisan, prebrisan, roževina, tipalnica
GLEJ ŠE: storž, krilovka, premagati, trobiti, upirati se, upreti se

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

roženíca1 -e ž (í)
1. anat. sprednja, prozorna, nekoliko izbočena plast zrkla: vnetje roženice; roženica in beločnica / očesna roženica
2. nekdaj posoda iz roga, navadno za sol ali tekočino: napolniti roženice s pijačo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

rožíček -čka m (ȋ)
1. manjšalnica od rog: srnjak izgubi rožičke; rožički kozlička / lunini rožički / napolniti rožiček s tobakom; rožiček s smodnikom
2. nav. mn., med., nekdaj hruškasta, navadno steklena priprava za puščanje krvi: staviti rožičke
● ekspr. že spet kaže rožičke se upira; se napihuje, postavlja; na fotografiji je stal za njo in ji naredil rožičke iz hudomušnosti ji je prislonil nad glavo kazalec in sredinec v obliki črke V; ekspr. žena mu je nasadila rožičke imela je spolni odnos, spolne odnose z drugimi moškimi; ekspr. on nosi rožičke njegova žena ima spolna razmerja, spolne odnose z drugimi moškimi; ekspr. polž pokaže rožičke tipalnice; rožiček na modrasovi glavi kožni izrastek
♦ bot. rženi rožiček glivica zajedavka na rži in nekaterih travah; temna tvorba te glivice na klasih rži; zool. navadni rožiček morski polž z rožičku podobno hišico, Gourmya vulgata

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

sipálnik -a m (ȃ)
knjiž. posodica z luknjičastim pokrovom za posipanje: napolniti sipalnik s sladkorjem
♦ čeb. priprava za ometanje čebel

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

sipálnik -a m (ȃ) sipnica: napolniti ~ s sladkorjem

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

sípnica -e ž (ȋ)
knjiž. posodica z luknjičastim pokrovom za posipanje: napolniti sipnico / sipnica za poper, sladkor
● na mizi je bila knjiga, črnilnik in sipnica nekdaj posodica s peskom za sušenje črnila

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

sípnica -e ž

knj.izroč. posodica z luknjičastim pokrovom za posipanje

SINONIMI:

knj.izroč. posipalnik, knj.izroč. sipalnik

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

sláčje -a s (ȃ)
knjiž. alge in plavajoče rastline na stoječi vodi: ribnik pokriva slačje / zakuriti s suhim slačjem
● nar. napolniti blazino s slačjem z ličkanjem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

sladkórnica -e ž

manjša posoda za sladkor

SINONIMI:

knj.izroč. sladkornik

GLEJ ŠE: tovarna

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

sladkórnik -a m (ọ̑)
1. sladkornica: napolniti sladkornik
2. knjiž. kdor ima sladkorno bolezen; diabetik: kruh za sladkornike

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

smodník -a m (í)
eksplozivna snov v obliki prahu ali zrn, ki ima pri izgorevanju veliko potisno moč: napolniti naboje s smodnikom; izdelava smodnika
● slabš. ta prav gotovo ne bo iznašel smodnika ni posebno pameten, bister; ekspr. smodnika do zdaj še nismo povohali se še nismo bojevali; sod smodnika ekspr. biti sod smodnika vir nevarnosti; ekspr. vreči iskro v sod smodnika v zelo napeti situaciji povzročiti spor, konflikt; ekspr. sedeti na sodu smodnika biti v zelo nevarnem položaju
♦ kem. brezdimni smodnik ki ob eksploziji, vžigu ne daje dima; črni smodnik

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

solníca -e [sou̯nica tudi solnica] ž (í)
1. manjša posoda za sol: napolniti, podati solnico; lesena solnica; solnica in košarica za kruh
♦ lov. priprava v lovišču, v katero se daje sol za divjad
2. slanica: namakati v solnici / solnica iz solin

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

solníca -e [u̯n] ž (í) napolniti ~o; snov. slanica

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

solníca -e ž

manjša posoda za sol

SINONIMI:

knj.izroč. solnik, zastar. solnjak

GLEJ ŠE SINONIM: slanica

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

spodsúti se -sújem se dov., spodsúl se in spodsùl se (ú ȗ)
nar. z usipanjem
a) se poškodovati, uničiti: stena, strop se spodsuje
b) se napolniti: rov se je spodsul

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

spolniti dov., explere, napolniti, ſpolniti, dopolniti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

stekleníca -e ž (í)
višja posoda za tekočine z ozkim, podolgovatim grlom, navadno iz stekla: napolniti steklenico; odpreti, zamašiti steklenico; piti iz steklenice; natočiti vino v steklenico; litrska steklenica; okrogla, ploščata, trebušasta steklenica; steklenica iz zelenega stekla; pokrovčki za steklenice / slatinska steklenica; termos steklenica steklenica z dvema stenama, ki le malo prepušča toploto; steklenica za pivo, za peneča se vina; grlo, vrat steklenice / pločevinasta, porcelanasta steklenica / steklenica olja, piva, vina / nepovratna steklenica steklenica, ki se v trgovini ne more vrniti ali zamenjati; povratna steklenica steklenica, ki se v trgovini lahko vrne ali zamenja
// vsebina steklenice: izpiti steklenico do dna
● ekspr. rad je segal po steklenici rad je pil (alkoholne pijače)
♦ fiz. leydenska steklenica nekdaj kondenzator v obliki steklenega valja, ki ga na obeh straneh obdaja plast kovine; gost. bordoška steklenica s kratkim vratom za temna in rdeča vina, 0,7 l; kem. reagenčna steklenica rjava ali brezbarvna steklenica za shranjevanje reagentov, kemikalij

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

stekleníca -e ž

višja steklena posoda za tekočine z ozkim, podolgovatim grlom

SINONIMI:

steklenka, neknj. pog. flaša, nar. flaška, zastar. sklenica

GLEJ ŠE: odmašiti, odmašiti, odmašiti, piti

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

stéljnik -a m (ẹ̑) pred zimo napolniti ~; grabiti listje v ~u |v gozdu|; pokr. pasti živino po ~ih |po slabih travnikih|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

stéljnik -a m

prostor, stavba za steljo

SINONIMI:

steljnica, steljnjak

GLEJ ŠE: gozd

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

stiskálka -e [tudi stiskau̯ka] ž (ȃ)
tlačilka: napolniti stiskalko z mazivom / ročna stiskalka; zračna stiskalka; stiskalka za olje
♦ anat. krožna mišica, ki zapira odprtino; zapiralka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

