Tiskanje

abecedikar [abecedȋkar] samostalnik moškega spola

učenec, ki se uči abecede; abecedar

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

ajati [ȃjati ȃjam] nedovršni glagol

v otroškem govoru ležati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

ajčkati [ȃjčkati ȃjčkam] nedovršni glagol

mirno ležati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

akolit [akolȋt] samostalnik moškega spola

pripravnik za duhovniški poklic; akolit

PRIMERJAJ: akolitar

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

akolitar [akolȋtar] samostalnik moškega spola

pripravnik za duhovniški poklic; akolit

PRIMERJAJ: akolit

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

ama1 [áma] samostalnik ženskega spola

dojilja

PRIMERJAJ: dojnica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

amiti1 [ámiti ȃmim] nedovršni glagol

dojiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

atanje [ātanje

] samostalnik srednjega spola

poskus govorjenja pri otrocih; bebljanje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

atati [átati

átam

] nedovršni glagol

poskušati govoriti; bebljati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

bavec [bȃvǝc] samostalnik moškega spola

namišljeno bitje za vzbujanje strahu pri otrocih; bavbav

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

bę́ba, f. 1) dummer, einfältiger Mensch; — 2) die Memme, Cig., M.; — prim. hs. beba = otrok (v otročjem govoru).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

bę́čati,* bečím, vb. impf. blöcken (o ovcah), Trub. (Post.); schreien, plärren, M., BlKr.; otrok beči, jvzhŠt.; trensen (o jelenu), Cig.; — prim. bekati.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

bir [bȋr] samostalnik ženskega spola

bala, dota
darilo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

biti1 sem nedov. biti, tj. pomožni glagol in obstajati: nej hotel drugazhi imenuan biti nedol., kakor ſijn tiga zhloveka ǀ nemoremo vſe bity nedol., kakor S: Theresia ǀ koku morio taku preprosti bitij nedol. ǀ zhe je bulshi bite nedol. shena, ali mosh ǀ Nej gvishnu Nem. Nem. potrebovola Maria Diuiza ozhiſzhena bita nedol. ǀ je lahkejshi … eno kazho v' nedrah noſſit, inu oskrunen nebiti +nedol., po shtriki pleſsat, inu nepadit ǀ is nebeſſ je prishal na semlo, terpeiti, inu Chrishan biti namen. ǀ Ieſt ſim 1. ed. en dober Pastir ǀ Sim 1. ed. beyshal od takushnih perloshnosti ǀ ſem 1. ed. vam ſapovedal ǀ Sem 1. ed. padla v'jamo tiga greha ǀ kakor uni shlushabnik Ceſaria Caroluſa, od kateriga ſjm 1. ed. bral ǀ Jeſt ſam 1. ed. menil ǀ Sa volo tiga ſin 1. ed. ſe bil perpravil Klagovati zhes ta reuni ſvejt ǀ ti ſi 2. ed. kriva ǀ Ti, ti 2. ed. ta tatinski Achan ǀ tuoja Hzhij je 3. ed. taku nemarna ǀ ſama ſebi ſmert ſi ie 3. ed. voshila ǀ Bug Vſigamogozhi jé 3. ed. bil sapovedal v'ſtarim Teſtamentu ǀ cillu krajleustvu jebil 3. ed.+ njemu pred saurashnikom ohranil ǀ Vni ſgubleni Syn jeli 3. ed.+ proſsil ſvojga ozheta de bi ga hotel sa hlapza gori vseti ǀ nuzna, inu potrebna jeta 3. ed.+ S. molitva ǀ nam e 3. ed. hotel dati ſaſtopit Joel Prerok ǀ Bug ej 3. ed. hotel dati saſtopit ǀ Kadar od Sodniga dneva ym ei 3. ed. pridigual ǀ Jeroboam ſe ja 3. ed. bal, de bi ta folk s' zhaſſam od njega neodſtopil ǀ En Mashnik le 3. ed. bil poklizan k' enimu bolniku ǀ aku vashe djajne je 3. ed. angelſku, tuje +3. ed., aku vij vſe skusi Boga lubite ǀ malukedaj s'nje uſt ena nenuzna beſseda, ſejshlishala +3. ed.+ ǀ tvoj Ozha, inu jeſt ſmò 1. mn./dv. tebe s' shaloſtio yſkala ǀ s'ene ſklede ſta 3. dv. jedila ǀ v' tem mejſtj Colonia ſta 3. dv. bila dva kupza, katera ſta 3. dv. snala lagat, ble kakor pſ lajat ǀ v'eni posteli sta 3. dv. ukupaj ſpala ǀ ſtà 3. dv. bila sazhela ſe kregat, inu bojovati ǀ on je glava mij ſmo 1. mn. glidij ǀ en teden ſmò 1. mn. pres Kruha ǀ ſatorai smò 1. mn. tudi dolshni ǀ bom iskasal kaku ſmô 1. mn. dolshni odpuſtiti ǀ vy ſte 2. mn. taku neusmileni ǀ kaku maihinu ste 2. mn. na moj exempel gledali ǀ ony ſo 3. mn. ſturili tiga Malika ǀ Drugi ſò 3. mn. minili, de isvelizhen je ta, kateri ima veliku blaga ǀ vſij elementi ſó 3. mn. bily njemu pokorni ǀ so 3. mn. njega ſfarili ǀ Kupzij sò 3. mn. molili Pluta ǀ takorshne Kuharze, só 3. mn. malu huale uredne ǀ ſó 3. mn. ſe s'Stephanom is vprashovali ǀ na vus glaſs ſu 3. mn. bily sazheli vupyti, shrajati, guant s'ſebe targat, inu laſſij s' glave pulit ǀ ſoga 3. mn.+ v' apnenizo verglij ǀ tudi Anania Azaria, Miſsael ſolo 3. mn.+ (?) bily iſvolili shivy v'to resbeleno pezh versheni biti ǀ jest pak bom prih. 1. ed. piſsal kakor ſo ſlovenzi piſsali ǀ obene lashke, ali latinske, ali nemshke beſsede ne bom prih. 1. ed. meſhal ǀ koku tedaj bon prih. 1. ed. ſnoſſila ǀ obene beſsede nebom +1. ed. sasnamval ǀ Jeſt nebòm +1. ed. vezh vam pridigual ǀ Boshij strah vaſs bodem prih. 1. ed. vuzhil ǀ jeſt vaſs nihdar ne bodem +prih. 1. ed. sapustil ǀ nebodem +prih. 1. ed. ijh vuzhil ǀ Angele bosh prih. 2. ed. sa tuoje tovarshe imel ǀ sakaj tedaj ne bosh prih. 2. ed. Boga sahvalil ǀ Moje Dete Kaj posh prih. 2. ed. sazhelu Kadar ta Koſs Kruha bosh prih. 2. ed. snedilu ǀ gledai de nebosh prih. +2. ed. v'greh padil ǀ Spumni, de bodesh prih. 2. ed. ta Prasnik poſvezhoval ǀ tuoje ozhij nebodesh prih. +2. ed. pravu odperla ǀ ſledni po navadi ſvoje deshele bo prih. 3. ed. gouuril ǀ letu ne bo prih. 3. ed. mene prestrashilu ǀ leta guishnu ne bò prih. 3. ed. lona od Boga imel ǀ kaj bu prih. 3. ed. tebi pomagalu ǀ Kaj menish debo +prih. 3. ed. s'tebe ǀ nihdar vezh nebo prih. +3. ed. tebe reshalil ǀ vaſh ſtan vam nebò prih. +3. ed. nepotu de bi ne bily isvelizheni ǀ zhe on nebó prih. +3. ed. skoraj vſe prehodiszhe s' rok vſel ǀ Bug bode prih. 3. ed. tebi dal en obilni lon kakor Abrahamu ǀ de bodè prih. 3. ed. gvishnu potonil ǀ Bode prih. 3. ed. vni Kateri ſaurashi mashnike, inu duhoune Kirkuli samore, ijm shkodi, ijh opraula, inu vſe tu hudu Kateru more smiſlit ǀ Gdu ne bode prih. 3. ed. ſposnal de ta s. Molitva je nuzna ǀ koku tedaj ſe nebode prih. +3. ed. bal Boga Vſigamogozhniga ǀ obedua ſe bota prih. 2. dv. kaſſala ǀ Hodita sa mano, ter nebota prih. +2. dv. vezh ribe, ampak ludy lovila ǀ Boga ſe bomo prih. 1. mn. bali ǀ aku ſe ne bomo prih. 1. mn. pobulshali ǀ volnu bomò prih. 1. mn. pushlushali ǀ de vſaj mertua bomò prih. 1. mn./dv. vkuppaj leshala ǀ my skuſi naſhe grehe nebomo prih. +1. mn. ſe neuredni ſturili ǀ nikuli sadoſti zhaſti, inu huale nebomò prih. +1. mn. mogli dati ǀ Aku bodemo prih. 1. mn. G: Bogu pokorni ǀ ſmo kumai dozhakale, de nashe nove gvante ſmò oblekle, inu de budemo prih. 1. mn. prangale, inu spet nashe kratke zhaſſe vshivale ǀ aku bote prih. 2. mn. v'gnadi Boshij ǀ vaſh lon ne bote prih. 2. mn. sgubili ǀ Nebeſhku krajlestvu botè prih. 2. mn. doſegli ǀ zhe li boſte prih. 2. mn. fliſsik, inu andohtlivu hodili poshlushat te S. pridige ǀ aku ſe ne bute prih. 2. mn. pobulshali ǀ obeniga lona od G: Boga nebote prih. +2. mn. imeli ǀ gledaite de skuſi nove grehe nepote prih. +2. mn. supet gnado boshjo od vaſſ ſtresli ǀ obene druge rizhij ſe nebotebali prih. +2. mn.+ ǀ Pokuro bodete prih. 2. mn. delali ǀ vij bodete prih. 2. mn. moja Nevesta, inu frishtina, inu Gospa mojga ſerza ǀ nihdar nebodete prih. +2. mn. bulshiga Mojstra neshli ǀ IEſt vejm de veliku nijh ſe bodo prih. 3. mn. zhudili ǀ ſhtrajfinge ne bodo prih. 3. mn. nad vaſs prishle ǀ ona dua bodo prih. 3. mn./dv. sa kruham tekla ǀ aku tudi nekateri ſe bodò prih. 3. mn. moijm pridigam posmehuali ǀ Ty isvoleni podo prih. 3. mn. veliku terpeli ǀ obeniga lona nebodo +prih. 3. mn. od G: Boga doſsegle ǀ ſvetlobe tiga rumeniga ſonza nebodò +prih. 3. mn. vidili ǀ debeli nebodó +prih. 3. mn. mogli po taku voskim potu hodit ǀ dokler v'grehi ostanejo, nezh lepshi nabodo +prih. 3. mn. ǀ bodi vel. 2. ed. veſsela ǀ Ne bodi vel. 2. ed. taku nor ǀ Nebodi +vel. 2. ed. taku foush, nevoshliu, inu neuſmilen ǀ vam nebodi +vel. 2./3. ed. teshku poshlushat ǀ Hvala, inu zhast bodi vel. 2./3. ed. do veKoma nashimu Ozhetu Nebeſhkimu ǀ sdaj ne zviblajmo, de bi on nam ga okratel, ampak bodimo vel. 1. mn. sagvishani ǀ nebodimo +vel. 1. mn. taku preprosti ǀ Nebodmo +vel. 1. mn. sanikarni ǀ shegnani bodite vel. 2. mn. do vekoma ǀ Ne bodite vel. 2. mn. kakor je bila una ǀ nebodite +vel. 2. mn. taku nori ǀ bodio vel. 3. mn. kuſsi, ali drusgi, gledaj de yh dobru ſpezhesh ǀ veliku vekshi huale je bil del. ed. m vreden David ǀ ſe je bjl del. ed. m perglihal enimu pohleunimu Iagnetu ǀ s'kuſi molitu je bel del. ed. m njega veliko sastopnost doſegal del. ed. m ǀ David s' mladiga je bol del. ed. m paſtir ǀ kadar danaſs bi nebil +del. ed. m en taku velik Prasnik ǀ kadar je bila del. ed. ž mlada ſi ij vſe perpuſtila ǀ obena shival jem nej bla del. ed. ž vezh pokorna ǀ ta grenka ſmert bi nebila +del. ed. ž Euo umorila ǀ kadar bi vezh pridig v'ſlovenskim jesiku drukanih bilu del. ed. s ǀ na ſvejtu, shkof ſe je zhudil sakaj je bilù del. ed. s ſhteri vre Kar je bil vmerl ǀ nej blu del. ed. s v' Rimi shlishat petlerja ǀ bosh sposnala, de bi nebilu +del. ed. s terbej tebi tulikain sa Nebu terpeti ǀ zhes enu majhinu ga vezh nejbilu +del. ed. s sgledat ǀ tamkaj ſta bila del. dv. m dua hudobna Zupernika ǀ Tista dua hudobna stariza … s'Kamenjam … ſama sta poſsuta bilà del. dv. m ǀ Sta bla del. dv. m dua goſpuda velika priatela ǀ ſta bila del. dv. s dua dreva ǀ vſe druge deshele is oroshiom ſo bily del. mn. m premagali ǀ ſo bilij del. mn. m perſileni Christuſa sbuditi ǀ kadar bi bilii del. mn. m vſii Goſpudie, obeden bi neſtregil ǀ Kateri bi bli del. mn. m radi vidli de bi osdravil ǀ vsy potoki, reke, inu morje bi nebili +del. mn. m ſadoſti pogaſſiti njega vrozhino ǀ Kadar bi ſe nebilij +del. mn. m jokali, inu sdihualij ǀ bi vam vſega blage nebily +del. mn. m odnesli ǀ mejstu, is kateriga ty puntarski Angeli padli ſobili +del. mn. m ǀ njeh Sauraſhniki ſobily +del. mn. m taiſtu Mestu oblegli ǀ shabe ſo bile del. mn. ž vus Egypt, inu Faraona premagale ǀ de bi nyh nedolshnoſt s' vurelem kropam nebile +del. mn. ž perſilene s' vishat ǀ ozheſsa ſe ſo ijm bila del. mn. s noter uderla ǀ Te vrata paklenska ſe ſo bile del. mn. s odperle zanikane sedanjiške oblike nej ſim 1. ed. vezh ſe zhudil ǀ nei ſim 1. ed. obeniga hudobnishiga mogal naiti ǀ jest nejſim 1. ed. obena loterza ǀ neiſim 1. ed. nezh dobriga, ampak veliku hudiga ſturil ǀ takushne vere neſim 1. ed. v' Iſraeli nashal ǀ de nej ſeim 1. ed. ranena, inu premagana poſtala ǀ Kruha nej ſi 2. ed. hotel dati ǀ nei ſi 2. ed. provi zhlouik temuzh podoba zhloueska ǀ ti neiſi 2. ed. boshio beſſedo shlishal ǀ vſe tuoje shivozhe dny ſe nejſi 2. ed. eno uro k' ſmerti perpraulal ǀ Nei 3. ed. vezh na ſemli reſnize ǀ ta nei 3. ed. obena kriviza, ali shkoda ǀ veliku lejt otrok ne 3. ed. imela ǀ nèj 3. ed. lepshi, nuznishi, inu spodobnishi sapuvidi, Kakor je ta de imamo G. Boga is celiga nashiga serza lubiti ǀ nej 3. ed. tarduſti, de bi ogin taiſte neomezhil, nejſile 3. ed.+, de bi jo neumoſtril ǀ Zhaſt tiga Libana je ni 3. ed. dana, inu lepota tiga hriba Carmeli ǀ ta Philosophus nij 3. ed. mogal taisto dopolnit ǀ na semli naj 3. ed. veſſelja bres shaloſti, nej 3. ed. sdrauia bres bolesni ǀ Ta hudi pak li 3. ed. hitel rezhi ǀ Neli 3. ed.+ yh deſſet ozhiſzhenih? kej ſo tedaj ty devet ǀ ſta potle kakor pſs, inu mazhika shivela, inu obene ſrezhe nejſta 3. dv. imela ǀ ſe neiſta 3. dv. hotela spovedat ǀ nikuli neì ſta 3. dv. kaple kryvy, prelila ǀ dokler jo nesta 3. dv. posnala ǀ nejſmo 1. mn. nevoſhliui de vy ste taku veſseli ǀ nei ſmò 1. mn. ene dobre ſvete misli imeli ǀ tebi gliha nihdar nes ſmo 1. mn. vidli ǀ Neſmo 1. mn. nezh vluvili ǀ nei ſte 2. mn. nalosheni s' butaro teh grehou ǀ vy nejſte 2. mn. Boshy, dokler resnizo boshjo n'hozhete radi poshlushat ǀ nihdar nejste 2. mn. rajtat ſe vuzhile ǀ nikuli ſe neiſte 2. mn. s' pravo grevingo spovedali ǀ neſte 2. mn. gobe katere vſo tinto vſebe potegneio ǀ ako poprej nes ſte 2. mn. prau vasho dusho ozhiſtili ǀ nei ſo 3. mn. ludje temuzh Kazhe ǀ jo neiſo 3. mn. v' ſoſeski terpeli ǀ neiſò 3. mn. dopernesli ſad dobriga diaina ǀ vni ſtari Philoſophi, kateri nei ſò 3. mn. nezh veidli od ſvetiga Piſſma ǀ nihdar ſe nejſo 3. mn. pustili pregovorit ǀ Boga ſe nei ſò 3. mn. bali, ludy ſe nejſò 3. mn. shonali ǀ Kuharze nejsó 3. mn. nikuli lazhne ǀ Ajdje neſo 3. mn. hoteli letega vervat ǀ ony neso 3. mn. potonili, kakor AEgypzery ǀ ony nèſo 3. mn. veruvali v' mene ǀ li en ſam poplat ſo imeli, de ſe najſo 3. mn. ſpodli, ali udarili komaj biti prav biti, prav se goditi: s'vamij nebò poterplejna imel, ampak bodò djali, kumaj ij je 3. ed. konec biti končati se: li sheſt tednou nej bilu deshia, vener vſiga hozhe konez biti nedol. ǀ Kakor de bi imelu vſiga Konz biti nedol. ǀ kadaj tedaj bo konz 3. ed. lete vojske ǀ katerih nihdar nebò konez ǀ zhudu, de yh nej konz bilu del. ed. s ǀ ſizer bi bilu konez del. ed. m tiga zhloveskiga ſpola ven(kaj) biti končati se: ſakaj ta ſvejt je ena Comedia per kateri vſakateri zhlovek ima ſvojo pershona, kadar ura pretezke, fironk ſe potegne, inu je vſe vun 3. ed. ǀ Beno ſapovej laſtauzam, de imaio tihu biti, dokler bo njega pridiga vun 3. prih., kar prezei ſo vumokenle ǀ je ushe ſpuvid vunkaj bila del. ed. ž žal biti žal biti: mu je bilu shal del. ed. s de more ta ſveit sapustiti ǀ Mu nej bilu sa volo hudizha shal del. ed. s, ampak sa volo dobizhika → bo, → bode

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

bleki [bléki] množinski samostalnik moškega spola

kužna bolezen z mehurčki na koži; norice

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

bolan -lna prid. bolan: Bolan im. ed. m je, sakaj jeſgubil sdrauje ſvoje dushe ǀ gre Preroka Ahia vuprashat ali nje bolni im. ed. m dol. ſijn bode osdravil ǀ bolna im. ed. ž, inu reuna leshi ǀ Kadar pak otrok bi nagledal v' ozhy tiga bolniga rod. ed. m zhloveka ǀ Kunshten je bil peld ene bolné rod. ed. ž Pershone ǀ ona Moshu bolnimu daj. ed. m nuzh, inu dan ſtreshe ǀ de bi njegoviga hlapza bolniga tož. ed. m ži. oſdravil ǀ Vſmili ſe, vſmili ſe zhes to tudi dolgu bolno tož. ed. ž dusho ǀ ty bolni im. mn. m ludje od lakoti, inu reve ſo konz jemali ǀ pruti tem bolnem daj. mn., inu renenam sholnerjom ǀ jeſt hozhem moj leben vagat sa te bolne tož. mn. m kushne ludy bolni m bolnik: takrat ta bolni im. ed. saupije ǀ pred hisho tiga bolniga rod. ed. sazhne prangat ǀ sazhne tiga bolniga tož. ed. opominat ǀ pomozhniza teh ludij, sdrauje teh bolneh rod. mn. ǀ reunom je pomagal, inu bolnem daj. mn. ǀ veſselje v'Bolneh mest. mn., saKaj nijh sdrauje ſe je perKaſalu bolna ž bolnica: to bolno tož. ed. obhaiat hozhe

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

božjȃstən, -tna, adj. fallsüchtig, epileptisch; b. otrok.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

božji2 -a -e (božji, bužji) pridevnik

1. ki bitnostno pripada Bogu; SODOBNA USTREZNICA: božji

1.1 ki je lasten Bogu; SODOBNA USTREZNICA: božji

1.2 ki je v zvezi z delovanjem, dejanjem Boga; SODOBNA USTREZNICA: božji

1.3 ki izhaja iz Boga; SODOBNA USTREZNICA: božji

2. ki je, si prizadeva biti v skladu z nauki, zapovedmi Boga; SODOBNA USTREZNICA: božji

3. ki je v določenem odnosu do Boga; SODOBNA USTREZNICA: božji

4. ki je namenjen Bogu; SODOBNA USTREZNICA: božji

5. ki je v zvezi z drugo božjo osebo, Jezusom Kristusom; SODOBNA USTREZNICA: božji

6. v zvezah božja beseda / beseda božja besedilo, nauk, ki ga je navdihnil, sporočil Bog; SODOBNA USTREZNICA: božja beseda

6.1 v zvezah božja beseda / beseda božja obredna uporaba tega besedila

6.2 v zvezah božja beseda / beseda božja oznanjanje, razlaga tega nauka, verske resnice

6.3 v zvezah božja beseda / beseda božja Jezus Kristus kot božja prisotnost med ljudmi

7. ki je v zvezi z bogovi; SODOBNA USTREZNICA: božji

FREKVENCA: približno 14000 pojavitev v 49 delih

FRAZEOLOGIJA: božja njiva / božji žegen, božja šiba, (stati) v božjem strahu, vinograd božji / božji vinograd

TERMINOLOGIJA: božja skrinja/arka / skrinja božje zaveze, božja večerja, božje dolžne bukve / božji register, božje jagnje / jagnje božje, božji človek, božji duh, božji otroci / božje dete/detece, božji pot, božji žlak/udarec, deset božjih zapovedi, sin božji / božji sin, tri božja imena/božje persone

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

brat -a samostalnik moškega spola

1. moški v odnosu do drugih otrok svojih staršev; SODOBNA USTREZNICA: brat

2. pripadnik krščanske verske skupnosti; SODOBNA USTREZNICA: kristjan

2.1 Jezus Kristus, ki se je z učlovečenjem približal človeku

2.2 kdor ima v verski skupnosti isto vlogo

3. pripadnik skupnosti, ki jo povezuje sorodstvo; SODOBNA USTREZNICA: sorodnik

4. pripadnik rodovne, narodne skupnosti; SODOBNA USTREZNICA: rojak

5. vsak človek v razmerju do drugega, ki ga sreča v življenju; SODOBNA USTREZNICA: bližnji

6. član cerkvenega reda; SODOBNA USTREZNICA: redovnik

7. s prilastkom kdor se ukvarja z isto dejavnostjo

8. kdor je komu blizu kakor brat

FREKVENCA: približno 2700 pojavitev v 41 delih

TERMINOLOGIJA: materin brat, očin brat, po poli brat

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

bratam -a samostalnik moškega spola

moški v odnosu do drugih otrok svojih staršev; SODOBNA USTREZNICA: brat

FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

bratec -tca (bratac) samostalnik moškega spola

1. ekspresivno moški v odnosu do drugih otrok svojih staršev; SODOBNA USTREZNICA: bratec

2. ekspresivno pripadnik krščanske verske skupnosti; SODOBNA USTREZNICA: bratec

FREKVENCA: 7 pojavitev v 4 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

brater -tra samostalnik moškega spola

moški v odnosu do drugih otrok svojih staršev; SODOBNA USTREZNICA: brat

FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

brati berem nedovršni glagol

1. kdo; kaj razpoznavati znake za glasove in jih povezovati v besede in stavke; SODOBNA USTREZNICA: brati

1.1 kdo; od koga/česa, komu, kaj, (s čim) dojemati vsebino besedila s to dejavnostjo; SODOBNA USTREZNICA: brati

2. kaj odstranjevati sadeže, zlasti grozdje, z rastline s trganjem; SODOBNA USTREZNICA: trgati

FREKVENCA: približno 900 pojavitev v 38 delih

TERMINOLOGIJA: brati mašo

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

bŕcati, -am, vb. impf. mit dem Fuße stoßen: krava brca, schlägt aus; otrok v zibeli brca z nogami; — wegschnellen (mit dem Finger), Cig., Jan., Štrek.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

brę́čati, -ím, vb. impf. schreien, keifen, kläffen, Cig., C.; živina breči, kadar je prestrašena ali lačna ter se hoče gospodarju ali pastirju potožiti, otrok breči, Ljutomer-Pop.; žaba breči, ogr.-Let., SlN.; summen: muha breči, C.; tönen: zato breči moje srce, kakor harfa, Dalm.; — prim. brenčati.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

brezotròčen -čna -o prid. ki je brez otrok: steroga szi je brezotrocsen Matyas II. zvolo KOJ (1914), 126

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

brljȗzgati, -am, vb. impf. 1) patschen, patscheln: po blatu b., Cig., Jan., M., C.; otrok po jedi po skledi brljuzga, Polj.; — 2) b. koga, ohrfeigen, Jan., Valj. (Rad), Ravn.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

bróditi, brǫ́dim, vb. impf. 1) waten; po vodi b., Cig.; skozi blatno mesto b., Trub.; — wühlen, Guts.; s prstom b. po čem, Gor.; stochern: Ne brodi drugim po zobeh, Čb.; — pantschen, C.; — sudeln (z. B. beim Essen), Mur., C.; otrok brodi, SlGor.; — 2) abgeschmacktes Zeug reden, C.; — = bloditi (irre reden), Cig., Jan.; — 3) trans. durchwaten, pren. durchschweifen: gošče i dole brodi s čudom moj pogled, ogr.-Valj. (Rad); — aufwühlen: b. vodo, das Wasser trüben, Mik.; — b. star prepir, einen alten Streit aufrühren, Cig.; — mengen: b. vmes lahovščino, Ravn.; — 4) überfahren: C.; broditi človeka na ono stran (reke), Vrt.; — b. se, zu Schiffe fahren, Habd.; tudi: brodíti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

brǫ́jav, adj. schmutzig (vom Essen): b. otrok, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

cakerelj [cákerǝlj cákerǝljna] (cakerl) samostalnik moškega spola

otroški voziček

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

cecȃtən, -tna, adj. saugend, Mur.; cecaten otrok, C.; cecatno tele, Danj.-Mik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

cerkev -kve (cerkov, cerkav, cerku, cirkov) samostalnik ženskega spola

1. posvečena stavba za javno opravljanje krščanskega bogoslužja; SODOBNA USTREZNICA: cerkev

1.1 ed. verniki, ki se zaradi božje službe zbirajo v cerkvi; SODOBNA USTREZNICA: občestvo

2. s prilastkom posvečen prostor za čaščenje boga/bogov; SODOBNA USTREZNICA: svetišče

3. ed., navadno v zvezi s krščanski hierarhično organizirana skupnost pripadnikov krščanske veroizpovedi; SODOBNA USTREZNICA: Cerkev

3.1 ed. pripadniki te hierarhično organizirane skupnosti; SODOBNA USTREZNICA: cerkev

3.2 s prilastkom vsak od delov te skupnosti na določenem območju, ki so nastali v zgodovini

3.3 ed. predstavniki te hierarhično organizirane skupnosti

4. beseda, sestavljena iz zapovrstnih glasov c, e, r, k, o in v

FREKVENCA: približno 3500 pojavitev v 46 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

cmendriti (se) [cmẹ̑ndriti se cmẹ̑ndrim se] nedovršni glagol

jokati se kot otrok; cmeriti se

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

čača [čáča] samostalnik ženskega spola

igrača

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

čičkati [čȋčkati] nedovršni glagol

sedeti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

dajati dajem nedovršni glagol

1. kdo/kaj; komu/čemu, (k čemu), kaj, na čem delati

1.1 s prisl. določilom kraja da kaj preide/prehaja k drugemu s pomočjo rok; SODOBNA USTREZNICA: izročati

1.2 da kdo/kaj dobi koga/kaj; SODOBNA USTREZNICA: dajati

1.2.1 kdo/kaj; komu, kaj delati, omogočati, da kdo kaj dobi, uporablja; SODOBNA USTREZNICA: nuditi, ponujati

1.2.2 kdo/kaj; komu, kaj delati, da kdo/kaj dobi kaj, je deležen česa, navadno na slovesen način; SODOBNA USTREZNICA: deliti, podeljevati

1.2.3 delati, omogočati, da kdo lahko kaj uporablja ali s čim razpolaga; SODOBNA USTREZNICA: dajati, določati

2. kdo/kaj; komu/čemu, kaj delati, da kdo dobi kakšno lastnost, značilnost, da postane deležen česa; SODOBNA USTREZNICA: dajati

3. kdo; komu/čemu, (k čemu), koga/kaj, (s čim) delati, da kdo/kaj dobi koga/kaj v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: darovati

3.1 v zvezah z almožen, almožna, bogajme, kdo; komu, kaj delati, da kdo dobi kaj zastonj, iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: darovati

4. kdo/kaj; komu/čemu, koga/kaj darovati, podeljevati, dodeljevati komu/čemu kaj; SODOBNA USTREZNICA: dajati

4.1 iz lastne (božje) moči, vsemogočnosti, vsevednosti, previdnosti

4.2 iz nadnaravne moči, oblasti

4.3 iz moči, oblasti, vezane na položaj ali funkcijo

5. kdo/kaj; komu, (k čemu), kaj, (po čem) delati, da kdo dobi, kar mu pripada za opravljeno delo, storitev, navadno denar; SODOBNA USTREZNICA: plačevati

6. kdo/kaj; komu, kaj, (s čim) delati, da kaj preide h komu kot obvezna, predpisana dajatev; SODOBNA USTREZNICA: dajati, plačevati

6.1 kdo; komu, kaj, (s čim) s svojim delovanjem omogočati, povzročati, da kdo kaj dobi; SODOBNA USTREZNICA: dajati

7. kdo; kaj, (za kaj, v čem) delati, da kdo dobi kaj v last za plačilo dogovorjene cene; SODOBNA USTREZNICA: prodajati

7.1 v zvezi dajati na posodo delati, da kdo dobi denar v začasno uporabo z obveznostjo, da ga vrne; SODOBNA USTREZNICA: posojati

