babilonski -a -o (babilonski, bobilonski) pridevnik1. ki se nanaša na Babilon ali Babilonce; SODOBNA USTREZNICA: babilonski
1.1 slabšalno ki je sovražen Bogu, zlasti z nadutostjo, prevzetnostjo
1.2 v Stari zavezi, v zvezah babilonska ječa / babilonsko porobljenje sedemdesetletno izgnanstvo, preselitev Izraelcev v Babilon; SODOBNA USTREZNICA: babilonska sužnost
FREKVENCA: 47 pojavitev v 7 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
biti1 sem nedov. biti, tj. pomožni glagol in
obstajati:
nej hotel drugazhi imenuan biti nedol., kakor ſijn tiga zhloveka ǀ nemoremo vſe bity nedol., kakor S: Theresia ǀ koku morio taku preprosti bitij nedol. ǀ zhe je bulshi bite nedol. shena, ali mosh ǀ Nej gvishnu Nem. Nem. potrebovola Maria Diuiza ozhiſzhena bita nedol. ǀ je lahkejshi … eno kazho v' nedrah noſſit, inu oskrunen nebiti +nedol., po shtriki pleſsat, inu nepadit ǀ is nebeſſ je prishal na semlo, terpeiti, inu Chrishan biti namen. ǀ Ieſt ſim 1. ed. en dober Pastir ǀ Sim 1. ed. beyshal od takushnih perloshnosti ǀ ſem 1. ed. vam ſapovedal ǀ Sem 1. ed. padla v'jamo tiga greha ǀ kakor uni shlushabnik Ceſaria Caroluſa, od kateriga ſjm 1. ed. bral ǀ Jeſt ſam 1. ed. menil ǀ Sa volo tiga ſin 1. ed. ſe bil perpravil Klagovati zhes ta reuni ſvejt ǀ ti ſi 2. ed. kriva ǀ Ti, ti 2. ed. ta tatinski Achan ǀ tuoja Hzhij je 3. ed. taku nemarna ǀ ſama ſebi ſmert ſi ie 3. ed. voshila ǀ Bug Vſigamogozhi jé 3. ed. bil sapovedal v'ſtarim Teſtamentu ǀ cillu krajleustvu jebil 3. ed.+ njemu pred saurashnikom ohranil ǀ Vni ſgubleni Syn jeli 3. ed.+ proſsil ſvojga ozheta de bi ga hotel sa hlapza gori vseti ǀ nuzna, inu potrebna jeta 3. ed.+ S. molitva ǀ nam e 3. ed. hotel dati ſaſtopit Joel Prerok ǀ Bug ej 3. ed. hotel dati saſtopit ǀ Kadar od Sodniga dneva ym ei 3. ed. pridigual ǀ Jeroboam ſe ja 3. ed. bal, de bi ta folk s' zhaſſam od njega neodſtopil ǀ En Mashnik le 3. ed. bil poklizan k' enimu bolniku ǀ aku vashe djajne je 3. ed. angelſku, tuje +3. ed., aku vij vſe skusi Boga lubite ǀ malukedaj s'nje uſt ena nenuzna beſseda, ſejshlishala +3. ed.+ ǀ tvoj Ozha, inu jeſt ſmò 1. mn./dv. tebe s' shaloſtio yſkala ǀ s'ene ſklede ſta 3. dv. jedila ǀ v' tem mejſtj Colonia ſta 3. dv. bila dva kupza, katera ſta 3. dv. snala lagat, ble kakor pſ lajat ǀ v'eni posteli sta 3. dv. ukupaj ſpala ǀ ſtà 3. dv. bila sazhela ſe kregat, inu bojovati ǀ on je glava mij ſmo 1. mn. glidij ǀ en teden ſmò 1. mn. pres Kruha ǀ ſatorai smò 1. mn. tudi dolshni ǀ bom iskasal kaku ſmô 1. mn. dolshni odpuſtiti ǀ vy ſte 2. mn. taku neusmileni ǀ kaku maihinu ste 2. mn. na moj exempel gledali ǀ ony ſo 3. mn. ſturili tiga Malika ǀ Drugi ſò 3. mn. minili, de isvelizhen je ta, kateri ima veliku blaga ǀ vſij elementi ſó 3. mn. bily njemu pokorni ǀ so 3. mn. njega ſfarili ǀ Kupzij sò 3. mn. molili Pluta ǀ takorshne Kuharze, só 3. mn. malu huale uredne ǀ ſó 3. mn. ſe s'Stephanom is vprashovali ǀ na vus glaſs ſu 3. mn. bily sazheli vupyti, shrajati, guant s'ſebe targat, inu laſſij s' glave pulit ǀ ſoga 3. mn.+ v' apnenizo verglij ǀ tudi Anania Azaria, Miſsael ſolo 3. mn.+ (?) bily iſvolili shivy v'to resbeleno pezh versheni biti ǀ jest pak bom prih. 1. ed. piſsal kakor ſo ſlovenzi piſsali ǀ obene lashke, ali latinske, ali nemshke beſsede ne bom prih. 1. ed. meſhal ǀ koku tedaj bon prih. 1. ed. ſnoſſila ǀ obene beſsede nebom +1. ed. sasnamval ǀ Jeſt nebòm +1. ed. vezh vam pridigual ǀ Boshij strah vaſs bodem prih. 1. ed. vuzhil ǀ jeſt vaſs nihdar ne bodem +prih. 1. ed. sapustil ǀ nebodem +prih. 1. ed. ijh vuzhil ǀ Angele bosh prih. 2. ed. sa tuoje tovarshe imel ǀ sakaj tedaj ne bosh prih. 2. ed. Boga sahvalil ǀ Moje Dete Kaj posh prih. 2. ed. sazhelu Kadar ta Koſs Kruha bosh prih. 2. ed. snedilu ǀ gledai de nebosh prih. +2. ed. v'greh padil ǀ Spumni, de bodesh prih. 2. ed. ta Prasnik poſvezhoval ǀ tuoje ozhij nebodesh prih. +2. ed. pravu odperla ǀ ſledni po navadi ſvoje deshele bo prih. 3. ed. gouuril ǀ letu ne bo prih. 3. ed. mene prestrashilu ǀ leta guishnu ne bò prih. 3. ed. lona od Boga imel ǀ kaj bu prih. 3. ed. tebi pomagalu ǀ Kaj menish debo +prih. 3. ed. s'tebe ǀ nihdar vezh nebo prih. +3. ed. tebe reshalil ǀ vaſh ſtan vam nebò prih. +3. ed. nepotu de bi ne bily isvelizheni ǀ zhe on nebó prih. +3. ed. skoraj vſe prehodiszhe s' rok vſel ǀ Bug bode prih. 3. ed. tebi dal en obilni lon kakor Abrahamu ǀ de bodè prih. 3. ed. gvishnu potonil ǀ Bode prih. 3. ed. vni Kateri ſaurashi mashnike, inu duhoune Kirkuli samore, ijm shkodi, ijh opraula, inu vſe tu hudu Kateru more smiſlit ǀ Gdu ne bode prih. 3. ed. ſposnal de ta s. Molitva je nuzna ǀ koku tedaj ſe nebode prih. +3. ed. bal Boga Vſigamogozhniga ǀ obedua ſe bota prih. 2. dv. kaſſala ǀ Hodita sa mano, ter nebota prih. +2. dv. vezh ribe, ampak ludy lovila ǀ Boga ſe bomo prih. 1. mn. bali ǀ aku ſe ne bomo prih. 1. mn. pobulshali ǀ volnu bomò prih. 1. mn. pushlushali ǀ de vſaj mertua bomò prih. 1. mn./dv. vkuppaj leshala ǀ my skuſi naſhe grehe nebomo prih. +1. mn. ſe neuredni ſturili ǀ nikuli sadoſti zhaſti, inu huale nebomò prih. +1. mn. mogli dati ǀ Aku bodemo prih. 1. mn. G: Bogu pokorni ǀ ſmo kumai dozhakale, de nashe nove gvante ſmò oblekle, inu de budemo prih. 1. mn. prangale, inu spet nashe kratke zhaſſe vshivale ǀ aku bote prih. 2. mn. v'gnadi Boshij ǀ vaſh lon ne bote prih. 2. mn. sgubili ǀ Nebeſhku krajlestvu botè prih. 2. mn. doſegli ǀ zhe li boſte prih. 2. mn. fliſsik, inu andohtlivu hodili poshlushat te S. pridige ǀ aku ſe ne bute prih. 2. mn. pobulshali ǀ obeniga lona od G: Boga nebote prih. +2. mn. imeli ǀ gledaite de skuſi nove grehe nepote prih. +2. mn. supet gnado boshjo od vaſſ ſtresli ǀ obene druge rizhij ſe nebotebali prih. +2. mn.+ ǀ Pokuro bodete prih. 2. mn. delali ǀ vij bodete prih. 2. mn. moja Nevesta, inu frishtina, inu Gospa mojga ſerza ǀ nihdar nebodete prih. +2. mn. bulshiga Mojstra neshli ǀ IEſt vejm de veliku nijh ſe bodo prih. 3. mn. zhudili ǀ ſhtrajfinge ne bodo prih. 3. mn. nad vaſs prishle ǀ ona dua bodo prih. 3. mn./dv. sa kruham tekla ǀ aku tudi nekateri ſe bodò prih. 3. mn. moijm pridigam posmehuali ǀ Ty isvoleni podo prih. 3. mn. veliku terpeli ǀ obeniga lona nebodo +prih. 3. mn. od G: Boga doſsegle ǀ ſvetlobe tiga rumeniga ſonza nebodò +prih. 3. mn. vidili ǀ debeli nebodó +prih. 3. mn. mogli po taku voskim potu hodit ǀ dokler v'grehi ostanejo, nezh lepshi nabodo +prih. 3. mn. ǀ bodi vel. 2. ed. veſsela ǀ Ne bodi vel. 2. ed. taku nor ǀ Nebodi +vel. 2. ed. taku foush, nevoshliu, inu neuſmilen ǀ vam nebodi +vel. 2./3. ed. teshku poshlushat ǀ Hvala, inu zhast bodi vel. 2./3. ed. do veKoma nashimu Ozhetu Nebeſhkimu ǀ sdaj ne zviblajmo, de bi on nam ga okratel, ampak bodimo vel. 1. mn. sagvishani ǀ nebodimo +vel. 1. mn. taku preprosti ǀ Nebodmo +vel. 1. mn. sanikarni ǀ shegnani bodite vel. 2. mn. do vekoma ǀ Ne bodite vel. 2. mn. kakor je bila una ǀ nebodite +vel. 2. mn. taku nori ǀ bodio vel. 3. mn. kuſsi, ali drusgi, gledaj de yh dobru ſpezhesh ǀ veliku vekshi huale je bil del. ed. m vreden David ǀ ſe je bjl del. ed. m perglihal enimu pohleunimu Iagnetu ǀ s'kuſi molitu je bel del. ed. m njega veliko sastopnost doſegal del. ed. m ǀ David s' mladiga je bol del. ed. m paſtir ǀ kadar danaſs bi nebil +del. ed. m en taku velik Prasnik ǀ kadar je bila del. ed. ž mlada ſi ij vſe perpuſtila ǀ obena shival jem nej bla del. ed. ž vezh pokorna ǀ ta grenka ſmert bi nebila +del. ed. ž Euo umorila ǀ kadar bi vezh pridig v'ſlovenskim jesiku drukanih bilu del. ed. s ǀ na ſvejtu, shkof ſe je zhudil sakaj je bilù del. ed. s ſhteri vre Kar je bil vmerl ǀ nej blu