stol -a m 1. stol: is tiga ſtola rod. ed. je vſaketeriga shuleria vidil ǀ ta pervi ven ſtol tož. ed. ſe sadene, ter s' shkafam pade ǀ sapovej Berengari de ima ſejſti na ſtol tož. ed. te Abbtiſſize ǀ sa volo tiga bosh shnim na tem nar sadnimu ſtolu mest. ed. v'pakli ſedel ǀ kadar vaſs bo poſtavil na polizo nebeskih ſtolou rod. mn. ǀ pridigo pak poshlushat nej hotel, ſtole tož. mn. v'zirqui je rad popravlal ǀ de bi my sydeli næ stolèh mest. mn. nebeskyh 2. prestol: Maria je en Kerubinski Stoll im. ed. je djal Sveti Epiphanius ǀ on bò mislil, inu shelel ſe polsdignit do ſamiga Trona, ali ſtola rod. ed., v' kateram ſidy Sama Sveta TROYZA ǀ je hotel she vishishi ſedeiti, inu do ſamiga Stola rod. ed. Boshiga priti ǀ de ſe ne bo k'temu ſtolu daj. ed. te milosti perblishal ǀ Pametnu gvishnu ſte ſturili, de Stollu daj. ed. te miloſti ſte ſe potozhili v' letej vashi veliki potrebi ǀ Bogu krono s'glave, ſcepter is roke vsame, inu hudizha krona, inu na ſtol tož. ed. ſvojga ſerza ga postavi ǀ ſo njega s'velikim veſſeliam, inu zhaſtio na ſtol tož. ed. S. Petra poſtavili ǀ on ſede na ſvoj Krailevi ſtol tož. ed. ǀ je bil Leona polonal, inu na Ceſſarski ſtol tož. ed. polsdignil ǀ S. Florian kakor vaſh Varih pude pred Stol tož. ed. Boshy ǀ Rudolffa inu njegou Rod na Stol tož. ed. teh Ceſſarjou je polsdignil ǀ kakor na semli krailize ſedè per tronu, ali ſtolu mest. ed. tiga kraila ǀ nej Krajla na semli, de bi taku mozhnu na ſvojm Stolu mest. ed. ſedel ǀ AEmilianus ſame shtiri meſize je na Ceſſarskim ſtoli mest. ed. ſidel ǀ ti neſidish vezh v'tvojm slatem Krajlevim ſtoli mest. ed. ǀ kakor en Krajl, katiri ſydi na enem viſſokim Stoli mest. ed. ǀ ſim shlishal ta glaſs pred ſtolam or. ed. Rihtarja Nebeſhkiga ǀ ſo pred stolam or. ed. S. Troijce stali 3. prostor, mesto: taiſta dusha bò nepolnila en praſen ſtol tož. ed. v' Nebeſſyh ǀ de bi napolnil tajſti ſtol tož. ed. is kateriga ta prekleti Judesh je bil padil ǀ Is taiſtiga ſtola rod. ed. is kateriga je bil ta greshni, inu nehualeshni Farator Judesh svershen, na leta ta ſveti, inu hualeshni Mathia je bil poſtaulen ǀ s'kusi Katere proshno, inu pomuzh, ſo imeli nepolneni bitij taisti prasni stoli im. mn., s'Katereh Lucifer, inu tij puntarski Angeli ſo bilij padili ǀ Svejsde Katere na glavi imash pomenio de tiste ſtole tož. mn. prasne, is Katerih te ſvejsde teh puntarskih Angelzu my imamo napolniti oslovi stol oslovska klop: Preceptor … yh bò dobru otèpel, inu na ta oſslovi stol tož. ed. poſsadil ǀ popade shibo ga sazhne sheshkat, inu tepsti, inu ga na ta oſslovi ſtol tož. ed. poſhle

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

stȍp medm.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

stróčnica -e ž (ọ̑)
1. nav. mn. rastlina s plodovi v strokih: gojiti stročnice; grah, fižol in druge stročnice
2. knjiž. stroku podobna priprava: napolniti cigaretno stročnico / stročnice nabojev tulci
♦ teh. vpenjalna stročnica del vpenjalne naprave v obliki cevi, ki je na enem koncu lijakasto odebeljena in navadno trikrat preklana

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

šaržêr -ja m (ȇ)
voj. žarg. priprava, navadno v obliki škatlice, za vlaganje nabojev v strelno orožje; okvir: izprazniti, napolniti šaržer; jemati naboje iz šaržerja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

škrnícelj -clja m (í)
1. pog. (papirnata) vrečka: napolniti škrnicelj; jemati bonbone iz škrniclja; dati v škrnicelj; škrnicelj s piškoti / škrnicelj kostanja, sladkorja / zviti kos papirja v škrnicelj
2. na vlažnih tleh rastoča rastlina s socvetjem, ki ga obdaja velik bel tulec, vrtn. kala: šopek škrnicljev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