7.2 v zvezi dajati na buher/žuh delati, da kdo dobi denar v začasno uporabo za visoko, oderuško denarno protivrednost; SODOBNA USTREZNICA: posojati

7.3 kdo; koga/kaj, za kaj delati, da kdo/kaj preide k drugemu v zameno za kaj, navadno neenakovrednega; SODOBNA USTREZNICA: dajati, menjavati

8. kdo; komu, h komu, (k čemu), koga omogočati, da kdo dobi ženo kot zakonsko, življenjsko partnerico; SODOBNA USTREZNICA: dajati

9. kdo; komu, koga/kaj delati, da kdo/kaj pride kam z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: dajati

9.1 z nedoločnikom, kaj; komu, kaj delati, povzročati, da je kaj mogoče; SODOBNA USTREZNICA: omogočati

9.2 delati, povzročati, da se s kom/čim kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dajati

10. pogosto v zvezah z eksempel, prigliha, kdo; komu, kaj, (s čim) delati, da s pomočjo česa kaj postane jasno, vidno, razumljivo; SODOBNA USTREZNICA: ponazarjati

11. kdo; komu, kaj delati, da kdo dobi kaj ubesedenega, zapisanega, pogosto pravno veljavnega; SODOBNA USTREZNICA: izročati

11.1 kdo; kaj oblikovati, predpisovati zakone, določila s pravno veljavno močjo

11.2 kdo; komu, kaj določati, predpisovati, postavljati komu kaj

12. kdo; kaj pripovedovati, pisati kaj z namenom, da se potrdi obstoj česa oz. kaj pojasni; SODOBNA USTREZNICA: navajati

13. kdo; komu, kaj izražati, posredovati kaj z besedami; SODOBNA USTREZNICA: izrekati

13.1 kdo/kaj; komu/čemu, kaj izražati, imeti mnenje, da je kdo/kaj nosilec kake lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: prisojati, pripisovati

14. kdo/kaj; komu/čemu, kaj ustvarjati kaj kot rezultat svoje sposobnosti, dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: dajati

14.1 kdo; kaj označevati, opozarjati, da se kaj začenja; SODOBNA USTREZNICA: naznanjati

14.2 kdo/kaj; kaj delati, povzročati, da kaj nastane, se zgodi; SODOBNA USTREZNICA: ustvarjati

14.3 kaj; kaj delati, omogočati, da kdo postane deležen česa pozitivnega; SODOBNA USTREZNICA: koristiti

14.4 negotovo, kdo; zoper kaj biti, nastopati proti čemu; SODOBNA USTREZNICA: nasprotovati

15. s samostalnikom, navadno izglagolskim, z oslabljenim pomenom, kdo/kaj; česa, (od česa), komu/čemu, (k čemu), kaj, (skozi koga, za koga/kaj, s čim) izraža dejanje, kot ga določa samostalnik

16. kdo; komu, kaj, s prisl. določilom kraja delati, povzročati, da kdo/kaj pride na določeno mesto; SODOBNA USTREZNICA: dajati

17. z nedoločnikom, kdo; komu, kaj, (s čim) delati, da se more kaj zgoditi; SODOBNA USTREZNICA: omogočati, pustiti

18. z nedoločnikom, kdo; komu, kaj izražati hotenje, da kdo kaj naredi; SODOBNA USTREZNICA: zahtevati

FREKVENCA: približno 1800 pojavitev v 43 delih

FRAZEOLOGIJA: dajati kaj na dan, dajati kaj na spomnjenje, dajati koga v smrt, dajati komu besedo v usta, dajati komu/čemu dolg, dajati komu/čemu prav, dajati (komu) dobre/lepe/prijaznive/sladke besede, dajati komu (dobro) srce, dajati (komu) kaj v srce, dajati komu krivo, dajati komu sramotne besede, dajati na znanje, dajati rajtingo

TERMINOLOGIJA: dajati zakrament v eni štalti

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

debelȗnəc, -nca, m. dem. debelun, C.; n. pr. debel otrok, vzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

dečelstvo -a (dečelstvu, dečalstvu) samostalnik srednjega spola

1. spolna nedotaknjenost dekleta; SODOBNA USTREZNICA: devištvo, nedolžnost

2. stanje dekleta ali fanta do sklenitve zakonske zveze, s poudarkom na spolni zdržnosti in duhovni čistosti; SODOBNA USTREZNICA: deviški stan, devištvo

2.1 trajna spolna zdržnost kot življenjska odločitev iz verskih razlogov; SODOBNA USTREZNICA: devištvo

3. v Stari zavezi stanje brez otrok

FREKVENCA: 21 pojavitev v 7 delih

FRAZEOLOGIJA: vzeti dečelstvo

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

dečla [dẹ́čla] samostalnik ženskega spola

mlada ženska, devica

PRIMERJAJ: dekle

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

dekle [deklȅ] samostalnik srednjega spola

doraščajoča ženska; dekle

PRIMERJAJ: dečla, deklica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

deklica [dẹ́klica] samostalnik ženskega spola

mlajše dekle; deklica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

deklič [deklȉč] samostalnik moškega spola

mlada ženska, devica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

deklištvo [deklȋštvo] samostalnik srednjega spola

deklištvo, devištvo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

delati -am (delati, dejlati, dalati, deleti) nedovršni glagol

1. navadno s prisl. določilom, kdo/kaj; (s čim) zavestno uporabljati telesno ali duševno energijo za pridobivanje dobrin; SODOBNA USTREZNICA: delati

1.1 kdo; po čem biti aktiven za dosego, uresničitev česa; SODOBNA USTREZNICA: prizadevati si

2. pogosto s prisl. določilom kraja, kdo; kaj, (s čim) opravljati delo na kakem področju, navadno kot vir zaslužka; SODOBNA USTREZNICA: delati

2.1 kdo; (od česa, v čem, s čim) imeti opravka s čim kot predmetom svoje zaposlitve, dela; SODOBNA USTREZNICA: delati

2.2 negotovo, kdo; na koga/na kom[?], s čim imeti koga/kaj za predmet svojega poklicnega, strokovnega dela; SODOBNA USTREZNICA: ukvarjati se, skrbeti

2.3 kdo; s kom meriti se s kom v kaki dejavnosti z namenom ugotoviti, kdo je boljši, uspešnejši; SODOBNA USTREZNICA: tekmovati

3. kdo/kaj; komu, kaj, (s čim) z delom omogočati nastajanje česa; SODOBNA USTREZNICA: izdelovati

3.1 kdo; kaj z načrtno, organizirano dejavnostjo ustvarjati kaj; SODOBNA USTREZNICA: izdelovati, proizvajati

3.2 kdo; (iz česa), kaj, (na čem) z delom, dejavnostjo dosegati, da kaj nastaja iz česa kot rezultat določenega postopka; SODOBNA USTREZNICA: izdelovati, pridobivati

3.3 kdo; kaj, (v čem, s čim) z orodjem ali določenim postopkom dajati čemu določeno obliko, lastnost; SODOBNA USTREZNICA: obdelovati

3.4 kdo; (iz česa), kaj z delom, dejavnostjo dosegati, da ima kaj drugačno obliko, uporabnost; SODOBNA USTREZNICA: predelovati

3.5 kdo/kaj; (iz koga/česa), h komu/k čemu, koga/kaj z delom, dejavnostjo dosegati, povzročati, da iz koga/česa nastaja kdo drug/kaj drugega, navadno z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: spreminjati

3.6 kdo; iz koga, h komu/k čemu, koga/kaj prizadevati si, povzročati, da kdo dobi, ima določeno funkcijo, lastnost; SODOBNA USTREZNICA: delati, spreminjati

4. kdo; (iz česa), koga/kaj, (skozi kaj) dosegati, da kaj nastane, se uresniči, se zgodi; SODOBNA USTREZNICA: delati, uresničevati, ustvarjati

4.1 z lastno (božjo) močjo, vsemogočnostjo

4.2 z močjo, sposobnostjo, navadno dodeljeno od Boga

4.3 z lastno (človeško) močjo, sposobnostjo

4.3.1 kdo/kaj; komu, koga/kaj biti aktiven za dosego, uresničitev česa, kar obstaja v mislih

4.3.2 v zvezi z zaveza, kdo; kaj, s kom z medsebojnim dogovorom ustvarjati kaj zavezujočega; SODOBNA USTREZNICA: sklepati

4.3.3 kdo; komu, kaj, (na kaj) z delom, dejavnostjo omogočati, dosegati, da se načrtovani dogodek uresniči; SODOBNA USTREZNICA: pripravljati, prirejati

5. kdo; kaj ustvarjati s pisanjem

5.1 knjižno delo ali njegov del; SODOBNA USTREZNICA: pisati, pesniti

5.2 besedilo pravnega značaja; SODOBNA USTREZNICA: pisati, sestavljati

6. kdo/kaj; komu, koga/kaj z delom, dejavnostjo, učinkovanjem ali obstojem povzročati, da kaj nastane, navadno stanje, lastnost; SODOBNA USTREZNICA: ustvarjati

6.1 kaj; kaj biti vzrok, da kaj nastane, se kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: povzročati

6.2 kdo/kaj; kaj povzročati, da je kaj možno; SODOBNA USTREZNICA: omogočati

6.3 kdo; kaj z delom, dejavnostjo dosegati, da kaj zahtevanega, obvezujočega postane stvarnost; SODOBNA USTREZNICA: uresničevati, izpolnjevati

6.4 kdo; koga s spolnimi odnosi z ženskami povzročati rojevanje otrok; SODOBNA USTREZNICA: spočenjati

7. kdo; kaj načrtno pripravljati zemljo in vanjo saditi, sejati; SODOBNA USTREZNICA: obdelovati

7.1 kdo; kaj, na čem z aktivnostjo, prizadevanjem omogočati rast, razvoj česa; SODOBNA USTREZNICA: skrbeti

8. kdo; kaj, (s čim) izvrševati kako delo ali aktivnost sploh; SODOBNA USTREZNICA: opravljati, početi

8.1 v vzklični ali vprašalni povedi, v zvezi s kaj, kdo; komu, kaj opravljati kaj neprimernega, nesprejemljivega

8.2 ekspresivno, v zvezi z ga preveč, kdo; kaj opravljati kaj v preveliki, nerazumni meri; SODOBNA USTREZNICA: pretiravati

8.3 kdo; s kom biti soudeležen pri opravljanju dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: sodelovati, pomagati

9. s samostalnikom, navadno izglagolskim, z oslabljenim pomenom, kdo/kaj; iz koga/česa, komu/čemu, k čemu, kaj, čez koga/kaj, zoper koga, (na čem) izraža dejanje, kot ga določa samostalnik

10. kaj; kaj biti dejavno udeležen pri nastajanju česa; SODOBNA USTREZNICA: ustvarjati, povzročati

10.1 navadno s prilastkom predmeta, kdo/kaj; komu, koga/kaj, s čim dajati komu/čemu kako lastnost, značilnost; SODOBNA USTREZNICA: delati

10.2 pogosto s prilastkom predmeta, kdo/kaj; koga/kaj povzročati stanje; SODOBNA USTREZNICA: delati

10.3 kdo; koga opisovati, prikazovati koga na določen način; SODOBNA USTREZNICA: predstavljati

11. s prisl. določilom načina, kdo; kaj, s kom/čim kazati do koga/česa določen odnos, ki se izraža zlasti v dejanjih; SODOBNA USTREZNICA: ravnati

11.1 v zvezi s po, kdo; (po čem) opravljati delo, vesti se v skladu s tem, kar izraža dopolnilo; SODOBNA USTREZNICA: ravnati se

FREKVENCA: približno 3500 pojavitev v 45 delih

FRAZEOLOGIJA: delati dolg koga, delati (kaj) k ničemur, delati kaj k smehu , delati koga k norcu/norcem, delati v veter

TERMINOLOGIJA: delati po dneh, delati tlako

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

déte tudi déjte detèta s dete, otrok: dobro dête moje KAJ 1870, 8; je právila deteti KAJ 1870, 187; z-detetom v-pole odisla AI 1875, kaz. br. 7; Dvê deteti i nyagova szesztra AIP 1876, br. 6, 8; edno málo deite ABC 1725, A6b; liki zdaj narodjeno dejte KŠ 1754, 5a; gde je bilo dejte KŠ 1771, 7; ginglavoga Deteta TF 1715, 7; ſzpitávajte od deteta KŠ 1771, 7; ednoga diteta KOJ 1845, 133; ſztvoim nevolnim detetom SM 1747, 48

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

dete1 [dẹ́te] samostalnik srednjega spola

otrok, potomec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

dete s, F14, adoptio, adoptatio, isvolenîe, gori vsètje na meiſti deteta; caeson, ṡréṡanu déte s'materniga telleſſa; cliens, od rihtarja, ali eniga Goſpuda v'brambo vṡèt, ṡavétnu deite; fasenninae, ſo to péſmi, katere Ama poye, de deite ṡaſpy; infans, -tis, mlad otrok, ali déte; loci, -orum, materniza, v'kateri ſe tú déte gori darṡhy v'maternim telleſſi; obvagire, ſe krégati, ali jokati, kakòr enu mladu déte; phtorium, -rÿ, vſakatera arznia, s'katero ty arzati tú mertvu déte is maternize vunkai ſeṡhenó; primipara, -ae, katera tú pervu deite rody; proles, -lis, deite, otrok, rood; puer, -ris, enu déte: tudi en hlapiz, ali ſluṡhabnik; puerascere, vekſhe ter vekſhe déte perhajati; puerpera, -ae, otrozhinza, katera s'nou enu déte rody; secundae, -arum, vel secundinae, -arum, ſraizhiza, ali loṡha, v'kateri tú déte v'maternim telleſſi leṡhy

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

dete -eta (dete, dejte) samostalnik srednjega spola

1. človeški potomec ne glede na spol v odnosu do staršev; SODOBNA USTREZNICA: otrok

1.1 ekspresivno, v nagovoru mlad znan človek

2. deček ali deklica v prvih letih svojega življenja; SODOBNA USTREZNICA: otrok

2.1 ekspresivno kdor ima umske sposobnosti kakor otrok

2.2 otrok do prvega leta starosti; SODOBNA USTREZNICA: dojenček

2.3 Kristus kot otrok

3. s prilastkom, ekspresivno, z oslabljenim pomenom izraža, da je samostalnik v veliki meri deležen značilnosti, kot jih določa pridevnik

3.1 biblijsko, v zvezi človečko/človeka dete človek glede na svojo majhnost vpričo Boga

FREKVENCA: približno 1100 pojavitev v 40 delih

FRAZEOLOGIJA: priti ob dete

TERMINOLOGIJA: božje dete

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

detéce tudi déjtece tudi détice -a s detece, otrok: Czevzátko detéce, csi v-Cérkvi zabrecsi KOJ 1845, 23; kak nevolno dêtece sze nosziti dao KAJ 1870, 38; to dejtecze prouszto BKM 1789, 8; Dejtecze ſze práj porodi nám BKM 1789, 29; bláj'zensztvo dêtice povéksalo AI 1875, kaz. br. 7; dêtice szpi AIN 1876, 43

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

detece [dẹ̑tece] samostalnik srednjega spola

detece

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

detece -a (ditece, detetce, detece, dejtece, ditetce, ditice) samostalnik srednjega spola

1. ekspresivno otrok do prvega leta starosti; SODOBNA USTREZNICA: dojenček

1.1 ekspresivno deček ali deklica v prvih letih svojega življenja; SODOBNA USTREZNICA: otrok

1.2 ekspresivno Kristus navadno kot novorojenec

2. ekspresivno človeški potomec v odnosu do staršev; SODOBNA USTREZNICA: otrok

3. kot slovnični zgled manjšalnica od dete; SODOBNA USTREZNICA: detece

FREKVENCA: približno 450 pojavitev v 20 delih

TERMINOLOGIJA: božje detece

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

detiščnost [dẹ́tiščnost] samostalnik ženskega spola

otroštvo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

detomorstvo [dẹ́tomorstvo] samostalnik srednjega spola

umor otroka, detomor

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

devica [devíca] samostalnik ženskega spola

devica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

dinirojeni -a -o pridevnik

ki je edini (otrok); SODOBNA USTREZNICA: edinorojeni

FREKVENCA: 5 pojavitev v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

divjati -am nedovršni glagol

1. kdo/kaj; čez koga, zoper koga z nasilnimi dejanji izkazovati svojo jezo, zlobo; SODOBNA USTREZNICA: divjati

2. ekspresivno, kaj nastopati, pojavljati se z veliko silo, intenzivnostjo; SODOBNA USTREZNICA: divjati

3. kdo fizično izražati strah, skrb zaradi česa; SODOBNA USTREZNICA: tresti se

4. kdo; s prisl. določilom načina ne ravnati v skladu z razumom, normami

FREKVENCA: 103 pojavitve v 19 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

dò,* I. praep. c. gen. 1) bis zu, a) o prostoru: do konca sveta, bis ans Ende der Welt; do hriba se peljati; brada mu sega do tal; od hiše do hiše; ni moči do njega (priti), man kann nicht bis zu ihm gelangen; z adverbijem: do kod? bis wohin? wie weit? (= do kam, C.); do tod, (do tukaj), bis hieher; do nekam, bis irgendwohin, Cig.; z adverbialnimi izrazi: do sredi sobe, bis zur Mitte des Zimmers; do pod klancem, bis zum Fuße des Hügels; — pren. do živega priti komu, jemanden empfindlich treffen, jemandem beikommen; — = pri: ni drugega videti nego luč do luči, LjZv.; bila je hiša tako natlačena, da ni mogel nihče sesti, ampak stal je mož do moža vso noč, Jurč.; glava do glave se je videla, Erj. (Izb. sp.); b) o stopnji, (bis zu einem gewissen Grade): do smrti ranjen, tödtlich verwundet; do krvi, do krvavega so se stepli, bis aufs Blut; do nazega sleči koga; do sitega se najesti, sich satt essen, (do sita, Jan., Mik.); do presita, bis zur Uebersättigung, C.; do čistega (do čista, Mur., Jan., C., Mik.), vollends, total; do celega (do cela, Jan., BlKr.-M.), gänzlich; do dobrega, (do dobra, Mik., Jan.), gehörig, recht; ko se dan stori do dobrega, Ravn.-Mik.; do tancega vse izpolniti, alles genau erfüllen, Burg.; do malega, (do mala, Jan., Ben., Mik.), bis auf Weniges; fast, beinahe; do sedem ur hoda, beiläufig sieben Stunden Weges, Levst. (Rok.); do besed, wörtlich, Cig.; do pike, do zobca, accurat, Jan.; do polu, do polovice, zur Hälfte, Cig.; do kraja, vollends: do kraja koga pokončati; nimajo do ostanka kruha (= da bi ga ostajalo), Zv.; krava ima mleka zmeraj dovolj do ostanka, Zv.; — do tretjega gre rado, alle guten Dinge sind drei; — do na tri mesece se more zmanjšati rok, DZ.; — c) o času: spati do belega dne, in den Tag hinein schlafen; do trde noči, spät in die Nacht hinein; do današnjega dne, bis auf den heutigen Tag; tega do smrti ne bom pozabil; do sih dob (mal), bisher; do tistih dob (mal), bis dahin; — z adverbiji: do zdaj, bisher; do takrat, bis dahin; do kar, (= dokler), Levst. (Sl. Spr.); z adverbialnimi izrazi: do popoldne; do blizu božiča, Levst. (Zb. sp.); — 2) kaže kako mer: an; do starišev sem pisal, Met.; do mene poslan, an mich gesendet, Cig.; obrniti se do koga, sich an jemanden wenden; imam prošnjo do vas, Met.; — 3) kaže razmerje: gegen; kaj imaš do mene? Levst. (Rok.); Če se mu kaj do mene zdi, Naj pride k meni le v gosti, Npes.-K.; — meni je do koga (česa), mir ist an jemandem (etwas) gelegen; meni do tega nič ni, Levst. (Rok.); do tega mi je veliko, Svet. (Rok.); ako nam je kaj do zdravja, Vrt.; vsem tem do besede ni bilo mnogo, LjZv.; trd do ubogih, Ravn.-Mik.; laskav do gospode, dober do vseh, Levst. (Rok.); — zu; ljubezen do domovine, do otrok; — 4) außer: izgubil sem ves denar do enega goldinarja, Svet. (Rok.); vsi do enega, katerega bomo še omenili, Andr.; — II. praep. znači: 1) da je dejanje do nekod dospelo: doiti, dokričati, dočakati; dopleti do polu njive, mit dem Jäten bis zur Hälfte des Ackers kommen; do nas je dosmrdelo, der Gestank drang bis zu uns; — 2) da je dejanje do konca dospelo: doslužiti, ausdienen; dogospodaril je, er ist mit seiner Wirtschaft am Ende; doklel je, er hat ausgeflucht (= er wird nicht mehr fluchen); za letos smo dosejali, für dieses Jahr haben wir das Säen beendet; — 3) da je dejanje do zaželenega uspeha dospelo: dopovedati komu kaj, jemandem etwas klar machen; domisliti se, sich erinnern; — 4) znači dodevanje, hinzu: dodati, hinzugeben; to je slaba mera, domerite! füget das Fehlende hinzu! prim. Mik. (V. Gr. IV. 202.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

dobiti -im/-odem (dobiti, dubiti) dovršni glagol

1. kdo; kaj postati imetnik česa neposredno danega ali poslanega; SODOBNA USTREZNICA: dobiti

1.1 kdo; kaj, (za kaj, s čim) postati imetnik/nosilec česa tako, da se plača dogovorjena cena ali opravi dogovorjeno dejanje; SODOBNA USTREZNICA: dobiti, kupiti

2. s širokim pomenskim obsegom, kdo; koga/kaj, v kaj, s prisl. določilom načina postati bogatejši

2.1 za kako stvar; SODOBNA USTREZNICA: dobiti

2.1.1 kaj; komu [smiselni osebek] omogočiti, da kdo postane bogatejši za kaj

2.2 za kako lastnost, občutje

3. s širokim pomenskim obsegom, kdo; komu, koga/kaj, s prisl. določilom načina s prizadevanjem, dejavnostjo (koga) priti do česa; SODOBNA USTREZNICA: doseči, pridobiti

4. kdo; koga_tož., s prisl. določilom načina vzbuditi pri kom pozitiven, naklonjen odnos do koga/česa; SODOBNA USTREZNICA: pridobiti

5. v zvezah z otrok, sin, mož ipd., kdo; koga_tož. začeti biti v sorodstvenem odnosu s kom; SODOBNA USTREZNICA: dobiti

6. kdo/kaj; kaj, s prisl. določilom načina prejeti denar ali blago, navadno za opravljeno delo; SODOBNA USTREZNICA: zaslužiti

6.1 ekspresivno, navadno v zvezi s kruh, kdo; kaj, s prisl. določilom načina zaslužiti (za) osnovne materialne dobrine za preživetje

6.2 kdo; koga_tož., s prisl. določilom načina z dejavnostjo postati vreden koga; SODOBNA USTREZNICA: prislužiti si

7. kdo/kaj; kaj, na čem z uspehom končati določen proces, v katerem nastopata dve nasprotni strani; SODOBNA USTREZNICA: zmagati

8. kdo; koga/kaj, s prisl. določilom načina z bojem spraviti tuje ozemlje pod svoj nadzor, vpliv; SODOBNA USTREZNICA: zavzeti, osvojiti

8.1 kdo; koga/kaj, (s čim) odvzeti komu/čemu prostost; SODOBNA USTREZNICA: ujeti, zajeti

8.2 kdo; komu, kaj narediti, da kdo nima več česa proti svoji volji; SODOBNA USTREZNICA: zaseči

9. z oslabljenim pomenom, kdo; kaj, s prisl. določilom načina izraža uresničenje dejanja, dogajanja, stanja ali udeleženost pri dejanju itd., kot ga določa (glagolski) samostalnik; SODOBNA USTREZNICA: dobiti

FREKVENCA: približno 1300 pojavitev v 43 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

dojiti [dojīti dojím] nedovršni glagol

dojiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

dojnica [dojníca] samostalnik ženskega spola

dojilja

PRIMERJAJ: ama1

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

doma prisl., F6, abeſse, domá nebiti; altilis, et altile, pitana ṡhivina, ṡhival, ṡlaſti velika tyza domá ṡrejena; cicur, divja ṡhival, domá pervajena; intervisitare, v'zhaſſi domá obyṡkati; verna, -ae, domá ṡrojeni hlapiz, domazhi otrok; vernaculus, -a, -um, domá v'hiſhi rojen, domazhi

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

domač prid., F16, chreston, domazha endivia, ṡeliṡzhe; coluber, domazha kazha, gloṡh; concubina, s'raven ṡhena, hotniza, domazha kurba; concubinus, domazhi kurbèr; dapsiles dotes, veliki davki, ali domazhe ſhtivre; directarÿ, domazhi tatje, kateri ſe v'kamrah potajè, de kradeo; hibris, -dis, enu preſſè od eniga divjiga praṡza, inu od domazhe praſſize; lar, -ris, ṡhkratel, hiſhni malyk, domazhi dúh; lares penates, domazhi duhovi, ali boguvi; originarius, -a, -um, na enim meiſti rojen, ali ṡrejen, domazhiga roiſtvá; patria, dum, ozhetina, ali domazha deṡhela; penates, domazhe poſhaſti, ali ṡhkratelni: tudi tú domazhe prebivanîe; perfamiliaris, -re, cilú domazhi, inu priaṡniu; verna, -ae, domá ṡrojeni hlapiz, domazhi otrok; vinum patrium, domazhe, ali deṡhelṡku vinu

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

donda [dọ̑nda] samostalnik ženskega spola

punčka
nališpano dekle

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

dopovedati [dopovẹ́dati dopovẹ́m] nedovršni glagol

s pripovedovanjem pojasniti; dopovedati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

doprinesti -em (dopernesti, doparnesti) dovršni glagol

1. z aktivnostjo doseči uresničitev

1.1 kdo; kaj, zoper koga/kaj, (s kom/čim) kakega dejanja; SODOBNA USTREZNICA: narediti, storiti

1.1.1 s samostalnikom, z oslabljenim pomenom, kdo/kaj; komu, koga, na kom, (s čim) izraža dovršitev dejanja, kot ga določa samostalnik

1.2 kdo; kaj, za koga, (s čim) česa zahtevanega, obvezujočega; SODOBNA USTREZNICA: izpolniti

1.3 kdo; kaj česa obljubljenega, napovedanega; SODOBNA USTREZNICA: izpolniti

1.4 kdo; kaj česa zamišljenega, želenega; SODOBNA USTREZNICA: udejaniti

2. kdo; kaj narediti, izvesti kaj do konca; SODOBNA USTREZNICA: dokončati

2.1 kdo; kaj, s prisl. določilom načina uspešno končati kako delo, opravilo; SODOBNA USTREZNICA: opraviti

3. kdo; kaj z dejanjem narediti, da kdo spozna kako lastnost, stanje; SODOBNA USTREZNICA: pokazati

4. kdo; (iz česa), kaj, na koga, (s čim) podpreti kako trditev z dejstvi, razlogi; SODOBNA USTREZNICA: dokazati, utemeljiti

5. kdo; kaj, na koga izraziti prepričanje, da je kdo storil kaj nedopustnega, kaznivega; SODOBNA USTREZNICA: obtožiti

6. kdo; kaj biti, ostati kje določen čas; SODOBNA USTREZNICA: preživeti

6.1 kdo; kaj, s prisl. določilom načina živeti določen čas na način, kot ga določa sobesedilo; SODOBNA USTREZNICA: preživeti

FREKVENCA: približno 400 pojavitev v 40 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

dosę́či, -sę́žem, vb. pf. 1) langen, erreichen; otrok ne doseže do mize; oko od zemlje do visoke zvezde hitro s pogledom doseže, Bas.; z roko lahko dosežem jabolka; — z umom d., erfassen, Cig. (T.); tega ne doseže moja glava, das geht über meine Fassungskraft hinaus, Cig.; — erlangen, erreichen; vse doseže, kar hoče; to hočem d., das ist mein Ziel, Cig.; — 2) hinreichen, vzhŠt.-C.; — auskommen: z drvi bom vso zimo dosegel, Fr.-C.; (po nem. "langen").