del. ed. s v' Rimi shlishat petlerja ǀ bosh sposnala, de bi nebilu +del. ed. s terbej tebi tulikain sa Nebu terpeti ǀ zhes enu majhinu ga vezh nejbilu +del. ed. s sgledat ǀ tamkaj ſta bila del. dv. m dua hudobna Zupernika ǀ Tista dua hudobna stariza … s'Kamenjam … ſama sta poſsuta bilà del. dv. m ǀ Sta bla del. dv. m dua goſpuda velika priatela ǀ ſta bila del. dv. s dua dreva ǀ vſe druge deshele is oroshiom ſo bily del. mn. m premagali ǀ ſo bilij del. mn. m perſileni Christuſa sbuditi ǀ kadar bi bilii del. mn. m vſii Goſpudie, obeden bi neſtregil ǀ Kateri bi bli del. mn. m radi vidli de bi osdravil ǀ vsy potoki, reke, inu morje bi nebili +del. mn. m ſadoſti pogaſſiti njega vrozhino ǀ Kadar bi ſe nebilij +del. mn. m jokali, inu sdihualij ǀ bi vam vſega blage nebily +del. mn. m odnesli ǀ mejstu, is kateriga ty puntarski Angeli padli ſobili +del. mn. m ǀ njeh Sauraſhniki ſobily +del. mn. m taiſtu Mestu oblegli ǀ shabe ſo bile del. mn. ž vus Egypt, inu Faraona premagale ǀ de bi nyh nedolshnoſt s' vurelem kropam nebile +del. mn. ž perſilene s' vishat ǀ ozheſsa ſe ſo ijm bila del. mn. s noter uderla ǀ Te vrata paklenska ſe ſo bile del. mn. s odperle zanikane sedanjiške oblike nej ſim 1. ed. vezh ſe zhudil ǀ nei ſim 1. ed. obeniga hudobnishiga mogal naiti ǀ jest nejſim 1. ed. obena loterza ǀ neiſim 1. ed. nezh dobriga, ampak veliku hudiga ſturil ǀ takushne vere neſim 1. ed. v' Iſraeli nashal ǀ de nej ſeim 1. ed. ranena, inu premagana poſtala ǀ Kruha nej ſi 2. ed. hotel dati ǀ nei ſi 2. ed. provi zhlouik temuzh podoba zhloueska ǀ ti neiſi 2. ed. boshio beſſedo shlishal ǀ vſe tuoje shivozhe dny ſe nejſi 2. ed. eno uro k' ſmerti perpraulal ǀ Nei 3. ed. vezh na ſemli reſnize ǀ ta nei 3. ed. obena kriviza, ali shkoda ǀ veliku lejt otrok ne 3. ed. imela ǀ nèj 3. ed. lepshi, nuznishi, inu spodobnishi sapuvidi, Kakor je ta de imamo G. Boga is celiga nashiga serza lubiti ǀ nej 3. ed. tarduſti, de bi ogin taiſte neomezhil, nejſile 3. ed.+, de bi jo neumoſtril ǀ Zhaſt tiga Libana je ni 3. ed. dana, inu lepota tiga hriba Carmeli ǀ ta Philosophus nij 3. ed. mogal taisto dopolnit ǀ na semli naj 3. ed. veſſelja bres shaloſti, nej 3. ed. sdrauia bres bolesni ǀ Ta hudi pak li 3. ed. hitel rezhi ǀ Neli 3. ed.+ yh deſſet ozhiſzhenih? kej ſo tedaj ty devet ǀ ſta potle kakor pſs, inu mazhika shivela, inu obene ſrezhe nejſta 3. dv. imela ǀ ſe neiſta 3. dv. hotela spovedat ǀ nikuli neì ſta 3. dv. kaple kryvy, prelila ǀ dokler jo nesta 3. dv. posnala ǀ nejſmo 1. mn. nevoſhliui de vy ste taku veſseli ǀ nei ſmò 1. mn. ene dobre ſvete misli imeli ǀ tebi gliha nihdar nes ſmo 1. mn. vidli ǀ Neſmo 1. mn. nezh vluvili ǀ nei ſte 2. mn. nalosheni s' butaro teh grehou ǀ vy nejſte 2. mn. Boshy, dokler resnizo boshjo n'hozhete radi poshlushat ǀ nihdar nejste 2. mn. rajtat ſe vuzhile ǀ nikuli ſe neiſte 2. mn. s' pravo grevingo spovedali ǀ neſte 2. mn. gobe katere vſo tinto vſebe potegneio ǀ ako poprej nes ſte 2. mn. prau vasho dusho ozhiſtili ǀ nei ſo 3. mn. ludje temuzh Kazhe ǀ jo neiſo 3. mn. v' ſoſeski terpeli ǀ neiſò 3. mn. dopernesli ſad dobriga diaina ǀ vni ſtari Philoſophi, kateri nei ſò 3. mn. nezh veidli od ſvetiga Piſſma ǀ nihdar ſe nejſo 3. mn. pustili pregovorit ǀ Boga ſe nei ſò 3. mn. bali, ludy ſe nejſò 3. mn. shonali ǀ Kuharze nejsó 3. mn. nikuli lazhne ǀ Ajdje neſo 3. mn. hoteli letega vervat ǀ ony neso 3. mn. potonili, kakor AEgypzery ǀ ony nèſo 3. mn. veruvali v' mene ǀ li en ſam poplat ſo imeli, de ſe najſo 3. mn. ſpodli, ali udarili komaj biti prav biti, prav se goditi:
s'vamij nebò poterplejna imel, ampak bodò djali, kumaj ij je 3. ed. konec biti končati se:
li sheſt tednou nej bilu deshia, vener vſiga hozhe konez biti nedol. ǀ Kakor de bi imelu vſiga Konz biti nedol. ǀ kadaj tedaj bo konz 3. ed. lete vojske ǀ katerih nihdar nebò konez ǀ zhudu, de yh nej konz bilu del. ed. s ǀ ſizer bi bilu konez del. ed. m tiga zhloveskiga ſpola ven(kaj) biti končati se:
ſakaj ta ſvejt je ena Comedia per kateri vſakateri zhlovek ima ſvojo pershona, kadar ura pretezke, fironk ſe potegne, inu je vſe vun 3. ed. ǀ Beno ſapovej laſtauzam, de imaio tihu biti, dokler bo njega pridiga vun 3. prih., kar prezei ſo vumokenle ǀ je ushe ſpuvid vunkaj bila del. ed. ž žal biti žal biti:
mu je bilu shal del. ed. s de more ta ſveit sapustiti ǀ Mu nej bilu sa volo hudizha shal del. ed. s, ampak sa volo dobizhika → bo, → bode
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bogato (bogatu, bogato) prislov1. v zelo veliki količini, materialni vrednosti; SODOBNA USTREZNICA: bogato
2. v velikem obsegu ali stopnji; SODOBNA USTREZNICA: zelo, obilno
FREKVENCA: 99 pojavitev v 19 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
boljši1 -ega (bulši, bolši) tudi nepregibno posamostaljeno1. s širokim pomenskim obsegom kar ima večjo mero zaželene lastnosti, kakovosti; SODOBNA USTREZNICA: boljše
1.1 z nikalnico izraža omejitev na določeno, navedeno
1.2 v zvezi na boljše glede na določene zahteve, kriterije v večji meri uspešno, učinkovito, primerno
1.3 v zvezi (komu) k boljšemu v korist, prid komu
1.4 v zvezi obračati/obrniti/izlagati/zastopiti na boljše/k boljšemu ne pripisovati/pripisati slabšega pomena ravnanju, dejanjem ljudi, okoliščinam v zvezi z njimi, tudi če so za koga neugodni
FREKVENCA: 171 pojavitev v 27 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
briti brijem nedovršni glagol1. kdo; koga/kaj rezati dlake tik ob koži; SODOBNA USTREZNICA: briti
2. kdo; kaj krajšati, odstranjevati lase, dlako; SODOBNA USTREZNICA: striči
FREKVENCA: 17 pojavitev v 11 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
čaščenje -a (češčene, čestčene, čaščenje, čaščejnje) samostalnik srednjega spola versko, koga/česa izkazovanje časti, spoštovanja z molitvami, obredi; SODOBNA USTREZNICA: češčenje
FREKVENCA: 18 pojavitev v 6 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
daleč2 (deleč, daleč, doleč) povedkovnik1. izraža (veliko) odddaljenost; SODOBNA USTREZNICA: daleč
2. izraža oddaljenost nasploh; SODOBNA USTREZNICA: daleč
2.1 z nikalnico izraža bližino; SODOBNA USTREZNICA: blizu
3. izraža stopnjo sorodnosti, povezanosti s kom; SODOBNA USTREZNICA: daleč
FREKVENCA: 80 pojavitev v 18 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
dan1 dne/dneva (dan, dien, den) samostalnik moškega spola1. čas štiriindvajsetih ur; SODOBNA USTREZNICA: dan
1.1 s prilastkom dan, posvečen spominu na kak pomemben dogodek, osebo, navadno iz cerkvene zgodovine; SODOBNA USTREZNICA: praznik
1.2 v zvezah porodni/rodni/rojeni dan / dan rojstva rojstni dan
1.3 biblijsko, v zvezi angelski/tedenski dan obdobje v drugačnem načinu merjenja časa, ki ustreza enemu dnevu
1.4 v zvezi izbirati v dneh vedeževati na podlagi znamenj, kdaj so ugodni dnevi za kaj
1.5 v zvezi leto ino dan ves čas v trajanju približno enega leta
2. čas svetlobe od sončnega vzhoda do zahoda; SODOBNA USTREZNICA: dan
2.1 v zvezi beli/svetli dan izraža, da je nekaj javno, vsem na očeh
3. navadno mn., navadno s prilastkom izraža omejeno trajanje; SODOBNA USTREZNICA: dan
3.1 z razmerami, okoliščinami in stvarnostjo vred
3.2 v določenem obdobju življenja posameznika
3.3 v času celotnega življenja posameznika ali ljudstva
FREKVENCA: približno 7000 pojavitev v 49 delih
FRAZEOLOGIJA: biti dobro pri dneh, biti svetlo/očito na dnevu, Bog daj dober dan, dan na dan / od enega dne do drugega/na drugi, dati/dajati/pokazati/prinesti/pripraviti kaj (očito) na dan, dati kaj na dan, doseči dni, od dan/dne do dne, pasji dnevi, pri dobrih dneh postati star, priti/goripriti na dan, živeti v dan