ta2 ta določni člen (ta): Jubal je bil ta im. ed. m pervi, katiri ſi je bil ſmislil Muſico ǀ kateru prepovej ta im. ed. ž sheſta ſapuvid Boshja ǀ tu im. ed. s ſonze je bilu od shalosti omedlelu ǀ beſsede tiga rod. ed. m dobrutliviga Dauida ǀ s'temy negnusnimy gobamy tega rod. ed. m greha ſo obdani ǀ je bil s'tiga rod. ed. m veſseliga Paradisha stepen ǀ lastnust te rod. ed. ž semle na ſe potegne ǀ jest gori hozhem vſtati s'te rod. ed. ž jame te rod. ed. ž nezhistosti ǀ Pishe Nicolaus Leonicenus, de en gvishen folk iste +rod. ed. ž shlahtne Grekish deshele ſo bili zhes morje ſe prepelali ǀ od tiga rod. ed. s prezhudniga v'Nebuhojejna Christuſaviga dalej bom Nem. Nem. govurl ǀ kashel tjga rod. ed. s marmrajna ǀ kar je sgubil v'tem zhaſſu tega rod. ed. s ſaurashtua ǀ ſi noſſil te velike, teshke shelesna urata tigá rod. ed. s meſta Gaza ǀ ſo vun shli s'tiga rod. ed. s zhistiga Telleſsa Marie Divize ǀ vinu resfrisha tiga sdraviga, inu vekshi bolesan ſturj temu daj. ed. m bolnimu ǀ ſvojga Nebeshkiga shenina pergliha timu daj. ed. m grosdu Botrus ǀ ſdai nezhe tjmu daj. ed. m reunimu ene ſame kapelze vode dati ǀ kakor edn ſe h'temu daj. ed. m S: Sacramentu prebliſha ǀ ſe je bil podstopil pojti k'temu daj. ed. m S. Preroku Samvelu ǀ eden k'timu daj. ed. m drugimu je djal ǀ pruti tei daj. ed. ž deshele te oblube ǀ k' tey daj. ed. ž dushi pravi ǀ keha polna kryvizhnih ludy k'tej daj. ed. ž grenki ſmerti obſojenih ǀ preusetnu ſe je bil podstopel h'tej daj. ed. ž Skrinij Boshij perblishat ǀ je poshilal v'shulo h'tei daj. ed. ž nepametni shivini ǀ Iudith je opominala k'tei daj. ed. ž Sueti, inu nuzni pokuri ǀ dua velika zherna pſsa planio k'temu daj. ed. s martvimu truplu ǀ vaſs bo s'tiga reuniga ſvejta h'timu daj. ed. s nebeshkimu veſseliu poklizal ǀ Luna pak je polna ta tož. ed. m shterynaiſti dan ǀ Tiga ſe imate bati, kateri vaſho dusho, inu telu samore v'ta tož. ed. m vezhni ogin vurezhi ǀ tiga tož. ed. m ži. punterskiga Abſolona je pohleunu sa myr proſsil ǀ ta nedolshni, ſa tiha tož. ed. m ži. dolshniga, bò mogal vmrejti ǀ Eua kadar je bila tega tož. ed. m ži. praviga Synu porodila ǀ Mojſses je bil sturil to tož. ed. ž skrinjo Boshjo poslatiti ǀ vaſs bode v'to tož. ed. ž paklensko jezho vergal ǀ ta mati popade enu gorezhe shelesu, inu tezhe sato +tož. ed. ž nepokorno ǀ takushnim per Misi tu tož. ed. s pervu mejstu ſo dali ǀ S. Paulus je bil v'tu tož. ed. s Meſtu Athenes prishal ǀ vtu +tož. ed. s Meſtu Rages ǀ po tem mest. ed. m gmain potupu prezei je G. Bogu sahvalil ǀ kar je sgubil v'tem mest. ed. m zhaſſu tega ſaurashtua ǀ Vashe trupla gnieio v' tei mest. ed. ž zherni semli ǀ v' tey mest. ed. ž slati Moshtranzi ǀ v'tej mest. ed. ž slati Mohtranzi, katera ſtoy na S. Misi tiga Altarja ſe najde ena takushna arznia ǀ Prerok Danjel nej bil od levu v'tei mest. ed. ž Babilonski iami reſtargan ǀ Hoſanna v' ti mest. ed. ž viſſokuſti ǀ nah po tem mest. ed. s bodezhijm ternu ſe vala ǀ pò tim mest. ed. s meſti Jeriho hodit, inu prangat ǀ v'tem mest. ed. s Mesti Taranto, anno 1531. En Gospud dolgu zhaſsa je neuarnu bolan leſhal ǀ Kadar bi v'ten mest. ed. s mesti eno lushtno komedjo komedianti dershali ǀ Taku ſe godi v'mej Bugom, inu tem or. ed. m greshnom, kadar moli ǀ sakaj li po tem or. ed. m semelskom, inu malu terpezhnem tulikajn ſe fliſsate ǀ Videm eniga Astrologa kateri nuzh, inu dan s'tem or. ed. m dolgim shpeglom v'ſvejsde, luno, ſonze, inu Nebu gleda ǀ je ovarval shpansko deshelo pred to or. ed. ž ſaurashno vojsko teh Samurizou ǀ s'to or. ed. ž nasramno loterzo Anno Boleno nezhistu je shivil ǀ Sto +or. ed. ž ner lepshi tanzhizo ſo bily ogvantani ǀ My ſe hozhemo ſtem +or. ed. s ner bulshem vinom napolniti ǀ en ſam syn je njega laſtni, ta im. dv. m druga dua pak de ſta pankarta ǀ vſy ſo bili v' tejh mest. dv. meistah ſodomi, inu v' Gomori sgoreli ǀ pride v'Rim, kir ty im. mn. m nar grosovitnishi Ajdij ſo regerali ǀ ti im. mn. m povableni samerkajo, da taistim levom sobi ſo bilij polomneni ǀ kateriga nuzh, inu dan tij im. mn. m Chori teh Angelou zhastè ǀ tj im. mn. m gmain ludje pak de njimaio nenuznu Stati ǀ lete ſo bile te im. mn. ž nar vezhi loterze tiga ſvejta ǀ nihdar is ſvojo roko nej so krij teh rod. mn. ſaurashnikou prelili ǀ Tem ſgublenem je pravi pot prutu desheli tyh rod. mn. isvolenyh ǀ njega ime je sapiſsanu v' Bukvah tih rod. mn. Isvolenijh ǀ shibo tijh rod. mn. shtrajfing v'rokah dershi perprauleno ǀ vſe ludij je hotela s'peharjam tèh rod. mn. nagnuſnih lushtu sapelati ǀ na uogeleiih tiih rod. mn. gaſs ǀ vſi Chori the rod. mn. Angelu ſe ſo veſselili ǀ v' shtazunah tes rod. mn. kupzou ǀ s'teh rod. mn. creatur katere je Bug ſtuaril ǀ ſo njega zhastili v'Pildah, inu figurah teh rod. mn. pravizhnih ǀ per tih rod. mn. ledig nemore prebivat ǀ Aku vij bote vſmileni pruti tem daj. mn. reunem, inu potrebnem ſirotizam ǀ vezh savupal, kakor tim daj. mn. drugem ǀ vam ſo ushe perpraulene te vezne grenkusti, inu tijm daj. mn. zhistim tij vezhni troshti ǀ ſe oberne h'tem daj. mn. drugim ter pravi ǀ tize shive, ſo k'tem daj. mn. smalanem letele ǀ gauge nej ſo sa te tož. mn. m velike taty, ampaK sa te tož. mn. m maihine ǀ ſe troshtash taisto uro vſe skusi s'pravo andohtio v'uſtih imèti te tož. mn./dv. s ſlatke imena Iesus, Maria ǀ voda te tož. mn. ž lastnusti tiga slata, ali shelesa naſe potegne ǀ v'te tož. mn. ž narvekſhi neuarnosti ſe ſo podali ǀ Katere G. Bug je postavil regierat te tož. mn. s Krajlestva ǀ jest imam veliku veſselje prebivat per te mest. mn. pravizhneh ǀ v'teh mest. mn. ſmerdlivih mlakah te nazhiſtoſti ǀ pred temi or. mn. deshelskimi gologlavi morite ſtati ǀ S. Gothard, je bil v' tem kloshtri v' mej temy or. mn. pohleunimy ta ner pohleunishi ǀ shpegaio sa timi or. mn. drugimy ǀ eden v' mej timy or. mn. vishishimy Gospudy ǀ s'temy or. mn. negnusnimy gobamy tega greha ſo obdani ǀ tovarshtvu ſi vſelej shelil imèti s'temi or. mn. greshnimi ǀ G. Bug bi nebil Mojſeſſavo ſeſtro s'temij or. mn. negnuſnimij gobamij shtrajfal ǀ Bug yh je bil s'timy or. mn. gorezhni Kazhamai oſtraſil ǀ je bila ena slata misa s'timi or. mn. nar shlahtniſhimi kamini shtikana

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

tánk -a m (ȃ)
1. oklepno vozilo z gosenicami in zgornjim vrtljivim delom s topovsko cevjo in včasih z mitraljezom: streljati iz tanka; zlesti v tank; s tanki oborožena enota; ropot tankov; voznik tanka; napad na tanke / lahki, težki tank
2. v vozilo vgrajena posoda za pogonsko gorivo: napolniti tank z bencinom; prazen tank; tank avtomobila, letala / bencinski tank
// velika zaprta kovinska posoda za hranjenje tekočin: imeti v tankih mleko, vino; tanki in sodi
3. navt. zaprt prostor ali del zaprtega prostora pri plovilih za shranjevanje ali prevažanje tekočin: hraniti pitno vodo v tanku; tanki za tekoči tovor; tanki na tankerju / balastni tank v katerega se načrpa morska voda za obremenitev premalo obtežene ladje; vzgonski tanki doka s katerimi se uravnava višina doka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

tánk -a m

v vozilo vgrajena posoda za pogonsko gorivo

SINONIMI:

rezervoar za gorivo

velika zaprta kovinska posoda za hranjenje tekočin

SINONIMI:

cisterna, rezervoar

GLEJ ŠE SINONIM: rezervoar

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

têrmoska -e ž (ȇ)
termovka: napolniti termosko; vroč čaj, kava iz termoske

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

têrmovka -e ž (ȇ)
posoda z dvema stenama, med katerima je brezzračni prostor, ki zmanjšuje, preprečuje segrevanje, ohlajanje vsebine: napolniti termovko z vročim čajem; termovka kave

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

têrmovka -e ž (ȇ) napolniti ~o z vročo pijačo; ~ čaja

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

têrmovka -e ž

posoda z dvema stenama, med katerima je brezzračni prostor, ki zmanjšuje, preprečuje segrevanje, ohlajanje vsebine

SINONIMI:

knj.izroč. termalka, pog. termos, pog. termoska, pog. termosposoda, pog. termossteklenica

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

tíntnik -a m (ȋ)
pog. črnilnik: napolniti tintnik; kovinski tintnik / pomakati pero v tintnik

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

tīpati tȋpam in tīpljem nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

túl1 -a m (ȗ)
cevasta priprava za hranjenje, nošenje puščic: napolniti tul s puščicami; obesiti si tul čez rame; lesen, usnjen tul / vtakniti nož v tul v nožnico
// kar je po obliki temu podobno: zatakniti baklo v tul / zviti papir v tul v cev, tulec
♦ etn. pastir trobi na tul, v tul na rog, v rog iz lubja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

túnjka -e ž (ū)
nar. severovzhodno okrogla, spodaj širša nizka posoda, zlasti za shranjevanje masti; deža: napolniti tunjko z mastjo; vzeti klobaso iz tunjke / meso iz tunjke