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

dósti, adv. 1) genug; d. kruha imeti; d. je, genug! — in genügendem Maße, ziemlich; d. dober, d. pravičen; — 2) = veliko, mnogo, Mur., Cig., Jan., C.; d. otrok, Cig.; (dosti, viel, zadosti, genug), Goriš.; (pomni: dostim ljudem, v dostih mestih, C.; dostih src, Schönl.; z dostimi besedami, Trub.-Mik.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

dotler veznik

1. v časovnih odvisnih stavkih za izražanje, da traja dejanje nadrednega stavka toliko časa kolikor dejanje odvisnega; SODOBNA USTREZNICA: dokler

2. v časovnih odvisnih stavkih, brez zanikanega glagola, redko v zvezi noter dotler za izražanje, da traja dejanje nadrednega stavka do nastopa dejanja v odvisnem; SODOBNA USTREZNICA: dokler

3. v časovnih odvisnih stavkih za izražanje, da se dejanje v odvisnem stavku dogaja ob istem času kakor dejanje v nadrednem stavku; SODOBNA USTREZNICA: medtem ko

4. v prostorskih odvisnih stavkih, brez zanikanega glagola, pogosto v zvezi noter dotler za izražanje kraja, kjer se konča področje iz nadrednega stavka; SODOBNA USTREZNICA: dokler

FREKVENCA: 45 pojavitev v 9 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

drẹ́ti, dérem, vb. impf. 1) reißen; črevlje d., Cig.; mrežo d., C.; šoto d., Torf ausstechen, Cig.; zobe d., Zähne reißen, ausziehen; — skodle d., Schindeln reißen, Z.; zgaga me dere, ich habe das Sodbrennen; dere me, ich habe den Durchfall, Cig.; — 2) schinden, die Haut abziehen; na meh d., den Balg abstreifen, so dass er als Schlauch verwendbar ist, Cig.; kravo s svedrom dreti, eine Sache verkehrt in Angriff nehmen, Npreg.-Cig.; — pren. bedrücken, schinden, ta nas dere! der zieht uns aus! Z.; — 3) sich mit großer Gewalt schnell fortbewegen, reißen, reißend strömen; reka dere po pečinah; veter dere, der Wind reißt, Cig.; — rennen, stürzen; veliko sveta dere za njim, viel Volk rennt ihm nach, C.; vse je vkup drlo, alles Volk lief zusammen; sovražniki naprej derejo, die Feinde dringen vorwärts; — d. jo, rennen: to sta jo drla! UčT.; — 4) d. se, kreischend schreien, plärren; sraka, šoja se dere, mačke se dero; ves dan se dere otrok; d. se nad kom, keifen, Cig.; na vse grlo se dreti, aus vollem Halse schreien, Cig., C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

drnję́ziti, -ę̑zim, vb. impf. = drnjezgati, C.; otrok za kruh drnjezi, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

drugoč (druguč, drugoč) prislov

1. pri ponavljanju na drugem mestu; SODOBNA USTREZNICA: drugič, drugikrat

1.1 izraža, da kaj nastopi, se zgodi še enkrat po čem drugem iste vrste; SODOBNA USTREZNICA: spet, ponovno

2. izraža ponovitev dejanja, s katerim kdo postane po lastnostih, značilnostih bistveno drugačen kot po predhodnem enakem dejanju; SODOBNA USTREZNICA: na novo

2.1 v zvezah z roditi, rojen izraža, da je človek po posredovanju Svetega duha očiščen izvirnega greha in postane božji otrok

3. pri naštevanju na drugem mestu; SODOBNA USTREZNICA: drugič

FREKVENCA: 295 pojavitev v 37 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

drugočrojen -a -o (drugučrojen) deležnik

ki je po posredovanju Svetega duha pri krstu očiščen izvirnega greha in postane božji otrok; SODOBNA USTREZNICA: prerojen, ponovno rojen

FREKVENCA: 5 pojavitev v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

drugočrojeni -ega (drugučrojeni) posamostaljeno

kdor je po posredovanju Svetega duha pri krstu očiščen izvirnega greha in postane božji otrok; SODOBNA USTREZNICA: prerojeni, ponovno rojeni

FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

drugočrojenik -a samostalnik moškega spola

kdor je po posredovanju Svetega duha pri krstu očiščen izvirnega greha in postane božji otrok; SODOBNA USTREZNICA: prerojenec

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

druhȃłca, f. dem. druhal: mlada druhalca (otrok), Ravn.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

duša -e samostalnik ženskega spola

1. v monoteističnih religijah neumrljivo in neuničljivo nesnovno bistvo človeka; SODOBNA USTREZNICA: duša

2. nesnovni del človeka v čustvenem, moralnem in spoznavnem smislu; SODOBNA USTREZNICA: duša, duh

2.1 s predlogom, ekspresivno izraža visoko stopnjo čustvene prizadetosti

3. stanje živega bitja; SODOBNA USTREZNICA: življenje

4. navadno s prilastkom, ekspresivno človek ne glede na spol; SODOBNA USTREZNICA: duša

FREKVENCA: približno 2200 pojavitev v 45 delih

FRAZEOLOGIJA: duša koga je draga pred očmi/v očeh koga, duša se loči/vunkaje gre, goridati svojo dušo, pojemati/puščati dušo , polagati dušo koga v roko koga, postaviti dušo za koga, tjapodati/tjakajvreči svojo dušo

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

dvọ̑j, num. distr. 1) zwei; pri substantivih, ki se ali sploh, ali v kakem posebnem pomenu le v pluralu rabijo: dvoje vilice, zwei Gabeln; dvoje škornje si dati napraviti, zwei Paar Stiefel; tudi substantivno: dvoje; dvoje vilic; — pri substantivih, pri katerih si mislimo kako pripadajoče mnoštvo: dvoje snubce je imela (vsak snubec je imel svoje spremljevavce); — 2) die zwei; o določenih skupaj spadajočih osebah ali rečeh: pet hlebcev kruha sem prinesel, dvoje manjših daj otrokom, die zwei kleineren Laibe; dvoje volov, das Ochsenpaar, C.; — 3) zwei; ako hočemo povedati, da sta predmeta različna po spolu, starosti itd.: vzel je v ladjo vsake živali dvoje, von jeder Thiergattung ein Männchen und ein Weibchen; dvoje telet (n. pr. teliček in telica); dvoje Judov (mož in žena, mož in otrok ali žena in otrok, toda: dva Juda, zwei jüdische Männer); — 4) zweierlei; dvoji otroci (od dveh očetov ali dveh mater); dvoje vino; — 5) zwei, zweifach, pri abstraktnih substantivih: dvojo krivico dela, er begeht ein zweifaches Unrecht; dvoja žalost, Dalm.; — 6) ako šteti predmet ni imenovan: zwei Dinge, Theile u. dgl.; dvoje h krati loviti, nach zwei Dingen zugleich streben, Cig.; na dvoje razdeliti, in zwei Theile theilen; na dvoje iti, auseinander gehen, Z.; eno uro sva na dvoje, wir sind eine Stunde von einander entfernt, M.; bila sta uže dolgo na dvoje, sie hatten sich schon vor langer Zeit zertragen, Jurč.; — 7) dvoje = dva, dve; Se dvoje kit mu dol' obes', Npes.-K.; — prim. četver.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

dvojček [dvọ̑jčǝk] samostalnik moškega spola

vsak od dveh pri enem porodu rojenih otrok; dvojček

PRIMERJAJ: dvojčič

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

dvojčič [dvọ̑jčič] samostalnik moškega spola

vsak od dveh pri enem porodu rojenih otrok; dvojček

PRIMERJAJ: dvojček

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

dvojčiči -ev množinski samostalnik moškega spola

1. parnost se izraža množinsko dva pri enem porodu rojena otroka ali mladiča; SODOBNA USTREZNICA: dvojčka

1.1 ed. vsak od dveh pri enem porodu rojenih otrok; SODOBNA USTREZNICA: dvojček

FREKVENCA: 19 pojavitev v 6 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

edin2 -a -o (edin, jedin, adin, eden) pridevnik

1. ki obstaja v samo enem primerku; SODOBNA USTREZNICA: edini

1.1 izraža število 1; SODOBNA USTREZNICA: en

1.2 ekspresivno poudarja omejenost na navedeno

2. ki je sam, brez podpore drugih; SODOBNA USTREZNICA: osamljen, zapuščen

2.1 ki je brez partnerja in/ali otrok

2.2 v katerem ni (več) ljudi; SODOBNA USTREZNICA: prazen, zapuščen

3. ki ni razcepljen, razdeljen na več vrst ali skupin; SODOBNA USTREZNICA: enoten

3.1 ki poteka brez prepirov, nasprotovanj; SODOBNA USTREZNICA: složen

4. v krščanstvu ki je povezan v nedeljivo celoto

5. ki je brez moči, onemogel; SODOBNA USTREZNICA: slaboten, izčrpan

5.1 ki občuti nemir, tesnobo zaradi neprijetnega, težkega položaja ali strahu pred njim; SODOBNA USTREZNICA: zaskrbljen, potrt

FREKVENCA: približno 500 pojavitev v 28 delih

TERMINOLOGIJA: edin Bog / edino bogastvo

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

edinčič [edȋnčič] samostalnik moškega spola

sirota

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

edini -ega (edini, jedini) posamostaljeno

1. kdor obstaja v samo enem primerku; SODOBNA USTREZNICA: edini

1.1 kar obstaja v samo enem primerku; SODOBNA USTREZNICA: edino

1.2 ekspresivno poudarja omejenost na navedeno; SODOBNA USTREZNICA: edino

2. kdor je sam, brez podpore drugih; SODOBNA USTREZNICA: osamljeni, zapuščeni

2.1 kdor je brez partnerja in/ali otrok

FREKVENCA: 24 pojavitev v 4 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

edinirojeni1 edinigarojeniga (jedinirojeni) posamostaljeno

kdor je edini (otrok); SODOBNA USTREZNICA: edinorojeni

FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

edinirojeni2 -a -o (jedinirojeni, edinirojeni, edenirojeni, edinrojen) pridevnik

ki je edini (otrok); SODOBNA USTREZNICA: edinorojeni

FREKVENCA: 9 pojavitev v 4 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

edinorojeni1 -ega posamostaljeno

kdor je edini (otrok); SODOBNA USTREZNICA: edinorojeni

FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

edinorojeni2 -a -o (edinorojeni, edinurojeni, jedinorojeni) pridevnik

ki je edini (otrok); SODOBNA USTREZNICA: edinorojeni

FREKVENCA: 60 pojavitev v 8 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

erbič [ẹ̄rbič] samostalnik moškega spola

dedič, ki je še otrok

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

erbov varuh [ẹ̄rbov váruh] samostalniška zveza moškega spola

skrbnik dediča, ki je še otrok

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

fàčuk -a m nezakonski otrok: kak facsuki, fotivje KOJ 1845, 77

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

fant [fȁnt] samostalnik moškega spola

fant

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

fantič [fantȉč] in [fȃntič] samostalnik moškega spola

fantek, fantič

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

fantinstvo [fantȋnstvo] samostalnik srednjega spola

fantovska leta

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

fòtiv -ìva m nezakonski otrok: niki z-Gethapo iméni Goliát, fotiv KM 1796, 55; tiszti je fotiv KOJ 1845, 76; János Matyasa I. fotiv KOJ 1848, 68; iaiſztino fotivge ſzte, i nei ſzinouve SM 1747, 29; tak ſzte fotivje i nej ſzinovje KŠ 1771, 694

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

frkolin [frkolȋn] samostalnik moškega spola

bahač, gizdalin
majhen fant

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

fučkati [fȗčkati

fȗčkam

] nedovršni glagol

igrati se neko otroško igro, pri kateri se nekaj meče

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

gìngavec -vca m slaboten, šibek otrok: Mále vere gingavecz BRM 1823, 133; Male vere gingavecz KAJ 1848

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

gledati -am nedov. gledati, paziti: imate nar poprej gledat nedol., inu skerbeti, de vaſhe ledje bodo opaſsane ǀ prezej gredò gledat nedol., kaj sheli, inu proſsi ǀ po moy kamberzi gledam 1. ed. ǀ gledash 2. ed. de tuojo ſoſesko ne reshalish ǀ mladenizh gleda 3. ed. ta ſad ǀ na drugu negleda +3. ed. ampak de glavo ohrani ǀ firbizhnu lepoto taistiga beliga, inu ardezhiga ſadu gledate 2. mn., tipate, pokushate ǀ negledate +2. mn., inu nemarate kaj s'enu tovarshtvu ima vaſs ſyn, inu vaſha hzhi ǀ druge ſodio, gledajo 3. mn., inu na nyh djania shpegaio ǀ shpegaio, inu biſtru gledaio 3. mn. na grehe ſvoiga blishniga ǀ ozhy ſe perpogneio, inu gledaio 3. mn. kej tizhij ta shkodlivi tern ǀ na brumnoſt, inu zhednoſt negledaio +3. mn. ǀ s'tuojmy vſmilenimy ozhmy gledaj vel. 2. ed. na naſs sapuſsene, inu reune ſirotize ǀ gledai vel. 2. ed. de nebosh v'greh padil ǀ na shpegaj inu negledaj +vel. 2. ed. na grehe teh drugih ǀ nikar negledei +vel. 2. ed. na dopadeine tiga greha ǀ gledaiva vel. 1. dv. de nebo kreh mej nama ǀ Gledajmo vel. 1. mn. tedaj Nem. Nem. de bomo taku shiveli ǀ Gospoda, gledajte vel. 2. mn., inu premiſlite dobru kaj dellate ǀ sdaj pak gledaite vel. 2. mn., de nebote myr s' Bugam prelomili ǀ Nikar s'kuſi perſte negledajte +vel. 2. mn. ǀ ti delauz, ti Gospodar, ti Gospodinà negledaite +2. mn. tulikajn na ta poſveitni lon ǀ fliſsik sim na dobizhik gledal del. ed. m ǀ s' kuſi eno ſpralizo je gledau del. ed. m v' celizo te Svetnize ǀ Kadar pak otrok bi nagledal +del. ed. m v' ozhy tiga bolniga zhloveka, bi taiſtimu nezh neshkodlu ǀ predolgu ſi taisti prepovedani ſad gledala del. ed. ž ǀ ſo sa nijm v'Nebu gledali del. mn. m ǀ vekoma bodo te ſtrashne hudizhe gledale del. mn. ž gledati se gledati se, ogledovati se: moremo v'shpegu nashe vejsti dolgu zhaſsa ſe gledat nedol. ǀ kadar eden ſe gleda 3. ed. v'shpegli ſe vidi kakor je ſam na ſebi ǀ ure, inu ure ſe gledajo 3. mn., inu vſak las dobru premisijo ǀ ure, inu vre ſe v'shpegu gledaio 3. mn. ǀ moshje ſe dolgu negledaio +3. mn. u'shpegu ǀ per ſvetlobi te lune ſe je vshpegu gledala del. ed. ž gledati skozi prste gledati skozi prste, biti popustljiv do napak: Nikar s'kuſi perſte negledajte +vel. 2. mn.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

glístav, adj. an Spulwürmern leidend: g. otrok.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

gọ̑d, gen. gọ̑da, godȗ, m. 1) die rechte Zeit, C.; za goda, rechtzeitig: glej, da prideš za goda, Vrsno-Erj. (Torb.); tudi: frühzeitig, Vrsno-Erj. (Torb.); = pri godu (godi), Meg., Krelj; učimo se pri godi katehizma, Trub.; — ob godu, zur gelegenen Zeit, Cig., Jan.; dovolj goda, genug Gelegenheit, C.; pravi god, die Gelegenheit; iskal je pravega goda, Trub.; — 2) die Reife, Mur.; sad je po godu = zrel, C.; otrok po godu, ausgetragen, C.; — 3) po godu biti, angenehm, lieb, erwünscht sein, C.; to mi je po godu, das sagt mir zu, Cig., Jan.; po godu storiti, dem Wunsche entsprechen, Jan.; — 4) das Fest, Meg., Cig., C.; o velikih godih, Ravn.; veseli god večne premage obhajati, Slom.-C.; povodni godi, Wasserfeste, Vrt.; der Jahrestag, Cig., Dalm.; — das Namensfest; danes je moj g.; za g. kako darilo dobiti; vsak dan je god njegov, = er lebt lustig, Cig.; — pasji g., die Hundstage, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

Goljat -a m osebno lastno ime Goljat: Goliat im. ed. pade na ſvoie oblizhe ǀ de je en Goliad im. ed. kateri bi hotel vſe premagat ǀ S: piſsmu od Riſsa Goliata rod. ed. pravi ǀ ti ſi en otrok prutu Goliatu daj. ed. ǀ je bil timu groſovitnimu Riſu Goliatu daj. ed. glavo odſekal ǀ kadar je k'Goliatu daj. ed. djal ǀ David je bil okuli perneſsal Riſsa Goliata tož. ed. ǀ Spumnite na uniga groſovjtnu velikiga Riſa Goliota tož. ed. ǀ David, kadar ſe je shal vojskovat s' tem groſovitem Riſam Goliatam or. ed. ǀ on hozhe s'Goliatam or. ed. ſe skuſsit ǀ de bi shal vojskovati ſe s'Goliatom or. ed. Góljat, lat. V Goliath, hebr. Goljat, dobesedno ‛velikan’, orjaški Filistejec iz Gata, ki ga je David v dvoboju premagal s pračo (SP 1 Sam 17,4, 2 Sam 21,20).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

gomárati, -am, vb. impf. = komarati, krabbeln, Notr.; otrok po četverih gomara, C.; Bog pravi: gomaraj, da ti bom pomagal, Npreg.-Cv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

gospodarski [gospodárski] pridevnik

gospodaren, podjeten

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

gospodičič [gospodȋčič] samostalnik moškega spola

mlad gospod, gospodič

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

gospodična [gospodȋčna] samostalnik ženskega spola

gospodična

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

govoriti -im nedov. govoriti: mu sazhne od te duhoune arznie govorit nedol. ǀ Kumaj en otrok sazhne govorit nedol., inu she sna popolnam lagati ǀ Iest vam ſim bil sapuvedal, de bi neimeli lagati, temuzh riſnizo govoriti nedol. ǀ od drugiga nesnash gouorit nedol., inu miſlit ǀ imamo reſnizo goverit nedol. ǀ kadar bi edn shal s' Ceſſariam govorit namen. ǀ sakaj jest govorim 1. ed. od Angelou, inu od Svejsd ǀ krotku pruti nij gouorish 2. ed. ǀ kadar s'enem zhlovekam govorish 2. ed. ǀ kadar govori 3. ed. tudi ti gluhi ga poshlushajo ǀ S: Lukesh govorij 3. ed. rekozh ǀ s'kusi Ieremia Preroka govory 3. ed. ǀ pred Rihtariam sa tebe gouori 3. ed. ǀ taku govorji 3. ed. Euſebius ǀ Syn Boshy govorj 3. ed. od poſta ǀ kakor ozhitnu gouorij 3. ed. S. Paulus ǀ h'G: Bogu ſe oberne, inu govorjj 3. ed. ǀ v'imeni katerih S: Paulus gavori 3. ed. ǀ Poshlushaite vy, kaj vam govari 3. ed. ta Vuzheni Pater Diez ǀ is Nebeſſ nam govarj 3. ed. ǀ kadar eden lagà, reſnize negovori +3. ed. ǀ dolgu zhaſſa vkupai na tihama govorita 3. dv. ǀ kaj mi govorite 2. mn. od molitvi, jest obene nesnam ǀ oni govorè 3. mn. od Christuſa kakor de bi nesnan bil ǀ nepravi de govore 3. mn., temuzh de shkripajo, inu zuilio ǀ njemu od groba gouorè 3. mn. ǀ Resnizo tudi goverè 3. mn . tij kateri pravio de lubesan je en neuſmilen Trinog ǀ nikoli od tiga ym negovorè +3. mn. ǀ folsh piſma delaio, inu krive beſsede govorio 3. mn. ǀ Nikar taku negovori +vel. 2. ed., nikar nezagaj ǀ negovorimo +vel. 1. mn. s' obenem zhlovekam ǀ Li govorite vel. 2. mn., inu nikuli nemolzhite ǀ negovorite +vel. 2. mn. v'takushni vishi, temuzh poshlushajte kaj pravi S: Chryſoſtomus ǀ resnizhnu je govuril del. ed. m Oleaſter ǀ G. Bug je h' Preroku Ezechielu govoril del. ed. m ǀ bom dallei s'gnado Boshjo gouril del. ed. m ǀ ſledni po navadi ſvoje deshele bo gouuril del. ed. m ǀ Iest na rezhem de bi prau na bil gouvoril del. ed. m uni kateri je dial ǀ od tiga prezhudniga v'Nebuhojejna Christuſaviga dalej bom Nem. Nem. govurl del. ed. m ǀ resnize bi negovuril +del. ed. m ǀ s'ſnaminom shnimij je govorila del. ed. ž ǀ hozhe de bi s'obenem negovorila +del. ed. ž ǀ cellu meſtu od nje lepote je govorilu del. ed. s ǀ de bi resnizo negovorili +del. mn. m ǀ my bomo od vaſhiga veſselja govorili del. mn. m ǀ tu kar sdaj ſmo gouorili del. mn. m

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

grofič [grofȉč grofíča] samostalnik moškega spola

grofov sin, ki deduje plemiški naziv

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

gúba, f. 1) die Falte; obleka gube dela; v gube devati, falten; die Runzel; v gube usta nabirati, den Mund runzeln, C.; — v dve gubẹ̑ se držati, eine gebeugte Haltung haben; hrbet mu je hotel lesti v dve gube, Jurč.; otrok je zlezel v dve gube, Jurč.; — gube, die Schraubenwindungen, Fr.-C.; — = pola: koliko gub ("gubi") ima krilo? Dol.; — (v) dve gube, zweifach, doppelt, Meg., Boh.; dve gube plačati, doppelt zahlen, Dalm., Rec.-Let.; dve gube moč, doppelte Kraft, Dalm.; tri gube krono nosi, er trägt eine dreifache Krone, Trub. (Post.); v dve gúbi, doppelt, Dict., Cig. (T.); pet gub, fünffach, Boh.; v deset gub, zehnfach, Dict.; na dve, tri, štiri gube plesti, zwei-, drei-, vierfädig flechten, SlGor.; vlakno v tri gube spleteno, Jurč.; — dvojo gubo = (v) dve gube, doppelt, C.; storite dvojo gubo po nje delih, Dalm.; — 2) die Barbe (barbus plebeius), Notr.-Erj. (Torb.); — tudi: gubà, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

guganica [gúganica] samostalnik ženskega spola

gugalnica

PRIMERJAJ: gugavica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

gugavica [gúgavica] samostalnik ženskega spola

gugalnica

PRIMERJAJ: guganica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

hlapčič [hlȃpčič] samostalnik moškega spola

fantič

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

hotȋv, m. = fotiv, Mur., ogr.-Mik.; (tudi adj.: hotiv otrok, vzhŠt.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

hučkati se [hȗčkati se] nedovršni glagol

nositi, ujčkati se na rokah

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

hudoȗrnik, m. 1) der Wildbach, der Gießbach; der Maibrunnen, die Hungerquelle, Jes.; — 2) der Segler, die Mauerschwalbe (cypselus apus), Erj. (Ž.); — planinski h., der Alpensegler (cypselus melba), Cig., Erj.-C., Frey. (F.); — 3) hudourniki so duše nekrščenih otrok, vzhŠt.-Pjk. (Črt. 56.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

igrača [igráča] samostalnik ženskega spola

igrača

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

igráti, -ȃm, vb. impf. 1) spielen; pridem iz šole, igram, Ravn. (Abc.); — i. kako igro; slepe miši i., blinde Kuh spielen; s kvartami i., mit Karten spielen; i. za velike denarje, za malo, hoch, niedrig spielen, Cig.; — auf der Bühne darstellen: i. kralja, die Rolle eines Königs spielen, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — musicieren: i. na klavir, na gosli, auf dem Clavier, der Violine spielen; i. v žveglo, Danj. (Posv. p.); i. v plunko, Zora; — srce mi igra od veselja, das Herz hüpft mir vor Freude; — solze mu igrajo v očeh, es glänzen Thränen in seinen Augen, Z., Jurč.; nebeško veselje ji igra po očeh, Ravn.; — z očmi i., blinzen, Cig.; — blinken, flimmern, Jan.; zarnice igrajo, es wetterleuchtet, Jan., Kor.; — i. si, spielen; s češuljicami in venci si igrate, Ravn.; z rokami si igram, Met.; z listi veter si igra, Str.; — i. se, spielen; otroci se igrajo, otrok se igra s psom, s kamenčki; igrali smo se biriče, lovače in skrivače, Zv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

igrati -am nedov. igrati (družabno ali hazardno igro): ta Ceſſar je rad jegral del. ed. m jegro Skako imenovano, inu je taku dobru ſnal jegrat nedol., de nikuli obedn nej mogal njemu udobit ǀ Potle je sazhel igrati nedol., ali pak pleſati ǀ Pojmo igrat namen., quartat de zhaſs inu dan pretezhe ǀ ta Ceſſar je rad jegral del. ed. m jegro Skako imenovano ǀ vy pak cel dan quartate, jgrate 2. mn., pianzhuate ǀ poklizhe tiga Grofa de bi shnim jegral del. ed. m ǀ nei ſim sa dobizhik volo iegral del. ed. m, ampak s' en kratek zhaſſ ǀ on je pyanzhoval, jagral del. ed. m loterjo tribal ǀ bres konza ſim pyanzhoval, lebal, igral del. ed. m, plesal igrati se igrati se: bi sazhel ſe jagrat nedol. s' enem pſſam ǀ s'levomi ſe sazhno ijgrati nedol. ǀ Medved je lete nature, de s'zhlovekam ſe rad jegra 3. ed., objema, inu sa vadle mejzhe ǀ ſamerka de Iſmael ſe iegra 3. ed. s'Isalkam ǀ Sakaj tedaj ſe igrate 2. mn. s'iskramij ǀ ſe perseſhe de ym nebò nezh ſturil, temuzh de ſe bò shnimi jegral del. ed. m ǀ s' leto ſe je iegral del. ed. m kakor en otrok ǀ s' Roshenkranzam ſe je igrala del. ed. ž, inu taku v'Zerkvi je pohushajne dellala ǀ s'taistim ſe je iegrala del. ed. ž

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

imẹ́ti, imȃm, z nikalnico: ne imeti, nẹ́mam, nímam, (nẹ̑mam, Dol.), vb. impf. 1) haben; i. veliko denarja, veliko otrok itd.; na sebi i. kako oblačilo; pri sebi i. kako orožje; i. otroka, ein Kind geboren haben; i. mlade, Junge geworfen haben; konje, pse i., Pferde, Hunde halten; i. deset let, zehn Jahre alt sein; kako bolezen i., mit einer Krankheit behaftet sein; v sebi i., enthalten; poglejmo, kaj sleherna postava v sebi ima, Škrinj.-Valj. (Rad); (vsebina je), kar ima kaka stvar v sebi, Levst. (Nauk); to nima nič v sebi, das hat keine Bedeutung; na skrbi i. kaj, für etwas zu sorgen haben; i. vojsko, prepir, znanje, ljubezen s kom, mit jemandem Krieg führen, einen Streit, eine Bekanntschaft, ein Liebesverhältnis mit jemandem haben; i. delo pri čem, bei etwas beschäftigt sein, DZ.; — 2) i. za —, für etwas halten; za poštenjaka i. koga, za resnico kaj i.; — 3) abhalten: opravilo (cerkveno) i., die Andacht abhalten; pridigo, govor i., eine Predigt, Rede halten; račun i. s kom, mit jemandem eine Abrechnung vornehmen; — 4) behandeln: dobro, hudo, ostro i. koga, jemanden gut, übel, strenge behandeln; imel je dečka skoraj kakor svojega, Jurč.; v strahu imeti, in Zucht halten; za norca i., zum Narren haben (germ.); rad i. koga, gerne haben (germ.); — 5) ergriffen haben: žeja me ima, bolezen me hudo ima; hudo me ima, da bi ..., ich habe ein heftiges Verlangen, Levst. (Zb. sp.); — 6) z inf. haben (po nem.); njemu se imam zahvaliti, ihm habe ich es zu verdanken; imam še veliko tirjati, ich habe noch viele ausständige Forderungen; kaj imaš tu opraviti? z zvezdami na nebu ima on ukazovati, Ravn.; tega se imamo držati, daran haben wir uns zu halten; — haben = sollen (germ.): jutri ima priti, morgen soll er kommen; tvoje srce ima moje zapovedi ohraniti, Škrinj.-Valj. (Rad); imel bi pridnejši biti, du solltest braver sein; pri vas nima tako biti, bei euch soll es nicht so sein, Jap.-Valj. (Rad); ti mu nemaš nič očitati, du sollst ihm nichts vorwerfen, Met.-Mik.; — 7) können: imaš mi li posoditi dva goldinarja? kannst du mir zwei Gulden leihen? ti mu nemaš kaj očitati, du kannst ihm nichts vorwerfen, Met.-Mik.; jaz ti nemam kaj povedati, ich kann dir nichts sagen, ich habe dir nichts zu sagen; — 8) i. se, sich gehaben, sich befinden: dobro se imej, gehab' dich wohl! kako se kaj imaš? wie geht es dir? — im Verhältnisse stehen: ima se višava proti širjavi kakor ..., es verhält sich die Höhe zur Breite wie ..., Cig.; — 9) z inf. = fut.: imate spoznati, imaš imenovati, imajo te na rokah nositi, imate piti = spoznali boste, imenoval boš, itd., Trub., Krelj, Dalm., Stapl.-Mik. (V. Gr. III. 176.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