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
dati dam dov. dati:
Kruha nej ſi hotel dati nedol. ǀ to reſnizo nam je hotel dat nedol. saſtopit s. Duh ǀ vam dam 1. ed. ta beli popir ǀ kirkuli na gaſsi eniga petlerja najdesh mu almoshno dash 2. ed. ǀ nej sadosti de drugim pohushajne nedash +2. ed. ǀ Kar Bogu shlishi tu Bogu nadash +2. ed. ǀ neſsaj mu da 3. ed. ta cent denaru ǀ kakor ta roſha dà 3. ed. mèd zhebellam ǀ Leta Catharini prou dâ 3. ed. ǀ ona je ſvojga ſijnu skrila, inu ga neda +3. ed. skuhat, inu snejsti ǀ ſvoij drushini ni sbeſſedo, ni s'djanam pohushajna nedà +3. ed. ǀ Bogu ſe samiri, de nedá +3. ed. njemu ſvoi Sveti shegen ǀ ona nej k' obenimu nuzu, ſadu dobriga nadà +3. ed. ǀ ſe sglihata, roko ſi data 3. dv., de hozheta priatela biti ǀ ſvejt, inu hudizh pak ga ogolufata, inu druſiga njemu nedaſta +3. dv. ampak reve, inu shaloſt ǀ damo 1. mn. perloshnoſt ǀ vy pak ym date 2. mn. nekatere groshe ǀ vasho Hzher moshu daste 2. mn. ǀ obene huale mu nedate +2. mn. ǀ inu ſcepter v'roko mu dadò 3. mn. ǀ pignole ym dado 3. mn. jejſti ǀ ali pak manshi mirro dadè 3. mn. ǀ kateri taku shkodliue navuke dajò 3. mn., inu zhloveka sapeleio ǀ nashi vinogradi nam deſſetine nedadò +3. mn. ǀ spodobne zhaſti, inu huale S. Rus. T. nedado +3. mn. ǀ njemu neda do +3. mn. vekshi urednosti ǀ ſerze dadoſi 3. mn.+ sa volo Boshio vſe martre preſtati ǀ daj vel. 2. ed. nam kruhika ǀ dai vel. 2. ed. meni tvoio S. gnado ǀ Bug ti nedai +vel. 2. ed. jutrishniga dneua dozhakat ǀ nedaj +vel. 2. ed. Bug, de bi drugazhi od Marie Matere Boshje miſlili ǀ daimi vel. 2. ed.+ meſſa ǀ aku edn ti vſame ioppo, daimu vel. 2. ed.+ she plaish ǀ Dainam vel. 2. ed.+ tedaj polovizo tvoje shaloſti ǀ Bug tebi dej vel. 2. ed. ſrezho ǀ Vſe lete ſi vſhe enkrat v'nasho oblast dal, dei vel. 2. ed. tedaj nam tudi, lete, kateri ſo tudi shiveli, kakor ony ǀ Vſimimo tedaj Ceſſarju leto hualo, ter daimo vel. 1. mn. jo Nashimu Odresheniku Chriſtuſu JESUSU ǀ Veſſelimoſe, inu zhaſt dajmu vel. 1. mn. Bogu ǀ rajtingo dajte vel. 2. mn. od vashiga shivejna ǀ dejte vel. 2. mn. y en dober ſvit ǀ Nikar nedaite +vel. 2. mn. S. Rus. T. enimu katiri je hudoben kakor en peſſ ǀ njemu je bil ta leben dal del. ed. m ǀ obeniga lona ne bo dall del. ed. m ǀ Gospud Bug vam je bil dau del. ed. m tiga Synu ǀ jeſt bi nedal +del. ed. m zhes pet vinariu sa leto kravizo ǀ Synvu ſi bila imè dalla del. ed. ž Ruben ǀ je bila dala del. ed. ž tulikajn blaga ǀ Vsaketera deshela po ſvojm jeſiku je Bogu imè data del. ed. ž ǀ meni drugiga bi nadala +del. ed. ž temuzh en ſam guant ǀ kadar moja dusha bo prishla iskat tu moje greshnu truplu na ſodni dan, de bi raitingo dalu del. ed. s od ſvojga lebna ǀ njegovu truplu en lep duh je od ſebe dallu del. ed. s ǀ S. Iogri nam ſo en exempel dali del. mn. m ǀ ſmò radi almoshno dalli del. mn. m ǀ petleriu pak de bi imel od sheie umreti bi ene kapelze nedali +del. mn. m ǀ taku de bi ſe njemu kriviza godilla, kadar bi njemu libre nedalli +del. mn. m ǀ Aron je menil de shene nihdar nebodo pervolile, inu nijh slatù dallè del. mn. ž … ali k'zhastu tiga Malika prezei ſo dalle del. mn. ž ǀ de s'vashim truplom nebote drugim pohushajna dale del. mn. ž dati se pustiti se:
ſe taku mozhnu vkorenini, de ſe nedà +3. ed. vezh vun potegnit čez dati predati, izročiti:
Judom ga zhes dash 2. ed., de ga bodo krishali ǀ Christus poprej glavo doli perpogne, inu potle dusho zhes da 3. ed. ǀ vidimo, de poprej dusho zhes dadò 3. mn., inu ſhe li kadar vmerjò ǀ Rihtnim hlapzom yh zhes dadò 3. mn. ǀ puſtimo hudizham kar Bug ym je zhes dall del. ed. m ǀ kadar bi tebe tvoja Goſpoiska Rabelnu zhes dalla del. ed. ž ǀ vas bodo Angelzi, inu Svetniki sapuſtili, inu tem smerdlivem hudizkom zhes dalli del. mn. m nah dati popustiti, biti popustljiv, prizanašati:
en hishni Gospodar imà s'ſvojo sheno shiveti, lubit, poterplejne imeti, inu nah dati nedol. ǀ k' ſnaminu de groſovitnoſt tyh marter bo nag dalla del. ed. ž ǀ kadar uode ſo bile nah dalle del. mn. ž, ta zholn je bil shal pozhivat na ta viſsoki hrib Armenie noter dati navesti, nakazati:
Noter da 3. ed. Iſmaelu de Iſaka ie vuzhil malikovati ǀ hude miſli mu noterda 3. ed. ǀ vſe tu vam noter da 3. ed. Hudizh ǀ Ali Bug ſe vsmilij zhes Iosepha, inu njegovim bratom noter da 3. ed. to miſsu, de onij ſo bilij njega is shterne isulekli rajtingo dati položiti račun, odgovarjati:
kadar imajo rajtingo Bogu pred ſpovednikam dati nedol. ǀ Tudi vy Hoshtery bote mogli rajtingo dati nedol., od tajste premajhine mire, inu vage s'katerimi ſte ludy goluffali ǀ rajtingo dajte vel. 2. mn. od vashiga shivejna slovo dati slovo dati, odsloviti:
je urshoh imela taiſtom slavu dati nedol. ǀ mu ſapovei de ima ſlavu s'hishe taiſti ſvoij priatelzi dati nedol. ǀ hitru mu ſlavu da 3. ed. ǀ ſo ga proſsili de bi taisti loterzi Slavu dal del. ed. m ǀ bote ſlavu dali del. mn. m tej vashi priatelzi srce dati opogumiti:
ſerze da 3. ed. ſvojm, Iogrom, Kateri tudi polovizo od shalosti, inu ſtraha martvi ſo bily ǀ gdu menite Nem. Nem. de je bil tako muzh, inu ſerze dal del. ed. m Chriſtuſu vshe polovizo mertvimu ǀ Gdu je bil dal serze del. ed. m, inu muzh tej zartani Gospej Iudit ven se dati predstaviti se (za nekoga drugega), izdati se:
sa tiga volo ſe vun dà 3. ed. sa nje ſtriza ǀ Se vun dadò 3. mn. ſa tu kar nejſo, de li ludje ogolufaio, inu dobizhik imaio ǀ ie enkrat dial Iudom, kateri ſe ſo zhudili de Chriſtus Se ie ſa boga vun dal del. ed. m vero dati verjeti:
takorshnem nimamo vere dati nedol., ter cilu yh imenuie norze, kateri hozheo is Svejsd prerokouati ǀ zhe meni nhzhete vero dati nedol., vſaj Resnizi Nebeſhki, Chriſtuſu Ieſuſu bote mogli veruati ǀ Beſsedam S. Blasha ſte vero dale del. mn. ž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
dejanje -a (djanje, djane, djajne, djajnje, gjane, danje, dajne, dajnje) samostalnik srednjega spola1. uresničenje/uresničevanje odločitve ali volje; SODOBNA USTREZNICA: dejanje, delanje
2. kar se zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dogodek, dejanje
3. kar se dogaja; SODOBNA USTREZNICA: dogajanje
3.1 česa kar se je dejansko dogajalo, zgodilo in kar zaradi svojega pomena vpliva na nadaljnje ravnanje; SODOBNA USTREZNICA: dogajanje, dejstvo
4. kar se uresničuje, nastaja z delanjem; SODOBNA USTREZNICA: delo, opravilo
4.1 v zvezi vunanje dejanje delo, delovanje, ki poteka, se uresničuje vidno, zlasti s telesom, ali je razvidno iz načina življenja
4.2 v zvezah s hud, hudoben, kriv ipd. kar je kdo storil/delal v nasprotju z božjimi zapovedmi; SODOBNA USTREZNICA: greh, pregreha
4.3 v zvezi s kriv kar je kdo storil slabega, oporečnega; SODOBNA USTREZNICA: prekršek, prestopek
4.4 z izglagolskim samostalnikom, z oslabljenim pomenom, česa izraža dejanje, kot ga določa samostalniško dopolnilo
5. s prilastkom kar se uresničuje/uresniči z delanjem ali delovanjem Boga ali božjih oseb; SODOBNA USTREZNICA: dejanje, delo
5.1 v zvezi čudno dejanje dogodek (večinoma) nadnaravnega značaja, ki ima namen izkazati ali potrditi resničnost in veličino Boga ter veljavnost božjega oz. verskega nauka; SODOBNA USTREZNICA: čudež
6. opravljanje, izvrševanje kake dejavnosti ali aktivnosti sploh; SODOBNA USTREZNICA: delo, delovanje, početje
7. delanje, aktivnost za dosego, uresničitev česa; SODOBNA USTREZNICA: prizadevanje, trud
7.1 delanje, uresničevanje tega, kar je komu naloženo ali kar mora delati/storiti glede na poklic, položaj, mesto; SODOBNA USTREZNICA: poslanstvo, naloga
7.2 delanje, uresničevanje tega, kar mora kaj storiti glede na svoj namen; SODOBNA USTREZNICA: naloga, vloga