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

urbána -e ž (ȃ)
pametna kartica z imenom Urbana za brezgotovinsko plačevanje določenih mestnih storitev v Ljubljani, zlasti prevoza z mestnim potniškim prometom: kupiti, napolniti urbano; terminska, vrednostna urbana; plačevanje z urbano / kartica Urbana

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

urbanomát -a m (ȃ)
avtomat za nakup, polnjenje kartice Urbana in preverjanje stanja na njej: urbanomat denarja ne vrača; napolniti Urbano na urbanomatu; uvedba urbanomatov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

usedálnik -a m (ȃ)
teh. velika posoda ali priprava za ločevanje trdnih delcev iz tekočine z usedanjem: napolniti usedalnike z odplakami
♦ mont. dolg rov, v katerem se voda očisti trdnih delcev z usedanjem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

usedálnik -a m

teh. velika posoda ali priprava za ločevanje trdnih delcev iz tekočine z usedanjem

SINONIMI:

teh. zgoščevalnik

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

vẹ́drọ, n. der Eimer (als Gefäß): dokler lehko z vedrom zajemlje, ne vpraša po korcu, Levst. (Beč.); vedra z vodo napolniti, ogr.-Valj. (Rad); — der Eimer (als Maß): avstrijsko vedro = 40 bokalov ali blizu 56 litrov; vedro ima štiri vrče; polovnjak drži pet veder; — primorsko vedro meri 10 bokalov, o trgatvi 11, Goriška ok.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

vík Frazemi s sestavino vík:
dvígniti vík in krík, vik in krik, vík in krík, zagnáti vík in krík

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

vino -a s vino: vinu im. ed. resfrisha tiga sdraviga, inu vekshi bolesan ſturj temu bolnimu ǀ s'kruha rata S: Meſsu, s'vina rod. ed. S: krij Naſhiga Odrèshenika ǀ cell tedan vina rod. ed. ne pye, ter kumaj dozhaka de praſnik pride ǀ KuliKain ſe naide tazih, Kateri vinu tož. ed. s'vodo meiſhaio ǀ Shitu, inu uinu tož. ed. kupio, kadar je ner bulshi kup ǀ de bi vodo v'vinu tož. ed. preobernili ǀ Vni, katiri vej de per vinu mest. ed., inu iegri Boga, inu ſvojga blishniga reshali ǀ kar je v'vodi vdubil per vini mest. ed. sgubj ǀ Scitery pak ſo en slat pehar s' dobrem vinam or. ed. nepolnili ǀ My ſe hozhemo ſtem ner bulshem vinom or. ed. napolniti ǀ nar hitrei bi mogal s'vinam or. ed. obogatit ǀ naulesh yszhete takorshna mozhna vina tož. mn., de vaſſ opianio < slovan. *vinȍ ← lat. vīnum ‛vino’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

vŕč -a m (ȓ)
1. trebušasta posoda z ročajem, navadno ožjim grlom in dulcem, zlasti za nalivanje: napolniti vrč z vodo; glinast, lončen, steklen vrč / vrč za vino
● knjiž. vrč hodi toliko časa po vodo, dokler se ne razbije človek toliko časa počne kaj slabega, nevarnega, dokler mu kaka nezgoda tega ne prepreči
// vsebina vrča: izpiti vrč vina
2. večji kozarec z ročajem: piti iz vrča
// vsebina takega kozarca: naročiti vrč piva / izpiti vrč do dna

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

vŕč -a m

trebušasta posoda z ročajem, navadno ožjim grlom in dulcem, zlasti za nalivanje

SINONIMI:

zastar. konva, knj.izroč. urna

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

vrč -a m vrč: Duhouni Svete Troyze imaio en verzh tož. ed., is kateriga vſe skuſi ojle kaple ǀ je imela venem verzhu mest. ed. enu maihinu ojla ǀ neſte vnij verzhy im. mn. is Canà Golileà ǀ je sapovedal de imaio verzhe tož. mn. is vodo napolniti ǀ v'verzhah mest. mn. v'Cani Galilæi Chriſtus Jeſus je bil vodo v'vinu preobernil < slovan. *vъ̋rčь ← rom. < lat. urceus ‛vrč’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

vréča -e ž (ẹ́)
1. priprava iz kosa tkanine, papirja, sešitega, zlepljenega na treh straneh, za shranjevanje, prenašanje česa drobnega, sipkega: napolniti, zavezati vrečo; stresti krompir iz vreče; metati, sipati v vrečo; papirnata, platnena, polivinilna vreča; polna, raztrgana vreča; vreča iz jute; padel je na tla kot vreča z iztegnjenim telesom / cementna vreča; poštna vreča / s težavo dvigniti vrečo; petdeset kilogramov težka vreča
// vsebina vreče: porabiti deset vreč cementa; kupiti vrečo krompirja, moke
2. kar je po obliki podobno taki pripravi: v vrečo zašito truplo vreči v morje / obleči odejo v vrečo iz pralnega blaga v prevleko / spalna vreča priprava v obliki vreče za spanje zlasti na prostem / kožna vreča organa, žleze
● evfem. držati vrečo biti soudeležen pri kraji, ropu; meče vse v eno, isto vrečo meče vse v en, isti koš; knjiž. kupiti mačka v vreči kupiti mačka v žaklju; ekspr. to stane vreče denarja zelo veliko; ekspr. prazna vreča ne stoji pokonci brez zadostne hrane človek ni sposoben za delo, se ne počuti dobro
♦ alp. bivak vreča spalna vreča za bivakiranje; meteor. vetrovna vreča vreči podobna priprava za približno ocenjevanje smeri vetra; zool. trebušna vreča vreči podobna kožna guba na trebuhu nekaterih sesalcev, v kateri nosi samica mladiče

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

vréča -e ž (ẹ́) napolniti ~o; ~ krompirja; spalna ~; žival. trebušna ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

vréča -e ž

priprava iz kosa tkanine, papirja, sešitega, zlepljenega na treh straneh, za shranjevanje, prenašanje česa drobnega, sipkega

SINONIMI:

pog. žakelj

BESEDNE ZVEZE S SINONIMI:

spalna vreča

vetrovna vreča

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

vréčka -e ž (ẹ́)
manjšalnica od vreča: napolniti vrečko s sadjem; jemati bonbone iz vrečke; spraviti živilo v vrečko; papirnata, plastična, platnena vrečka; vrečka z malico / umivalne vrečke; mleko v vrečki / pojesti vrečko bonbonov, kostanjev
● ekspr. bolnik je imel temne vrečke pod očmi nabrekline
♦ zool. semenska vrečka organ samic nekaterih živali, v katerem so po združitvi s samcem shranjene semenčice