imeti imam nedov. 1. imeti: vſelej pofliſsajteſe eno dobro manungo imeti nedol. ǀ nej ſmo vredni zhlovesku ime imèti nedol. ǀ shelish s'namy myr imejti nedol. ǀ sledni zhlovik ima v'ſebi, Kar Bug hozhe imeiti nedol. ǀ hozhe njega imetj nedol. ſa ſvojga mosha ǀ nej sadosti ſamo ſvetlobo te s: vere imètti nedol. ǀ letu Bug hozhe s'Kusi ſvoie shtrajfinge od naſs imet nedol. ǀ jest imam 1. ed. ushe beſsedo od taiste moje priatelze, de shiher k'nij pridem, hadar hozhem ǀ Aku slatu jmam 1. ed., kaj drusiga imam 1. ed., semuzh enu malu gijele persti ǀ Ti imash 2. ed. dua, inu trydeſeti sob ǀ ymash 2. ed. krivizhnu blagu ǀ ima 3. ed. en mozhan grad na shivi skali ſisidan ǀ v'ſerzi imà 3. ed. ſvoje mejſtu ǀ Jma 3. ed. velik kashel, sakaj vſe skuſi marmra ǀ ſilnu veliku yima 3. ed. hudizh v'pakli, inu cilu malu reſpective yh ima 3. ed. Bug v'Nebeſsih ǀ Hoshter samerka de imata 3. dv. veliku danarjou per ſebi ǀ sadosti vſhe imamo 1. mn., vſtanimo, inu Boga sahvalimo ǀ Prau imate 2. mn. de eniga takushniga poſla v'vashi hishi neterpite ǀ imaio 3. mn. malu buqvi, de bi ſi mogli pomagat ǀ poſvejtno manungo imajo 3. mn. ǀ taiſti bi imeli poshlushat, kateri usheſſa imaiò 3. mn. ǀ ymaio 3. mn. ajffer sa nyh leſtno zhast ǀ kazhe imao 3. mn. Krajlizha ǀ imei vel. 2. ed. ta s. strah ǀ imej vel. 2. ed. strah Boshij ǀ imi vel. 2. ed. ti vſaj poterplejne s' JESVSAM ǀ pred ozhmy jo imete vel. 2. mn. ǀ na S. ſpuvidi ſpumnite, pred ozhmy yh imète vel. 2. mn. ǀ S: strah pred ozhmi vſelej imejte vel. 2. mn. ǀ hualo, inu zhast Boshjo v'uaſhshim ſerzu imèite vel. 2. mn. ǀ imeite vel. 2. mn. pravo vero ǀ Angele bosh sa tuoje tovarshe imel del. ed. m ǀ nihdar drugiga vſtih nej ſi imèl del. ed. m, ampak ſludia, inu hudizha ǀ je vſo zhaſt, inu hualo jemel del. ed. m ǀ skarbi nej iemel del. ed. m ǀ veliku otrok je imela del. ed. ž ǀ Ime je tako muzh imelu del. ed. s, de vſe paklenske mozhij morio pobegnit ǀ Veliko vojſko vſelej ſta vkupaj imela del. dv. m Amaſius Egypterski krajl, inu Samurski krajl Taletes ǀ de ſi lih veliku lepshi ſlovenski jesik ſo imeli del. mn. m, kakor je moj Vippauski ǀ kakor de bi glavo imèli del. mn. m s'shelesa ǀ ſo vſelej na plazu en ſgon imelì del. mn. m ǀ une preproste Divize, katere ſo prasne lampe imele del. mn. ž zanikane oblike obene skerbj, inu misli na tu vezhnu neimeti nedol. ǀ huala Bogu jest nimam 1. ed. obeniga taziga greha ǀ moj priatel je k' meni prishal is ceſte, inu nemam 1. ed. kaj njemu naprej poloshiti ǀ Nejmam 1. ed. tedaj morebiti jest vekſhi vrshoh shaluati ǀ nymam 1. ed. obeniga zhloveka ǀ Iest neman 1. ed. obene dobre miſli, ali manunge G: Bogu dopasti ǀ Ti ſi shaleſten kadar nimash 2. ed. szshim tvoje dolge plazhat ǀ te nar manshi skarbi nemash 2. ed. de bi dusho osdravil s'arznio te s: pokure ǀ ti nejmash 2. ed. pameti ǀ Ti MashniK, Kateri sa volo tuoje Kupzhie, ne mash 2. ed. zhaſsa S. piſsmu brati ǀ obene srezhe, inu shegna nima 3. ed. ǀ zhednoſti ſvojh ſtarishih nimà 3. ed. ǀ neima 3. ed. ſebi glihe ǀ Slonu je ſapovedal, de nyma 3. ed. nihder obene auzhize vmorit ǀ kadar zhlovek nema 3. ed. dobre manunge G: Bogu dopasti ǀ dokler blaga nemà 3. ed., v'nevarnosti ſe najdeio de bi ogin te nezhistosti yh neposshgal ǀ nejma 3. ed. ſvoje potrebe ǀ obeden nijma 3. ed. meni samirit ǀ Bug na temij offrij nijmà 3. ed. obeniga dopadeina ǀ nimamo 1. mn. ſamy sadoſti kruha sa nas ǀ aku pak te lubesni nymamo 1. mn. nej ſmo pravi Christuſhavi Iogri ǀ nemamo 1. mn. kruha sa naſho potrebo ǀ aku lubesni pruti ſvojmu blishnimu nymate 2. mn., nej ste Iogry Christuſhavi ǀ dokler te S. manunge nemate 2. mn. je vſe sgublenu ǀ Kateri nijmate 2. mn. ſerza ǀ de ſi lih pameti, inu pozhutiku nimaio 3. mn. ǀ nimajo 3. mn. nezh duhouniga, temuzh ſamù shivinsku ǀ nihder dobriga konza nymaio 3. mn., temuzh negauge prideio ǀ kratki zhaſſi, veſſelje, troshti, lushti, inu bogaſtva njmaio 3. mn. ſtanovitnoſti, ampak isgineio ǀ ludje nemajo 3. mn. taKushniga saupajna h'tebi ǀ ty lakouni po blagi, nihdar nemaio 3. mn. sadosti ǀ dokler nijmaio 3. mn. prave vere ǀ kulikain lona ludje sgubio, dokler te S. manunge nemeaj 3. mn. ǀ ſe prozh pobere, de bi urshoh neimel del. ed. m ſe shnio preperat ǀ de bi moja Mati drugiga greha neimela del. ed. ž ǀ bi pameti nejmela del. ed. ž, kadar bi ſe neomoshila ǀ de bi nyh truplu obeniga pomankajna neimelu del. ed. s ǀ de bi obeniga druſiga opravila neimeli del. mn. m 2. morati: kaj tedaj imam 1. ed. ſturiti ǀ ti ſe imash 2. ed. vezh Boga, kakor shpota bati ǀ Jmash 2. ed. vejdit, de bo en Angel is nebeſs na semlo prishal ǀ obene beſsede nebom sasnamval, ali ſe ima 3. ed. hitru, ali pozhaſsu srezhi ǀ ta sapuvidi ſe imà 3. ed. sdaj, inu nikar na ſodni dan napolniti ǀ kmetushki ſtan jma 3. ed. v' mej vſimy ner ble sposhtovan biti ǀ de imâ 3. ed. te oſekane glave pershiti h' truplam ǀ Mosh, inu shena obodua imata 3. dv. ſa hishno potrebo skerbeti ǀ naſs vuzhi koku imamo 1. mn. molit ǀ ner vekshi upaine imamò 1. mn. v' miloſt Boshio poſtavit ǀ kadar shlishite de s'tiga svejta ſe imate 2. mn. lozhit ǀ greh tiga poboja, kateriga ſe ymate 2. mn. varvat, inu annat ǀ Bug pak sa'povej de ſe imaio 3. mn. lubiti, inu mijru shivejti ǀ Sapovej ſvejsdom de ſe imajo 3. mn. zhes Sisara vojskovati ǀ imaiò 3. mn. vſe shitu Joabavu poshgati ǀ mu ymaio 3. mn. gauge na zhellu shgati ǀ ijmaio 3. mn. odvershana biti od herbszhine ǀ sapovej hudizhom, de imo 3. mn. Filetta martrat ǀ kadar je imel del. ed. m Sodomo poshgati ǀ Taushenkrat ſo shegnali Rod od kateriga je jmel del. ed. m priti ǀ Calujnus leta neſramni, inu negnuſni loter, kateri ſa volo njega shivinske nezhiſtoſti je imel del. ed. m shiu ſeshgan biti ǀ kadar bi jo bila imela del. ed. ž kregat ǀ je jmela del. ed. ž njega poroditi ǀ letu bi ſe imelu del. ed. s nam sgoditi ǀ de bi imelus'skale del. ed. s+ nam vinu tezhi ǀ kadar bi sapovedal vetrovom de bi ſe imeli del. mn. m maszhovati zhes zhloveka ǀ Machabejery ſò ta folk opominali de bi jemeli del. mn. m G. Boga pohleunu sahualit ǀ de bi vſy ludje ſe imili del. mn. m h' timu driveſſi perblishat ǀ G: Bug ſapovej de bi ymeli del. mn. m vſaj ptvye blagu smeram poſtiti ǀ Nesapovej greſhenzam de bi imele del. mn. ž eno tako pokuro delat kakor Maria Egiptiaca zanikane oblike 1. ne potrebovati, ne moči: ſe nimam 1. ed. bati, inu sramovati ǀ obeniga lona ſe nimash 2. ed. troshtat ǀ v'Nebu nemesh 2. ed. pogledat ǀ glava nima 3. ed. pres suojh glidubiti ǀ satoraj ſe nemamo 1. mn. bati, de ſe nam bo godilu Kakor vnim nesrezhnim ǀ drugiga ſe nimate 2. mn. bati, semuzh G: Boga ǀ nezh ſe nemate 2. mn. bati ǀ obene miloſti boshie ſe nimaio 3. mn. troshtat ǀ shivish vſe skusi v'grehah, kakor, de bi nikuli neimel +del. ed. m pred Rihteria Boshjga priti ǀ kakor de bi ne imel del. ed. m nikuli umreiti 2. ne smeti: Polek tvojga della nimash 2. ed. na Boga posabit ǀ Ti nymash 2. ed. preshushtuati ǀ Na dobruto preieto nihdar nemash 2. ed. posabit ǀ nad letem obeden nima 3. ed. zviblat ǀ Gospodar nimà 3. ed. li ſam ſaſſe skerbejti ǀ Nema 3. ed. savupat v'obeno ſtuar, sakaj vſe kar je ſtvarjeniga bo njemu super ſe poſtavilu ǀ ta kateri ima to hudo miſsu v'grehi oſtati, ſe nejma 3. ed. podstopit Boga proſsit ǀ prepovej de obeden njemu nymu 3. ed. dati ni jeiſti, ni pyti ǀ nimamo 1. mn. yſkati, na ſemli naſſe iſvelizainje ǀ nymamo 1. mn. na praſnik obenu poslovajne dellat ǀ Na tem cilu nemamo 1. mn. zviblat ǀ nimate 2. mn. biti vy Shene kakor Niobes ǀ nymate 2. mn. folsh prizha pelati ǀ V moj Cirkvi vy nemate 2. mn. drugiga dellat, ampak molit ǀ Letu ſo dolshne vſe shene ſturiti, de obeniga drugiga nimaio 3. mn. lubiti ǀ ym je bil prepovedal, de nimaio 3. mn. jeiſti ſad tiga driveſſa na ſrejdi Paradisha saſſajeniga ǀ shlahtniKi nijmaio 3. mn. Kupzhuvati, tj gmain ludje pak de njimaio 3. mn. nenuznu Stati ǀ takrat sapovei de ij nemajo 3. mn. nezh ſturiti ǀ je bil sapovedal de mu nemaio 3. mn. povedat gdu yh poshila ǀ prepovei hishnim de obenimu nemò 3. mn. povedat ǀ Bug neprepovej, de bi zhlovek ne imel del. ed. m te potrebna della poſvejtna dopernashat ǀ leta ſvejt bi ſi neimel +del. ed. m imenovati Mundus ǀ gleda tu kar bi neimu +del. ed. m vidit ǀ Leta Catharini prou dâ, ter jo ſvetoua de bi obeniga drugiga neimela +del. ed. ž sa ſvojga Shenina vſeti, ampak Chriſtusa Jeſusa ǀ Iest vam ſim bil sapuvedal, de bi neimeli +del. mn. m lagati ǀ kaj s' eno veliko dolshnuſt imamo pruti Nashimu Odresheniku Chriſtuſu JESUSU, na katiro nihdar bi nejmeli +del. mn. m poſabit ǀ sakaj … prepovedash de bi neimele +del. mn. ž ſe jokat nat tvojm britkom terpleinom ǀ shene bi nihdar ne imele del. mn. ž veniga drugiga pogledat slovo imeti biti odslovljen: Vna ſe huali, de je vſelej sveiſta bila, kirkuli je shlushila, de ſi lih pouſot je slavu ſa volo tatvine imela del. ed. ž → imati

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

izbúhati, -bȗham, -šem, vb. pf. durch Prügeln schädigen, C.; izbuhan otrok, ein von Schlägen blödes Kind, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

izgǫ́njenəc, -nca, m. ein geiler Mensch, Cig.; — = razposajen otrok, Polj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

izmenjenik [izmẹ́njenik] (zmenjenik) samostalnik moškega spola

otrok s prirojeno napako; spaček

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

izvȋrati se, -am se, vb. impf. sich hin und her drehen, sich krümmen: otrok se izvira, dreht und wendet sich unruhig hin und her, Erj. (Torb. = Let. 1880. 203.); komedijanti se izvirajo na konjih in po vrveh, LjZv.; v stare čase so se znali gospoda preizvrstno kratkočasiti, izvirati in ščepiriti, LjZv.; tudi: sich unanständig recken, Cig., Jan., Gor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

janičár, -rja, m. der Janitschar; (janičarji so bili turški vojaki iz vjetih in poturčenih krščanskih otrok vzrejeni).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

jáviti, -im, I. vb. pf. 1) melden, bekannt geben, Jan., C., nk.; — j. se, sich melden, Cig.; javi se mimo grede pri meni, BlKr.; — 2) j. se, sich zeigen, erscheinen, Cig., ogr.-C.; sv. Jožef se je javil in v Betlehem prišel, ogr.-C.; — II. vb. impf. otrok se javi, das Kind kommt (bei der Geburt) zum Vorschein, Hal.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

jezíkati, -am, vb. impf. die Zunge wetzen, naseweise widersprechen, Cig., C.; otrok rad jezika, Dol., Gor.; — = jezik otresati, opravljati, Krn-Erj. (Torb.), BlKr.; črez koga j., C.; — j. se, zanken, sticheln, C., Poh.; — tudi jezikáti, -ȃm, Gor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

jezljìv, -íva, adj. zum Zorne geneigt, zornmüthig, Jan., nk.; jezljiv otrok, Pjk. (Črt.); v njenem življenju nič ni jezljivega in togotljivega, Cv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

kadunje [kadúnje] množinski samostalnik ženskega spola

korito
zibelka

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

kateri -a zaim. kateri: po beſsedah uniga, kateri im. ed. m je djal ǀ kakor uni vouk, katiri im. ed. m je vidil eniga krulaviga osla ǀ je teshku enimu piſsat katerj im. ed. m nihdar nej perya v'roki imel ǀ Nej mogozhe de bi edn ta S. myr imel, katiric im. ed. m Boshj sapuvidi ſe ſuper ſtavi ǀ kateribo im. ed. m+ ta S. kruh jejdil, inu tu s: Vinu pijl ǀ Od eniga drusiga pishe, keteri im. ed. m v'ſauroshtvi, inu v'boij je shivil ǀ poshle tozho, katera im. ed. ž vſe nijve, inu vinograde pobije ǀ ſe shiher morio perglihat taiſti Kazhi Hidra imenovana, katira im. ed. ž je imela ſedem glau ǀ ſvoie grehe ne premisli, ampak na greh taiste gleda, katèra im. ed. ž je veliku nedolshnishi ǀ kakor vasha parua Mati Eua; katerà im. ed. ž, po tem kir en dober zhaſs je s'kazho govorila, gre prezej, yskat tu prepovedano drivu ǀ naſha dobra della enu zhiſtu slatu rataio, im. ed. s kateru do vekoma nashe dushe bo ziralu v'Nebeſhih ǀ beſſeda pride od tiga imena, Jubal, katiru im. ed. s imè hozhe rezhi odpuszhaine ǀ ta stari ſimeon, od kateriga rod. ed. m stoij piſsanu ǀ tu vezhnu fardamaine vniga Firshta, od katiriga rod. ed. m ſe bere v' shpegli teh Exempelnou ǀ Nezh bulshi nej bil Ceſar Heraclius od Kteriga rod. ed. m piſhe Baronius ǀ vej s' en naglauni greh, kitiriga rod. ed. m ſe nej spovedal ǀ MARIO Divizo S. Ambrosh pergliha taiſtimu nuznimu, inu vſmilenimu oblaku, is kairiga rod. ed. m vſe gnade boshje na semlo nam kapleio ǀ od ktateriga rod. ed. m pravi S. piſsmu ǀ pade v'eno teshko, negnusno boleſan, od katere rod. ed. ž obeden Arzat ga nemore rejshiti ǀ poſodo, s'katere rod. ed. ž ſo hoteli vodo pyti ǀ ſlatkuſt, od katire rod. ed. ž David je djal ǀ letukaj je dobra pasha sa shivino, ketere rod. ed. ž veliku imamo ǀ pudejo v'ſvoje truplu, od katiriga rod. ed. s nihdar vezh se nebodò lozhile ǀ ſe neboijsh G. Boga, katerimu daj. ed. m tulikajkrat ſi njemu nepokoren ǀ netroſhtaite ſe, àmpak od hudizha, katerimu daj. ed. m ſte prasnuvali ǀ S: Peter, katerjmu daj. ed. m je bil kluzhe Nebishke dal ǀ jeſt ſim en karshenik, katirimu daj. ed. m je prepovedanu yskati maszhovaine ǀ h'katerimu daj. ed. m ſte ner ble nagnene ǀ Svèt bil, Kakor je bil S. Stephan, Kterimu daj. ed. m Nebeſsa ſe ſo bila odperla ǀ ſe bere per s. Matteuſhu od uniga s'boshijm shlakam vudarieniga, k'tererimu daj. ed. m je Christus djal ǀ k'tej Nebeſhki vezherij, h'kateri daj. ed. ž krajl Nebeshki ijh vabi ǀ Je bil Angel Gabriel od Bogâ poſlan v'venu meſtu v' Galilei, katerimu daj. ed. s je imè Nazareth ǀ sa volo greha kateriga tož. ed. m ſi ti ſturil ǀ nemaraio sa shpot v'kateriga tož. ed. m tu presheshtvu ijh perpravi ǀ ſim bral od Philoſopha Anaxersa, katiriga tož. ed. m Saurashniki ſo bily vlovili ǀ shivi po sapuvidi, katero tož. ed. ž Mahomet v'ſvojm Alharanu ſapiſano je pustil ǀ nemaraio sa bolesan v'katero tož. ed. ž ijh pijanstvu, inu loteria perpravi ǀ pujdem ſam veno nesnano deshelo, nakatiro +tož. ed. ž nikuli nej ſim hotel mislit ǀ Perkasajne, kateru tož. ed. s je vidil S. Ioannes v'Resodiuejnu ǀ Kakor enu morie, v'Kateru tož. ed. s vſi studenici, inu potoKi tezheo ǀ Kmet jej kruh, inu pye vinu, katiru tož. ed. s s' ſvojo roko ſi perdella ǀ Ta nar zhudnishi je morjè koteru tož. ed. s obeden sgruntat nemore ǀ ta shegnani kelik je lisal v'katerem mest. ed. m ta S. Reshna krij je bila ǀ G: Boga shtimamo, inu lubimo, v'katerim mest. ed. m vſe kar nuzniga, inu dobriga imamo ǀ bi sazhel vprashat v' katirem mest. ed. m glaſſi je ſtrup ǀ Altar je shegnan, na katirim mest. ed. m Bug prebiua ǀ ſe polsdignit do ſamiga Trona, ali ſtola, v' kateram mest. ed. m ſidy Sama Sveta TROYZA ǀ vſame kelih vun v' keterem mest. ed. m ſe hranio ſveti ublati ǀ dusha, v'kateri mest. ed. ž strah Boshij ſe najde ǀ ſmert je ena nuzh, v'katiri mest. ed. ž per pokoju ty mertvi pozhivajo ǀ ena shula ù kitere mest. ed. ž vſi vuki ſe sapopadeio ǀ je vidil perpraulenu taistu mejstu v'katerem mest. ed. s je imel ohzet raunati s'to zhlovesko naturo ǀ otrok v' taistim trupli, v'katerim mest. ed. s je bil spozhet, je bil tudi pokopan ǀ krajleustvu u'katerim mest. ed. s gospodari ta greh ǀ nam je perpravil ta s: kruh pod katerem or. ed. m stoij skritu tu S. Rus. T. ǀ taiſti krish bo kluzh is katirem or. ed. m bom odperl urata Nebeska ǀ poshlushaite ta exempel, s' katirim or. ed. m tudi sklenem ǀ Ta je taisti Nebeſhki kruh, s'katerim or. ed. m Elias ſe je shpishal ǀ ruto s' katiro or. ed. ž Judy ſo bily shpotliu oblizhe Chriſtuſau sakrili ǀ arznio, s'Katero or. ed. ž naſs osdravij ǀ oroshje, s'katerem or. ed. s bote lahku premagali vaſhe skriune ſaurashnike ǀ ſe pelat po mory, po katirem or. ed. s she obeden ſi nei vpal ǀ oroshje, is katerom or. ed. s ſe bo mogal branit pred Boshyo ſtrelo ǀ ſta bila dua dreva, katera im. dv. m s' ſvojo shlahtnuſtio, inu urednoſtio ſta vſe druge rezhy tankaj ſtuarjene premagala ǀ sadavit dua sholneria, katira tož. dv. m te try celle dny ſta bila perſegla, de n'hozheta od pyanzhvojna nehat ǀ cilu tij, kateri im. mn. m blisi prebivajo ǀ uſelej ſo bili ushlishani katiri im. mn. m s' zhiſtem ſerzam, inu s' vishnem saupajnam MARY Divizi ſo ſe perporozhili ǀ Fallite mozhnu vy katery im. mn. m takorshnu vpajne imate ǀ je premagal nashe paklenske ſaurashnike, katjri im. mn. m ſo zhloveka v' ſvoj oblaſti imeli ǀ Ioſve je bil prekounil tu Meſtu iericho, inu tajſte katere im. mn. m bi ſe podſtopili ſupet poſijdat ǀ ſe najdeio ludje, kateriſò im. mn. m+ nevoshlivi, kakor Cain ǀ sidary, kaderi im. mn. m ſvejſtu sidaio ǀ ſo ga vprashali ty keteri im. mn. m ſe ſo v'prizhe naſhli ǀ ſo te nove, zhudne, inu ſtrashne ſuejsde, katere im. mn. ž vezhkrat na Nebeſsoh nam ſe prikasheio ǀ shegnane tvoje Svete Rokè katire im. mn. ž ſo mene pejſtovale ǀ njeh peruti ſo te dobra, inu S. della, katera im. mn. s v'Nebu yh polsdigneio ǀ ſe vſmili zhes taiſte, sa katerih rod. mn. volo ſim ijh jest prejel ǀ ſe ſo perblishali tuisti zhaſsi od katerih rod. mn. je S: Paulus prerokoval ǀ od katirih rod. mn. Oſeas Prerok je djal ǀ od katereh rod. mn. Tertullianus pravi ǀ kakor taisti od kateryh rod. mn. pishe ta modri ǀ samejnia sa lete rezhy kateryh rod. mn. obilnu na semli ſe najdeio ǀ od Katerijh rod. mn. S. Ioan: Karsnik govorij ǀ òd'katerih rod. mn. S. Ioan: Chryſostomus pravi ǀ od katerik rod. mn. S. Grogor je dial ǀ ah nepamet precleta teh martvashkih ludij? katerem daj. mn. ſim perſilen rezhi ǀ Obriſhite vaſhe ozhij, katerim daj. mn. ſolse ſe vtargajo ǀ Divize, kateram daj. mn. je bilu olia premankalu ǀ taiſtem katirem daj. mn. ſte krivizo ſturil ǀ mutaſte dushe, katirim daj. mn. hudizh je jeſik saveſal ǀ Chriſhe na katere tož. mn. m ſo yh perbivali ǀ uni poſly zhes katire tož. mn. m je toshil Gospodar ǀ sgubish tuoje pravude katere tož. mn. ž ſi sagvishnu menil vudobit ǀ sa volo, velizih vojsk katire tož. mn. ž je imel ǀ sgubi vſe njega dobra della, katere tož. mn. ž v'gnadi Boshij je ſturil ǀ Jeſt neraitam lejta, katire tož. mn. ž/s nenuznu ſim doperneſil ǀ koleſsa v'katere tož. mn. ž/s ſo yh pledlij ǀ s'kusi katera tož. mn. s della nespodobna ty Firshti nijh viſokim ſtanu per teh Modrih en vezhni shpot ſi ſo sadobili ǀ Vſakateri poneſe svoje Bukve pred tiga Nebeſhkiga Mojſtra, v'katerih mest. mn. bodo vſy grehi sapiſsani ǀ Rihtary, inu Beſſedniki, per katerih mest. mn. vezh premore shenkinga, kakor praviza ǀ v' tvojh Svetih Ranah, v' katirih mest. mn. shelim ta vezhni pozhitik sadobiti ǀ gorezhe rashnie, inu roſhie na katereh mest. mn. ſo yh pekli ǀ vage s'katerimi or. mn. ſte ludy goluffali ǀ sheble is Katerimi or. mn. je bil na Chrish perbit ǀ G: Bug je bil poſlal kobilize pred katerimy or. mn. vſy ſo mogli pobegnit ǀ zhednoſti Marie Divice, s' katerimij or. mn. je glauo te paklenske kazhe poterla ǀ Je pokasal ſvojec Svete Rane is katirimi or. mn. je premagal ſmert, inu hudizha ǀ tvoje mozhne roke, s'kateremi or. mn. ſi bil hisho, inu ſtebre poderl

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

kjẹ́, adv. I. interr. wo? kje si bil? ne vem, kje tiči otrok; — II. indef. kjẹ̀, irgendwo; išči si kje drugje službe; — irgend: kje kdo, kje kaj, kje kedaj, kje kam itd., (tudi: kjekdo, kjekaj, itd. pisano), Dict., Trub., Dalm., Kast. i. dr.; kje s kom rajtinge imeti, Kast.; bo že šel kje kod, Levst. (M.); kje kod, hie und da, Cig., Nov.; — etwa: kam kje le? wohin denn etwa? KrGora.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

kjekaj1 zaim. kaj, nekaj, kar koli: ſe boym de bi kejkaj im. ed. taziga ſe nam ne sgudilu ǀ s'ſerzam odpusti tem kateri ſo njemu kejkaj tož. ed. hudiga sturili ǀ ta nepametna shivina hualeſhna ſe iskashe tem, od katerih kejkaj tož. ed. dobriga prajme ǀ kadar ta lubi otrok je ſvojo Matter kejkej tož. ed. proſsil, ona mu je sapovedala doli poklekniti ǀ Iest grem de bom keikaj tož. ed. noviga ſhlishala ǀ Kadar je ke kaj tož. ed. lepiga vidla Ta slovarski sestavek je glede na knjižno izdajo spremenjen skladno z Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja, 25 ss. V knjižni izdaji je iztočnica zmotno nastavljena kot kajkaj, kar navaja Pleteršnik v pomenu ‛kar koli’ le kot kajkavsko.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

klepetulja [klepetúlja] samostalnik ženskega spola

igrača, ki pri tresenju ropota; ropotuljica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

ko'trokom [daj. mn.] gl. k predl., otrok ♦ P: 1 (TPo 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

kolenček [kolẹ̑nčǝk] samostalnik moškega spola

najljubši otrok; miljenček; ljubljenček; varovanček

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

kolinka [kolīnka

] samostalnik ženskega spola

zibel

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

kopíca 1., f. 1) der Garben-, Stroh- oder Heuhaufen, der Schober; na kopico se mečejo, kadar žito mencajo (manejo), jvzhŠt.; — der Haufe; k. opek, ein Stoß Ziegel, C.; živa k. = k. ljudi, n. pr. otrok, jvzhŠt.; — kopice delati, Burzelbäume schlagen, C.; — 2) der Berggipfel: po gorskih kopicah lesketale so se bele cerkvice, Slovan; — 3) der Kegel, Šol.; — prim. 1. kopa.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

kopitljáčək, -čka, m. = majhen otrok, ki z nogami kopitlja, Vrt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

korbáč, m. eine Art Geißel, die Karbatsche, Mur., Cig., Jan.; iz konopelj spleten bič, BlKr.; — iz bekovih šibic spleten bič, s katerim se n. pr. na nedolžnih otrok dan tepežkajo, jvzhŠt.; — prim. tur. kęrbač, Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

kraljevstvo -a s kraljestvo: cellu Engelendersku Krajleſtvu im. ed. je bil k' isvelizhenu perpravil ǀ Ta zholn pomeni tu Nebeſhku krajleustvu im. ed. ǀ moje Nebu bo vaſhe krajlevſtvu im. ed. ǀ Tu Nebesku Krajleuſtvu im. ed. je enaku deſſedim Divizam ǀ pridi k'nam tuoje krajlestvu im. ed. ǀ vam shlishi tu Nebeshku krajleveſtvu im. ed. ǀ Nabesku Krajlèuſtu im. ed. je glih enimu kupzu ǀ tajſtu kralevſtvu im. ed. je taku shlahtnu ǀ Bug Terminus je shermal pokrajne Rimskiga Krajleſtva rod. ed. ǀ ty vbosi bi bily erbizhi nebeſhkiga krajleuſtva rod. ed. ǀ poſseſs Nebeshkiga krajleustva rod. ed. doſegli ǀ is celliga ſvojga Krajleſtua rod. ed. ǀ polovizo ſvojga krajlevſtua rod. ed. je bil tajſti oblubil ǀ je bil ſapovedal shkoffa vbyti, inu Ceſſarizo s'krajlevſtua rod. ed. bandishati ǀ ſte kraily Nebeskiga kraileſtva rod. ed. ǀ bi poloviza vashiga krajleſtvua rod. ed. dal ǀ erbizhi Nebeshkiga krajleveſtua rod. ed. ǀ sdaj bi jest en Firsht Nebeſhkiga krajlestva rod. ed. ratal ǀ Aſsuerus vſe Firshte, inu shlahtnike ſvojga Krajlevstva rod. ed. ſtu, inu oſemdeſset dny je shpishal ǀ sa dobizhik Nebeſhkiga krajlestua rod. ed. nemorite eno uro zhuti ǀ to dusho ſa krajlizo Nebeskiga krajlevſtva rod. ed. poviksha ǀ to Erbszhino nebeshkiga krajlevustua rod. ed. bodete poſedli ǀ Chrish je ſcepter mojga krajleveſtva rod. ed. ǀ ſe vojskouati zhes ſaurashnike Rimskiga krajlevustva rod. ed. ǀ poloviza Nemshke deshele, inu Vogarskiga krajlevestua rod. ed. ǀ pred Crucifixam je klezhal, inu Boga sa ta Sveti myr ſvojmu Krajleſtvi daj. ed. proſſil ǀ malu yh bo v'Nebeshku Krajleſtvu tož. ed. prishlu ǀ sa Nebeshku Krajleustvu tož. ed. n'hozhe molit ǀ je rojen ſa ſemelsku, inu nebeſku krajlevſtvu tož. ed. ǀ Aurelianus Ceſſar je bil ny Krajleuſtvu tož. ed. vſel ǀ Je regeral Rimſku krajleuſtvu tož. ed. Claudius Ceſſar ǀ Chriſtus je shal Nebeshku krajlestvu tož. ed. perpravit ǀ Catharini sapuſtil Kraileſtvu tož. ed. ǀ Nameſtnik Ceſſarja Decia zhes cellu krajlevstvu tož. ed. ſicilio ǀ Tigranu sheno, inu krajleveſtvu tož. ed. je bil povernil ǀ ima krajleveſtu tož. ed. poerbat ǀ leta bò krajlevuſtvu tož. ed. imel ǀ ſa Nebesku krajleſtuu tož. ed. morio biti glih pildu Synu Boshimu ǀ sa tu NebeshKu Krailestvu tož. ed. ǀ Abſolon mu hozhe kraleſtvu tož. ed., inu shivejne odvſeti ǀ taku majhinu shtimaio tu vezhnu nebesku Kraljeſtvu tož. ed. ǀ Bug bo tebe, kakor Ioſepha nikar vshe zhes Egijpt, temuzh v'Nebeſhku krajleustovu tož. ed. pousdignel ǀ je jo v'Nebeſhku Krajleustuu tož. ed. pelal ǀ on je taisti Kateri shpisha nikar li enu ſamu Meſtu, deshelo, ali Krajleuſtuu tož. ed., ampak vſe Kar je shiviga na ſuejtu ǀ de bi veliku raijshi bily sgubili njeh kraljevustu tož. ed., kakor leto ſpodobno navado prelomili ǀ Ie proſsu Rasbojnik na Chrishu sa Nebeſhku krajlevustvu tož. ed. ǀ de bote tu Nebesku krajleſtu tož. ed. doſegle ǀ Liſimacus Macedonski krajl, kadar je bil ſvoje krajlevſtue tož. ed. s'en glaſs vode ſgubil ǀ ti ſi bil ta ner lepshi v'Iſraelskim krajleſtvi mest. ed. ǀ v' Franſkem krajlevſtvi mest. ed. je bil en Mogozhen Firsht ǀ na levici Iesuſavi v'Nebeſhkijm krajleustvi mest. ed. ǀ Abſolom en punt pò cellim krajleveſtvi mest. ed. zhes ozheta obudi ǀ v' tem krajlevſti mest. ed. Sicilia ǀ Bug je na ſvejti, kar je en krejl v'ſvojm krejleſtvi mest. ed. ǀ G. Bug eno ſtopino, eno dobro miſſu, enu ſvetu dellu s'Nebeskim Krajleſtvam or. ed. polona ǀ krajl Dauid, satorai de ſi lih je imel veliku opravit s'ſvojm krajleustvom or. ed. ǀ vezh kakor vſy shazi tiga ſvèta, kakor vſe krajleustva im. mn. ǀ je vezh uredna, kakor vſe kraileſtva im. mn. tiga Sveità ǀ vſe poſvejtne zhaſtj, bogaſtva, Krejleſtva im. mn., troshti, inu veſſelja spodobnu ſe imaio sanizhovati ǀ Turk ima pod ſvojo oblaſtio try Ceſſarſtua, inu zhes trydeſſeti Krajlevſtvy rod. mn. ǀ vezh ſhazu, Kakor Krajl Miha; vezh baren blaga, Kakor Eliogabulus; vezh Krajleuſtvi rod. mn., KaKor Alexander ta VeliKi ǀ mu oblubi dati doſti otrok, deshel, inu Krajleſtva tož. mn. (?) ǀ ti imash oblaſt nikar li zhes nashe krajlevſtua tož. mn., ampak tudi zhes nashe pershone ǀ mu pokashe vſe Krajleſtvua tož. mn. tiga ſvejta ǀ je bil oblubil njemu dati vſe krajleveſtua tož. mn. tiga ſvèta ǀ Veſselili ſe ſo tij Firshti Nebeſhki, Katere G. Bug je postavil regierat te Krajlestva tož. mn. → kraljev