8. s prilastkom bivanje, obstajanje koga zlasti glede na njegovo ravnanje, dejavnost; SODOBNA USTREZNICA: življenje
8.1 učlovečenega Kristusa
9. pisna (ali govorna) pripoved o minulem dogajanju, dogodkih; SODOBNA USTREZNICA: zgodba, pripoved
10. negotovo celota dogajanj v razvoju, preteklosti v zvezi s kakim osebkom, skupnostjo, področjem; SODOBNA USTREZNICA: zgodovina
10.1 obširnejši zapis pomembnejših (letnih) dogodkov po zaporedju dogajanja; SODOBNA USTREZNICA: kronika, anali
FREKVENCA: približno 1300 pojavitev v 43 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
delati -am (delati, dejlati, dalati, deleti) nedovršni glagol1. navadno s prisl. določilom, kdo/kaj; (s čim) zavestno uporabljati telesno ali duševno energijo za pridobivanje dobrin; SODOBNA USTREZNICA: delati
1.1 kdo; po čem biti aktiven za dosego, uresničitev česa; SODOBNA USTREZNICA: prizadevati si
2. pogosto s prisl. določilom kraja, kdo; kaj, (s čim) opravljati delo na kakem področju, navadno kot vir zaslužka; SODOBNA USTREZNICA: delati
2.1 kdo; (od česa, v čem, s čim) imeti opravka s čim kot predmetom svoje zaposlitve, dela; SODOBNA USTREZNICA: delati
2.2 negotovo, kdo; na koga/na kom[?], s čim imeti koga/kaj za predmet svojega poklicnega, strokovnega dela; SODOBNA USTREZNICA: ukvarjati se, skrbeti
2.3 kdo; s kom meriti se s kom v kaki dejavnosti z namenom ugotoviti, kdo je boljši, uspešnejši; SODOBNA USTREZNICA: tekmovati
3. kdo/kaj; komu, kaj, (s čim) z delom omogočati nastajanje česa; SODOBNA USTREZNICA: izdelovati
3.1 kdo; kaj z načrtno, organizirano dejavnostjo ustvarjati kaj; SODOBNA USTREZNICA: izdelovati, proizvajati
3.2 kdo; (iz česa), kaj, (na čem) z delom, dejavnostjo dosegati, da kaj nastaja iz česa kot rezultat določenega postopka; SODOBNA USTREZNICA: izdelovati, pridobivati
3.3 kdo; kaj, (v čem, s čim) z orodjem ali določenim postopkom dajati čemu določeno obliko, lastnost; SODOBNA USTREZNICA: obdelovati
3.4 kdo; (iz česa), kaj z delom, dejavnostjo dosegati, da ima kaj drugačno obliko, uporabnost; SODOBNA USTREZNICA: predelovati
3.5 kdo/kaj; (iz koga/česa), h komu/k čemu, koga/kaj z delom, dejavnostjo dosegati, povzročati, da iz koga/česa nastaja kdo drug/kaj drugega, navadno z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: spreminjati
3.6 kdo; iz koga, h komu/k čemu, koga/kaj prizadevati si, povzročati, da kdo dobi, ima določeno funkcijo, lastnost; SODOBNA USTREZNICA: delati, spreminjati
4. kdo; (iz česa), koga/kaj, (skozi kaj) dosegati, da kaj nastane, se uresniči, se zgodi; SODOBNA USTREZNICA: delati, uresničevati, ustvarjati
4.1 z lastno (božjo) močjo, vsemogočnostjo
4.2 z močjo, sposobnostjo, navadno dodeljeno od Boga
4.3 z lastno (človeško) močjo, sposobnostjo
4.3.1 kdo/kaj; komu, koga/kaj biti aktiven za dosego, uresničitev česa, kar obstaja v mislih
4.3.2 v zvezi z zaveza, kdo; kaj, s kom z medsebojnim dogovorom ustvarjati kaj zavezujočega; SODOBNA USTREZNICA: sklepati
4.3.3 kdo; komu, kaj, (na kaj) z delom, dejavnostjo omogočati, dosegati, da se načrtovani dogodek uresniči; SODOBNA USTREZNICA: pripravljati, prirejati
5. kdo; kaj ustvarjati s pisanjem
5.1 knjižno delo ali njegov del; SODOBNA USTREZNICA: pisati, pesniti
5.2 besedilo pravnega značaja; SODOBNA USTREZNICA: pisati, sestavljati
6. kdo/kaj; komu, koga/kaj z delom, dejavnostjo, učinkovanjem ali obstojem povzročati, da kaj nastane, navadno stanje, lastnost; SODOBNA USTREZNICA: ustvarjati
6.1 kaj; kaj biti vzrok, da kaj nastane, se kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: povzročati
6.2 kdo/kaj; kaj povzročati, da je kaj možno; SODOBNA USTREZNICA: omogočati
6.3 kdo; kaj z delom, dejavnostjo dosegati, da kaj zahtevanega, obvezujočega postane stvarnost; SODOBNA USTREZNICA: uresničevati, izpolnjevati
6.4 kdo; koga s spolnimi odnosi z ženskami povzročati rojevanje otrok; SODOBNA USTREZNICA: spočenjati
7. kdo; kaj načrtno pripravljati zemljo in vanjo saditi, sejati; SODOBNA USTREZNICA: obdelovati
7.1 kdo; kaj, na čem z aktivnostjo, prizadevanjem omogočati rast, razvoj česa; SODOBNA USTREZNICA: skrbeti
8. kdo; kaj, (s čim) izvrševati kako delo ali aktivnost sploh; SODOBNA USTREZNICA: opravljati, početi
8.1 v vzklični ali vprašalni povedi, v zvezi s kaj, kdo; komu, kaj opravljati kaj neprimernega, nesprejemljivega
8.2 ekspresivno, v zvezi z ga preveč, kdo; kaj opravljati kaj v preveliki, nerazumni meri; SODOBNA USTREZNICA: pretiravati
8.3 kdo; s kom biti soudeležen pri opravljanju dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: sodelovati, pomagati
9. s samostalnikom, navadno izglagolskim, z oslabljenim pomenom, kdo/kaj; iz koga/česa, komu/čemu, k čemu, kaj, čez koga/kaj, zoper koga, (na čem) izraža dejanje, kot ga določa samostalnik
10. kaj; kaj biti dejavno udeležen pri nastajanju česa; SODOBNA USTREZNICA: ustvarjati, povzročati
10.1 navadno s prilastkom predmeta, kdo/kaj; komu, koga/kaj, s čim dajati komu/čemu kako lastnost, značilnost; SODOBNA USTREZNICA: delati
10.2 pogosto s prilastkom predmeta, kdo/kaj; koga/kaj povzročati stanje; SODOBNA USTREZNICA: delati
10.3 kdo; koga opisovati, prikazovati koga na določen način; SODOBNA USTREZNICA: predstavljati
11. s prisl. določilom načina, kdo; kaj, s kom/čim kazati do koga/česa določen odnos, ki se izraža zlasti v dejanjih; SODOBNA USTREZNICA: ravnati
11.1 v zvezi s po, kdo; (po čem) opravljati delo, vesti se v skladu s tem, kar izraža dopolnilo; SODOBNA USTREZNICA: ravnati se
FREKVENCA: približno 3500 pojavitev v 45 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
delo -a (delu, dejlu, delo) samostalnik srednjega spola1. zavestno uporabljanje telesne ali duševne energije za pridobivanje dobrin; SODOBNA USTREZNICA: delo
1.1 navadno s prilastkom zelo velika, navadno čezmerna, naporna telesna ali umska aktivnost, potrebna za pridobivanje dobrin oz. za uresničitev cilja; SODOBNA USTREZNICA: garanje, trud
1.2 delanje, aktivnost za dosego, uresničitev česa; SODOBNA USTREZNICA: prizadevanje, trud
1.3 v zvezah biti/okoli hoditi/sedeti prez dela ipd. obstajati, živeti brez smiselne dejavnosti, nedejavno; SODOBNA USTREZNICA: postopati, lenariti
2. delanje, vezano na določen sloj ali skupino ljudi, ki se običajno opravlja kot vir zaslužka; SODOBNA USTREZNICA: delo, opravilo
2.1 delanje, uresničevanje tega, kar je komu naloženo ali kar mora delati/storiti glede na poklic, položaj, mesto; SODOBNA USTREZNICA: poslanstvo, naloga
2.2 kar mora kaj storiti glede na svoj namen; SODOBNA USTREZNICA: naloga
2.3 dejavnost, za katero je potrebna usposobljenost, navadno za pridobivanje osnovnih dobrin; SODOBNA USTREZNICA: poklic
2.4 s prilastkom delanje, vezano na določeno področje, območje; SODOBNA USTREZNICA: delovanje, dejavnost
3. opravljanje, izvrševanje kake dejavnosti, aktivnosti sploh; SODOBNA USTREZNICA: delo, početje
4. navadno s prilastkom kar se uresničuje, nastaja z delanjem; SODOBNA USTREZNICA: delo, opravilo
4.1 v zvezah s hud, hudičev, kriv ipd. kar se uresničuje z delanjem brez (prave) vere v Boga ter ljubezni do njega in sočloveka; SODOBNA USTREZNICA: delo, greh
5.1 z delanjem ali delovanjem Boga ali božjih oseb; SODOBNA USTREZNICA: dejanje, opravilo
5.1.1 pogosto v zvezah s čuden, silen, velik ipd. dejanje ali dogodek (večinoma) nadnaravnega značaja, ki ima namen izkazati ali potrditi resničnost in veličino Boga ter veljavnost božjega oz. verskega nauka; SODOBNA USTREZNICA: čudež
5.1.2 kar je smisel, bistvo božje dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: poslanstvo, naloga
5.2 z močjo, sposobnostjo, dodeljeno od Boga; SODOBNA USTREZNICA: delo, dejanje