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

vŕh1 -a stil. -á m, mn. vrhôvi stil. vŕhi, tož. mn. stil. vrhé, mest. mn. stil. vrhéh, or. mn. stil. vrhmí (ȓ)
1. vsaka od vzpetin, v katere se gorovje v višjem delu razcepi: veter buči okoli vrhov; priti na najvišji vrh Himalaje / svet med vrhovi gorami / Mali vrh
// vsak od delov z vejami, v katere se drevo, rastlina razrašča v smeri navzgor: jablana ima dva vrhova; pustiti drevesu več vrhov / odrezati roži šibko rastoče vrhove; utrgati vrh rožmarina vršiček, vejico; potaknjenec je pognal več vrhov poganjkov
2. zgornji, navadno zoženi del
a) gore, vzpetine: ob potresu se je gori odtrgal vrh; v daljavi se bleščijo zasneženi vrhovi hribov; letalo se je zaletelo v vrh gore; kopast, stožčast vrh; skalnat vrh
b) drevesa: drevesu se je odlomil, se suši vrh; veter upogiba vrhove borov / uporabljati vrhove za drva
// zgornji del česa sploh: vrh jambora; okrašen vrh stebra; iznad hiš se dviga vrh zvonika
3. najvišja točka, najvišji del
a) gore, vzpetine: zaznamovati vrh gore; razgledovati se z vrha; povzpeti se na vrh grebena; ustaviti se na vrhu klanca; razdalja od vznožja do vrha
b) česa sploh: mlaj je bil tolikšen, da se je komaj videl njegov vrh; izmeriti razdaljo od tal do vrha zvonika / pasti z vrha stopnic; dimnik na vrhu strehe na slemenu / z oslabljenim pomenom sedi na vrhu peči na peči
// od izhodišča najoddaljenejša točka, del česa: vrh jezika; vrh mlinske lopate
4. v prislovni rabi, s predlogom izraža površino, gladino: na vrhu kisa se je naredila tanka kožica / speljati napeljavo po vrhu stene / zajemati vodo z vrha z dela ob površini; potopil se je in kmalu priplaval na vrh
// izraža položaj, ko je kaj glede na drugo najvišje: zloži stvari v kovček tako, da bodo srajce na vrhu / ta del okenskega krila mora biti na vrhu zgoraj; vzemite list in na vrh napišite naslov na del ob robu, kjer se začne pisati
5. v prislovni rabi, v zvezi z do izraža skrajni zgornji del ob odprtini: naliti kozarec do vrha; do vrha napolniti vrče / lava je v ognjeniku prikipela do vrha / do vrha polna posoda do roba
// v zvezi do vrha popolnoma, zelo: do vrha natovorjena ladja / ekspr. do vrha se najesti
6. najboljši dosežek, predstavnik česa: ta drama je vrh realistične dramatike / uvrščajo se med vrhove našega pesništva / ekspr. naši tekmovalci so se prebili v smučarski vrh
// publ. najvišji, vodilni organ: kritizirati državni vrh; stiki z vojaškimi vrhovi; spori v vrhovih organizacije
7. publ. najvišje mesto, položaj v kaki organizaciji: čakati na smernice z vrha; spremembe na vrhu
8. razvojna stopnja največje kakovosti, uspešnosti: gibanje je doseglo svoj vrh v dvajsetih letih; vsaka dejavnost ima svoj vrh / biti na vrhu pesniškega ustvarjanja / bližati se vrhu življenja najuspešnejšemu življenjskemu obdobju
// stopnja največje intenzivnosti: kriza je dosegla vrh / število premikov na minuto je doseglo vrh bilo največje
9. publ. najboljše mesto, najvišja uvrstitev: z zadnjo zmago je moštvo na vrhu; ta klub lahko seže po vrhu / uvrstiti se pod sam vrh
10. publ. sestanek voditeljev držav: sklicati vrh / afriški vrh / konferenca, sestanek na vrhu
11. nar. vzhodno vinograd (v gričevnatem svetu): skopati vrh / iti v vrh po vino / vinski vrh
● nar. še ni vrha dorasel še ni odrastel, postal mož; od vrha do tal ekspr. biti nov od vrha do tal biti oblečen v sama nova oblačila; ekspr. ogledal si jo je od vrha do tal od glave do nog; ekspr. hiša je pogorela od vrha do tal popolnoma; ekspr. bil je gospod od vrha do tal popoln; fotografirati z vrha od zgoraj; star. spustiti se v jašek z vrha zvrha; pog. nasprotna stranka je prišla na vrh na oblast; pog. jemati mamila iz želje po vrhu največji omami; nar. otroke imata pod vrhom njuni otroci so že skoraj odrasli; star. ima vsega z vrhom veliko, dosti; star. natresti pšenice v mernik z vrhom zvrhano; ekspr. otresti se pritiska, ko je mera do vrha polna ko ga ni več mogoče prenašati; star. z vrhom polna mera česa zvrhoma; pog. do vrha glave te imam zelo mi presedaš; publ. ta knjiga je na vrhu najbolj branih knjig je najbolj brana; stanovanja na vrhu so najbolj hladna v najvišji etaži, na podstrešju; ekspr. strele udarjajo v visoke vrhove pomembni ljudje so najbolj izpostavljeni kritiki
♦ alp. vrh del gore, ki leži najvišje in se od drugih delov loči kot posebna celota; anat. pljučni vrh koničasti, zgornji del pljučnega krila; etn. vrh del avbe nad čelnikom, oblikovan iz lepenke in prevlečen z nabrano tkanino; fiz. valovni vrh točka v valu, v kateri je odmik navzgor največji; geom. vrh piramide skupna točka stranskih ploskev piramide; vrh stožca točka, v katero se zoži plašč stožca; lit. vrh del literarnega dela, v katerem se zgodba, dogajanje stopnjuje do največje napetosti; prim. povrhu1

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

vȓh, vȓha, vrhȃ, m. 1) das obere Ende, der Gipfel, na vrhu visoke gore; drevesu vrh odtrgati; der Scheitel (geom.), Cig., Cig. (T.), Cel. (Geom.); der Höhepunkt, Cig. (T.); do vrha priti, die größte Höhe erreichen, Cig.; do vrha dorasti, vzrasti, vrha dorasti, erwachsen; sin je vrha dorastel, Npr.-Krek; = vrha velik vzrasti, Npes.-Vraz; = pod vrh priti, C.; = svoj vrh dorasti, Prip.-Mik.; — 2) = gorica, vinograd, der Weinberg, SlGor.-Mur., Cig., C.; v vrh iti, Mur., C.; Jaz pa imam vrha dva, Polna vina sladkega, Danj. (Posv. p.); — 3) der Obertheil, das Oben; po vrhu plavati, obenan schwimmen; na vrhu ležati, oben liegen; od vrha do tal, von oben bis unten; do vrha napolniti, bis obenan füllen = pod vrh napolniti, Cig.; — do vrha, völlig, Cig.; na vrh priti, nach oben kommen, auftauchen, zum Vorschein kommen; (pren.) na vrhu biti, die Oberhand haben, Cig.; na vrh iti komu, sich jemandem widersetzen, Fr.-C.; na vrh priti komu, jemanden zu Paaren treiben, überweisen, C.; — po vrhu, obenhin, oberflächlich; — po vrhu kupiti, in Bausch u. Bogen kaufen; — po vrhu dati, obendrein (als Zugabe) geben; — z vrhom, gehäuft voll; z vrhom nameriti; z vrhom, im Überflusse, Cig.; vsega je z vrhom v domu, Vrt.; vsega z vrhom imeti, Levst. (Zb. sp.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

vŕša, f. die Fischreuse, Dict., Mur., Cig., Jan., Dalm., Hip. (Orb.), ogr.-Raič (Nkol.); = pleten koš v ribjo lov, Vrt., Bilje na Ipavi-Erj. (Torb.), Dol.; moreš-li mrežo napolniti z njegovo kožo in vršo z njegovo glavo? Dalm.; raku nastavljajo vrše, sake in mreže, Erj. (Izb. sp.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

zadélati -am dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

v posplošenem pomenu kdo/kaj načrtno napolniti, obdati koga/kaj
Zadelali so si različne luknje (v hiši).