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

kremenȋt, adj. 1) = kremenast: kremeniti vapnenec, der Kieselkalk, Cig. (T.); — 2) rege, lebhaft, Jan.; kremenit otrok, Gor.-Mik.; — k. značaj, energischer Charakter, Zora.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

krę̑mža, f. 1) das Verzerren des Gesichtes beim Weinen, Železniki (Gor.); — 2) der das Gesicht beim Weinen verzerrende Mensch, Cig., Gor.-M., C.; pos. otrok, ki se rad kremži, Gor.; — prim. nem. Grimasse, C., Levst. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

kržljàv, -áva, adj. verkümmert, zwerghaft: k. otrok, Bes.; kržljavo grmičje, Let.; rastlinstvo je redko in kržljavo, SlN.; — prim. hs. kršljav, kržljav, verkümmert.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

kùp 1., kúpa, m. der Haufe; k. sena, denarja; cel kup otrok; vse leži na kupu, alles liegt über einem Haufen; na kupe devati snopje, das Getreide in Haufen setzen; denarja na kupe, Geld in Menge; s kupom, gegupft, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

lapta [lápta] samostalnik ženskega spola

večja žoga

PRIMERJAJ: lopta

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

ljubeznìv, -íva, adj. liebenswürdig; lj. otrok, ljubeznivo vedenje.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

lopta [lópta] samostalnik ženskega spola

večja žoga

PRIMERJAJ: lapta

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

mačeha1 [máčeha] (mačaha) samostalnik ženskega spola

mačeha, tj. očetova druga žena v razmerju do njegovih otrok iz prejšnjega zakona

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

maravt [mȃravt] samostalnik moškega spola

študent

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

materin prid., F15, avunculus, vujiz, materin brát [str. 35b ]; avunculus, vujiz, materin brát [str. 236b ]; avus, dide, ozhetou, ali materin ozha [str. 30b ]; avus, dide, ozhetou, ali materin ozha [str. 236a ]; bithymum, en mèd s'dvoih roſh ſturjen, s'béle inu zhirne materine duſhize; halus, -li, enu ṡeliṡzhe s'perjam dobri miſli podobnu, s'zveitjam pak materini duſhizi, laṡhki ali vertni; hymen, tá peizhiza, v'kateri je otrok v'materinim telleſi ṡavyt; in gremio matris, na materim krili; linia materna, verſta materine shlahte, ali rodá; materna linea, materina ṡhlahta; matertera, teta, materina ſeſtra [str. 133a ]; matertera, teta, materina sestra [str. 237a ]; secundae, -arum, vel secundina, -arum, ſraizhiza, ali loṡha, v'kateri tú déta v'materinim telleſſi leṡhy; sinus, -us, narozhai, materinu krilu, nédarje; uter, -ris, vel uterus, -ri, materinu tellú, ali trébuh, ali materniza

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

mati ž, F22, abavia, Babize mati, prebabiza [str. 236a ]; abávia, -ae, Babize mati, prebabiza [str. 10b ]; a matre pulli, mladizhi, katere mati vodi, ali redy; bimater, dvakrat mati; communis natus, rojen od eniga ozheta, inu od ene matere; frater germanus, brat po ozhetu inu materi; frater uterinus, brat po materi; genitrix, Rodniza, porodniza, mati; hybrida, en zhlovik, kateriga ozhe, inu mati néſta obá s'ene deṡhele; mater, mati [str. 133a ]; mater, Mati [str. 236a ]; mater familias, goſpodinîa, hiſhna mati; matricida, -ae, kateri mater vbye; omniparens terra, ṡemla je vſih rizhy ena mati; orphanus, -ni, ſyrota, en otrok pres ozheta ali matere, pres troṡhta; parens, ozha, ali Mati; paricida, -ae, vbyenyk ſvoiga ozheta, ali matere, ali ſoſſéda; paricidium, -ÿ, morjenîe, ali vbyenîe ſvoiga ozheta, ali matere; patrinus, vel patrina, kateri, ali katera ſhe ima ſvoiga ozheta ṡhiviga, pres matere; socrus magna, taṡzhe mati; uterinus, -a, -um, od ene matere, po poli brat, ali ſeſtra; vopiscus, -ci, en dvoizhiz, kateri v'materi oſtane, inu potle na ſveit pride, kadar tá drugi ṡkuṡi ne godni porod pogine

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

mati -tere ž mati: eden h' meni v'vaſs hodi, kadar mati im. ed. gredo pozhjvat ǀ kakor ena Matti im. ed. lubi ſuoje edinu deteze ǀ ſo saupali v'proshno suoje mattere rod. ed. ǀ jest ſe ne boijm drugu, semuzh moje matere rod. ed. ǀ Vni ſyn ſe osheni, una hzhi ſe omoshij, ſdereio s'ozheta, inu mater rod. ed./mn. vſe karkuli morio ǀ ſvoy Materi daj. ed. je bil puſtil trebuh resprati ǀ Bug je letu sapovedal Ozhetu, inu Matteri daj. ed. ſturiti ǀ Mari Divizi ſvoy narſvèteshi Mateti daj. ed. je napruti shal ǀ Bo una hzhi pres vſiga Konza ſe toshila zhes ſvoio Mater tož. ed. ǀ kadar ta lubi otrok je ſvojo Matter tož. ed. kejkej proſsil ǀ kadar bi ti shena doma per tvojmu Moshu ſtala, inu ti dekliza per tvoji Materi mest. ed. ǀ ſo nashli Detètce s'Mario njegovo Materjo or. ed. red ǀ sestra s'sestro, ſyn s'materio or. ed. ſe prauda, ſe krega, inu ſaurashi ǀ matere im. mn. suoje otroke, ſo kuhale, pekle, inu jejdile ǀ ah neuſmilene takushne mattere im. mn., katere taku poſsabio na dolshnust pruti ſvojm otrokom ǀ vſy taiſti, kateri od bogaboyezhih ſtarih nerodovitnih Mater rod. mn. ſo bily rojeni ǀ kulikain takushnih neusmilenih ozhet, inu matter rod. mn. ſe najde ǀ Angely Matteram daj. mn. ſo bily osnanili nyh porod

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

mȃvje, n. coll. bajeslovna bitja: duše nekrščenih otrok, Pjk. (Črt.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

meček [mẹ̑čǝk] samostalnik moškega spola

žoga

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

mečȋłnik, m. der Ort, wo das Obst abliegt: vsak otrok ima svoj mečilnik, Otaleže-Štrek. (Let.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

mę́ra, f. das Maß; Na mero ta ujec tvoj ima srebra, zum Messen (nicht zum Zählen), Preš.; pet vaganov dobre mere (gut gemessen); mere in uteži, Maße und Gewichte; mokra m., das Flüssigkeitsmaß, Z.; votla m., das Hohlmaß, Vrt., DZ.; dolgostna m., das Längenmaß, nk.; obodna m., das Spannmaß, DZ.; razalna m., das Streichmaß, DZ.; valjasta, skrinjasta, okvirasta, nečkasta m., das Cylinder-, Kasten-, Rahmen-, Kippmaß, DZ.; kotna m., das Winkelmaß, Cel. (Ar.); — skupna m., das gemeinschaftliche Maß, Cel. (Ar.); novčna m., der Münzfuß, Cig. (T.); goldinarska m., der Guldenfuß, Cel. (Ar.); desetinska m., das Decimalmaß, Jan. (H.); mero si vedeti, sich mäßigen, Cig., UčT.; otrok, kateri si ve mero pri jedi, Ravn.; ne ve si mere, er kann sich nicht mäßigen, Cig.; mero imeti, Maß halten, Cig.; črez mero, unmäßig, im Uebermaß; z mero, mit Maß, mäßig; v mero piti, mit Maß trinken, Z.; v mero, nach dem Maße, genau, Vrt.; srednjo mero, mittelmäßig, ziemlich; po nobeni meri, auf keine Weise, Cig.; po meri, nach Maßgabe, DZ.; — hudodelnik, hudobnež stare mere = ein großer Missethäter, ein Erzbösewicht, Levst. (Zb. sp.), jvzhŠt.; — v eno mero = v eno mer, in einemfort, Cig.; — das Metrum: daktilska, trohejska m., nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

mladenič [mladẹ̑nič] samostalnik moškega spola

mladenič

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

mladenstvo [mladẹ̑nstvo] samostalnik srednjega spola

mladost

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

mládi -a -o prid.
1. mlad: gda ſzi mládi bio, ſzám ſzi ſze opasüvao KŠ 1771, 335; mládi ſzam escſe BKM 1789, 408; Za skolnika je eden mladi, zvoleni KOJ 1845, 4; eden mládi 16 let sztar szin AI 1875, kaz. br. 3; le'zála, kak ta mláda deca AI 1875, kaz. br. 7; z-dúgocsov pa mláde pameti KOJ 1833, IIII; stero je Boug mládomi lüsztvi pravo KOJ 1833, VIII; Ár gda bi mládo králeszko csér Ildiko szi pridjáo KOJ 1848, 5; i cſiſzto je mládo vrbje KM 1790, 76; I dáli bi áldov .. ali dvá mláda golouba KŠ 1771, 169; ali ga ti mládi orlj pojejjo KŠ 1754, 32; Drejvje tráva, i czvejtje, Mládi ſzo vradoſzti BKM 1789, 93; poſzlüsávczov ti mládi KŠ 1771, 659; vnogo mládi bojnickov hercegovinancom na pomôcs odévsi AI 1875, kaz. br. 3; ſteri dá hráno tim mládim vranicſom TF 1715, 47; ino hráno tim mládim vranicsom ABC 1725, A6a; Vſzejm lidém, ſztárim i mládim KŠ 1754, 4; Nasledüje závce, mláde srne AI 1878, 9; da szo nej v-szvojih mládih lejtih v-solo hodili KOJ 1845, 7
2. v zvezi mlado leto novo leto: Na Nedelo po mládom leti KŠ 1771, 10; Na tom mladom leti Kriſztusa mi hválimo BKM 1789, 55; steri sze z-szvétkom nôvoga (mladoga) leta zacsne KAJ 1870, 160; nam sztôpi v-hi'zo mládo leto KAJ 1870, 60
mlájši -a -e mlajši: Mlájſi ſzin pa Ádama je bio paſztér KM 1796, 8
nájmlájši -a -e najmlajši: nego te naj vékſi med vami naj bode, liki te naj mlájſi KŠ 1771, 246; Med poszlavci najsztaresi na predszednika meszto sztopécsi, sészt najmlájsi poszlavcov zapernike gorizazové AI 1875, kaz. br. 1
mládi -a -o sam. mladi, mladič: Mládi ABC 1725, A3b; Kakda na zemli 'zivéjo Sztári i mládi ſzvejtom KŠ 1754, 271; Vis, vu gnezdi mi mláde pocsivajo KAJ 1870, 15; Stirim mládam szi jo noszim KAJ 1870, 58; csaplo ka szvoje mláde z-ednoga türna neszé KOJ 1848, 4; Z-kêm krmijo szvoje mláde KAJ 1870, 14; V ednom leti osemkrát má mláde AI 1878, 24; stvári, štere svoje mláde docecávajo AI 1878, 5; Ka bode se pa sirótami mládimi godilo BJ 1886, 18
mlájši -a -e sam.
1. mlajši: I ercsé te mlájſi ſzvojemi ocsi KŠ 1771, 222; No mlájsi, zaberte vi ednoga AIP 1876, br. 1, 7; nego ga opominaj, kak ocso, mlájse pa, liki brate KŠ 1771, 640
2. otrok: gda mlájse po szvétesnyem goroblecseno prvle, kak v Cérkev odide k-szpovedi KOJ 1845, 19; Mlájsi brezi potrejbnoga povcsenyá vu vrszti sze povéksávajo KOJ 1845, 3; Pa mlájsi domá okoli goszodársztva premalo hasznijo KOJ 1845, 7; szo sze i mlájsi na passi vajali KAJ 1848, 49; bi teliko senszkih mlájsov odposzlali vu kákso vogrszko vész KOJ 1833, XVI

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

mladi [mládi] samostalnik moškega spola

mlad človek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

mladina [mladína] samostalnik ženskega spola

mladi ljudje
mlade živali

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

mladost [mladọ̑st] samostalnik ženskega spola

mladost

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

mleko -a s mleko: she mleku im. ed. ſe ym is uſt zidj ǀ je njemu bila dalla popyti eno latvizo slatkiga mleka rod. ed. ǀ je tu ſlatku mleku tož. ed. ſeſal ǀ hzhi ſi ſvojm mlekam or. ed. je mater dojla ǀ nyma drugiga, temuzh tajſto kravzo, s' mlekom or. ed. katere ona, inu nje otrok shivita

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

molčeč [mou̯čẹ́č] pridevnik

molčeč

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

mǫ́titi,* -im, vb. impf. 1) trüben; vodo m.; — rühren, vzhŠt., C.; smetano m., Danj. (Posv. p.); — 2) stören; ne moti me pri delu! — irre machen, beirren; to me je motilo, das hat mich beirrt; anfechten: kaj te je motilo, da si to storil? — m. se, (sich) irren; če se ne motim, wenn ich nicht irre; — moti se mu v glavi = meša se mu, Cig.; — beschäftigen, zerstreuen: m. koga s čim, Cig., n. pr. dete z igro, pripovedovanjem, da ne joka, BlKr., *Piš.; — otrok se moti (spielt), jvzhŠt.; pojdimo se motit, Vreme-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

movje,* n. coll. bajeslovna bitja, duše nekrščenih otrok, v podobi ptičev po noči letajoče, Pjk. (Črt. 107.); (movje, m. pl., C.); — prim. mavje, navje.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

mulec [mȗlǝc] samostalnik moškega spola

moški, ki še nima poraščene brade

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

nakolẹ́nče, -eta, n. trileten otrok, ki ga dajo nevesti v novem domu na koleno, das Brautkind, Dol.-Cig., Jan., Navr. (Let.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

nakotíti, -ím, vb. pf. eine gewisse Menge von Jungen gebären, vzhŠt.; (zaničlj. o človeku): Kočarji, smolarji, posli Nakote nam kup otrok, Levst. (Zb. sp.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

naročaj2 prisl. 1. v naročju: videm de naruzhai imaio Chriſtuſa ǀ S. Clara je naruzhei Jeſuſika imela ǀ v' to S. Bratauszhino je bil vſet Simeon mashnik kadar na ruzhej je tu S. Reshnu Tellu noſſil ǀ umerie na ruzhei S. Ioſepha ǀ njemu na prutu pride, vſa s' ognom obdana, naruzhoj je enu deteze imela ǀ en otrok pet lejt ſtar je Boga shentoval na ruzheij ſvojga hozheta ǀ na ruzoi je Jeſuſika dershala 2. v naročje: je bila omedlela, inu naruzhai Chriſtusa padla ǀ lete ga ne ruzhei vſameio ǀ koku je JESUSA, na rozhei vſel ǀ MARIA Diviza, inu Sveti Joseph ſo mogli njega neſti v' tempel, ter njega Mashniku Simeonu na rozhaie poſtavit

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

nȃvje, n. coll. v pravljicah: duše nekrščenih otrok, Pjk. (Črt. 108.); — prim. stsl. navь = mrtvec.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

nevížən, -žna, adj. eigensinnig: n. otrok, n. konj, Gor.; — schlecht: nevižno vreme, nevižna košnja, Gor.; — prim. viža, die Weise.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

nèzotròčeni -a -o prid. ki je brez otrok: Po szmrti nezotrocsenoga Ladiszlava IV. szo szi za krála zvolili Andrása III. KOJ 1848, 41

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

nǫ̑htati se, -am se, vb. impf. mit den Nägeln etwas aufzulösen, auseinanderzubringen suchen: otrok se nohta z orehom, Gor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

novak [novák] samostalnik moškega spola

novinec, začetnik, zlasti v šoli

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

obadvọ̑j, num. = obodvoj, oboj, Polj.; obadvoji, ajdje in judje, Dalm.; obadvoje, Mur.; obadvoje otrok, jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

obdaríti, -ím, vb. pf. begaben, beschenken, Mur., Cig., Jan.; Otrok, ki reveža ne žali, Obilno Bog ga obdari, Ravn.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

obedva -e zaim. obadva: obedua tuoja Syna im. dv. m bodo n'en dan umerla ǀ Mosh, inu shena obodua im. dv. m imata ſa hishno potrebo skerbeti ǀ dokler obedvei im. dv. ž ga hozhete imeti, nej ſe tedaj otrok na polovizo resreshe, polovizo daite eni sheni, to drugo tei drugi ǀ ona je menila skuſi letu obeduema daj. dv. dopaſti ǀ obedvema daj. dv. ſe je bila samirila, de obeniga nej imela ǀ je bil shlushbo, blagu, sheno inu obedua tož. dv. m ſyni sgubil ǀ Salamon kadar je bil obedvej tož. dv. ž preshlishal, sapovej en mezh perneſti ǀ je dershal en mezh na obedua tož. dv. ž (?) plati reiſheozh ǀ Sazhne ardezhe slate s' obedvema or. dv. rokama grabit ǀ imamo s' obedveim or. dv. osheſſam gledat na nashiga Nebeskiga Shenina

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

obẹ́tavən, -vna, adj. 1) gerne versprechend, Mur., SlN.; — 2) viel versprechend, hoffnungsvoll, Mur., Kr.-M.; otrok je prav obetaven, UčT.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

obráti, -bérem, vb. pf. 1) abklauben, abpflücken, abnehmen; o. sadje, listje, smolo, gosenice; o. meso s kosti; — 2) beklauben, bepflücken: o. trto, drevo; kost o., ein Bein abknabbern; — vse hiše o., alle Häuser abbetteln, Cig.; aussacken, ausziehen; o. koga pri igri; — 3) o. koga, jemanden ausschelten, ausputzen, Cig., Jan., M.; — 4) verhexen, M.; o. otroka: obran otrok, kateremu je kaka baba naredila, da je izgubilo zdravje in rdečo barvo, katero dotična čarovnica sama dobi, Št.-Pjk. (Črt. 127.); — 5) = nabrati, falten, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

obrazdáti, -ȃm, vb. pf. besudeln, beschmutzen; otrok vse obrazda pri jedi.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

obróditi 2., -brǫ́dim, vb. pf. beschmutzen (z. B. durch Verschütten von Speisen), Jan., vzhŠt.-C., Savinska dol.; otrok je od mleka ves obrojen, SlGor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

obŕtalọ, n. 1) stvar, ki se vedno vrti, n. pr. nemiren otrok, Kanal-Erj. (Torb.); — 2) das Ringelspiel, Jan. (H.); — 3) der Betrieb, Nov.; železnica je v obrtalu, Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

oče -ta m oče: nevejſte moj G. Ozhe im. ed., de S. Paulus pravi ǀ mu je bil niega hozhe im. ed. ſturil ǀ sagleda lazeruſsa v'krijli ozheta rod. ed. Abrahama ǀ en otrok pet lejt ſtar je Boga shentoval na ruzheij ſvojga hozheta rod. ed. ǀ Vni ſyn ſe osheni, una hzhi ſe omoshij, ſdereio s'ozheta rod. ed., inu mater vſe karkuli morio ǀ suojo s: Rèshno krij je bil ozhetu daj. ed. Nebeshkimu offral ǀ Christus ijh k'ozhetu daj. ed. poshle ǀ Ah kaku shal dej unimu ozheti daj. ed., kadar niega syn ga n'hozhe bugat ǀ takrat jest ozheto daj. ed. Nebeshkimu sa nijh odpushzhajne moje nedolshnu, inu sueteshi serze offram ǀ h'ſadnimu ſe je bil ſgreval, pohleunu ozheta tož. ed. ſuojga sa mijr, inu odpushajne proſsil ǀ nyh vpajne ſo poſtavili v'Ozheta tož. ed. m Nebeſkiga ǀ ſvojga ozhetaje tož. ed.+ bil pustil od laKoti vmrèti ǀ Ta ſtarishi ſtreli inu hozheta tož. ed. v'urat ſadene ǀ yh skusha aku ſe ſo po ozhetu mest. ed. vergli ǀ lubesan ſe najde mej ozhetam or. ed. inu ſynam ǀ vener je enake nature s'Ozhetom or. ed. ǀ tudi ty hudi Ozheti im. mn. ſvojm otrokam kruha odpovedat nemorio ǀ kadar bi vy Ozhety im. mn., Gospodary, Mattere, Gospodinie dober exempel dali vashim otrokam, inu drushini ǀ Ah kulikain takushnih neusmilenih ozhet rod. mn., inu matter ſe najde ǀ Sveti Duh je Ozhetom daj. mn., inu Matteram, Gospodarjom, inu Gospodiniam, tem vishishom, inu Duhounom sapovedal, de ſe imaio vuzhiti od zhebel V imenovalniku se pogosteje uporablja → oča. Oblika oče se uporablja v sklopu → očenaš. Zapisi s h- imajo protetični soglasnik, prim. → hoštarija, → ogrski, → ilo.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

očetin prid., F8, emancipatus, -ti, kateri nei vezh pod ozhetino oblastjo; paterna linea, ozhetina ṡhlahta; paternius, ozhinu, ozhetin; patria, dum, ozhetina, ali domazha deṡhela; patria bona, ozhetinu blagú; patriſsare, po ozhetinih ſtopinîah hoditi, po ozhetu ratati; patruelis, ſtrizhik, ozhetiniga brata otrok [str. 155b ]; patruelis, strizhik, ozhetiniga brata otrok [str. 237b ]

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

odlę́či, -lę̑žem, vb. pf. 1) sich ablösen: skala odleže, Cig.; — 2) leichter, besser werden: odleglo je bolniku; nachlassen: bolečina, jeza odleže, Cig.; vreme je odleglo, Z.; ne odležem ti, dokler ne plačaš, ich gebe nicht nach, bis du mich bezahlst, Cig.; odlezi že, odlezi, höre doch einmal auf, Železniki (Gor.); — 3) = zaleči, ausgeben: to toliko odleže, kakor ono, Svet. (Rok.); kamor bi dejal deset goldinarjev, odlegli bi kaj, Z.; to že odleže, das reicht schon hin, Z.; — 4) gebären: žena odleže, C.; — o. se, geboren werden: otrok se odleže, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

odstavček [odstȃvčǝk] samostalnik moškega spola

otrok, ki se preneha dojiti
mlada žival, ki se preneha dojiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

odstavljati od mleka [odstávljati od mlẹ́ka odstávljam od mleka] nedovršna glagolska zveza

odstavljati od dojenja

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

oplatẹ́ti, -ím, vb. pf. o. od koga, von jemandem verhext werden = uročen postati: tele, otrok oplati, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

oskrbovȃłnica, f. die Versorgungsanstalt, Cig., Jan.; — die Bewahranstalt: o. malih otrok, die Kleinkinderbewahranstalt, Cig., Jan.; — das Verpflegsmagazin, Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

otrẹ́biti, -im, vb. pf. 1) vom Schlechten, Unbrauchbaren befreien, reinigen, putzen; o. fižol, grah, solato za kuho; o. drevo, an einem Baume die unnützen Äste abschneiden, den Baum ausschneiteln; o. si zobe, sich die Zähne ausstochern; o. ribo, dem Fisch die Eingeweide herausnehmen, Mur., Cig.; o. njivo, Steine vom Acker ablesen, Cig.; o. jarek, den Graben abschlämmen, Cig.; o. kože, die Häute abfleischen, abfalzen, Cig.; — das Unbrauchbare, Schlechte absondern, entfernen, weglesen, abputzen: mah o. z drevja, die Bäume abmoosen, Cig.; — 2) o. se, sich der Excremente entledigen: krava, otrok se otrebi; — 3) o. se, sich der Nachgeburt entledigen: krava se je otrebila, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

otročaj [otročȃj] samostalnik moškega spola

majhen otrok

PRIMERJAJ: otroče

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

otroče [otročȅ] samostalnik srednjega spola

majhen otrok

PRIMERJAJ: otročaj

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

otročìč, -číča, m. dem. otrok; das Kindlein.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

otročnica [otrọ́čnica] samostalnik ženskega spola

ženska nedolgo po porodu

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

otròk, -róka, m. 1) das Kind; pl. otroci; imeti s kom otroka, ein Kind von jemandem haben (o nezakonski materi); — 2) der Nebenschössling, C.; der Seitenhalm (bei der Hirse), M.; — tudi ótrok, -róka.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

otròk -a m otrok: Mi nevolni otroczi ABC 1725, A6b; Vi otroczi, poſzlusajte KŠ 1754, 33; ſtere otroczi ſzte vcsinyene i vi KŠ 1771, 708; Nám otroczi merjéjo BKM 1789, 10; hodte vi otroci vo KOJ 1845, 142; Záto, naj bi szpoznao odvêtek pridôcsi, otroczi TA 1848, 62; Ár Otsé blagoſzlov potrdi otrokouv hi'ze KŠ 1754, 33; I ſzpraviczala ſze je modrouſzt od otrouk ſzvoji KŠ 1771, 36; Fárnikom sze je niksi trüd nej vnou'sao za vcsenyé otrokov KOJ 1845, 6; Friderik je pa nej otrok meo KOJ 1848, 38; Otrokov KAJ 1848, VIII; Návuk Korchovi otrokov TA 1848, 34; deklicsini, ſtera je tühih lüdi otrokom mogla dvoriti KM 1790, 60; Csi nam vzemeio .. ino vſze naſſe otroke SM 1747, 80; I prineſzli ſzo nyemi otroke KŠ 1771, 133; naj bi nyemi otroke rodila po krszti KOJ 1845, 76

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

otrok [otrȍk] samostalnik moškega spola

otrok

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

otrok m, F58, amitini, od brata, ali ſeſtre otroci; capsarius, tudi en hlapiz, kateri otrokom buque v'ſhulo noſſi; circumlatorum ludus, ta v'okrog ygra teh otrúk, vertazhanîe; crepitaculum, ṡkrabotula ẛa mlade otroke; dentatio, raſtenîe teh ẛoby mladim otrokom; figurare os pueri, eniga otroka vuzhiti; filÿ, otrozi, otroci; initia, te ṡvèṡe teh otrúk v'ṡibéli: tudi ene rizhy ṡazhetnik; orbus, -a, -um, pres otrúk; pignora, otroci; posteri, -orum, ty perhodni, kakòr otroci, inu od otrúk otroci; proles, -lis, deite, otrok, rood; sobolescere, ſe s'otruki gmèrati, na rodvini, ali shlahti raſti; vagitus, -tus, maihinih otrúk jók, ali jokanîe

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

otrok -a m otrok: moj ſijn ti ſi en otrok im. ed. prutu Goliatu ǀ Kumaj en otrok im. ed. sazhne govorit, inu she sna popolnam lagati ǀ prezej kakor bo ta otrak im. ed. karshen ǀ ponozhi vam teshku pride poshlushat jok eniga otroka rod. ed. ǀ otroku daj. ed. ime da Iuda ǀ sazhne tiga otroka tož. ed. drashit, inu shzipat ǀ ena luba mati s'ſvoim nepokornim otrokam or. ed. ǀ Mosh ſi naprej vſame s'ſvojo sheno, inu s'otrokam or. ed. v'drugo deshelo rajshat ǀ de bi dua otroka tož. dv. kakor s' matterniga teleſſa prideio, poſtavili veno globoko temno jezho ǀ ſte bily ratali moy otrozi im. mn., inu erbizhi ǀ de bi jeſt inu moy otrozy im. mn. imeli ſtradat ǀ de bi vaſhi otrozhy im. mn. ſrezho imeli ǀ kadar tuoja shena, ali tuoij otrozij im. mn. en glash, ali majoliko ubijò ǀ ſo ſlabi inu strashlivi hushi, kakor Otrozj im. mn. ǀ kakor de bi nebily nyh òtrozj im. mn. ǀ ſi tudi dolshna skarbèti de tuoy otrozhi im. mn., inu poſly brumnu shive ǀ Iacob je imel veliku shen, inu veliku otrouk rod. mn. ǀ ona nima otruk rod. mn., satoraj bi rada eniga Syna imela ǀ je bila Mosha vſela veliku otrok rod. mn. je imela ǀ veliku Otrokou rod. mn. je imel ǀ tuojm otrokam daj. mn. dobru pojde ǀ de bi veliku blaga ſvoym otrokom daj. mn. sapustili ǀ Mosh, inu shena obodua imata ſa hishno potrebo skerbeti, inu ſe pofliſsat otrokon daj. mn. blagu ſadobiti ǀ karſt od vode, kateri ſe tem otrozhom daj. mn. da ǀ takrat tudi Bug tebe sapustij, inu na tuoje otroke tož. mn. posabi ǀ Lubi Moj Ozha ſturite vy ſam, kar hozhete sa vasho dusho, ter ſe neſanasheite na vashe otroké tož. mn. ǀ per ſvojh otrokah mest. mn.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

otroščina [otrọ́ščina] samostalnik ženskega spola

razmerje otrok do staršev

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

pabolček [

] samostalnik moškega spola

plemičev strežnik; paž

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

paglavček [páglavčǝk] samostalnik moškega spola

pritlikavec
plemiški otrok

PRIMERJAJ: paglavec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

paglavec [páglavǝc] samostalnik moškega spola

pritlikavec
plemiški otrok

PRIMERJAJ: paglavček

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

pankrt -a m pankrt, nezakonski otrok: ga nej ſò sa praviga erba, ampak sa pankarta tož. ed. ſposnali ǀ Ena ledig perſona je noshezha, ali pak ima pankerta tož. ed. ǀ Odgovorj krajliza, de je rejſs, inu de en ſam syn je njega laſtni, ta druga dua pak de ſta pankarta im. dv. ǀ vezhkrat eni Loterzi, katera dua, ali try pankarte tož. mn. je imela vashiga otroka date ← srvnem. banchart ‛nezakonski otrok’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

pečica1 ž, F3, hymen, tá peizhiza, v'kateri je otrok v'materinim teleſi ṡavyt; involucrum intestinorum, peizhiza, mreiṡhiza per zhrévah; omentum, peizhiza na jetrah, ali na zhevih