5.3 v zvezah s hudič, hudičev z delanjem ali delovanjem hudiča; SODOBNA USTREZNICA: delo, dejanje
6. kar je uresničeno z delanjem
6.1 izdelano, narejeno navadno ročno; izdelek, predmet
6.2 pridobljeno z gojenjem rastlin; SODOBNA USTREZNICA: pridelek
6.3 ustvarjeno z umskim delom na literarnem, umetniškem področju; SODOBNA USTREZNICA: (literarno) delo, knjiga
7. kar je uresničeno z dejanjem, delanjem Boga; SODOBNA USTREZNICA: stvaritev, stvarjenje
8. kar je rezultat, učinek delanja, delovanja; SODOBNA USTREZNICA: rezultat, učinek
8.2 česa, navadno stanja ali lastnosti
9. uresničenje odločitve ali volje; SODOBNA USTREZNICA: dejanje
10. z dejanji izkazano to, kar se pri kom trajno kaže; SODOBNA USTREZNICA: lastnost, značilnost
FREKVENCA: približno 4500 pojavitev v 45 delih
TERMINOLOGIJA: delo Duha, delo ljubezni/milosti/smiljenosti, delo mesa / meseno delo / delo telesa / vunanje delo (na telesu), delo pokore, delo postave / postavno delo, delo pravičnosti/pravice, delo vere, dobro delo, petlersko/petlano delo, vunanje delo, zadosti storjenje dela,pravi,vunanji,vunanji
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
dete -eta (dete, dejte) samostalnik srednjega spola1. človeški potomec ne glede na spol v odnosu do staršev; SODOBNA USTREZNICA: otrok
1.1 ekspresivno, v nagovoru mlad znan človek
2. deček ali deklica v prvih letih svojega življenja; SODOBNA USTREZNICA: otrok
2.1 ekspresivno kdor ima umske sposobnosti kakor otrok
2.2 otrok do prvega leta starosti; SODOBNA USTREZNICA: dojenček
3. s prilastkom, ekspresivno, z oslabljenim pomenom izraža, da je samostalnik v veliki meri deležen značilnosti, kot jih določa pridevnik
3.1 biblijsko, v zvezi človečko/človeka dete človek glede na svojo majhnost vpričo Boga
FREKVENCA: približno 1100 pojavitev v 40 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
dintoh -a samostalnik moškega spola del oprave, ki označuje stan, poklic koga
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
dokonjati -am (dokonati, dokonjati, dokojnati, dokojnjati, dekonati, dekonjati) dovršni glagol1. z aktivnostjo doseči uresničitev
1.1 kdo; kaj kakega dejanja; SODOBNA USTREZNICA: narediti, storiti
1.1.1 z oslabljenim pomenom, kdo; kaj izraža uresničitev dejanja, kot ga določa samostalnik
1.2 kdo; kaj česa zahtevanega, obvezujočega; SODOBNA USTREZNICA: izpolniti
1.3 kdo; kaj česa obljubljenega, napovedanega; SODOBNA USTREZNICA: izpolniti
1.4 kdo; kaj česa zamišljenega, želenega; SODOBNA USTREZNICA: udejanjiti
2. kdo/kaj; kaj, s kom narediti, izvesti kaj do konca; SODOBNA USTREZNICA: dokončati
2.1 kdo; kaj uspešno končati kako delo, opravilo; SODOBNA USTREZNICA: opraviti
2.2 kdo; kaj, s čim izraža dejanje, ki se kot zadnje vključuje v kako celoto; SODOBNA USTREZNICA: zaključiti
3. kdo; kaj, s prisl. določilom načina živeti določen čas na način, kot ga določa sobesedilo; SODOBNA USTREZNICA: preživeti
4. kdo; kaj, nad kom z dejanjem narediti, da kdo spozna kako lastnost, stanje; SODOBNA USTREZNICA: izkazati
5. kdo; kogatož. narediti, da ima kdo dobre, pozitivne lastnosti v največji možni meri; SODOBNA USTREZNICA: izpopolniti
6. kdo; kaj, (skozi kaj) narediti, da kaj preneha obstajati; SODOBNA USTREZNICA: končati
7. kdo prenehati biti živ; SODOBNA USTREZNICA: umreti
FREKVENCA: 208 pojavitev v 33 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
dolžan2 -žna -o (dolžan, delžan, dalžan, dožan) pridevnik1. v povedkovni rabi ki mora komu kaj vrniti, poravnati, zlasti v denarju; SODOBNA USTREZNICA: dolžen
2. v povedkovni rabi ki mora, je obvezan kaj delati, storiti; SODOBNA USTREZNICA: dolžen
2.1 z dopolnilom česa ki bo deležen česa zaradi svojega preteklega ravnanja
3. v povedkovni rabi, navadno z dopolnilom česa, na čem ki stori, povzroči kaj slabega, nezaželenega; SODOBNA USTREZNICA: kriv
3.1 v zvezi dolžan na kriji ki je prelil kri
3.2 v zvezi dati se dolžan izreči se za krivega česa; SODOBNA USTREZNICA: priznati
4. v povedkovni rabi, versko, tudi z dopolnilom česa ki stori kaj v nasprotju z božjimi zapovedmi in zasluži božjo kazen; SODOBNA USTREZNICA: grešen
4.1 z dopolnilom na kom/čem ki v zvezi s kom/čim ravna drugače, kot zahtevajo (verski, moralni) predpisi, in zasluži božjo kazen
4.2 v zvezi dati se dolžan grehov/za grešnika priznati grehe
5. ki se pričakuje, zahteva glede na položaj ali norme, predpise, zlasti verske; SODOBNA USTREZNICA: dolžen
5.1 ki se pričakuje, zahteva glede na pretekla dejanja koga; SODOBNA USTREZNICA: dolžen
6. ki se nanaša na dolg ali dolžnike; SODOBNA USTREZNICA: dolžni, dolžniški FREKVENCA: približno 750 pojavitev v 41 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
edin2 -a -o (edin, jedin, adin, eden) pridevnik1. ki obstaja v samo enem primerku; SODOBNA USTREZNICA: edini
1.1 izraža število 1; SODOBNA USTREZNICA: en
1.2 ekspresivno poudarja omejenost na navedeno
2. ki je sam, brez podpore drugih; SODOBNA USTREZNICA: osamljen, zapuščen
2.1 ki je brez partnerja in/ali otrok
2.2 v katerem ni (več) ljudi; SODOBNA USTREZNICA: prazen, zapuščen
3. ki ni razcepljen, razdeljen na več vrst ali skupin; SODOBNA USTREZNICA: enoten
3.1 ki poteka brez prepirov, nasprotovanj; SODOBNA USTREZNICA: složen
4. v krščanstvu ki je povezan v nedeljivo celoto
5. ki je brez moči, onemogel; SODOBNA USTREZNICA: slaboten, izčrpan
5.1 ki občuti nemir, tesnobo zaradi neprijetnega, težkega položaja ali strahu pred njim; SODOBNA USTREZNICA: zaskrbljen, potrt
FREKVENCA: približno 500 pojavitev v 28 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
erb -a samostalnik moškega spola1. kdor dobi premoženje po umrlem; SODOBNA USTREZNICA: dedič
2. premoženje, dobljeno po umrlem; SODOBNA USTREZNICA: dediščina
2.1 pridobivanje premoženja po umrlem; SODOBNA USTREZNICA: dedovanje
3. kar ob delitvi česa odpade na posameznika; SODOBNA USTREZNICA: dedni delež
4. navadno s prilastkom, v krščanstvu stanje večne sreče po smrti, ki so ga deležni tisti, ki so živeli po božjih zapovedih
FREKVENCA: 116 pojavitev v 30 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
erbski -a -o pridevnik ki se dobi od prednikov; SODOBNA USTREZNICA: deden
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
goljufati -am nedov. goljufati:
de Moshje morio ohernio tribat, inu golufati nedol. ǀ ſe nepuste s'en vinar golufat nedol. ǀ je prepovedal suojga blishniga goluffat nedol. ǀ hozhemo … nashe blagu vboſim podeliti, nikar golofati nedol. ǀ ti ſi ijm resnizhnu oblubil velik lon dati, jest pak li ijh golufan 1. ed., inu vener meni vezh vervajo Kakor tebi ǀ sdaj ohernio tribash, inu golufash 2. ed. ǀ ohernjo triba, boge sijrote golufa 3. ed. ǀ kir kuli more mene goluffa 3. ed. ǀ Ima duei roke … s' eno nej da almoshno, s' to druga nej golufà 3. ed. ǀ ne laſheta, inu negolufata +3. dv. ǀ eden temu drugimu ſmert, inu paku voshzhite, golufate 2. mn. ǀ jamleio Kir morio, Kradejo, golufaio 3. mn. ǀ te preproste s'blagom golufajo 3. mn. ǀ obenimu shkode nedellaio, obeniga negolufaio +3. mn. ǀ nikar negolufaj +vel. 2. ed., aKu nezhesh ogolufan biti ǀ negolufaite +vel. 2. mn. per deſſetini tiga poſta, de bi vezhkrat na dan jeidili ǀ tedaj nikar negolufajte +vel. 2. mn., inu neuſamite blagu vudvam, inu ſapuſhenim ſirotizam ǀ ta Kateri s'vodò je golufal del. ed. m, tudi v'vodi je bil shtraifan ǀ lety nejſo druge golufali del. mn. m, nej ſo kradili, nej ſo shentovali ǀ rajtingo dati, od tajste premajhine mire, inu vage s'katerimi ſte ludy goluffali del. mn. m → goljuf
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
kraj -a m kraj, tj.