v posplošenem pomenu kdo/kaj načrtno namestiti koga/kaj
(Pri šivanju) si je nit /skrbno/ zadelala.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

zalíti -líjem dov. (í)
1. z zlivanjem, škropljenjem tekočine dati rastlinam vlago: zaliti cvetje, sadike / vsak večer zalije vrt; zaliti s postano vodo
2. z zlivanjem tekočine narediti kaj bolj redko: zaliti omako, rižoto / zaliti vino z vodo
3. z zlivanjem tekočine narediti kaj mokro, vlažno, da se ne zažge, zapeče: zaliti pečenko
4. z zlivanjem česa tekočega zapolniti: zaliti špranje
// z zlivanjem kake tekočine napolniti: zaliti posodo do vrha
5. ekspr. tekoč pokriti, zakriti: valovi so zalili čoln; reka je zalila travnik / voda je zalila rove / lava je zalila vas
6. zakriti, obdati kaj s tekočo snovjo: zaliti drogove z betonom
7. ekspr. pojaviti se, razširiti se v veliki količini po telesu, delu telesa, navadno zaradi razburjenja, velikega telesnega napora: pot ji je zalil obraz / spet so ji solze zalile oči / kri, rdečica ga je zalila zardel je
8. ekspr., navadno v zvezi z z v veliki količini dati komu piti (alkoholno pijačo): sosed ga je zalil z vinom
9. ekspr. proslaviti kaj s pitjem, navadno v veliki meri: zaliti diplomo; zaliti dobro kupčijo
10. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: utrujenost ji je zalila telo / zalila jo je groza; zalili so me spomini; srce se ji je zalilo s sovraštvom / sobo je zalila svetloba

zalíti se

ekspr.

napiti se (alkoholne pijače):

najedli smo se in se zalili

zalili so se z žganjem

zalít

-a -o

deležnik od zaliti:

trg, zalit z asfaltom

dobro zalita rastlina

prikuha, zalita z vodo

zaradi tolšče, mesa okrogel, zaobljen:

zalit obraz, podbradek

ni suh, ampak lepo zalit

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

zalíti -líjem dovršni glagol, glagol ravnanja

kdo/kaj narediti kaj bolj vlažn-ega/-o
Zalila (jim) je cvetje (s postano vodo).

kdo/kaj narediti kaj ‘hrano/pijačo’ bolj redko, mokro
Omako si je zalila (z belim vinom).

kdo/kaj narediti kaj polno
Zidarji so zalili vse špranje v zidu.

kdo/kaj narediti koga/kaj nevidn-ega/-a/-o
Reka je zalila travnik /čez in čez/.

kdo/kaj narediti kaj polno
Zidarji so zalili drogove (z betonom).

čustvenostno, v oslabljenem pomenu kaj opazno čustveno prizadeti kaj
Pot (ji) je zalil obraz.

čustvenostno kdo/kaj narediti kaj bolj slavnostno
Novorojenca so /izdatno/ zalili.

čustvenostno, v oslabljenem pomenu kaj opazno čustveno zajeti koga/kaj
Zalila jo je groza.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

zalogôvnik -a m (ȏ) žel. |vagon|: napolniti ~ s premogom

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

založíti -ím dov., zalóžil (ī í)
1. s polaganjem česa zakriti, obdati kaj: založiti krompir; okna so založili z vrečami peska
2. s polaganjem česa narediti kaj neprehodno, nedostopno: založiti vhod; založiti stopnišče s starim pohištvom
// s polaganjem česa napolniti, porabiti prostor: pisalno mizo je založil s knjigami; založiti sobo z ropotijo / založiti prazne prostore v zaboju s papirjem
3. položiti, dati kaj kam tako, da se ne ve, kje je: nekam je založil ključ; ne najdem očal, najbrž sem jih založil; dokument se je založil
4. z dajanjem, pošiljanjem narediti, da kdo lahko razpolaga s čim: založiti koga z denarjem, s hrano; dobro so jih založili za na pot / založiti trg z modnimi izdelki; v pristanišču se ladja založi z gorivom; trgovina se je založila z različnim blagom / ekspr. založil se je z lahkotnim branjem oskrbel; pren. založiti se s potrpljenjem
5. dati kaj kot plačilo za koga drugega z obveznostjo vrnitve: ti kar vzemi, bom jaz založil; založiti za darilo; založiti tisoč evrov
// dati, plačati za kaj, kar se pozneje vrne: založiti varščino; založiti denar za stroške
// star. dati, plačati za kaj: rad ima tisto, za kar je založil svoj denar
6. dati denar za izhajanje in prodajanje česa: založiti knjigo / založiti izdajo slovarja / kot del naslovne strani, kolofona založil L. Schwentner; založila Državna založba Slovenije
7. star. naložiti, vložiti: del denarja je založil v zemljo; založiti glavnico
8. star. prigrizniti, pojesti: založiti še malo kruha, pečenke / pred odhodom bi bilo dobro še kaj založiti
● star. založil mu je klofuto dal; star. založil mu je eno okrog ušes udaril ga je; star. založiti besedo za koga zavzeti se za koga; jamčiti za koga; zastar. za dolg založiti posestvo zastaviti
♦ igr. založiti (karto) dati nezaželeno nadštevilno karto v talon

založíti se

ekspr.

nasititi se, najesti se:

dali so jim skledo žgancev, da so se pošteno založili

najbrž se je že kje založil, zato ni lačen

♦

igr. založiti se zmotiti se pri dajanju nadštevilnih kart v talon

založèn

-êna -o:

založeni denar

biti za zimo dobro založen s premogom

s papirji založena miza

iskati založeno stvar

●

dobro založena trgovina ki ima za prodajo veliko količino raznovrstnega blaga

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

založíti -ím dovršni glagol, glagol ravnanja

v posplošenem pomenu kdo/kaj obdati koga/kaj
Sobo si je /po nepotrebnem/ založil (z različno staro ropotijo).

kdo/kaj izgubiti koga/kaj
/Kot stari mož/ je (nekam) založil svoja boljša očala.

v posplošenem pomenu kdo/kaj dati kaj
/Dobrohotno/ je založil precej svojega denarja (za izgradnjo šole).

iz igralništva kdo dati kaj ‘nezaželeno nadštevilno karto'
Pri igri je /brez potrebe/ založil karto.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

zapláviti -im tudi zaplavíti -ím dov., zaplávil (ā ȃ; ī í)
1. prekriti, zasuti z naplavljenim materialom: reka je zaplavila strugo; naliv je zaplavil dolino z blatom
2. mont. napolniti, zaliti z materialom, pomešanim z vodo: zaplaviti odkop

zaplávljen

-a -o tudi zaplavljèn -êna -o:

zaplavljena struga

zaplavljeno polje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

zapolníti in zapólniti -im dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni) glagol

v posplošenem pomenu kdo/kaj dokončno narediti polno kaj
Zapolnili so reže med zidaki (z malto).

kdo/kaj narediti časovno polno kaj s čim
Čas med dogodkoma je /iznajdljivo/ zapolnil s pogovori.

iz jezikoslovja kdo/kaj z dopolnitvijo odpraviti kaj s čim
Zev se zapolni z j.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

zapolniti dov., opplere, ṡapolniti, napolniti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

zaslúziti se -im se dov.