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

pestovati [pẹ́stovati pẹ́stujem] in [pẹ́stovam] nedovršni glagol

pestovati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

pestrna [pẹ̑strna] samostalnik ženskega spola

pestunja, pestrna

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

píškav, adj. 1) wurmstichig; ni piškavega oreha vreden; — 2) schwach; otrok je ves piškav; — schlecht: piškavo vreme.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

plenica [pleníca] samostalnik ženskega spola

plenica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

plešast -a prid. plešast: Kumaj en otrok sazhne govorit, inu she sna popolnam lagati, inu Kadar bi li en ſam laſs enimu padel, Kadar ſe slaſhe, bi skoraj vſy ludie golo, ali vſaj pleſhesto tož. ed. ž glavo imeli (I/2, 144)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

pocúzati, -am, vb. pf. absaugen; (die Mutterbrüste) aussaugen, Z.; vse mleko je otrok materi pocuzal.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

počíniti, -čȋnem, vb. pf. 1) ausruhen, ausrasten, Mur., Cig., Jan., Dol.; rad bi malo počinil, Vrt.; počakaj, da malo počinem, Soška dol.-Erj. (Torb.); = p. si, vzhŠt.-Valj.; p. si na božji volji, ogr.-Let.; — tudi: p. se, Mur., Zora, Dol., jvzhŠt.; — 2) ruhig bleiben: otrok ne počine na postelji, das Kind will nicht ruhig auf dem Bette bleiben, jvzhŠt.; krogla ne počine na mizi, jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

podjẹ́sti, -jẹ́m, vb. pf. unterfressen; črv je bučo podjedel, Jap.-Valj. (Rad); ječmen je podjeden, die Wurzeln der Gerste sind abgefressen, Z.; — unterwaschen: voda je breg podjedla; — podjeden otrok, ein Kind, das zwischen den Füßen vom Harn wund ist, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

podredíti 2., -ím, vb. pf. 1) durch Fütterung feist machen, mästen; p. kokoš, Dol.; — p. se, dick und feist werden; podrejen, gut genährt, feist, dick, Cig.; — 2) aufzüchten, Z.; — p. se, heranwachsen: iz Jakopovih otrok se je sčasoma velik narod podredil, Ravn.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

podučíti, -ím, vb. pf. belehren; otrok je še, treba ga je podučiti, kako se ima vesti; — unterweisen; p. koga v veri, v branju, v pisanju; — anstiften: podučil ga je, da naj tako govori, jvzhŠt.; — prim. poučiti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

podvržek [podvȓžǝk] samostalnik moškega spola

najdenček, tj. najden otrok, ki so ga neznani starši zapustili

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

pohlę́vən, -vna, adj. sanft, gelassen, fromm; pohlevna dušica, pohlevna prošnja, pohlevno prositi; p. otrok, ein ruhiges, frommes Kind; pohleven dež, ein sanfter Regen, Jan., jvzhŠt.; — demüthig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

pohromíti, -ím, vb. pf. bresthaft machen, lähmen, verstümmeln, Cig. (T.), C.; otrok pohromljen na rokah in nogah, Cv.; konja z ježo p., Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

pokabljáti, -ȃm, vb. pf. durch Betröpfeln besudeln, C.; otrok si je pri jedi obleko pokabljal, jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

pokončan [pokončán] pridevnik

ubit, pokončan

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

pokrájina, f. 1) die Grenzscheide, Dict.; na pokrajini, an der Grenze, Dalm.; do potoka Javok, kateri je Ammonovih otrok pokrajina, Dalm.; črez ajdovske pokrajine pridigujoč, Krelj; Na kraj oblasti dunajske, Dol' na pokraj'ne ogrske, Npes.-K.; — das Grenzland, der Grenzbezirk, die Mark, Cig., Jan., Met.; — 2) der Landstrich, die Landschaft, Cig., Jan., nk.; in je nje pripeljal v svoje svete pokrajine, Dalm.; — die Provinz, das Nebenland, Cig., Jan., Cig. (T.); — tudi pokrajína, nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

popolnom prisl. popolnoma: Kumaj en otrok sazhne govorit, inu she sna popolnam lagati (I/2, 144) ǀ popolnam dershish sapuvid (III, 337) ǀ my ne samorimo popolnom G: Boga sahvalit (I/1, 185) → popolnoma

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

porod [pórod] samostalnik moškega spola

porod
novorojenec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

porodnica [porodníca] samostalnik ženskega spola

porodnica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

posę̑bən, -bna, adj. besonder(er); posebne sobe; p. otrok, ein Seitenkind, Z.; imam čas za posebno (zu eigenem Gebrauch), Svet. (Rok.); von besonderer Beschaffenheit, nicht gewöhnlich; če ne bo kaj posebnega, ne bom prišel; to so posebne hruške; neko posebno vino; ta reč se reže s posebnimi noži; — posebno, besonders, insbesondere, vornehmlich; in besonderem Grade; deček je priden, posebno, kadar spi; prišel sem posebno zarad tebe; — posebno lep; — sonderbar, eigenthümlich.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

posŕkati, -sȓkam, -čem, vb. pf. auf-, aus-, wegschlürfen; otrok je vse ostanke iz kupic posrkal; einsaugen: zemlja vodo posrka; — absorbieren, Cig., Jan.; posrkana svetloba, Žnid.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

postránski, adj. 1) an der Seite befindlich, Seiten-; — p. otrok, das Seitenkind, ein uneheliches Kind; postransko shajanje, heimliche Zusammenkünfte, Levst. (Rok.); p. dediči, die Lateralerben, Cig.; — postranska piščal, die Querflöte, Guts., Cig.; — 2) Neben-, accessorisch, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; postranski dohodki, Nebeneinkünfte, Accidenzien, Cig.; p. razlogi, Nebengründe, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

postȓžək, -žka, m. "jed, od katere se postrže tudi lonec, ker je zadnja; zatorej se zadnji otrok zamatorevših roditeljev šaljivo tudi imenuje: postržek", Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

potegniti -nem dov. 1. potegniti: ſe taku mozhnu vkorenini, de ſe nedà vezh vun potegnit nedol. ǀ gledaio kej tizhij ta shkodlivi tern, roke ſe fliſsaio taistiga vun potegnat nedol. ǀ tulikain svèsd sa ſabo u'pakel potegne 3. ed. ǀ fironk od poſtile potegne 3. ed., k'ſidu ſe oberne, ozhy ſapre, inu v'marie ǀ ta lepa Bogina Venus perſtopi, inu mozhnu potegne 3. ed. ſa kateno, ter Iupitra na ſemlo slezhe ǀ obujne shkorenze nanaglim dol potegne 3. ed. ǀ dokler Ribizh yh vun nepotegne +3. ed. ǀ kakor pak taiſto vun potegneo 3. mn., prasna oſtane ǀ njegovi grehy ga v' paku bres vſe miloſti, inu gnade potegneio 3. mn. ǀ udari tedai niega pò ſerzi, ter njego duſho po ſili vun shniega potegni vel. 2. ed. ǀ Samerkajte Nem. Nem. kaku govori ta bogaboyezha dusha: Potegni vel. 2. ed. me ǀ Potegnj vel. 2. ed. mene ſa tabo ǀ skuſi pravo grevingo, inu andohtlivo proshno potegnite vel. 2. mn. is shterne moje miloſti vodo te gnade ǀ kakor ta pervikrat je bil s'lokam potegnil del. ed. m, od velike slatkuſti je bil omedlel ǀ de bi mu shkorenze dol potegnil del. ed. m ǀ enkrat n'en vlak je bil 153. rib potegnil del. ed. m ǀ s' poſtam je bil desh, inu ogin is nebeſſ potegnil del. ed. m ǀ S. Peter je bil vun mezh potegnil del. ed. m ǀ s'ſvojo zhudno lepoto s'Nebes na ſemlo ga je potegnila del. ed. ž ǀ variteſe pak, de nebote kakorshniga Shtokfisha vun potegnili del. mn. m ǀ njegovi grehy bi ga v' tu vezhnu pogubleine potegnili del. mn. m 2. kreniti, oditi: veliko vojſko vkup ſpravi, inu sa Israelitery potegne 3. ed. ǀ je shtuderal v' tem meſti Mediolanum imenovanem, po tem je bil v' Rim potegnil del. ed. m ǀ David bode vezh ijm nuzal, inu pomagal aku doma bode ostal, kakor pak kadar bi shnijmi vunkaj potegnu del. ed. m ǀ je bil s' ſvoio mozhno vojſko od Rimſkiga meſta prozh potegnil del. ed. m ǀ je bil od ſvojga ozheta prozh po tegnil del. ed. m 3. pridobiti: takrat otrozy ſe vkupaj ſpravio, de ozheta, inu mater v'semlo poſtavio, inu potle onij nyh blagu potegneo 3. mn. ǀ mari ti kakor en drugi potegni vel. 2. ed. lete denarie ǀ de bi dellu konez ſturil, inu ſvoj lon potegnil del. ed. m ǀ on je bil ſilnu veliku danariou po ſmerti ſvojga Ozheta potegnil del. ed. m 4. vzeti: Ta duhouna Neveſta je proſſila ſvoiga Nebeskiga shenina enkrat, de bi jo k' ſebi potegnil del. ed. m nase/na sebe/v sebe potegniti 1. nalesti se: takrat otrok skuſi ozhy to boleſin na ſebe potegne 3. ed. 2. navzeti se (snovi iz okolja): zhe tezhe po semli katera je smeſhèna s'slato, ali shelesno rudo, ta voda te lastnusti tiga slata, ali shelesa naſe potegne 3. ed. ǀ de ſi lih v' globozhini tiga Slaniga morja leshj, vener obene slanuſti nepotegne na ſebe 3. ed. ǀ te mladize pak vſo mokruto, inu muzh na ſebe potegneo 3. mn. ǀ neſte gobe katere vſo tinto vſebe potegneio 3. mn. ǀ vſy ty drugi ludje ſó bily grobuſt ſvojga Ozheta Adama na ſebe potegnili del. mn. m ǀ pishata ſo vſo naturo teh skledenz na ſebe potegnile del. mn. ž nazaj potegniti umakniti: nej hotel ſvoje Ceſſarske beſſede naſai potegnit nedol. ǀ beſſedo na ſai potegneio 3. mn., jnu pred Duhouno, inu deshelsko Goſpodo ſe praudaio ǀ mojobeſsedo ne bom nesaj potegnil del. ed. m, katero ſim govuril ǀ kadar bi ſvojo roko nasai potegnil del. ed. m, vſe kar je ſtuarienu, bi nezh ratalu noter potegniti prijeti, zapreti v zapor: ga noter potegneio, inu ga na gauge obſodio ǀ Po tem ſo bily noter potegnili del. mn. m eniga taiſtih folsh prizh noter se potegniti umakniti se noter: dekla pogleda s'kusi oknu, vidi to strashno, inu grosovitno spako, ſe noter potegne 3. ed. polna strahu, sazhne vpijti, inu na vus glaſs shrajati potegniti čez napasti: krajl David je enkrat hotu ſam v'Pershoni potegnit nedol. s'suojo vojsko zhes suoje puntarske ſaurashnike ǀ ta grosovitni Turk s' veliko vojsko je zhes nas potegnil del. ed. m ǀ s' mojo voisko ſim bil potegnil del. ed. m zhes Amalechiterie ǀ Ammonitery ſo bily eno veliko vojsko vukupaj ſpravili, ter zhes Galaaditerje ſo potegnili del. mn. m potegniti z strinjati se: kakor pak ſo samerkali, inu vidili, de hishni Ozha verova, vſy ſo ſnym potegnili, inu verovali, de Chriſtus je Syn Boshi proč potegniti 1. zbežati: kir ſe najde molitva vſe gnade, inu shegni Boshij pridejo kjekaj, vſe kar je hudiga, inu shkodliviga more prozh potegniti nedol. 2. odpoklicati: ſapouei Indianeriu, de ima pſsa prozh potegnit nedol.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

potəhíniti, -ȋnem, vb. pf. 1) = pothiniti, still werden, sich legen: otrok ne kriči več, je potehinil, Dol.; veter je potehinil, jvzhŠt.; šumenje v panju potehine, Levst. (Beč.); — 2) p. se = potuhniti se, sich verstellen, Kras.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

potem prisl. potem: po tem zhes en kratik zhaſs Ammonitery ſo bily eno veliko vojsko vukupaj ſpravili ǀ po tem vſdigne ſvoje ozhij v'Nebu ǀ potem njega je en velik ſtrah obshal, de bi G. Bug sa tiga volo njega neshtrajfal ǀ je bila Mosha vſela veliku otrok je imela, inu potem 60. lejt je shivela ǀ potem kir Iſraelitery ſo ſpelani bili is AEgypta ǀ vſij po tem ſe ſo bali → kir4

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

povȋtək, -tka, m. 1) das Wickelband (Fatsche): otrok še v povitku, C.; — 2) das Paket, DZ.; — 3) der Umschlag (typ.), Cig. (T.); — der Bucheinband, C.; — 4) eine Art Speise (nekaj povitega), C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

práščati, -ím, vb. impf. prasseln, knistern, krachen, Mur.; grom, drevje prašči, (praši) Danj. (Posv. p.); stol prašči, der Stuhl kracht, Mur.; kosti nam prašče, kajk.-Valj. (Rad); — otrok prašči = otrok se dere, kriči, Vas Krn-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

prebuditi se -im se dov. prebuditi se, zbuditi se: Aku greshnik ſe n' hozhe prebudit nedol. kadar miloſt boshia ga klizhe ǀ ſe prebudim 1. ed., inu ſam k'ſebi pridem ǀ zhe na ta ſtrashni glaſs ſe neprebudish +2. ed. ǀ kadar ſe prebudi 3. ed., samerka de nje otrok je mertu ǀ k' ſadnimu ſe prebudj 3. ed., inu uſtane ǀ Samſon ſe prebudij 3. ed. ob polnozhi vſtane ǀ kadar ta zhlovek ſe je bil prebudil del. ed. m ǀ Se bosh ti sapelana greshna dusha prebudila del. ed. ž

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

pregrízniti, -grȋznem, vb. pf. 1) mit einem Biss durchdringen, durchbeißen, entzweibeißen; otrok skorjo težko pregrizne; — 2) besedo p. = nagajivo ali zlobno odgovoriti komu, zasukavši njegovo besedo v drugačnem zmislu, nego jo je on izrekel, Kr.; den Sinn eines Wortes verdrehen, Mur., Met.; na pregriznjeno besedo se še bolj ostra reče, Jap. (Prid.); (tudi: sein Wort brechen, Cig.; prisego p., den Eid brechen, Vod. [Izb. sp.]).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

prekrížati, -am, vb. pf. 1) kreuzweise durchstreichen; račun, spis komu p.; — 2) das Zeichen des Kreuzes über jemanden (etwas) machen; p. koga (kaj); mati je otroka prekrižala; p. se, das Kreuzzeichen machen, sich bekreuzigen; otrok se še ne zna p.; — 3) kreuzweise legen: roke, noge p.; prekrižane roke, Zora; prekrižano hodišče, der Kreuzgang, Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

prenésti, -nésem, vb. pf. 1) hindurch-, hinübertragen: p. kaj črez vodo, Cig.; — 2) vertragen; mnogo vina prenese; — ertragen, aushalten; nadloge voljno p.; to se še prenese, das ist noch leidentlich, Cig.; — 3) anderswohin tragen, übertragen; p. kaj drugam; — transportieren (math.), Cel. (Ar.); člen na drugo stran enačbe p., Cig. (T.); — prenesen, tropisch, figürlich: v prenesenem pomenu, Cig. (T.), nk.; — 4) = odvrniti, abwenden: Bog nam to prenesi! Cig., C.; Bog prenesi! Gott behüte! Cig., Jan., Guts. (Res.), Glas.; Bog prenesi, da bi se šibe doteknil kateri otrok! Pjk. (Črt.); p. komu kaj, jemanden mit einer Sache verschonen, ihm etwas nachsehen, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

prepelẹ́ti, -ím, vb. impf. flattern, Mur., Jan., C., Mik.; — die Hände auf und ab bewegen: otrok proti materi prepeli, C.; — p. se, im Sande baden (von Hühnern), C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

prerę̑ja, f. die Erhaltung, die Verpflegung, Cig., Jan.; p. konj, DZ.; p. otrok, Nov.; p. črez zimo, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

pridojničič [pridojníčič] samostalnik moškega spola

navrstnik, tj. kogar ob svojem otroku doji žena, ki mu ni mati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

prȋžast, adj. gestreift, gefleckt, Cig., C., Bes.; mit Flecken beschmutzt, Levst. (Rok.); prižast otrok (n. pr., kadar je borovnice jedel), Javor pri Litiji.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

protu predl. z daj. 1. proti: ſvoje mladizhe imaio v'luft viſſoku prutu ſonzu neſti ǀ prutu timu rumenimu inu gorezhimu ſonzu ſe oberne ǀ veliko shalost inu poterplènie prutu timu bolnimu ijskashe ǀ ti ſi taku maihinu andohti prutu meni imel 2. v primerjavi z: moj ſijn ti ſi en otrok prutu Goliatu Različica s po nominalni in pronominalni sklanjatvi analognim -u; → proti2

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

prvorojenčič [prvorojénčič] samostalnik moškega spola

prvorojenec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

pubič [pȗbič] (pobič) samostalnik moškega spola

fantič, pobič

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

punca [pȗnca] samostalnik ženskega spola

dekle, punca

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

punčica [pȗnčica] samostalnik ženskega spola

majhno dekle, punčka
zenica
čašni list pri cvetu

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

pútiti se, -im se, vb. impf. sich aufblasen, Jan. (H.); = kujati se: otrok se puti = grdo se drži, neče n. pr. iti jest, kadar ga kličejo, BlKr.; — prim. puta 2), putan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

racáti, -ȃm, vb. impf. = kakor raca hoditi, watscheln, V.-Cig., Jan., Šol.; otrok raca, Dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

radoveden [radovẹ́dǝn] pridevnik

radoveden

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

ráščav, adj. üppig wachsend, Jan.; raščav otrok, Kor.-Cig.; raščavo drevo, Glas.; r. kakor hmelj, Jan. (Slovn.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

razčę̑snjenəc, -nca, m. otrok, ki se hudo joka in dere, Dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

razgáliti, -im, vb. pf. 1) entblößen; — r. se, sich entblößen; razgaljen, Blößen zeigend, entblößt; razgaljene prsi; razgaljen otrok; — 2) r. se, sich ausheitern, Levst. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

razmázati, -mȃžem, vb. pf. 1) auseinanderstreichen, zerschmieren; — 2) verzärteln, Jan.; razmazan otrok, Podkrnci-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

razodẹ́ti, -dẹ́nem, (-dẹ̑jem), vb. pf. 1) enthüllen; r. spečega otroka; — r. se, sich enthüllen; otrok se je v spanju razodel; — 2) an den Tag legen, offenbaren, bekunden; svoje misli, svoje srce r.; r. skrivnost; govorica ga je razodela, die Sprache hat ihn verrathen; — razodeta vera, die geoffenbarte Religion; — r. se, sich offenbaren, offenbar werden; — (razodẹ̑jem, Krelj, Dalm.; razodẹvèn, -éna, = razodet, Dict., Trub., Dalm., Kras; razodevena slava, Cv.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

razodẹ́vati, -am, vb. impf. ad razodeti; 1) enthüllen; ne razodevaj otroka; otrok se v spanju razodeva; — 2) offenbaren; svoje skrivnosti komu r.; r. se, sich offenbaren; — verrathen: tvoj jezik tebe razodeva, Jap. (Sv. p.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

razpláziti, -plȃzim, vb. pf. 1) = plazeč se raztrgati: otrok si je vso obleko razplazil, Dol.; r. se = plazeč se obleko si raztrgati; začel je po trnju skakati, da se je ves razplazil, Pjk. (Črt.); — 2) r. se, auseinanderschleichen; — auseinandergehen: testo se razplazi, Dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

razposadíti, -ím, vb. pf. 1) jedem den gehörigen Sitz anweisen; r. goste okoli mize; — 2) razposajen, ausgelassen, muthwillig; r. otrok.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

razrezati -režem dov. razrezati: kadar edn jo resrejshe 3. ed. po sreidj na dua koſſa ǀ nej ſe tedaj otrok na polovizo resreshe 3. ed. ǀ hitru ſvoj plajsh resreshè 3. ed., inu tiga nagiga pokrje ǀ letu okroglu iabauku je leta ſveit, ter je taiſtu na shteri koſſe resresal del. ed. m ǀ bi enu britu vſela otroku perſi gori reſreſala del. ed. ž ǀ truplu pò shpizah ſe je reſreſalu del. ed. s

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

razváditi, -vȃdim, vb. pf. verwöhnen; r. koga; r. se; razvajen otrok.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

razvrẹ́ti, -vrèm, vb. pf. 1) auseinanderthun: vozovi so bili razvrti nakopičeni pod lopo, Jurč.; — ausbreiten, Jan.; razvrt, weit, geräumig, Dol.-Z.; — 2) = odvreti: r. kolo, Jan. (H.); — 3) razvrt, ausgelassen, muthwillig, Cig.; r. otrok, Senožeče-Erj. (Torb.); — razvrto, kunterbunt, Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

rejče [réjče rejčẹ́ta] samostalnik srednjega spola

rejenec

PRIMERJAJ: rejčič, rejec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

rejčič [réjčič] samostalnik moškega spola

rejenec

PRIMERJAJ: rejče, rejec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

rejec [réjǝc] samostalnik moškega spola

rejenec

PRIMERJAJ: rejče, rejčič

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

resnica -e ž resnica: S. Bernardus pak je djal, de ſama resniza im. ed. nas ſamore reishit, ozhistit, inu isvelizhat ǀ letu je bilu li ena fabla nikar reſniza im. ed. ǀ Ta pushtob, R, Riſniza im. ed. kumaj, inu kumaj ſe posna ǀ Nei vezh na ſemli reſnize rod. ed., Kumaj en otrok sazhne govorit, inu she sna popolnam lagati ǀ H' poterdeinu te resnize rod. ed., ſamerkajte, kaj je enkrat djal Syn Boshj ǀ k'poterdejnu te riſnize rod. ed., samerkam v'S. Piſmi en lep ſpomin ǀ te risnize rod. ed. en ſpomin imamo per S. Matth. ǀ resnizi daj. ed. ſe super ſtavit ǀ gdu nebo veroval Sami Reſnizi daj. ed. Boshi ǀ is ſerza lubio resnizo tož. ed. ǀ to reſnizo tož. ed. ozhitnu najdem samerkano v'S. Piſsmi ǀ leto reſnizó tož. ed. danaſs N: N: bom iskasal ǀ reſnizò tož. ed. ſamolzhi ǀ ym bom skuſi Svetu Piſſmu leto reshnizo tož. ed. yskasal ǀ Galatariom ie raſnizo tož. ed. govuril ǀ de bomo reſnizho tož. ed. sposnali ǀ de bi nebil ozhitnu pridigual Evangelsko reſſnizo tož. ed. ǀ to riſnizo tož. ed. nam hozhe poterdit taistu Perkasajne ǀ to risnizo tož. ed. Christus je bil poterdil ǀ ena takorshhna bi po reſnizi mest. ed. Mashniku odgovorila ǀ dokler ſi ena takorshna noriza, de gresh po resnizi mest. ed. pravit ǀ Lete resnize tož. mn., katire ſte od teh Svetnikou shlishali, nam morio poterdit Svetniki ſtariga Teſtamenta

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

režȋn, m. 1) der Zahnfletscher, Cig.; — der Maulaffe, M.; — 2) = otrok, ki se rad joka, M.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

rȋs 2., m. 1) eine eingeritzte Zeichnung, der Riss, Cig., Jan., Dict.; — 2) der Zauberkreis, der Beschwörungskreis, Cig., Štrek.; hudiča v ris klicati, Jurč.; otrok je naredil s palico okolo hribčka ris: hudič risa ni mogel prestopiti, LjZv.; krog kola ris potegniti s šibo, vzhŠt.-Pjk. (Črt.); v ris hoditi (po denarje), Z., Jurč.; — po risih gob iskati, t. j. po posebnih mestih, koder rasto, Dol.; — 3) der Drall (beim Schießgewehr), Cig.; — iz nem.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

rítati, -tam, -čem, vb. impf. mit den Hinterfüßen ausschlagen; kobila rita, če je ovsa sita, C.; — mit den Füßen stoßen, unruhig sein: otrok rita, jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

rod m, F20, bigeneris, dvoiga rodá; cognatio, narod, rúd, ṡhlahta; genus, -ris, ſorta, pleme, viṡha, ṡhara, ṡhlahta, rúd, ali ród, otroci; natalibus clarus, imenitniga rodá; posteritas, tá perhodni rúd; proles, -lis, deite, otrok, rood; stirps nobilis, ṡhlahtni rúd, ali ṡhlahta; unius nationis, eniga rodá

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

ròk, rǫ́ka, m. 1) die Frist, der Termin, Habd.-Mik., Cig., Jan., Cig. (T.), Cel. (Ar.), DZ., nk.; ob svojih časih ali rokovih, Levst. (Nauk); plačilni r., der Zahlungstermin, nk.; — 2) die Tagfahrt, die Tagsatzung, Jan., C., nk.; — 3) das Schicksal, das Fatum, Cig., Jan.; — 4) = spomin, das Vorzeichen (omen), Cig., Jan.; rok so slišali, predno je otrok umrl, Mik., Polj.; — = strah: rok išče otrok, der Popanz sucht Kinder, Notr.-Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

ropotulja [ropotúlja] samostalnik ženskega spola

igrača, ki pri tresenju ropota; ropotuljica

PRIMERJAJ: ropotuljica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

ropotuljica [ropotúljica] samostalnik ženskega spola

igrača, ki pri tresenju ropota; ropotuljica

PRIMERJAJ: ropotulja

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

sád -a tudi -ǘ m
1. sad ali plod drevesa: ali ſzádite drejvo lagoje, i ſzád nyegov lagoji KŠ 1771, 40; Rávno kak rozga ſzáma od ſzébe, nemore ſzáda prineſzti SM 1747, 23; Stajarci szo láni za szadü blizi 300 jezér rainskih dobili AIP 1876, br. 3, 8; Jež. Hráni se spokáplenom sadü AI 1878, 10; drevo, stero ſzvoi ſzád prineſzé SM 1747, 92; je vo odébrao te pozadnyejsi ſzád zemlé KM 1796, 8; liki drêvo, stero prineszé szád szvoj TA 1848, 3; Lisica lübi tudi sladki sád
2. otrok: Zdrav bojdi Devicze ſzád BKM 1789, 37; kaj nyemi je Boug ſzpriſzegov obecsao, ka zſzáda ledevjouv nyegovi pouleg tejla obidi Kriſztuſa KŠ 1771, 346; V-utrobi ſzád noſzécsi 'zen peſzem BRM 1823, VIII
3. rezultat, dosežek: od ſz. Dühá, ſteroga ſzo ſzád, doprneſzéjo KŠ 1754, 81; i drügo dobro od krſzta i nyegovoga ſzáda opominanye KŠ 1754, 188; Ár, csi molim zjezikom, pamet moja je pa brezi ſzáda KŠ 1771, 518; Zdaj pa oſzlobodjeni od grejha, máte ſzád vas vu poſzvecsenyej KŠ 1771, 128; naj i med vami mám kákſi ſzád KŠ 1771, 448; Szád dober prinásajo BKM 1789, 7b; Da Tvoja rêcs Právi szád BRM 1823, 1; moje delo, Ar de ono li tak szvoj 'zelen szád melo KAJ 1870, 5; Dühovni 'zitek, ſteri ſztoji vu vöri i vnyé ſzádi KŠ 1754, 206

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

sámičən, -čna, adj. 1) alleinig, C.; — vereinsamt: Bog, ki(r) samičnim (Kinderlosen) polno hišo otrok da, Trub.; — 2) ledig, Jan., C.; samični plesalci, Kres; — 3) = samezen, posamezen, Nov.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

samopàš, -páša, adj. 1) "samopaša je žival, katera se hoče zmerom strani od črede sama pasti; tudi prešeren otrok se imenuje samopaš", Levst. (Zb. sp., Tolmač); zügellos, Lašče-Levst. (Zb. sp.); — 2) = sebičen: Otrok le nase misli, samopaš, Str.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

samosrȃjčnik, m. otrok, ki v sami srajci hodi: zmršen s., Zv.; raka pozna vsak s., Erj. (Izb. sp.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

sə̀s 1., səsà, m. 1) die weibliche Brust, Mik., Valj. (Rad); otrok ni imel sesa (sə̀sa), Gorica-Erj. (Torb.); — prvega sə̀sa tele, das erste Kalb von einer Kuh, Tolm.; — 2) kozji s., neka vinska trta, die Geißdutte, Dol., Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

sèstra -e ž
1. sestra, ženska v odnosu do drugih otrok svojih staršev: Soror Szeſztra KMS 1780, A8b; mati Mária, Devicze Márie ſzeſztra, ali teticza KŠ 1771, 1 (B1a); ali nyegove, ali pa Barnabáſove Szeſztré KŠ 1771, 100; I tá je mejla ſzeſztro, ſtera ſze je zvála Mária KŠ 1771, 205; da nyemi Czaszar nevouscsi za 'seno szvojo szesztro KOJ 1848, 3; Pozdrávlajo te tvoje odbráne ſzeſztré ſzinovje KŠ 1771, 738; Ednoga očé i edne materé deca so bratovje ino sestre BJ 1886, 9; Eto je sestram pripovedávala BJ 1886, 4
2. pripadnica verske skupnosti: za ovoga naſſega brata (ſzeſztre) SM 1747, 62; Porácsam pa vám Febo ſzeſztro naſo ſzlü'zbeniczo Czérkvi KŠ 1771, 484; mi ſzmo ſzi vſzi bratovje i ſzeſztre KŠ 1754, 154; vſzem bratom ino ſzeſztram SM 1747, 2