1. konec, stran, skrajni del:
od nobeniga kraia rod. ed. nej moglu shivejne v'meſtu priti ǀ ſe je bila doteknila Kraja rod. ed. gvanta Christuſaviga ǀ hodi od kraja rod. ed., po verti, inu tu hudu sheliszhe vun pleve ǀ ony ſami nejſo mogli mrejsho h' kraiu daj. ed. perulezhi ǀ v' ta drugi kraj tož. ed. te vage ſe je poſtavil ǀ de bi shli na krei tož. ed. tyh gaſs ǀ ſim ſtal per kraju mest. ed. Vode ǀ kloshter, kateri od vſyh kraju rod. mn. je gorel ǀ ſò saperti od vſeh krajou rod. mn., kakor jetniki 2. mesto:
na ſrejd ſemle v'tem ner globokeshim kraju mest. ed. ǀ is dalnih krajou rod. mn. ſo k' taiſti hodili
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
le-takoršen -šna zaim. le-takšen, takšenle:
letakorshen im. ed. m Sveti exempel eni verni dushi veliku nuza ǀ kadar je letakorshno tož. ed. ž gnuſobo vidil, de shivino nъa mejſti Boga zhaſtè ǀ Letakorshni im. mn. m poſvejtni Vuzheniki nejſo shtimaina, ampak ſaſpotovajna uredni ǀ Ieſt ſim en Kuhar, ena Kuharza. Leta andverh je veliku shtiman, inu blogar temu, kateri ga dobru ſna, sakaj nej nikuli lazhen, inu shlushbe letakorshnem daj. mn. nesmanka ǀ Letakorshne tož. mn. ž Bug ſapuſti
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
migati -am nedov. migati, dajati znamenja z rokami:
v' Zerkvi okuli ſebe gledate, inu migate 2. mn. ǀ ony ſami nejſo mogli mrejsho h' kraiu perulezhi, satoraj ſo migali del. mn. m, inu s' rokami kaſali Jogrom, katiri ſo bli v' tem drugem zholnu, de bi ym prishli pomagat mreshe uleizh ǀ nej ſo bili mutaſti, ni gluhi, de bi ym migali del. mn. m, inu s' rokami kasali
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
Mojzesov -a prid. Mojzesov:
ſara je bila lepa ſa volo nje pokorshine … Mojſeſava im. ed. ž Seſtra Maria ſa volo nje hvaleshnoſti ǀ Mojſſeſava im. ed. ž sapuvid je sapovedala ǀ zhudna gvishnu je bila shiba Mojseſsava im. ed. ž ǀ Sephora Mojſſeſova im. ed. ž Shena ǀ palza Mojſeſsoua im. ed. ž veno kazho ſe je bila preobernila ǀ Maria, Moiſeſsova im. ed. ž, inu Aronava Seſtra ǀ de ſi lih ſo bily Mojſeſſave rod. ed. ž vere ǀ nei ſo govorili od Mojſeſſove rod. ed. ž poſtavi ǀ Bug je bil sapuvedal dershat Mojſseſavo tož. ed. ž sapuvid ǀ kakor de bi prelomu Mojſsesavo tož. ed. ž postavo ǀ G. Bug bi nebil Mojſeſſavo tož. ed. ž ſeſtro s'temij negnuſnimij gobamij shtrajfal ǀ Israelitery nejſo mogli Mojſeſſavu tož. ed. s oblizhe gledat ǀ S. Archangel Michael nej ſmu ſe potſtopit hudizha prekleti, kadar ſta ſe preperala sa Moiſseſau tož. ed. s truplo ǀ Kadar ſo tij dnevi Ozhiſzhovajna Mariæ po Moyseſovi mest. ed. ž poſtavi bily dopolnèni ǀ de bi Chriſtus taiſto po Mojſſeſovi mest. ed. ž sapuvidi ſodil ǀ Iest ſim bil na Moiſeſsave tož. mn. ž table sapiſsal → Mojzes 1., → Mojzesove bukve
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
mreža -e ž mreža:
Verſite mresho tož. ed. na deſno roko ǀ ony ſami nejſo mogli mrejsho tož. ed. h' kraiu perulezhi ǀ Vulcanus eno nuzh ga je bil v'mresho tož. ed. vulovil ǀ v' leto hudizhavo mrejſſo tož. ed. padeio ǀ veni mreshi mest. ed. ſe najdeio dobre, inu shleht ribe ǀ ueni mreshj mest. ed. ſe najdeio dobre, inu shleht ribe ǀ Ribizhi, kateri s'mresho or. ed. love ǀ mreshe im. mn. ſe proshio tizam, inu sveriazhinam nikar ludem ǀ Bug je mene rejshal od mresh rod. mn. teh Iagru inu lovizu ǀ Bug s'mresh rod. mn. je bil njega rejſhal ǀ Bug s'mrèsh rod. mn. je njega rejſhal ǀ ſo vergli nyh mrejshe tož. mn. v'morje ǀ kakor ſo bili v' Imenu Boshim mreishe tož. mn. v' morje uergli, ſo ſilnu veliku rib vun potegnili ǀ Ta Kateri drugem mreshe tož. mn. proshi ſam ſe noter vulovij ǀ je bil takrat v'mreshe tož. mn. teh paklenskih lovizu padil ǀ ſdajzi ſta ſvoje mreshè tož. mn. sapuſtila ǀ Te nezhiste Iezabele, bi ſe nelepotizhile, inu s'nyh shivotam mreshje tož. mn. moshkim perſonam neproſile
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
ogoljufati -am dov. ogoljufati:
mislio koku bi mogli ſvojga blishniga ogolufati nedol. ǀ druſiga nemishlish, ampak njega ogolufat nedol., inu faratat ǀ Jeſt tebe ogolufam 1. ed. ǀ je rejs de SpovedniKa lahKu ogolufash 2. ed. … ali Boga … nemoresh ogolufati ǀ ta hudi kadarkuli hozhe ijh ogolufa 3. ed., inu sapele ǀ kamer kuli pride ta prekleti Shelim sapele, ogolufà 3. ed., inu farata te ludy ǀ Bogu ſe samiri, de nedá njemu ſvoi Sveti shegen; ſvejt, inu hudizh pak ga ogolufata 3. dv., inu druſiga njemu nedaſta ampak reve, inu shaloſt ǀ okuli hodite s'kunshtio, s'golufio, inu s'lashmij, de ludy ogolufate 2. mn. ǀ Se vun dadò ſa tu kar nejſo, de li ludje ogolufaio 3. mn., inu dobizhik imaio ǀ Kadar nar lepshi beſsede zhloveku vuoshzhjo, takrat nar ble ogolufajo 3. mn. ǀ kulikajn krat meſſary ogolofaio 3. mn. ludy, kir tu ſmerdezhe koſslovu meſſu sa kashtruine meſſu predaio ǀ Nashe ozhy ogulufaio 3. mn. nashe ſerze ǀ gledaio de s'en kraizer yh neogolufaio +3. mn. ǀ Kadar Kuli je eniga ogolufal del. ed. m, je en Kamen v'shkrinio vergel ǀ je ogoluffal del. ed. m uniga preproſtiga zhloveka ǀ Rebecca je bila Isacca ogolufala del. ed. ž ǀ ſo Boga sa prizho klizali, de bi ludje ogolufali del. mn. m ǀ Kej ſo sdaj taisti, Kateri ſo ſvojga blishniga ogoluffali del. mn. m, inu v'shkodo perpravili → goljuf
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
potroštan -a prid. pomirjen, potolažen:
Chriſtus s'kusi tu zhaſtitu premishlovajne je bil taKu potroshtan im. ed. m ratal, de s'veſseljom je ſmerti, inu ſvoj britki martri napruti shal ǀ Moj S: Ozha Francisk je veni veliki, bolezhini ſe nashal, ter je shelil s'muſiko potroshtan im. ed. m biti ǀ Hozhesh tuojo pusledno vro potroshtan im. ed. m biti ǀ potroſhtan im. ed. m, inu veſſel shivij na semli ǀ David vus botroshtan im. ed. ž ſe oberne pruti Gospudu Bogu ǀ ſi veſſela, inu potroshtana im. ed. ž ǀ Morje teh shaloſtneh bogaboyezhih shien je bilu tihu, inu potroshtanu im. ed. s oſtalu ǀ sa tiga volo malukadaj ſó potroshtani im. mn. m ǀ ner vezh ſe najde taiſtih, kateri nejſo content, inu potroshtani im. mn. m v' ſvojm ſtanu ǀ Nashe vsheſſa bodo potroshtane im. mn. ž/s, ſakaj to Nebesko muſiko bodo poshlushale → potroštati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
pozabiti -im dov. pozabiti:
Na dobruto preieto nihdar nemash posabit nedol. ǀ oblubi de hozhe dovekoma poſabit nedol. na vſe pregrehe ǀ na vſe lushte tiga ſvejta posabiti nedol. ǀ nemorem molit, vener na G. Boga nikuli neposabim +1. ed. ǀ na ſamu isvelizhaine tvoje duſhe posabish 2. ed. ǀ skerbish sa tu posvejtnu, de cilu sa tu nebeshku poſabish 2. ed. ǀ nihdar vezh neposabish +2. ed., inu neodpuſtish ǀ takrat tudi Bug tebe sapustij, inu na tuoje otroke posabi 3. ed. ǀ videozh, de je Synu rodila, poſabi 3. ed. na martro ǀ na drugih grehe gleda, inu na ſvoje lastne poſsabi 3. ed. ǀ na to preieto gnado neposabi +3. ed. ǀ cilu na nashe Isvelizhejne posabimo 1. mn. ǀ prezei poſabimo 1. mn. ǀ Vy posabite 2. mn. na zhaſt, inu shlushbo Boshio ǀ vezhi dejl taistih na sapuvidi Boshje posabio 3. mn. ǀ oblubo, inu ſapovid Boshjo poſabio 3. mn. ǀ kakor porodio nyh otroka na taistiga pasabio 3. mn. ǀ poſsabio 3. mn. na dolshnust pruti ſvojm otrokom ǀ nikar na naſs sdaj, de ſi lih dalezh od naſs ſe najdesh, nepoſsabi +vel. 2. ed. ǀ nikar ne poſsabite vel. 2. mn. ne Boga ǀ Oh dushe! nikar nepoſabite +vel. 2. mn., ampak vſekuſi na nebeſſa mislite ǀ ſpite, jeite, inu vashe hishne della opravite, vener nikuli na nebeſſa neposabite +vel. 2. mn. ǀ takrat G: Bug tudi bode nas shtrajfal, na naſs posabil del. ed. m ǀ de bi jest na vaſs poſabil del. ed. m ǀ na dusho pòsabil del. ed. m ǀ de bi zhlovik na taistiga posabel del. ed. m ǀ pravite, de Bug je na vaſs poſsabil del. ed. m ǀ de bi tudi neposabil +del. ed. m na ſmert ǀ nihdar nebodem na vaſs prosabil del. ed. m ǀ ſvojga lubiga, inu Zartaniga Syna Chriſtuſa Jeſuſa je bila posabila del. ed. ž ǀ na Boga bom poſabila del. ed. ž ǀ ohranite moje ſerze, sakaj vam oblubem, de nihdar nebo posabilu del. ed. s na letu Bogaboyezhe Lublansku Meſtu ǀ nikuli na taiſtu nejſo posabili del. mn. m ǀ tedaj sdaj ſte na nas poſabili del. mn. m ǀ ali ta oblubleni nam Tempel ſo pasabili del. mn. m ǀ ſo pósabili del. mn. m ǀ Se ſo preuſeli, sakaj ſò na mene poſabile del. mn. m ǀ de bi Adam, inu njegovi otrozi nepoſabili +del. mn. m pozabiti se 1. pozabiti se:
Nej ſe sbriſhe nyh ime s'semle, de ne bo vezh njeh ſpomina na ſvejtu, inu nej ſe posabi 3. ed. de ſo ludje 2. pozabiti nase:
nej treba ſa Kuharje skerbeti, ony ſe nepoſabio +3. mn., ſakaj vſelej Kuhary, inu Kuharze ſo debele
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
pregrešen -šna prid. pregrešen:
Pravizhen je G. Bug, sakaj vſelej perpusti, de ta pregreshni im. ed. m dol. je shtrajfan ǀ prekleta vſta, de ſe ſmejſte podſtopit rezhi, de Chriſtus je en pregreshni im. ed. m dol. zhlovik ǀ Ah pregreshna im. ed. ž dusha poshlushaj ǀ vy mejnite de Bug katiri je ta nebeska praviza lon vashiga pregreshniga rod. ed. s della ǀ Prerok Amos je enkrat shal pridigvat resnizo temu pregreshnimu daj. ed. m krajlu Jeroboamu ǀ kadar bi vy leto vasho pregreshno tož. ed. ž sanikornoſt, inu vashe dushe ozhitno nevarnoſt premislili ǀ je Boga tihu proſſil sa ta pregreshni tož. ed. m dol. folk ǀ ti greshniza bosh persilena s'tvojm pregreshnim or. ed. s truplam prezei pred tu ſerditu oblizhe Rihteria Nebeſkiga ſe prikasat ǀ de bi taiſtom purgariom pregreshnim daj. mn. odpuſtil ǀ nejſo mogle desha tem pregreshnem daj. mn. ludem dati ǀ te preproste podvzhish, te pregreshne tož. mn. m posfarish ǀ pregreshne tož. mn. ž gnusobe je vidil Ezechiel ǀ mislite, de leta pravizhni Bug bo vashe pregreshna tož. mn. s della polonal s' tem nebeskim vezhnim veſſeljam
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
pridelati -am dov. pridelati:
obeniga shiuleina ſi nej ſo mogli perdellat nedol. ǀ tulikajn lejt ſi nejſo mogli shiuleina perdelat nedol. ǀ ta kateri dobru della, leta perdella 3. ed. ǀ ta lubi kruh ſi perdela 3. ed. ǀ ſe pomujamo kar ner vezh nam je mogozhe, vener neperdellamo +1. mn. de bi mogli shiveti ǀ mallu perdellate 2. mn. ǀ nezh neperdellate +2. mn., de ſi lih dellate fliſſik ǀ Adam je bil ta ner pervi, katiri je bil ſazhel ſemlo koppat, inu ſeiat shitu, de kruh ſi je perdelal del. ed. m ǀ v' putu Svojga oblizha ſi je shiuleine perdellal del. ed. m ǀ de bi sadoſti Kruha ſi perdelali del. mn. m ǀ de bi obilnu shita, inu vina perdellali del. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
privleči dov. privleči:
ony ſami nejſo mogli mrejsho h' kraiu perulezhi nedol. ǀ je bil krish perulekil del. ed. m na hrib Calvariæ ǀ ſpumniti na vniga ozheta Kateriga Sijn sa laſse je s'hiſhe vlekal, inu Kadar ga je bil na prah perulekal del. ed. m, je K'ſijnu dial
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
prvi1 -a štev. prvi:
ta pervi im. ed. m zhudesh je bil, de shiba v'Kazho ſe preoberne ǀ kakor je bil sturil s. Paulus parvi im. ed. m Puſhaunik ǀ Cain je bil ta perui im. ed. m pobojnik ǀ Ta previ im. ed. m je djal, de ner vezh ſe najde taiſtih, kateri nejſo content ǀ ta perva im. ed. ž je vſtala, drushino oskerbela, otroke oblekla, hisho osnashila ǀ Ta perua im. ed. ž je utonila, ta druga ſe je sgubila ǀ ſamy volnu v'nevarnost ſe podate, kakor vasha parua im. ed. ž Mati Eua ǀ kakor je vſtal ta parva im. ed. ž beſseda je bila perneſite vina ǀ tu pervu im. ed. s je dopuszhenu, tu drugu pak je prepovedanu ǀ na mejſti tiga perviga rod. ed. m je bil porok pred krajlam Dionyſiuſam ǀ sa volo pregrehe te perve rod. ed. ž shene Eue ſo bile shpot tiga svejta postale ǀ od parve rod. ed. ž minute nje pozhetia vſelej je v'gnadi Boshij ostala ǀ samerka de timu pervimu daj. ed. m nej bilu vezh podobnu ǀ dokler na ta pervi tož. ed. m glaſs nej hotela nasaj priti trijkrat jo poklizhe ǀ NA PERVI tož. ed. m PETIK V'POSTV ǀ onij ſo mogli tiga perviga tož. ed. m ži. ſijna, h'shlushbi Boshij offrat ǀ jeſt prezej sa ſvèt vuprasham to pervo tož. ed. ž Boshjo sapuvid ǀ NA PERVO tož. ed. ž NEDELO V' ADVENTV ǀ ſazhne tezh k' hisham, pride pred to peruo tož. ed. ž, terka, proſſi, de bi ga pod ſtreho puſtilli ǀ po ſvoj naturi na tu pervu tož. ed. s mejſtu pade ǀ Na tem pervem mest. ed. m ſtebram je ſtal Rudolphus ta I. ǀ Berem v'Reſodivejni na pervi mest. ed. ž poſtavi ǀ Letu ſe je vidilu per tej parvi mest. ed. ž Sveti Vezheriy ǀ vſy ſo sa tem pervem or. ed. m shli ǀ perva im. dv. m dua nje Mosha Judava Syna ſta bila vmerla ǀ ty pervi im. mn. m shtery Angeli pomenio shtery S. Evangeliſte ǀ kakor te perve im. mn. ž Mashe ſo opraulene ǀ je djal S. Chryſoſtomus od teh pervih rod. mn. karshenikou ǀ Tem pervem daj. mn. Jogrom je mogal velik lon oblubit ǀ ſam Bug je bil te perve tož. mn. m koshuge ſturil ǀ sbriſhe te perve tož. mn. ž beſſede ǀ v' pervih mest. mn. Mojſſeſavih Bukuah presež.> Apicius kuhar je v' Rimi ta ner pervi im. ed. m shulo dershal, inu vuzhil kuhat ǀ Nojeſs pak je ta ner perv im. ed. m bil ſazhel vinograde ſaditi, inu vinu pyti ǀ Ta ner perua im. ed. ž, inu vekshi sapuvid je te lubesni boshie ǀ Sa ta ner pervi tož. ed. m od Boga iſvoleni kamen, Galatinus ſaſtopi Mario Divizo ǀ Ribizh je bil S. Andri, S. Jacob, S. Joannes ty ner pervi im. mn. m, inu lubishi logry Chriſtuſavi
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
smeti smem nedov. smeti:
Satorai shiher ſmem 1. ed. s'. S. Bonauenturam rezhi ǀ od tiga S. Scapulirja ſmejm 1. ed. rezhi ǀ taku shiher ſmeim 1. ed. S. Mattheushu peraimat taiſte beſſede ǀ ſmèm 1. ed. perglihat vnem hudobnem, nehualeshnem Judom ǀ pres oblasti mojga mosha neſmem +1. ed. s'hishe ſtopit ǀ Koku tedaj Epandus ſe ſmejsh 2. ed. potſtopit rezhi ǀ koku ti ſe smejsh 2. ed. potſtopit rezhi, de ABraham je tvoj Ozha ǀ Koku tedaj ti ſmeish 2. ed. rezhi de nesamorish odpuſtiti ǀ ſalvianus ſe nemore prezhudit, de zhlovek ſe ſmej 3. ed. podſtopit zhloveka po Boshijm pildu ſtuarjeniga prekolnit ǀ Vna dekla ne ſmei 3. ed. is hishe bres urshoha ǀ en gard zhern shivot s'lepem slatem shtukam pokriejo, de smej 3. ed. pred ludy priti ǀ na taiſtem ſe neſmej +3. ed. moshovati ǀ kazha nesmej +3. ed. s'svoje jame na ſvetlobo tiga ſonza priti ǀ Spovednik yh nesmei +3. ed. obenimu povedat ǀ obedn vam jo neſmei +3. ed. povedat ǀ v'tej vishi shiher ſmemo 1. mn. rezhi ǀ prekleta vſta, de ſe ſmejſte 2. mn. podſtopit rezhi, de Chriſtus je en pregreshni zhlovik ǀ koku tedaj ſe ſmeiſte 2. mn. potſtopit taku nepreshernu pred oblizam boshim ſtati ǀ ſe nesmejte +2. mn. potſtopit kashlat, na tlá plunit ǀ inu vender ſe ſmeio 3. mn. potstopit zhes Boga toshit ǀ ſaurashniki ſe nemorio, inu neſmeio +3. mn. perblishat ǀ kateri je noter prsihal nej ſmel del. ed. m dergdam gledat temuzh nje pild ǀ ta karshenik nej ſmeil del. ed. m rezhi, de bi yh nebil hudizh ſtuaril ǀ vender teh ſe nej ſmejl del. ed. m dotekniti ǀ bi hudizh ne bil ſmèl del. ed. m k'tebi priti ǀ jest ſe ne bodem smel del. ed. m podstopit rezhi ǀ S. Archangel Michael nej ſmu del. ed. m ſe potſtopit hudizha prekleti ǀ zhe vſamem eniga ſtariga, bo s'mano aifral, de nebom ſmela del. ed. ž s'zhlovekam pregovorit ǀ obena shena nej ſmejla del. ed. ž slatiga guanta noſsit, ſemuzh krajliza ǀ de bi ſama od ſebe ſmeila del. ed. ž v' ogin skozhit ǀ ony Samy ſo ſmeli del. mn. m is slatih peharu pyti ǀ nej ſo ſmejli del. mn. m vſt odprejti ǀ s'hishe nej ſo ſmely del. mn. m pojti ǀ de bi mij ſe smeli del. mn. m podstopit stvarniku ſemle, inu Nebeſs offrat ǀ kadar bi bily ſmèli del. mn. m ti ſholnery jejsti ǀ levi ſe ga nejſo smeili del. mn. m dotekniti ǀ veliku minie bi ſe ſmeili del. mn. m potſtopit Boshio sapuvid prelomit ǀ v' prizho ſe nej ſo smejli del. mn. m potſtopit govorit
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
spomin -a m 1. spomin, tj.
misel na preteklost:
Sam ſpomin im. ed. tiga pravizhniga zhloveka do vekoma ſtanovitin na semli, inu v' nebeſſih oſtane ǀ njegou ſpomin im. ed. bo na semli ſtanovitin do konz tiga ſveità oſtal ǀ Nej ſe sbriſhe nyh ime s'semle, de ne bo vezh njeh ſpomina rod. ed. na ſvejtu ǀ K' ſpominu daj. ed. te gnade de je bil reshil ta Iſraelski folk od lete tarde Faraonave shlushbe, je bil sapovedal prasnovati ta Veliki Nozhni Praſnik ǀ inu letu menem h' spominu daj. ed. Zacheuſa, kateri tudi Chriſtuſa JESVSA s' veſſeljem je bil v' ſvojo hisho gori vsel ǀ K' ſpomimu daj. ed. te gnade, de je bil timu isvolenimu folku na hribi Sinai dal te deſſet ſapuvidi boshie, je bil sapovedal prasnovati te Finkushtne Praſnike ǀ K' ſpomnimu daj. ed. ſtvarienia tiga Svejta, inu zhloveskiga Spola, je bil sapovedal prasnovati Dan te Sabbote ǀ K'Spominu daj. ed., de … ſi ſatana premagala ǀ Leta spomin tož. ed. ſo imeli ty pervi karsheniki satoraj nejbilu nihdar shlishat, de bi ſe kregali ǀ S'spominam or. ed. spaumni, inu ohrani 2. spomin, tj.