napolniti se s sluzjo

SINONIMI:

zastar. zasliziti se

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

zastáti -stojím dov. napolniti: szo sze törci vsze vulice zasztáli KOJ 1848, 81

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

zastáviti1 -im dov. (á ȃ)
1. s postavitvijo, namestitvijo česa narediti kaj neprehodno: zastaviti cesto z ovirami / zastavil je izhod s svojim telesom / stopil je predenj in mu zastavil pot
// s postavitvijo česa napolniti, porabiti prostor: zastaviti mizo s posodo; zastaviti sobo s starim pohištvom
// zastar. zasesti: zastaviti trdnjavo z močno posadko / vplivna mesta so zastavili s svojimi somišljeniki
2. s postavitvijo česa kaj obdati, obkoliti: žerjavico so zgrebli na kup in jo zastavili z opekami / avtomobil so mu na parkirišču popolnoma zastavili / zastavili so ga s svojimi telesi
// s postavitvijo česa za čim to utrditi: zaprl je vrata in jih zastavil s skrinjo
3. namestiti kaj kam v ustreznem položaju zlasti za začetek dela: zastavil je plug in pognal konje; zastaviti sveder, veslo / zastaviti violino pod brado dati / trdno zastaviti nogo postaviti, opreti
// nar. gorenjsko namestiti kam, od koder napreduje pri paši: zastaviti ovce proti vrhu; trop je tako zastavil, da ni delal škode / zastaviti ovce na pašo, v pašo pustiti, dati pasti
4. nav. ekspr. narediti začetni, temeljni del pri izdelavi česa: košaro sam splete, le zastaviti je ne zna; izbral je doge in zastavil sod / zastaviti novo brazdo
// narediti, ustvariti prva, osnovna dela v kaki dejavnosti: zastavili so več del, končali pa nobenega; sin je nadaljeval, kar je zastavil oče / novo cesto so zastavili spomladi začeli graditi; ko bo topleje, bodo zastavili hišo začeli zidati; moški glas je zastavil pesem začel peti / nepreh.: žetev se je že začela, kdaj boste pa pri vas zastavili začeli žeti; po kosilu so malo počivali, nato pa so spet zastavili začeli delati; nekaj časa je bil v službi, potem pa je zastavil na svoje začel delati kot samostojen obrtnik, podjetnik
// narediti, pognati to, iz česar se razvije cvet, sad: trta je zastavila grozde; sadno drevje je spomladi dobro zastavilo
5. s prislovnim določilom dati vsebino, obseg kaki dejavnosti, kot jo izraža določilo: januarja so v podjetju dobro zastavili; kmetovanje je treba zastaviti drugače; moderno zastaviti vzgojno delo / narobe je zastavil pogovor
6. nar. na začetku dela določiti površino, na kateri kaka dejavnost poteka: žanjice so zastavile pol njive; kosci so na dolgo zastavili
7. seznaniti koga s čim, pričakujoč odgovor, rešitev: zastaviti komu uganko, vprašanje / v tem delu je zastavil več problemov
// seznaniti koga s čim, kar mora narediti, doseči: zastaviti komu nalogo; zastaviti si cilj
8. star. zaustaviti, prestreči: zastaviti vodni curek; drevo je zastavilo plaz / kašelj ji je zastavil besedo
● ekspr. ni vedel, kako naj zastavi besedo, da bo prav kako naj reče; ekspr. odkašljal se je in znova zastavil besedo začel govoriti; ekspr. uspešno je zastavil pero začel pisateljevati; nar. zastavil je proti vrhu začel iti; knjiž. sam dež, kakor se je na začetku tedna zastavilo začelo

zastávljen

-a -o:

pravilno zastavljena akcija

dokončati zastavljena dela

z vozovi zastavljeno dvorišče

odgovoriti na zastavljeno vprašanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

zastáviti1 -im dovršni glagol, glagol ravnanja

v posplošenem pomenu kdo/kaj zapolniti koga/kaj
(S kmečkim orodjem) so (jim) zastavili pot.

kdo/kaj namestiti koga/kaj v/na/ob/nad/pod/pred/med koga/kaj / med/nad/pod/za kom/čim / kam / kje / kod
Sveder vrtalnika je /previdno/ zastavil na označeno mesto med dve plošči.

navadno čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj začeti kaj
Gradbena dela pri hiši je /dobro/ zastavil, žal nima kdo nadaljevati.

kdo/kaj vsebinsko določiti kaj
Proizvodnjo so /moderno zastavili.

kdo/kaj postaviti komu/čemu kaj
/Kot dobro obveščeni/ so mu zastavili kar nekaj provokativnih vprašanj.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

zašáriti -im dov. (á ȃ)
1. ekspr. pobrskati: zašariti po žepih / zašariti po zeliščih
2. slabš. založiti, napolniti kak prostor s predmeti, navadno odvečnimi: zašariti hodnike s starim pohištvom

zašárjen

-a -o:

zašarjena soba

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

zašáriti -im dov. zašárjen -a; zašárjenje (á ȃ) slabš. kaj z/s čim ~ hodnike s starim pohištvom |založiti, napolniti|; poud. zašariti po čem ~ ~ žepih |pobrskati|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

zatláčiti -im, in zatlačíti in zatláčiti -im dov. (á ȃ; ī á ȃ)
1. s tlačenjem spraviti kaj za kaj: zatlačiti rjuho za žimnico / zatlačiti bluzo za hlače
// s tlačenjem spraviti kaj kam sploh: zatlačiti vato v ušesa; ekspr. roke je zatlačil v žepe dal / ekspr. v nahrbtnik je zatlačil še pulover in srajco stlačil
2. s tlačenjem zadelati, zapolniti: razpoke v čolnu so zatlačili s cunjami / z gazo zatlačiti krvavečo rano
3. ekspr. zapolniti, popolnoma napolniti: hodnik so zatlačili s pohištvom

zatláčen

-a -o:

ceste so bile zatlačene z vojaki in vozovi

hlače je imel spodaj zatlačene v škornje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

zatláčiti -im in zatlačíti in zatláčiti -im dov. zatláčenje; drugo gl. tlačiti (á ȃ; í/ȋ/á ȃ) kaj za kaj ~ rjuho za žimnico; zatlačiti kaj z/s čim ~ razpoke v čolnu s cunjami; poud. ~ hodnik s pohištvom |zapolniti, napolniti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

zatŕpati -am dov. (r̄) nav. ekspr.
1. zatlačiti, zapolniti: za prevoz so med opeko zatrpali slamo / jetnike so zatrpali v barako; vse vojašnice so zatrpali z vojaki
2. zapolniti, popolnoma napolniti: avtomobili so zatrpali ulice; sobo so zatrpali s pohištvom; križišče se je popolnoma zatrpalo

zatŕpan

-a -o:

hodnik je zatrpan z omarami

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

zavozìti -vòzim dov. zavoziti, vozeč napolniti: zavoszte tô grdo grabo AIP 1876, br. 8, 8

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

zgoščeválnik -a m (ȃ) teh. napolniti ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

zráčnica -e ž (ȃ)
1. gumijasta cev, napolnjena z zrakom, za na kolo vozila: zračnica poči, se predre; krpati zračnico; napolniti zračnico; zračnico je razneslo; izpustiti zrak iz zračnice; prazna, predrta zračnica / avtomobilska zračnica; zračnica za kolo
2. nav. mn., zool. cevka pri žuželkah in stonogah, po kateri pride zrak do organov: zračnice in dihalnice

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

zrakoplòv -ôva m (ȍ ō)
naprava za letenje po zraku: zrakoplov leti; graditi, konstruirati zrakoplove; pristanek zrakoplova; vožnja z zrakoplovom; baloni, cepelini, letala, zmaji in drugi zrakoplovi
// knjiž. s plinom napolnjena podolgovata vodljiva naprava, lažja od zraka, za zračni promet; cepelin: napolniti zrakoplov s plinom; ogrodje zrakoplova

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

zrakoplòv -ôva m (ȍ ó; ȍ ȏ) izdelovati ~e; napolniti ~ s plinom

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

zvŕhati -am dov. (r̄ ȓ)
knjiž. napolniti bolj kot do vrha, roba: zvrhati mernik, pehar
// ekspr. do vrha, roba napolniti: zvrhati kozarce

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

zvȓhoma, adv. gehäuft, gegupft; z. mi namerite! Mur.; z. napolniti vaganico, jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