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

sestrinec [sestrȋnǝc] samostalnik moškega spola

navadno množina sestrin otrok; nečak; nečakinja

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

shóditi 2., -hǫ́dim, vb. pf. zu gehen anfangen: otrok je že shodil; vom Krankenlager aufstehen: ni upati, da bi še kedaj shodil, Mur., Cig.; vstani in shodi! Ravn.; dekle je vstajalo in shodilo, Ravn.; (nam. vzh-).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

sìn -á tudi -a m
1. sin, moški v odnosu do svojih staršev: Filius Szin KMS 1780, A9; Szin Fiú KM 1790, 95; ſzobotha, nedelai teda nikai, ani ſzin tvoj TF 1715, 14; Csi koga med vami Otso bode ſzin krüha proſzo KŠ 1754, 154; Peter je bio nikoga Jónáſa ribics ſzin KŠ 1771, 699; Ádama ſztarejsi ſzin, Kájn KM 1796, 8; Ete nyegov ſzin proſzo je SIZ 1807, 4; V-vadlüványi nam tvoj szin KAJ 1848, 6; Vojvodsztvi, stero Árpád nyegov szin prejkvzeme KOJ 1848, 7; eden mládi 16 lêt sztar szin te odtirane kralice AI 1875, kaz. br. 3; velikoj nevôli je nyihov lastiven sin zrok bil BJ 1886, 9; Nebode zmojega ſziná Farar TF 1715, 4; ino ga je za volo iména ſziná ſzvojega Hénoka za Hénokio imenüvao KM 1796, 10; Králi, ki je napravo goſztüvanye ſzini ſzvojemi KŠ 1771, 71; da Vojvodsztvo szvojemi szini prejkdá KOJ 1848, 9; Ali ktomi je etak erkla vrlomi szinôvi szvojemi KAJ 1870, 22; i, steri lübi ſziná, ali csér, bole, liki mené KŠ 1771, 34; vido je Jákuba Zebedeuſovoga Sziná KŠ 1771, 12; Vörje i poprijé, Vu utrobi ſziná BKM 1789, 1; Küsüjte ſziná, da sze neraszrdi TA 1848, 3; Edna mati je ednoga máloga sziná mêla KAJ 1870, 8; Za nistera leta talianszkoga kralá szina szo za krála zébrali AI 1875, kaz. br. 3; Radüvao ſze je ocsa nad rázumnim ſzinom KM 1790, 50; nyegovo hi'so je povéksao z-ednim ſzinom SIZ 1807, 4; Dávida, gda je be'zao pred Absalomom, szinom szvojim TA 1848, 4; Dvá sztarejsiva Atilova sziná szta na bitviscsi osztala KOJ 1848, 5; Dobro je tak, mojiva sziná KAJ 1870, 134; Taksony je dvá sziná meo KOJ 1848, 10; da ga proſzimo, kako lübléni ſzinovje ſzvoje lüblene Otseve KŠ 1754, 153; Atilovi szinovje Ellak KOJ 1848, 5; Stampane z sztroskom Szinov TA 1848, 1; nego rái ſzvoim ſzinoum gori dájo zráſzti TF 1715, 4; Csi znáte dobre dári dávati ſzinom vaſſim KŠ 1754, 126; Boug dáj, kaj bi mi ſzini 'senili SIZ 1807, 6; od lejpih szlovenszkih 'senszk szo lepse szine i cseri zadoubili KOJ 1848, 8; Edna szirôta vdovica je tri szini mela KAJ 1870, 21; kastigam grehe Ocsév nad szinmi ABC 1725, A4b
2. otrok, potomec: I jaſz ſzem ſzin grehov vnogih SM 1747, 67; kai je on i záto ſzin ſzerditoſzti SM 1747, 7; naj ſze 'ze vecs tvoj ſzin nezovém KŠ 1754, 231; i szin cslovecsi, kâ ga prigledávas TA 1848, 7; neoſztavi ovoga tvoiega ſziná SM 1747, 63; Bláseni Boug za ſziná Blagoſzlovi me tvega SM 1747, 71; ino kai ſzmo mi nyegovi laſztivni ſzinovje TF 1715, 26; zaiſztino fotivge ſzte, i nei ſzinouve SM 1747, 29; ino ſzinove ſzmerti poſztanoli SM 1747, 51; Da ſzte pa ſzinovje KŠ 1754, 154; ár ſze oni Bo'zi ſzinovje zváli bodo KŠ 1771, 14; da bi ne vidili ſzinovje Izraelſzki na konecz KŠ 1771, 534; Nepokorni ſzinouvje BKM 1789, 10; Szinôvje cslovecsi, ak dugo de ospotávana dika moja TA 1848, 4; ako i mi ſzvéto, kakoſze ſzinouv Boſi doſztája, ſivémo TF 1715, 27; Liki ſze ſzinouv Bo'zi doſztája KŠ 1754, 158; Zſteroga plemena pá ti dvanájſzet ſzinouv Jákob Pátriárcha KŠ 1771, 260; da ſze zdaj nám nyihovim ſzinom od tiſztoga ſzkumina KŠ 1754, 4a; Boug náſz nejma za hlápcze, nego za ſzvoje ſzini KŠ 1754, 154; Ráchel je joukala ſzvoje Szini KŠ 1771, 8; ár je on vſze náſz za Szini poſztavo KMK 1780, 26; Ki ſzi nász za ſzini odébrao KM 1783, 23; i návcso je na nyou ſzini Izraelſzke BKM 1789, 5b; Szetovi ſzinouvje ſze pa imenüjejo ſzini Bo'ze KM 1796, 10; Ár je tak ſteo nas Ocsa nebeſzki ſzvoje ſzini vküp-ſzpraviti SIZ 1807, 8; szam steo vküpszpraviti szini tvoje KOJ 1833, XI; zaka bi zaman sztvôro vsze szini cslovecse TA 1848, 74; pouleg dühá, ki zdaj dela vu ſzinih te nevernoſzti KŠ 1771, 576; steri kastigam greihe Ocsév, nad ſzinmi SM 1747, 46; Ádam zevſzejmi ſzvojmi ſzinmi .. zgübila KŠ 1754, 96; gda zaman lüdjé med szinmi cslovecsemi ládajo TA 1848, 10
3. navadno v zvezah: Sin boži, Sin človekov Kristus: Boſi ſzvéti ſzin TF 1715, 37; Otecz, Szin, i Szvéti Düh SM 1747, 3; ka je on Bo'zi Szin KŠ 1754, 108; drüga [Persona] Szin KMK 1780, 8; Ocsa, Szin i Düjh ſzvéti KM 1783, 8; dokecs nyegov ſzvéti Szin ſzobotte poſzvecsenyá ne obrné KM 1796, 4; Szin Bo'zi knám doli BKM 1789, 18; moj odküpiteo Szin Boug SŠ 1796, 7; On bode veliki, Szin visnoga Bôga BRM 1823, 10; Moj szin szi ti TA 1848, 3; vu Iméni otsé, ſziná i Duhá TF 1715, 31; Vu Iméni Siná ABC 1725, A5a; Vu Iméni Bogá i ſziná SM 1747, 43; Steri pa od Otsé i Sziná vo ſzhája KŠ 1754, 123; tak bode priſeſztye Sziná cslovecsega KŠ 1771, 82; vu Iméni Sziná KMK 1780, 9; Nezgrüntana Siná Bo'sega Modrouszt KM 1783, 8; I za mater zvoli Szina lüblénoga BRM 1823, 10; z-szvojega szina narodjênyem KAJ 1848, 2; Dika boidi Bogi i ſzini SM 1747, 46; Hvala boidi i nyega ſzinovi Jesussi SM 1747, 90; Dika nyegovomo ſzino SM 1747, 67; vu vori 'zivém Szini Bo'zemi KŠ 1754, 138; Trbej Szinej cslovecsemi vnogo trpeti KŠ 1754, 111; dika Bougi Szini KM 1783, 2; Dika nyegovomi ſzini BKM 1789, 20; Dika I nyega ſzinouvi Jezus Kriſztusi SŠ 1796, 71; Dika Tebi Szini nyegovomi BRM 1823, 2; Csészt Jezusi, nyega szini KAJ 1848, 9; je nyemi ſzvojega ednoga ſziná, za Odküpitela poſzlati SM 1747, 9; vo je püſzto Boug Dühá Sziná ſzvojega KŠ 1754, 154; koga mené právijo lidjé biti ſziná cslovecsega KŠ 1771, 54; Kriſztusa Sziná Bo'zega KŠ 1771, 189; vorjemo uu Oczi vſzini i vſzvétom Dühei TF 1715, 20; Po Tvojem predragom Sz. Szinei TF 1715, 45; po tvoiem predrágom Szinei ABC 1725, A5a; I vuIésussi Kristusi Szini nyegovom ABC 1725, A5a; po tvojem predrágom ſzini SM 1747, 43; i jeſzmo vtom pravicsnom vſzini nyegovom Jezuſi Kriſztuſi KŠ 1754, 100; ti, vörjes vu Szini Bo'zem KŠ 1771, 298; Vörjem I vu Jezuſſi, nyegovom Szini KMK 1780, 7; Vörmo Vu Bo'zem právom ſzini BKM 1789, 6; Vermo V-Bo'zem Szini Jezusi BRM 1823, 4; Mi verjemo vu Jezusi, Szini ocsé nebeszkoga KAJ 1848, 9; te vſzigdár hválil i bom gori zvisával, ſztvoim ſzinom SM 1747, 65; da vrejdni bodemo ſztáti pred Szinom csloveka KŠ 1754, 113; Bojdi hválen ſztvojim ſzvétim Szinom SŠ 1796, 9; I z-szinom náſz je prigledno BRM 1823, 2

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

sirota [sirọ̑ta] samostalnik ženskega spola

sirota, tj. otrok brez staršev

PRIMERJAJ: sirotec, sirotica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

sirota ž, F3, orphanus, -ni, ſyrota, en otrok pres ozheta ali matere, pres troṡhta; pupillaris, -re, ene ſyrotize, kar eni ſyroti ſliſhi; pupillus, -li, et pupilla, -ae, ena ſyrota, en ſromók, edenzhizh

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

sirotec [sirọ̑tǝc] samostalnik moškega spola

deček brez staršev

PRIMERJAJ: sirota, sirotica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

sirotica [sirọ̑tica] ali [sirotíca] samostalnik ženskega spola

deklica brez staršev

PRIMERJAJ: sirota, sirotec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

skljúčiti, -kljȗčim, vb. pf. beugen, krümmen; žalost ga je sključila, Cig.; s. se, den Rücken krümmen, Cig.; s. se v kot, sich in einen Winkel schmiegen, Cig.; otrok se k materi sključi, C.; sich verkrümmen, contract werden; udje so se mu sključili; sključen hodi, er geht gebeugt einher; sključeni udje, contracte Glieder.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

slabótən, -tna, adj. schwächlich; s. človek, otrok.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

smŕkav, adj. rotzig; otrok je s.; — s. konj, ein rotzkrankes Pferd, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

smrkavec [smŕkavǝc] samostalnik moškega spola

smrkav človek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

smrkolin [smrkolȋn] samostalnik moškega spola

strežaj, paž

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

smuke [smȗke] množinski samostalnik ženskega spola

sanke

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

spočet -a prid. spočet: poprei, kakor je bil ſpozhet im. ed. m (II, 552) ǀ otrok v' taistim trupli, v'katerim je bil spozhet im. ed. m, je bil tudi pokopan (I/1, 55) ǀ venem trupli ſo spozheti im. mn. m, v' taiſtem devet meſizou ſo leshali (V, 399)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

sramotíti, -ím, vb. impf. Schande, Schimpf jemandem verursachen, ihn entehren, bloßstellen; svoj stan s., hudobni sam sebe sramoti, Dalm.-Valj. (Rad); otrok, kateri je svoji volji prepuščen, svojo mater sramoti, Škrinj.-Valj. (Rad); — beschimpfen, schmähen, Mur., Cig., Jan., nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

stȃn, stȃna, stanȗ, m. 1) das Gebäude, das Haus, Cig., ogr.-C.; lep stan, jvzhŠt.; župnijski s., das Pfarrhaus, Slom.; — 2) die Herberge, das Quartier, die Wohnung, Cig., Jan., C., Ščav.; na s. vzeti, beherbergen, Krelj, DZ., vzhŠt.-Valj. (Glas.), ogr.-C.; na s. iti, einkehren, Krelj; na stan hoditi, Kast.; vže sem vam stanove (die Herberge) pripravil, Krelj; na stanu biti, im Quartier sein, C.; imeti kje svoj s., irgendwo einquartiert sein, Jan., Dalm., Trub.; s. vzeti, oddati, eine Wohnung miethen, vermiethen, Cig., Svet. (Rok.); noben (oben) človek ondi stanu nema, Dalm.; odkod si stana? wo bist du wohnhaft? Idrija; — glavni s., das Hauptquartier, Jan., nk.; — 3) das Kriegslager, das Gezelt, Cig., Jan., Ravn.; — 4) die Hürde: ovčji s., Cig., Jan., Trub., Dalm., Kast., Notr.; der Stall: nočiti na staneh v planini, Glas.; = die Herde, Meg., Kast. (N. c.); eine Herde von 40 Schafen, Z.; — 5) tisti del obleke, ki trup pokriva: srajca mu je v stanu prekratka, otročja srajca ima dolg stan, Lašče-Levst. (Rok.); der Rumpf eines Hemdes, das Hemd ohne die Ärmel, Cig., C.; s. na zadrguljico, der Schnürleib, Žnid.; = tesni s., Bes.; — 6) der Zustand; v dobrem stanu ohraniti, Jan., nk.; postavljenje na poprejšnji s., die Wiedereinsetzung in den vorigen Stand, DZ.; s. premoženja, der Vermögensstand, Cig.; s. milosti božje, der Gnadenstand; v drugem stanu biti, schwanger sein; — v stanu biti, imstande sein (germ.); kadar otrok v stan pride (stärker wird), pomaga delati, Lašče-Levst. (Rok.); — 7) der Stand; zakonski, vojaški, duhovski s., der Ehe-, Militär-, geistliche Stand; — biti od stanu, vom Adel sein, Mik.; — stanovi, die Stände (einst als Repräsentation eines Landes): kranjski stanovi; — 8) der Status: konkretalni s., der Concretalstatus, DZ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

stégnọ, n. 1) der Oberschenkel; — der Schlägel, C.; jelenovo s., die Hirschkeule, Cig.; — das Schenkelbein, Cig. (T.), Erj. (Ž.); — 2) zemeljsko s., die Erdzunge, Cig., Jes.; — 3) krvavo s., neko strašilo, Savinska dol.; kadar otrok ne sluša, reko mu: "ali se ne bojiš, da bi prišlo krvavo stegno in te požrlo?" Kras, Lašče, okrog Krke-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

storíti, storím, vb. pf. 1) thun; kar se ne stori, se ne zve, (= alles kommt an den Tag), Mur.; ne vem, kaj bi storil; prav, ne prav s.; stori, kakor hočeš! brez glave storjena je rada izkažena = vorgethan und nachbedacht, hat manchem großes Leid gebracht, Cig.; s. svojo dolžnost, seine Pflicht thun; kaj hudega, kaj dobrega komu s.; s. komu dobroto, ljubav (eine Wohlthat, einen Gefallen erweisen); storite mi to ljubav! haben Sie die Güte! Cig.; škodo s. komu, jemandem einen Schaden zufügen, Cig.; krivico s. komu, jemandem ein Unrecht anthun; pes ti ne bo nič storil, der Hund wird dir nichts zuleide thun; — to mi dobro stori, das thut mir wohl (po nem.); — s. komu, es jemandem anthun, ihn verzaubern: storjeno mi je, ich bin verzaubert, Cig.; — begehen; greh, hudodelstvo s., eine Sünde, ein Verbrechen begehen; — dobro s., gut thun: otrok neče dobro s., jvzhŠt.; (po nem.); — 2) verrichten; delo je storjeno; s tem ni storjeno, damit ist es nicht abgethan, Cig.; — bewerkstelligen, zustande bringen, verfertigen: s. pot, einen Weg bahnen, Cig.; s. nasip, einen Wall aufwerfen, Cig.; dno s., grundieren, Cig.; s. zatvornico, ein Schleusenwerk anlegen, Levst. (Močv.); David ni vseh psalmov sam storil, Trub.; storjena obleka, fertige Kleider; ne stori kruha moka, ampak roka, Z.; s. sodbo, ein Urtheil fällen, Cig., Jan., Jsvkr., nk.; s. obljubo, das Gelübde ablegen; kup, ceno s. za blago, eine Ware behandeln, Cig.; s. šest milj hoda (zurücklegen), Cig.; s. zvezo (zavezo) s kom, sich mit jemandem verbinden, Cig.; srce komu (si) s., jemanden (sich) ermuthigen, Cig.; priprave s., Vorbereitungen treffen, Cig.; — smrt s., sterben; grozno smrt s., eines schrecklichen Todes sterben; — 3) bewirken, machen; to je storilo, da —; to mi je veliko solz storilo, dies kostete mich viele Thränen, Cig.; vročino s., hitzen, Cig.; — zu etwas machen: očeta te bom storil velikemu narodu, Ravn.-Jan. (Slovn.); srečnega koga s., jemanden glücklich machen; pohlevnega s., demüthigen, Cig.; vera je tebe zdravega storila, Trub.-Mik.; vreden se storim, Guts. (Res.)-Mik., poleg: vrednega se storim; — s. se mrtvega, sich todt stellen, Npes.-Jan. (Slovn.); — 4) gedeihen: lan ne stori na vsakem kraju, Nov.; — 5) gebären (vom Vieh), Cig., Jan.; krava je storila (hat abgekalbt), Cig., Kr.; — hervorbringen: koreninice s., Wurzeln treiben, Pirc; — 6) s. se, werden; noč se je storila, dan se je storil, es ist Nacht, Tag geworden; storila se mi je tema pred očmi, es ward mir finster vor den Augen; milo, inako se mi je storilo, es wurde mir wehe ums Herz, ich wurde wehmüthig gestimmt; kakor si veroval, tako se ti stori, (so geschehe es dir!), Trub.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

strahovȃnje, n. das Aufrechthalten der Zucht o. Disciplin; die Zucht, die Disciplin, Cig., Jan., Cig. (T.); s. otrok, die Kinderzucht, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

stránski, adj. 1) Seiten-, Neben-; s. oltar; stranske opombe, die Marginalien, Cig.; stranska pot, der Neben-, Beiweg, Cig., Jan.; stransko pogorje, das Nebengebirge, Jan., Jes.; stranska mavrica, der Nebenregenbogen, Žnid.; s. otrok, ein uneheliches Kind, Cig., C.; (von der Seite): stranski veter, der Querwind, der Zwischenwind, Cig.; s. vid, die Seitenansicht, Cig. (T.); s. prerez (načrt), das Profil, Jan.; — stransko = po strani, auf eine Seite gewendet o. geneigt: stransko hoditi, vzhŠt.; stranski = po strani: s. hoditi, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); — 2) nebensächlich, Neben-: s. predmet, das Nebenfach, Jan.; stranski dohodki, Nebeneinkünfte, Jan.; — 3) abseitig, abwegsam, Cig., Jan.; — 4) fremd, nicht heimisch, auswärtig, Cig., Jan., C., kajk.-Valj. (Vest.), BlKr.-Let., vzhŠt., jvzhŠt.; stranski ljudje, jvzhŠt.; stranske šege, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

strašljiv [strašljív] pridevnik

ki vzbuja strah
bojazljiv

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

striček m, F2, patruelis, ſtrizhik, ozhetiniga brata otrok [str. 155b ]; patruelis, strizhik, ozhetiniga brata otrok [str. 237b ]

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

strup -a m strup: ſtrup im. ed. je ena shkodliva shpisha ǀ strup im. ed. tega greha je vrshoh ǀ hujshiga ſtrupa rod. ed. ſe nenajde na semli ǀ ſo raunu kakor ena kazha preſs strupa rod. ed. ǀ ta otrok tudi veniga takorshniga gleda, kateri je poln bolesni, inu ſtrupà rod. ed. ǀ Conſtancienſis shkoff s' beſſedo je muzh odvſel timu ner mozhneshimu ſtrupu daj. ed. ǀ ta mladeniz je mogal ſtrup tož. ed. tega Boshiliſca premagat ǀ kazha ſe nej ſmeila potſtopit ſtrup tož. ed. ſpustiti v' S. Paula ǀ ta roſha dà mèd zhebellam, strup tož. ed. pak paykam ǀ tulikajn kershenyh Moshou ſò ſvoje shene s'tepejnam, s'reshalejnam, inu ſtrupam or. ed. pod ſemlo perpravili ǀ s'taistim strupom or. ed. is Katerim je hotela mosha vumoriti ǀ s'shauzhom, inu ſtrupom or. ed. ga napajejo ǀ ſam ſebe s'ſtrupam or. ed. je bil umuril ǀ kakor de bi te S: Arznie s'strupom or. ed. smèshane bile ǀ Emelchilda hozhe s'strupam or. ed. vmoriti

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

sušiti se dov. sušiti se: ſa tiga volo ta drevu ſe ſazhne ſuſhiti nedol., inu luknaſtu prihajat ǀ otrok skuſi ozhy to boleſin na ſebe potegne, de ſe sazhne ſushiti nedol. ǀ ſò bily mokri, ſe ſo per ogniu shushili del. mn. m, inu greli

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

svinjka [svȋnjka] samostalnik ženskega spola

otroška igra svinjko biti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

šamrẹ́ti, -ím, vb. impf. rauschen, ogr.-Valj. (Rad), C.; rauschend wimmeln: včasi šamri na taki ženitnini od otrok, ob Pesnici (vzhŠt.)-Pjk. (Črt.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

šap [šȃp šapȗ] samostalnik moškega spola

dekliška poveza prek čela okoli glave

PRIMERJAJ: šapelj

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

šapelj [šápǝlj šápǝljna] samostalnik moškega spola

dekliška poveza prek čela okoli glave

PRIMERJAJ: šap

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

šátra, f. 1) = šatora, die Markthütte, Jan.; — 2) = otrok, dokler je še nizek ter hodi razkoračen, posebno dokler ima še dolgo suknjico: šatra! kam šatraš? Lašče-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

ščrlẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) zwitschern: ptič ščrli, Podkrnci-Erj. (Torb.); — 2) = vreščati, schreien: otrok ščrli, Koborid-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

škoditi -im dvovid. škoditi: obeden vam nebode mogal shkodit nedol. ǀ vſe tu zhloveku ſhkodit nedol. ſamore ǀ ſam ſebi veliku ble shkodish 2. ed. ǀ aku taiſtom kaj shkodesh 2. ed. ǀ taiſtem nezh neshkodesh +2. ed. ǀ malu ſonzhne gorkute taiſti shkodi 3. ed. ǀ obena rejzh na ſvejtu tulikajn neshkodi +3. ed. hudizhu Kakor ena prava ſpuvid ǀ vezh shkodimo 1. mn., kakor pak nuzamo ǀ ym nenuzate, temuzh shkodite 2. mn. ǀ urozhina, mres, veiter, tozha, inu ſusha vam shkodio 3. mn. ǀ Katere silnu tem deshelam shodio 3. mn. ǀ ozheſſam neshkodio +3. mn. ſamu to velike rezhy, ampak tudi ta ner mainshi reizh ǀ ta plemen nijm nezh nej shkodil del. ed. m ǀ Kadar pak otrok bi nagledal v' ozhy tiga bolniga zhloveka, bi taiſtimu nezh neshkodlu del. ed. s → škoda

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

šolar [šọ̑lar] samostalnik moškega spola

šolar, tj. kdor obiskuje šolo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

špitȃlar, -rja, m. = špitalski otrok, Lašče-Levst. (Rok.); — prim. špitalski.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

špitȃłski, adj. Spital-: špitalska hrana; š. otrok, ein Findelkind, welches aus dem Findelhause ("Spital") in eine Familie aufgenommen worden ist, Lašče-Levst. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

šrajati -am nedov. kričati, vpiti: ona sazhne shraiat nedol. na vus glaſs ǀ na vus glaſs sazhne shrajat nedol., inu vpyti ǀ sazhne vpijti, inu na vus glaſs shrajati nedol. ǀ kaj je tebi fardamana kazha, de taku groſovitu shraiash 2. ed. ǀ aku en denar upije, inu shraja 3. ed. povernime naſaj sakaj tebi neshlishim ǀ Sabſtoin en Mashnik shraja 3. ed. na Pridishinzi, de bi imeli greha ſe varvat ǀ ta kateri prau moli k' Gospudu Bogu shraia 3. ed., je djal S. Auguſtinus ǀ vy s' ene taku majhine shleht rezhy ſe ieſite, ſerdite, shrajate 2. mn., kregate, kounete ǀ otrozy po hishi shrajeio 3. mn., inu jokaio ǀ Oh koku sdihaio, shraiaio 3. mn., inu iamraio ǀ neusmilenu ga vlazhio, shraieio 3. mn., inu tauzheio ǀ v'vashi shtali shraiejo 3. mn. ǀ Pogledaj v' almaro, aku tvoj guanti shrajejo 3. mn., plazhaj shtazunariu, inu shnidariu ǀ Nikar nemolzhite, ampak govorite, inu na vus glaſſ shrajaite vel. 2. mn. ǀ otrok she ble je shrajal del. ed. m ǀ Saul je s' ſobmy shkripal, vjedal, inu okuli ſebe vſe tergal, resbial, inu ſhraial del. ed. m ǀ vij bi na vuſ glaſs shrajali del. mn. m, inu na pomozh klizali ǀ de bi vſe ſe derle, inu shrajale del. mn. ž ← nem. schreien ‛kričati, vpiti’; → šraj

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

šúliti, -im, vb. impf. streichen, kratzen, Štrek.; — š. se = smukati se: otrok, pes se šuli okoli človeka, Ip.-Erj. (Torb.): sich duckend schleichen, C.; mačka se za gredo šuli, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

təmníca, f. 1) die Finsternis, die Dunkelheit, Jan., Valj. (Rad); ajdje leže v globokih temnicah, Trub.; Od oči so tudi meni se uzdignile temnice, Preš.; — 2) eine dunkle Zelle, Cig., DZ.; — die optische Dunkelkammer (camera obscura), Cig. (T.), Sen. (Fiz.); — ein dunkler Kerker; — 3) pl. temnice: kraj na onem svetu, kjer bivajo duše nekrščenih otrok, Staro Sedlo, Lašče-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

temnica [tǝmníca] samostalnik ženskega spola

zapor, ječa
kraj, kjer po smrti prebivajo duše nekrščenih otrok

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

tepę̑žkar, -rja, m. otrok, ki hodi tepežkat; tepežkarji dobivajo kak majhen dar, Pjk. (Črt.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

téta, f. 1) die Mutterschwester, Meg., Alas.; die Vatersschwester, Vod. sp.; die Tante, die Muhme übhpt.; — 2) die Brautmutter; za teto biti kateri nevesti; — 3) teto imenujejo vsako nesorodno zakonsko ženo, pos. če nima otrok, Zv., Gor. i. dr.; — 4) kačja teta, die Bandassel (scolopendra sp.), Kras-Erj. (Torb.), Ip.; — teta kača (scutigera coleopterarum), Goriška ok.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

tintrka [tȋntrka] samostalnik ženskega spola

neka otroška igrača

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

tolažiti -im nedov. tolažiti, miriti: matti pertezhe, otroka talashi 3. ed., ali otrok she ble je shrajal (II, 348) ǀ Praviza Boshia, taku rekozh, je bila perſilena shtrajfat ta greshni ſveit; Miloſt Boshia pak je leto talashila del. ed. ž inu ſturila, de shtrajfinge je odnashala (V, 555) Sodeč po zapisih pri → potolažiti in → utolažiti, korenski a kaže na prednaglasno akanje.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

trọ̑j, num. dreierlei; troje vino; troje, drei: troje otrok; troje živinčet; troje ljudi; troje nogavice, rokavice, hlače; vsi troji vaščani, die Bewohner aller drei Dörfer, LjZv.; — glede pomenov prim. deseter.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

trojček [trọ̄jčǝk] samostalnik moškega spola

trojček, tj. vsak od treh pri enem porodu rojenih otrok

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

trojčič [trọ̄jčič] samostalnik moškega spola

trojček, tj. vsak od treh pri enem porodu rojenih otrok

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

trošt1 m, F9, consolatio, troſht, troſhtanîe, reṡveſſelenîe; desolare, puſtu ſturiti, opuſtiti, troṡht odvṡèti. Isa:11; levatio, -onis, lahkúſt, troſht; orphanus, -ni, ſyrota, en otrok pres ozheta ali matere, pres troṡhta; solamen, -nis, solatium, -tÿ, tróṡht, troṡhtanîe, luṡhtnu veſſelje; solatium, troṡht, krateh zha7; spes, vupanîe, tróṡht; spem facere, troṡht dati; sublevare, podvṡdigniti, prevṡdigniti, pomúzh, inu troṡht dati

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

truplo -a s 1. telo: nemamo hushiga ſaurashnika na semli, kakor je nashe truplu im. ed., inu naſhe meſsu ǀ Reſſite li je djal Iacob, inu ſekajte moje vude od mojga trupla rod. ed. ǀ nej bila vezh zhloveskimu truplu daj. ed., temuzh eni h'rastavi shkorij podobna ǀ druge miſli, inu skarbi nej imela, temuzh offertnu guantana hoditi, inu nje grèshnu truplu tož. ed. lepotizhit ǀ venim truplu mest. ed. na enkrat ſe najde ta pravizhni Iacob, inu ta greshni Eſau ǀ otrok v' taistim trupli mest. ed., v'katerim je bil spozhet, je bil tudi pokopan ǀ v'trupli mest. ed. te ner zhiſtishi Divize Marje ǀ ti greshniza bosh persilena s'tvojm pregreshnim truplam or. ed. prezei pred tu ſerditu oblizhe Rihteria Nebeſkiga ſe prikasat ǀ de s'vashim truplom or. ed. nebote drugim pohushajna dale ǀ ti ſi mertua dusha, inu s'truplam or. ed. bosh v' paku pokopana ǀ is teh obſsedenih truplou rod. mn. ǀ sapovej Vida, Modeſta, inu Creſcentio na tla pervesat, inu enu ſilnu teshku ſpizheſtu sheleſu na nyh trupla tož. mn. poſtavit ǀ v'blati tega greha, inu v' ſmerdezah truplah mest. mn. teh greshniku prebivat nemore 2. truplo: taiste neſrezhne martvu truplu im. ed. par nagu venem kotu je leshalu ǀ dua velika zherna pſsa planio k'temu martvimu truplu daj. ed. ǀ umarje po navadi v'Cerku njega truplu tož. ed. neſsò ǀ S. Archangel Michael nej ſmu ſe potſtopit hudizha prekleti, kadar ſta ſe preperala sa Moiſseſau truplo tož. ed. ǀ taisti mertvi nijma v'ſvoim trupli mest. ed. ſerza ǀ ſe ſo jokale, inu klagovale na vus glaſs, nad truplam or. ed. tiga lubiga, inu lepiga Adonida ǀ Kadar bodò umerli, nyh trupla im. mn. bodo v' to zherno semlo pokopana ǀ imâ te oſekane glave pershiti h' truplam daj. mn. ǀ tem ſvetom Marternikom je ſtregla, nyh ſveta trupla tož. mn. pokoppavala ǀ grobe s'zhloveskimi trupli or. mn. je napolnila