sposobnost ohranitve znanja, misli:
Spomin im. ed. je velik Boshi dar zhloveku dan, v' tem kir zhlovek kar vidi, shlishi, ali bere zhes dolgu zhaſſa na taiſtu ſpumni, inu v' ſvoj pameti samerkanu obdarshj ǀ Bayerlink pak piſſe zhuda od ſpomina rod. ed. Krajla Mithridates imenovaniga, kateri je pot ſvojo oblaſtio imel duei, inu duaiſti deſſel, ter on vſyh ſvojh deshel je jeſike ſnal ǀ niketeri ludje ſo en ſoſebnu dober ſpomin tož. ed. imeli, de karkuli ſo shlishali, ali brali nikuli na taiſtu nejſo posabili ǀ takorshne hualeshne Spomnie tož. mn. sa ſoſebne gnade prejete od Njegove miloſti, inu dobrute, je vſelei hotel imeiti 3. prispodoba:
ta oru tudi nezh hudiga nepomeni, temuzh je en ſpomin im. ed. te modrusti ǀ Barka, ali zhoun Nojeſau je bil en ſpomin im. ed. tiga ſakonskiga ſtanu ǀ ſtrashne rizhy ſo en ozhitni ſpomin im. ed. taistih, Katere na ſodni dan ſe imajo goditi ǀ terta je spomin im. ed. te rodovitnosti ǀ en ſpomin tož. ed. tiga S. Krisha je bil poſtavil v' Paradish, namrezh Drev tiga lebna v' ſrédi Paradisha ǀ je enu gvishnu ſnamine, de ta kateri odpuſti ſvojmu ſourashniku bò v' nebeſſih Krajloval, katere reſnize en ſpomin tož. ed. imamo v' S. Piſſmi ǀ jest k'poterdejnu te riſnize, samerkam v'S. Piſmi en lep ſpomin tož. ed. ǀ Leto arznio nam je ſvetoval Salamon nuzat pod ſpominam or. ed. tiga oblaka 4. misel:
veliko shaloſt je pozhutil na samim ſpominam or. ed., de imà umreti
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
štimanje -a s spoštovanje, čislanje:
Bug pak kateri vſe lubesni, inu shtimajnia rod. ed. je ureden leta ſe nelubi, inu neshtima ǀ Letakorshni poſvejtni Vuzheniki nejſo shtimaina rod. ed., ampak ſaſpotovajna uredni ǀ je bil takorshnu veliku shtimajne tož. ed. v' Rimi ſi sadubil ǀ njeh zhast, inu shtimajne tož. ed. ſo sgubili → štimati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
zašpotovanje -a s zaničevanje, zasmehovanje, prezir:
Letu sashpotovajne im. ed. bi ſe moglu enimu maihinu ſdejti ǀ kadar bi ſledni sashpoturajnie rod. ed. ſe bal, malu kateri bi kejkaj pustil drukat ǀ de bi ne bil sashpotovajna rod. ed., inu ſaurashtva vreden ǀ taku bò ſashpotovaina rod. ed. ureden ǀ je hotel imeti tudi shpisho tiga sashpotuvajna rod. ed., inu sanizhovajna ǀ Letakorshni poſvejtni Vuzheniki nejſo shtimaina, ampak ſaſpotovajna rod. ed. uredni ǀ pousot je terpel tepejne, sashpotovajne tož. ed., sapluvajne ǀ menio skuſi sashpotovaine tož. ed. teh druſih ſami ſebe hualit ǀ ſa lon druſiga nej imela, ampak ſuvajne, inu sashpotovanie tož. ed. ǀ ta kateri hozhe Nebeſſa kupt, imà pregainene, sashpotuvajne tož. ed. terpeti ǀ S. Andri je puſtil ſvoj Krish … Eliſabetha ſvoje preneſenu ſaſpotuajne tož. ed. → zašpotovati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
žalovati -ujem/-am nedov. 1. žalostiti se, obžalovati:
veliku vezh ti tardouratni greshnik, inu greshinza bi ſe imeli bati, inu shalovati nedol. ǀ Nejmam tedaj morebiti jest vekſhi vrshoh shaluati nedol., inu klaguati ǀ shalovati nedol., klogovati, inu ſe grimat do ſmerti ǀ Nimamo tedaj urshoha shalvati nedol. ǀ Vmerl je Bachus, ſa tiga volo mozhnu ſe resveſſelim, polek pak mozhnu shalujem 1. ed., de on je puſtil eniga Synu, katiri nej nezh bulshi ǀ Se jokam, inu shalujen 1. ed., kadar meni slu, ali hudu gre ǀ Se jokash, shalujesh 2. ed., inu zagujesh kadar deſset guldinariu sgubish ǀ nej ſi prau veſsela, sdihash, shaluiesh 2. ed. Kodor hodesh ǀ ti shalovash 2. ed., inu klagviesh kadar eno kokush, eniga vola etc. Sgubish ǀ kaj tedaj morebiti, de Ti veſſelje teh Angelou shaluash 2. ed. ǀ ti neshalouash +2. ed., inu ſe negrimash v'tem kir ti ſi G. Boga sgubil ǀ shaluje 3. ed., inu jamra, kakor de bi nezh ne imel na ſveiti ǀ Philistery so ga bily premagali, inu oſlepili: Nad katerem shaluie 3. ed. s: Ambrosh ǀ Sa volo te velike vaſhe preusetnosti, inu nemarnosti pres vſiga konza klaguje, inu ſhalvje 3. ed., ter Nebu inu semlo klizhe poshlushat njegovu klagovajne ǀ En ſam je, kateri neshalvie +3. ed., kadar spomni de je boshio sapuvid prelomil ǀ mi tukaj doli shalujemo 1. mn. naſhe reve ǀ Angely tvoy brati shalujemo 1. mn. na tvoim pogublejni ǀ kadar enu ſamu oku, ali en ſam perst vashiga teleſsa sgubite, ſe grimate, pres vſiga konza shalujete 2. mn. ǀ nad leto zhlovesko nepametio ſe zhudite, inu shalvate 2. mn. vy Angeli Nebeski ǀ ſe ym sdy, de nezh nimaio, satoraj shalujeio 3. mn., klagujeio, inu iamraio ǀ Sa lete shaloſtne saſtopi, taiſte, katiri shaluieio 3. mn. ǀ kadar sgubè en toler, en rajnish, shalujejo 3. mn., ga fliſsnu yshzheio ǀ Isvelizhani ſo ty, kateri shaluio 3. mn. ǀ aku en glid je bolan vſy ty drugi glidi shaluaio 3. mn. ǀ neshalujeio +3. mn., de ſe edn ym neperklaina ǀ Jokajteſe, inu shalujte vel. 2. mn. vij pravizhne dushe ǀ Sa tiga volo shene nikar neshalujte +2. mn. de nejſte moshie ǀ jeſt ſe nebom sa tu grimal, inu shaloval del. ed. m ǀ jest ſim ſe zhudil, inu shalual del. ed. m, inu jokal ǀ letu bom do moje ſmerti shalval del. ed. m ǀ Gdu je ble shaluval del. ed. m ǀ pres vſiga konza je shalaval del. ed. m ǀ Gdu tedaj bi neshalual del. ed. m, inu ſe nejokal, dokler ta stuar taku malu suojga stuarnika shtima ǀ shaluala del. ed. ž je tudi semla, v'tem Kir je vidila de tulikajn shtrajfingom je bila podvershena ǀ bo v' temnizi shalovala del. ed. ž ǀ leti Svetniki is lubesnio ſo shalovali del. mn. m, videozh de nyh blishni bodo pogubleni ǀ De pak gnado Boshjo ſo bily s'kusi Malikuvajne sgubily, sa tu nejſo nihdar veliku shaluvali del. mn. m 2. žalovati:
nimate urshoha shalovati nedol. po Ranzimu Nem. ǀ veliku zhaſſa yh ſhalovati nedol. ne nehajo ǀ s'Ieruſalema ſo bilij v'Bethanio pershli jokat, inu shalovati namen. na tem mertvem Lazeruſam ǀ sakaj tulikajn ſe grimate, inu shalovate 2. mn. po vashi Hzheri Bleſilli ǀ Indianarij try cella lejta po nyh ſtarishijh shalujeio 3. mn. ǀ is lufta mertue na semlo padaio, otrozy klaguieio, matere shalveio 3. mn. ǀ nikar neshalujte +vel. 2. mn. po Ranzam Nem., dokler ſe je reishil od vſiga hudiga ǀ njega blishni je shaloval del. ed. m svojga vola, kateri mu je bil vzerknil ǀ ſa volo ſmerti ſvojga priatelna nepotroshtnu ſe je jokal, inu shaloval del. ed. m ǀ njegovi otrozy ſo ga shalovali del. mn. m li ſedem dny ǀ So vſij shalovali del. mn. m, inu jozali, inu jokali, inu njih lepe guante slekli, inu troraske oblekli ǀ po ſmerti ſo shalovale del. mn. ž kakor te sapushene ſirotize
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
življenje -a s 1. življenje:
moje shiulejne im. ed. na semli nej drugu, ampak ena vſakadajna Vojska ǀ bosh raitingo dajal od tvojga shiuleina rod. ed. ǀ is njegoviga S. Shiulejna rod. ed. ozhitnu ſe ſposna ǀ sa volo njega hudobniga, inu hreshniga shulejnia rod. ed. ǀ h' temu vezhnimu shiuleinu daj. ed. ǀ de bi vſe dushe k' vezhnimu shiulejnu daj. ed. prishle ǀ ta bo njo ohranil k' vezhnimu shivlejnu daj. ed. ǀ imaio tulikain shpishe vshiti kulikajn je potrebnu sa nyh shiuleine tož. ed. ǀ nam je shenkal tu vezhnu shiulejne tož. ed. ǀ kuga pride od ſtrupeniga luffta, katera ſizer da shiulejne tož. ed. timu zhloveku ǀ mei drugimi potrebnimi rezhy ſa zhlovesku shiulenie tož. ed. ǀ k'sadnimu tu vezhnu ſhiulejne tož. ed. doſesheio ǀ skuſi enu nedolshnu shjulejne tož. ed. ǀ pobulshajte vashe greshnu shivlejne tož. ed. ǀ po tem reunem shiuleini mest. ed. tiga ſveita ǀ aku v' vashim greshnim shivleini mest. ed. bote do taiſte ſadne ure oſtali ǀ ſo zhudili nad njegovem zhednem, inu nedolshnem shiulejnam or. ed. ǀ Ti ſtari pohujshaio te mlade, Duhouni te deshelske, ozheti, inu matere ſvoje otroke shnyh greshnem shiuleinam or. ed. 2. prehrana, živež:
ludje ſo hoteli zagat, videozh de tulikajn lejt ſi nejſo mogli shiuleina rod. ed. perdelat ǀ dreveſſa ſo polna shlahtniga ſadu, inu semla polna shiulejna rod. ed. ǀ ena loterska shena je bila k'njemu pershla, ter ga je proſſila de bi y pomagal k'shiuleinu daj. ed., de bi ſe od greha sdarshala ǀ v' putu Svojga oblizha ſi je shiuleine tož. ed. perdellal, ſvojo sheno, inu otroke s'tem potrebnem oskerbil ǀ jeſt bom tebi dal shiuleine tož. ed., guant, inu lon ǀ daj nam kruhika, daj nam tu vſakadajnu shiulejne tož. ed. ǀ sa tiga volo G. Bug tulikajn krat nam okrati tu vſakadajne shivlejne tož. ed. ǀ deshelsko, inu Duhovno gospodo s'kruham, vinam, inu s'drugem shiuleniam or. ed. oskerby → živenje
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.