žákljič -a m (ā)
nar. vrečka: napolniti žakljič / porabiti žakljič moke

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

želódec -dca m (ọ̑)
1. vrečast prebavni organ med požiralnikom in tankim črevesom: želodec ga boli; mastno hrano želodec težko prebavi; želodec poči, se razširi, se skrči; že dalj časa krvavi iz želodca; pokvariti si želodec; v želodcu mu kruli, ga tišči; imeti povešen želodec; počasno delovanje želodca; zdravila za želodec; rak na želodcu; slabost v želodcu; težave z želodcem / suniti koga v želodec predel ob tem organu / puranovi želodci; napolniti svinjski želodec z mesom / prežvekovalski želodec želodec prežvekovalcev, sestavljen iz vampa, kapice, devetoguba in siriščnika
● ekspr. želodec se mi obrača, če vidim kri slabo mi je, na bruhanje mi gre; ekspr. oglasil se mu je želodec postal je lačen; pog. dobiti kaj toplega v želodec pojesti kako toplo jed; šalj. treba je poskrbeti tudi za želodec jesti; pog., ekspr. tega človeka imam v želodcu zaradi kakega svojega dejanja mi je zoprn, mi vzbuja odpor; ekspr. gobo ima v želodcu zelo dosti pije; jed mi je obležala v želodcu ostala dalj časa neprebavljena; pog. piti na prazen želodec ne da bi prej jedel; ekspr. lačen sem, da se mi pajčevine delajo po želodcu zelo; ekspr. oči so bile bolj lačne kot želodec želel si je kaj jesti zaradi lepega videza, ne pa zaradi lakote; vzel si je več jedi, kot je je mogel pojesti; šalj. ljubezen gre skozi želodec če ženska moškemu dobro kuha, je tudi njegova ljubezen trdna; za ohranitev ljubezni je potrebna materialna podlaga
♦ med. izprati želodec s tekočino, navadno z vodo, odstraniti iz želodca strupene ali odvečne snovi; čir na želodcu
2. gastr. izdelek iz želodca živali, navadno svinjskega, z nadevom iz mesa in dodatkov: postreči s prekajenim želodcem / gorenjski želodec z nadevom iz svinjskega mesa, kaše in začimb; savinjski želodec z nadevom iz svinjskega mesa, slanine in začimb
3. ekspr., s prilastkom človek glede na potrebo po hrani: lačnim želodcem gre vse v slast; težko je kuhati za tako izbirčne želodce

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

žèp žêpa m, mest. ed. žêpu in žépu (ȅ é)
1. majhni vreči podoben del na oblačilu za spravljanje manjših predmetov: žep se mu je strgal; napolniti žep z bonboni; vzeti ključe iz žepa; dati robček v žep; nositi denarnico v žepu; predpasnik z velikim žepom; dno žepa / obrnil je vse žepe, da bi našel denar; iskati ključe po žepih; hoditi z rokami v žepih / hlačni žep; našiti, všiti žep; notranji, prsni žep suknjiča; žep na zadrgo; žep za uro; podloga za žepe / napolniti žepe nahrbtnika; viseči žepi za krtače; šotor z našitimi žepi
2. kar je po obliki temu podobno: narediti med mesom in rebri žep za polnjenje; očistiti rano in vse žepe v njej; ozek žep med skalami
3. na čelu razširjen del površine, ki sega v kaj: žepi ravnega sveta se zajedajo v hribovje; rečni žepi
// voj. na strnjeno nasprotnikovo ozemlje segajoče manjše, z ozkim pasom z zaledjem povezano območje z vojaškimi silami, ki se branijo: umakniti čete iz žepa; delati obkolitveni obroč okoli žepa
4. ekspr. kupna sposobnost: kupi, če ti žep dopušča, dovoljuje; izdelek ustreza okusu in žepu kupcev / hiša ni dosegljiva za moj žep
● ekspr. avtomobil mu je precej olajšal žep zanj je potrošil precej denarja; ekspr. ta izdelek polni trgovcem žepe jim prinaša velik zaslužek; pog. tu in tam mu kaj kane (v žep) dobi, zasluži majhno vsoto denarja; ekspr. globoko poseči, seči v žep veliko plačati; ekspr. vtakniti medaljo v žep dobiti jo; pog. obljubil mu je, v žepu pa je držal figo obljube ni nameraval izpolniti; pog. če le more, drži roke v žepu lenari, ne dela; ekspr. ima diplomo v žepu je uspešno končal šolanje; ekspr. imeti kačo, luknjo, sušo v žepu biti brez denarja; ekspr. iti z levo roko v desni žep lotiti se stvari napačno, neustrezno; ekspr. vsi nimajo enako globokih žepov nimajo enako veliko denarja; plitev žep ekspr. imeti plitev žep malo denarja; publ. počitnice za plitev žep poceni; ekspr. imeti prazen žep biti brez denarja; ekspr. plačati iz svojega žepa s svojim denarjem; ekspr. ta stvar ni za vsak žep ni dostopna vsakomur; ni poceni; ekspr. obrnili so mu vse žepe natančno so ga preiskali; let. žarg. letalo je zašlo v zračni žep v območje spuščajočega se zraka; poznam ga kot svoj žep zelo dobro, zlasti po slabih lastnostih
♦ mont. žep jalovine manjša gmota prvotne kamnine, ki je niso nadomestile rudne raztopine; obrt. vrezani žep pri katerem se odprtina vreže v oblačilo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

žèp Frazemi s sestavino žèp:
biti brez fícka [v žêpu], brez belíča [v žêpu], délati za svój žèp, delováti za svój žèp, držáti fíge v žêpu, držáti fígo v žêpu, držáti rôke v žêpih, glédati [samó] na svój žèp, glédati [samó] za svój žèp, [globôko] poséči v žèp, [globôko] séči v žèp, hodíti okóli ríti v žèp, iméti káčo v žêpu, iméti lúknjo v žêpu, iméti póln žèp [denárja], iméti pólne žêpe [denárja], íti okóli ríti v žèp, íti z lévo rôko v désni žêp, káča [je] v žêpu, napólniti si žêpe, okoli ríti v žèp, ostáti brez belíča [v žêpu], ostáti brez fícka [v žêpu], plačáti iz svôjega žêpa, poséči v žèp, poznáti kóga/kàj kot svój žèp, príti okóli ríti v žèp, s káčo v žêpu, skrbéti [samó] za svój žèp, stískati fíge v žêpu, stískati fígo v žêpu, tiščáti fíge v žêpu, tiščáti fígo v žêpu, udárec po žêpu, udáriti kóga po žêpu, z lúknjo v žêpu

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

žlabodranje s, ogganio, vel obgannio, -re, s'ṡhlabodranîam uſheſſa napolniti, mozhnu godernîati, de eniga uſheſſa bolè

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

žlabudranje s, F3, dicacitas, ẛhlabudranîe, jeṡizhenîe, jeṡlanîe; obgannire, oblajati, s'ṡhlabudranîam uſheſſa napolniti, mozhnu godernîati, de eniga uſheſſa bolè; perpotatio, tú vſakdanîe pytje, inu v'vini ṡhlabudranîe

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

žlahtnína -e ž (ī)
1. agr. trta z navadno petdelnimi listi, srednje velikimi grozdi in jagodami rdeče ali rumeno zelene barve: zasaditi žlahtnino / bela z rumeno zelenimi, rdeča žlahtnina z rdečimi grozdi
// belo vino iz grozdja te trte: piti žlahtnino
2. knjiž., ekspr. izbrana, kakovostna pijača, zlasti vino: vi svojo kislico dražje prodajate kot jaz žlahtnino; napolniti kozarce z žlahtnino
● star. skrinja, polna žlahtnin dragocenosti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.