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

učiti -im nedov. učiti: ſe pofliſſa kar ner vezh je mogozhe vuzhiti nedol. tiga Synu ǀ je bil kuto ſlekil, s'kloshtra pobegnil, inu nuno upelal, ter eno novo prekleto vero ſazhel uzhiti nedol. ǀ jeſt ij pravim s'farim, kregam, inu vuzhim 1. ed. ǀ ti vuzhish 2. ed. de ſe nimamo bati Boga reshalit ǀ Logica vuzhij 3. ed. s' gruntam ſvoje govorjenje sklenit ǀ Retorica vuzhj 3. ed. tu lepu govorjenje ǀ nasha natura naſs vuzhi 3. ed. to S. hualeshnost ǀ S. Augustin vuzhy 3. ed. de shtiri ſorte lubesni ſe najde ǀ G. Bug regera, oſkerbji, inu vuzhji 3. ed. vſe ſtuari ǀ Modruſt tiga ſvejtà uuzhj 3. ed. ǀ nas vzhy 3. ed. S. Grogor ǀ S. Thomash vzhj 3. ed., de skuſi gnado ratamo deleshni podobe Boshie ǀ Dokler ta Duhouni Paster yh nevuzhi +3. ed. ǀ Grammatica drugiga nevuzhij +3. ed. temuzh prau govorit ǀ vaſhe otroke namejſti ozhanaſha, inu zheszhene Marie Vere, inudeſſet S. Sapuvidi vuzhite 2. mn. preklinat, inu sludjat ǀ sakaj vy starishi te S. molitvi yh nevuzhite +2. mn. ǀ yh neuzhite +2. mn. de bi imeli bejshat pred skushnavo ǀ aku ty starishy lubio ſvoje otroke, inu vuzhè 3. mn. ſtrah boshj ǀ vſe Matere imajo to lastnust de ſvoje otroke vuzhe 3. mn. hodit ǀ kakor vſy Theologi uuzhe 3. mn. ǀ kateri vzhè 3. mn. po vuku ſvetiga Duhà ǀ ty lubi Svetniki Boshy naſs vuzhio 3. mn. G. Boga hualit ǀ drugi yh vuzhijo 3. mn. molit teh deſset sapuvidi Boshyh ǀ Hozhesh de tuojm otrokam dobru pojde vuzhijh vel. 2. ed.+ strah Boshij ǀ te proſsimo vuzhinaſs vel. 2. ed.+ Kiekaj gori lèteti ǀ vuzhite vel. 2. mn. yh, sfarite proſſite yh, inu ſturite vſe kar je mogozhe, de nebodò pogublene sa volo vashe sanikarnoſti ǀ kaj dobriga ijh bosh vuzhil del. ed. m ǀ ſtrah Boshy yh je vuzhjl del. ed. m ǀ Katere vednu je vozhil del. ed. m, inu, vuprashal ǀ je vuzil del. ed. m v'kakorshni viſhi imaio Altar, miso, inu skrinio te saveſſe ſturiti ǀ Nuzh inu dan je mene vuzhila del. ed. ž sapuvidi Boshye dershati ǀ my ſmo yh lepu vuzhili del. mn. m po tuoj sapuvidi shiveti ǀ zhe nej ſo ſvoje otrok sapuvidi Boshje vvzhili del. mn. m dershati ǀ de bi my ſe vzhili del. mn. m ǀ Matere ſo vuzhile del. mn. ž ſvoje otroke učiti se učiti se: kakor de bi hotel od vaſs ſe vuzhiti nedol. ǀ vſaj bi imeli ſe vuziti nedol. od te nepametne shivine ǀ ſe vuzhij 3. ed. antuerharsku dellu ǀ Vuzhimo ſe vel. 1. mn. tudi od Eleazerusa Shlushabnika Abramaviga ǀ vuzhite ſe vel. 2. mn. vij hudobnij s'shkodo teh drugih nehati vaſhimu blishnimu shkoduati ǀ vuzhiteſe vel. 2. mn. vy ſtarishi od tiga Stariga, inu pravizhniga Ioba ǀ je teshku enimu piſsat katerj nihdar nej perya v'roki imel … ali malat kateri ſe nej poprej vuzhil del. ed. m ǀ de bi Se od njega vuzhili del. mn. m ǀ Vy shene de ſi, lih nihdar nejste rajtat ſe vuzhile del. mn. ž

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

udẹlováti, -ȗjem, vb. impf. ad udelati; 1) ausarbeiten, zurichten: u. kože (gerben), Mur.; zerarbeiten, übel zurichten, Mur.; — 2) sein Unwesen treiben, es arg treiben: preveč mi udeluje, Cig.; noben grof tako ne udeluje, Svet. (Rok.); prehudo, črez mero, črez nemoč udeluje, er treibt es zu bunt, Cig.; sich ungestüm, wild geberden, lärmen, toben, Mur., Cig., Jan., Gor.; togoten otrok udeluje (= kriči in vrešči, tepta in maha krog sebe), Polj.; bik rjove in udeluje, Slovan; mati udeluje za ugrabljenim otrokom (geberdet sich wie wahnsinnig, ist untröstlich), Polj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

vardẹjáti, -dẹ́ti, -dẹ̑jem, (-dẹ̑m, Jan.), -dẹ́nem, vb. impf. (pf.) 1) hegen, pflegen, warten, Dict.-Mik., Trub., Krelj, Dalm., Jap. (Sv. p.); vardej svojega očeta! Trub.; ne vardejan otrok, ein verwahrlostes Kind, Gor.; vardejana je, sie ist versorgt, Gor.; če si za groš kruha pa kupico vina kupiš, pa si vardejan, Polj.; — 2) vb. pf. praes. vardẹ̑m, versuchen, probieren, Jarn.; vardẹ́nem, ogr.-Mik.; — prim. stvn. wara, Acht, Aufmerksamkeit, in nem. warten, Mik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

várovati, -ujem, vb. impf. achtgeben; varuj, da ne padeš! — schützen, hüten, bewachen, bewahren; nav.: v. koga, kaj; otroke v.; čuvaji mesto varujejo, Škrinj.-Valj. (Rad); tudi: v. koga, česa: Bog varuje naših otrok, Krelj-Mik.; angeli varujo otrok, Trub.; svojega dvora varuje, Trub.; vrat v., das Thor hüten, Dalm.; varujte svojih teles vsacega greha, Burg.; Fantiči, dekliči kresujejo, Žitnega polja varujejo, Npes.-K.; Kum teh krajev prehude burje in mraza varuje, Levst. (Zb. sp.); mlade žene v. doma, Jurč.; — nicht gelangen lassen: v. koga v kaj, Cig.; prosim, da jih v hudo varuj, Ravn.; straža ga je iz ječe varovala, Ravn.; Bom pel, gosence kaj na repo var'je, Preš.; — v. se, sich hüten, sich schützen; v. se koga, česa, sich vor jemandem, vor etwas schützen; varujte se krivih prorokov! varujte se vpričo ljudi delati dobrih del! Ravn.; (imprt. se nav. izgovarja vári, vár', várite, vár'te, nam. váruj, várujte); — prim. stvn. vara, Acht, Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

včeraj prisl. včeraj: vzherai my nej ſmo druſiga v'rokah imeli ſemuzh blatu, inu ſlamo, is katerimi ſmò mogli zegelle dellat ǀ Vzherej pò vezhernizah ǀ kateri je tebe s' beſſedo, ali s diainam reshalil uzherej, ali danas ǀ en otrok v' zherei rojen

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

večȃj, m. = otrok, ki vedno kriči, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

veliko prisl. veliko, zelo, mnogo: ti vuzheni ſe ſo veliku sa volo tega potili ǀ veliku nijh ſe bodo zhudili, de jeſt ſim ſe podstopil moje pridige drukat sturiti v'ſlovenskim jesiku ǀ de ſi lih veliku lepshi ſlovenski jesik ſo imeli ǀ jest veliku S: piſsma, inu vuka S: Vuzheniku po latinsku postavem ǀ veliku otrok je imela ǀ veliku urr od velike ſlatkusti je bila samaknena ǀ veliku uredne shenkinge ijm je bil dal ǀ Se veliku shtima, inu lubi sdrauje ǀ veljku njeh ſe najde; kateri taku skarbnu yshejo Dohtarja de bi njeh telu osdravil ǀ veljku vezh je skerbel sa nyh dushe ǀ ueliku urshohu ima zhlouek u' tej dolni teh ſols ſe jokati, inu plakati ǀ na ſvdni dan viliku takorshne bò, kateri bodò diali ǀ velikuvezh shenskih pershon, kakor moshkih v'Nebeſſa pride ǀ velikn minie bò mogla ta lepu deshezha roſſiza Nebeſhka Chriſtus Ieſus v'tvojm ſmerdezhem ſerzu prebivat Primerniške in presežniške oblike so navedene pri → več in → veče.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

vídẹti, vȋdim, vb. impf. (pf.) 1) das Augenlicht haben, sehen; — na desno oko ne vidi; — 2) mit den Augen wahrnehmen, sehen, merken; gledajo, pa ne vidijo; težko ga vidim, ne morem ga videti = črtim ga; v. česa: žalostno je takih otrok videti, Ravn.-Mik.; od tod vidiš (je videti) planine, na planine; — uže je videti, uže se vidi, es ist bereits hell; — o svetem Vidi se skoz noč vidi, Lašče-Levst. (M.); kjer ni videti, ni vzeti, Cig.; — ansehen: videti mu je (man sieht es ihm an), da ni zdrav; vidi se mu, da ne misli tako; — videti je zdrav, bolan, er sieht gesund, krank aus; reč je videti lepa, bela, črna; mož je boljši, nego je videti; — 3) meni se vidi, es dünkt mir, es scheint mir; — v. se, gefallen, vzhŠt.; — 4) hodil sem, sam ne vidi, kod, ich ging herum, ohne selbst zu sehen, wo herum, Dol.-Levst. (Sl. Spr.); — 5) (videč, sichtbar, Trub., Krelj, Dalm.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

visokošolec [visokošólǝc] ali [visokošọ̑lǝc] samostalnik moškega spola

visokošolec, bogoslovec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

vleča [vlẹ́ča] samostalnik ženskega spola

neka skupinska otroška igra

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

vojskovati se -ujem se nedov. vojskovati se, bojevati se: ſe ſazhne s' Bugam vojskovati nedol. ǀ S' letem paklenskem Lintvornam ti ſe imash voiskovati nedol. ǀ Theodoſius je tudi mogal ſe pomuiet, inu voiskovat nedol. ǀ Spumnite na uniga groſovjtnu velikiga Riſa Goliota, s'katerem vojſkovati nedol. obeden ſi nej upal ǀ bi bil imel ſe vojskouati nedol. zhes ſaurashnike Rimskiga krajlevustva ǀ kadar ga je bil vſhelesni guant oblekil de bi shal vojskovati namen. ſe s'Goliatom ǀ kadar ſe je shal vojskovat namen. s' tem groſovitem Riſam Goliatam ǀ zhes Boga ſe vojshkuiesh 2. ed. ǀ moj ſijn ti ſi en otrok prutu Goliatu, ta smladiga ſe vojskuj 3. ed. ǀ s'Luciferam ſe vojskujate 2. mn. ǀ ſveit, meſſu, inu hudizh vſe skuſi zhes nas vojskujeio 3. mn. ǀ s' mezham, s' puksho, inu s' drugem shelesnem oroshiam ſe voiskujeio 3. mn. ǀ kadar ſe je vojskoval del. ed. m zheſs Chanaanarje ǀ G. Bug ſe voiskaval del. ed. m zhes taiste dushe ǀ ta kazha ſe bò vojskovala del. ed. ž zhes eno shensko perſono ǀ s' modruſtio, inu ſaſtopnoſtio ſta ſe vojskovala del. dv. m ǀ veliku lejt shnimi ſe ſò vojskovali del. mn. m ǀ ſo per veri ſvojh malikou ſtali, inu s' Judy ſe preperali, inu vſe skuſi vojskvali del. mn. m ǀ ſó vidili v' luffti dua Odleria, ali Poſtoine, katere ſe ſó vojskovale del. mn. ž/dv. m

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

v... otruči [mest. mn.] gl. otrok*, v predl. ♦ P: 1 (TPo 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

vráziti 2., -im, vb. impf. knarren: nemazano kolo vrazi, Cig.; = škripati: če so slabša vrata, bolj vrazijo, Notr.; slab godec vrazi, Poh.; otrok vrazi (plärrt), Poh.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

vrẹ̑łəc, -łca, m. 1) eine hervorsprudelnde Quelle, Meg.-Mik., Guts.-Cig., Jarn., Jan., Cig. (T.); vrelce zovejo male izvirke, ki se po deževju pokažejo po gorskih senožetih, Bolc, Staro Sedlo-Erj. (Torb.); — 2) človek, zlasti otrok, ki neprestano govori, Bolc, Staro Sedlo-Erj. (Torb.); — 3) der Eifrige, ogr.-C.; — 4) der Sprudelstein, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

vreščati [vreščáti vreščím] (vriščati) nedovršni glagol

oglašati se kot zajec ali majhen otrok

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

vrtalnik [vrtȃu̯nik] samostalnik moškega spola

igrača vetrnica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

vrtȃvək, -vka, m. = vrtav, nemiren otrok, Gor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

vtóriti, -tǫ́rim, vb. pf. = zatrositi: otrok je ogenj vtoril, vzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

vzeti vzamem dov. 1. vzeti, sprejeti: naſs nebo hotel v' ſvojo hisho vſeti nedol. ǀ je nij hotu divistvu po ſili vseti nedol. ǀ brumnom shenam nijh poshtejne poſili vsetti nedol. ǀ s'eno majhino ſamero kmeta ſtepſt, vſe njemu vſet nedol. ǀ ſe nepotſtopio uſet nedol. en koſſ Kruha, ali en glaſſ vina ǀ ſo sheleli dosezhi, inu uset nedol., kar je njemu shlishalu ǀ Imate andohtlivu ta kruh Nebeski vſſiti nedol. ǀ Od tod vſamem 1. ed. perloshnoſt govorit od lete velike miloſti boshie ǀ hisho mu vſamesh 2. ed., inu po svejtu ga poshenesh ǀ eno shupo, ali panado sa dobru vsamesh 2. ed. ǀ sa gnado boshio nemarash, sa slù vsamesh 2. ed. ǀ zhaſsa nikoli ſi neusamesh +2. ed. ǀ sakaj neuſamesh +2. ed. en mezh inu ſerce ſi neprebodesh ǀ uſame 3. ed. od uniga vbogiga ſiromaka ǀ Aku G. Bug vam vſame 3. ed. vasho sheno ǀ ſcepter is roke vsame 3. ed. ǀ vſamej 3. ed. duej trenti kruha ǀ G. Bug po ſili obene rezhy neuſame +3. ed. ǀ nikuli obene skerbi ſi neuſame +3. ed. ſa hishnu opravilu ǀ oroshje teh grehou vſamemo 1. mn. ǀ malu skerbi vezh ſi vſamete 2. mn. ǀ lete ga ne ruzhei vſameio 3. mn. ǀ de vaſhe diviſhtvu vam vſamejo 3. mn. ǀ kakor Eva ſe salubio venu ardezhe jabuku, taiſtu uſameio 3. mn., pokuſſio ǀ najdeio enu vſſoku, lepu sheliszhe, letu ijm dopade, ga usameio 3. mn. ǀ to nar manshki skarb ſi neusameio +3. mn. ǀ Vſtani gori, inu vsami vel. 2. ed. tu Detetce, inu njegovo Mater, inu béshi v'Egyptausko Deshelo ǀ sa tay ſam ſebe, inu vsami vel. 2. ed. ſvoj krish, inu hodi sa mano ǀ Uſemy vel. 2. ed. Joannes leto palzo, inu shnio smiri ta Tempel ǀ hudizh me vſemi vel. 2. ed., sludi me resneſi ǀ vſimi vel. 2. ed. mojo dusho s'tobo v'nebu ǀ edn pravi vſemiga 2. ed.+, ta drugi pravi nikar ǀ ſe oberne k'tovarshu rekozh vſemiva vel. 1. dv. my dua, kar nam shlishi ǀ aku zhes dan nemate zhaſsa, po nozhi zhaſs vſemite ſi vel. 2. mn. ǀ vſimite vel. 2. mn. vy bogati ta dua fazonetelna ǀ kadarkulj pride ena ſupernoſt zhes vaſs volnu jo vſimite vel. 2. mn. ǀ vsimite vel. 2. mn. vaſh fazonetel ǀ h' temu vashe upajne uſimite vel. 2. mn. ǀ Vsemite vel. 2. mn. ijh supet prozh od blaga ǀ neuſamite +vel. 2. mn. blagu vudvam, inu ſapuſhenim ſirotizam ǀ pridite vſy hudizhi, inu vsemiteo vel. 2. mn.+ ǀ bo Bug njemu vſel del. ed. m to ſemlo ǀ De bi ſludi vſel del. ed. m vinu, inu vuoli ǀ letu Aſa je bil Preroku sa slu vsel del. ed. m ǀ Ie Iesus vsèl del. ed. m te ſedem kruhe ǀ kmetu ſi uſel del. ed. m taiſtiga vola, taiſto nyvo ǀ je is nebeſs na ſemlo prishal, zhlovesko naturo na ſebe vſal del. ed. m ǀ ty blishni ſe ſo bali, de bi hudizh ga neuſel +del. ed. m s' dusho, inu s' teleſſam ǀ dolge teh vboſih je naſe vſela del. ed. ž ǀ kej ſi uſela del. ed. ž, de tulikain Gvanta imash ǀ kadar ta dua ſta bila is krisha doli vſela del. dv. m tu S. Reshnu Tellù ǀ Skrinio Boshio Sò ijm bily vſeli del. mn. m ǀ ſo ga v'mejſtu vſeli del. mn. m ǀ kadar bi en glaſſ vode is morja vſelj del. mn. m 2. zavzeti: nej perpuſtil de bi Samurizi Compoſtello vſeli del. mn. m 3. poročiti, tj. vzeti za ženo ali za moža: Pokashi mi katero imam ſa mojo sheno vſiti nedol. ǀ zhe vſamem 1. ed. eno mlado nebo snala goſpodinit: zhe vſamem 1. ed. eno ſtaro, bo vſe skuſi kreh, inu godernaine v'hishi ǀ je bila Mosha vſela del. ed. ž veliku otrok je imela ǀ ſakaj bi ga jeſt neuſela +del. ed. ž ǀ Druge she mlaishi ſo mosha vſele del. mn. ž vzeti se: poročiti se: Skuſi moj ſvit ſta ſe bila vſela del. dv. m, inu ſdaj obedua bodo s'mano v'pakli gorela an se vzeti zavzeti se: Hozheo taiſte Vduve ſe an vſeti nedol., aku she tu kar ima ym hozhe shenkat ǀ Ah vſimite ſe an vel. 2. mn. nje praude, dejte y en dober ſvit ǀ Je skerbela, inu nas ſe an vſela del. ed. ž, kakor de bi bily nje laſtni otrozy dol(i) vzeti spoznati, razumeti, ugotoviti: mei drugimi snamini, is katerih ſe more doli vſet nedol., gdu je mej timi isvolenimi ǀ kakor dolej vſamem 1. ed. s'beſſed S. Petra ǀ doli vſamem 1. ed., de lahku naprej pride ǀ Kakor doli vsamem 1. ed. s'tiga Kar Ezechiel Prerok na parvi poſtavi je samerkal ǀ Kakor doli vſamen 1. ed. s'Viſokih Peſsem ǀ Is kateriga vſiga ſe doli vſame 3. ed. de prezhudnu gvishnu je bilu tu v'Nebuhojejne Christuſa ǀ kakor is Iogerskiga djania ſe doli uſame 3. ed. ǀ Kakor ſe doli usame 3. ed. s's. piſsma ǀ mi lahku doli vſamemo 1. mn. ǀ Is Kateriga lahku doli vſameno 1. mn. ǀ vy poſvejtni, inu deſhelski ludje lahku doli vſamete 2. mn., inu ſe potroshtate ǀ Is tiga Shpanigary doli vſameio 3. mn., de nyh pomozh imaio per S. Jacobu yskati ǀ is lete moje ſtrashne shtauti doli uſemi vel. 2. ed. ǀ is tega doli vſimimo vel. 1. mn., sklenimo, inu rezimo ǀ Is tiga doli vſemite vel. 2. mn., kakorshno veliko skerb, inu fliſſ ſte dolshni imeti ǀ de bi ti s'tiga doli vſel del. ed. m de en ſam je ogolufan oſtal ǀ je lahku doli vſela del. ed. ž, de zhudnu ſe bo nje edinimu ſynvu godilu ǀ s'tega bote dol vſeli del. mn. m, inu lahku ſpoſnali de ſim pravi bug gor(i) vzeti sprejeti: ob taisti uri botè vidili Nebeſſa odperta, inu Christuſha perprauleniga vasho dusho gori vſeti nedol. ǀ de bi ga hotel sa hlapza gori vseti nedol. ǀ moj Buh! kir gledash na moje misly, gori vſamesh 2. ed. moje shelje ǀ tu dobru djaine, inu shelje na mejſti della gor vſamesh 2. ed. ǀ uſame gori 3. ed. sa suoije sijni dua sapushena fantizha ǀ prezei mezh prozh vershe, s'kojna doli stopi ga kushne, mu odpusti, inu ſa brata ga gori vſame 3. ed. ǀ v'danashnim S. Euangeli en exempel imamo de lubesan zhloveka taku mozhnu obnorij, de tu thesku, sa lahku, tu shkodliu sa nuznu, tu shpotlivu sa zhastitu gori vſame 3. ed. ǀ s' troshtam vaſs sa ſvojga Vicaria gori vſameio 3. mn. ǀ uſemi gori vel. 2. ed. ſa tuoje Syni uſe lete ǀ vſimite gori vel. 2. mn. vuk S: Chryſoſtoma ǀ Vſimite gori vel. 2. mn. dekelze laſtnoſti teh pishat ǀ V'S. kerstu ſim vaſs bil gori vſel del. ed. m sa moje otroke ǀ en shlahtni greshni Indianar je bil nasho ſveto Vero gori uſel del. ed. m ǀ cilu imè Thereſia bo premenila, inu tu Angelsku imè Seraphina gori vſela del. ed. ž ǀ Ali sakaj G: Bug neperkashe slate sapuvidi, dokler ludje raijshi bi yh bilij gori vſeli del. mn. m ǀ Katero lepo navado ſo potle tudi druge deshele gori vſele del. ed. ž konec vzeti umreti: ta bore ſyn je imel od sheje konez uſeti nedol. ǀ tovarshi ſo imeli konz vſeti nedol. ǀ ſe je bal pod kozhijo konez vuseti nedol. ǀ k'sadnimu na ſreid tiga morja konez uſame 3. ed. ǀ Ah kulikain v' tej vishi otrozhyzhou konez vſame 3. ed. ǀ od reve, inu potrebe konez vſameio 3. mn. ǀ na vojſki konez vſameo 3. mn. ǀ de bi od lakoti Konez vsel del. ed. m ǀ tudi on je bil s'suojo vojsko v'vodi Konz vſel del. ed. m ǀ je bil v'mory konez vſel del. ed. m ǀ je njeſrezha de nej konez vſela del. ed. ž ǀ kadar bi taiſti nepomagali bi vſe konez vſelu del. ed. s kar je na ſemli ǀ v' puszhavi ſo bily konz vſeli del. mn. m naprej vzeti lotiti se: inu ſupet vaſhe kupzhje, inu barantie naprei vſamete 2. mn. ǀ uſimimo naprej vel. 1. mn. naſhiga S. Pomozhnika S. Jurja naprej si vzeti nameniti se, odločiti se: ſtonovitnu ſi naprej vſeti nedol., de nihdar vezh n'hozhesh G. Boga reshalit ǀ jeſt ſi taku mozhnu naprej vſamem 1. ed. tvoje s. Sapuvidi dershati ǀ ſi naprei ſtonovitu uſamem 1. ed. ǀ v' zhaſſih ſi naprei vſamesh 2. ed., de ſe hozhesh pobulshat ǀ kadar en Cupz ſi naprej uſame 3. ed. pojti veno dalno deshelo kupzhovati ǀ ſi neprej vſame 3. ed. v'en Kloshter pojti ǀ pyanſtua anat ſi naprej neuſame +3. ed. ǀ ſi naprei vſameta 3. dv. de hozheo Pater Bernardu povedat ǀ Kadar vij ſi naprej vſamete 2. mn., de ſe hozhete spovedat ǀ naprej neusamete +2. mn. ſe pobulshat ǀ kateri ſtonovitnu ſi naprei vsameio 3. mn. ǀ Se perpravio, inu naprej usameio 3. mn. Chriſtusa popaſti ǀ vſemiſi ſtanovitnu naprej vel. 2. ed., de poſehmal hozhesh greha ble kokar kazhe ſe varvat ǀ Vſimiſi tedai naprei vel. 2. ed., de ti hozhesh v' nebeſſa tvoje ozhy polsdignit ǀ vſy vſimimo ſi naprej vel. 1. mn. de hozhemo poſehmal s'mislio, s'sheljo, inu s' djainam Bogu shlushit ǀ vſimimoſi naprej vel. 1. mn. po ſtopinah teh lubih Svetnikou … hoditi ǀ neprej vsemiteſi vel. 2. mn. de n'hozhete vezh pregreshit ǀ naprej vſemite ſi vel. 2. mn. de hozhete sapuvidi Boshje dershati ǀ vſimiteſi naprej vel. 2. mn., inu s'djainom napolnite vasho dobro volo ǀ ſtonovitnu ſi naprej vſmite 2. mn. ǀ ſtonovitu ſi nàprei vſymite vel. 2. mn., de n' hozhete vezh v' grob tiga greha paſti ǀ jeſt ſim ſi naprej vſel del. ed. m iskaſat, v kakushni vishi imate letu ſturiti ǀ ſi je bil naprej uſel del. ed. m na vojſko pojti pod Ceſſaria Diocletiana ǀ danas ſi ſim naprei vſſel del. ed. m Nem. Nem. iskasat kaku je nuzen ǀ vezhkrat ſi je naprej vſela del. ed. ž en nezhisti greh, Kateriga je bila dopernesla, ſe spovedat nase vzeti sprejeti, prevzeti: Syn Boshi je nasho zhlovesko naturo na ſe uſel del. ed. m nazaj vzeti preklicati: jeſt neuſamem 1. ed. nasai moje beſſede noter vzeti zavzeti: kadar hozhe enu Mestu noter vſeti nedol. ǀ Je enkrat General Joſve eno veliko vojsko zhas Kananerje pellal, ter tu veliku meſtu Hierico oblegil, inu bres vſe shkode je bil taiſtu noter vſel del. ed. m, inu resmetal ǀ de bi Saurashniki tvojga Svetiga Imena noter vſeli del. mn. m tu Ceſſarsku prebivalszhe Dunain ǀ kadar Titus inu Veſpaſianus ſo bily Jeruſalem notri uſeli del. mn. m priložnost vzeti izkoristiti priložnost: Skuſi ta danashi exempel jeſt perloshnoſt uſamem 1. ed. podvuzhiti moje Poshlushavize ǀ to nar manshi neporloshnost nihdar sa vaſhiga blishniga ſi neusamete +2. mn., aku lona ſe netroshtate slovo vzeti slovo vzeti, posloviti se: slavu od nje uſeti nedol. ǀ jeſt od vaſſ slavu vſamem 1. ed. ǀ ſlavu od priatelnou vſame 3. ed. ǀ sa vſelej slavu od ſvejta vſimite vel. 2. mn. ǀ je ſlavu od teh Vernih vſel del. ed. m ǀ poſt ſe perblishuje, kir meſſu bo slavu vſelu del. ed. s srce si vzeti opogumiti se, predrzniti se: serze ſi vſame 3. ed. spovedat ſe ǀ Catharina ſerze ſi vſame 3. ed. ǀ ſi ſarze vſame 3. ed., eno shegnano ſvejzho pershge ǀ Serze ſi vſameio 3. mn., de vſe grehe dopernashajo ǀ n' hozhesh, de bi drugi ſerze ſi neuseli +del. mn. m, takorshne shleht andle tribat ven vzeti izvzeti: vun vſamem 1. ed. te nadolshne otrozhizhe, Kateri po tem Kir ſo Karsheni ſe lozhio is tiga ſvejta v usta vzeti izgovoriti: ti Boshje Ime nepridnu uſta neusamesh +2. ed. ǀ tu s. Ime naunznu, inu nepridnu usta usame 3. ed. ǀ shpotlivu njega S. Ime vſta vſameio 3. mn. ǀ shpotlivu njega S. Ime usta usamejo 3. mn. za dobro vzeti sprejeti z dobro voljo, brez pritoževanje: veliku grenkih beſsedy morio poterpeshlivu prenesti, jnu sadobru vſeti nedol. ǀ s' eno shupo, ali panado sa dobru vsamesh 2. ed. ǀ G. Bug sa dobru vſame 3. ed. tudi maihine rezhy, kakor ſo kosye dlake, inu kashtruine koshize ǀ ta bolni vernu dershi, vina ſe ana, s'eno ſamo neſlano shupo 24. urr sadobru vſame 3. ed. ǀ sa dobru vſameio 3. mn., kar G. Bug ym dà ǀ s' ſamim koſſilam sa dobru vſimite vel. 2. mn. ǀ celli teden bodo po hribah, inu gosdah hodili sajze, inu jelene lovili, inu s'merslimi shpishamij sa dobru vſeli del. mn. m za zlo vzeti zameriti: preveliku sa slu vſamem 1. ed. ǀ sa slu neuſamem +1. ed. ǀ sa slù vsamesh 2. ed., n' hozhesh vezh h' taiſtimu Spovedniku ǀ Leta Gospud sa slu vſame 3. ed. lete beſſede, ſe reſerdi ter grè prozh ǀ mu sa slu vſame 3. ed., ter ga sazhne oſtru kregat ǀ sarà to iegro sa slu vſame 3. ed. zdoli vzeti spoznati, razumeti, ugotoviti: Kakor s'doli vſame 3. ed. s'taistih beſsed Katere Bug K'Satanu je govuril

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

vzhóditi, -hǫ́dim, vb. pf. zu gehen anfangen; otrok je uže vzhodil, UčT.; — wieder aufkommen, genesen, C., Z.; — prim. 2. shoditi.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

zádẹlj, praep. c. gen. = zaradi, Jan.; (zadel, Cig.); zadelj nedolžnih otrok, Slom.-Jan. (Slovn.); zadelj njih revnosti, Majar (Pesmi)-Mik.; — prim. delj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

zadírčən, -čna, adj. kdor se rad zadira, zum Schreien, Kreischen geneigt: z. otrok, Cig.; z. človek, ki se rad v druge zadira, Cig.; z., hudoben jezičnik, LjZv.; — zadirčne besede, unfreundliche Worte: predno se je gostba končala, jele so leteti zadirčne besede, LjZv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

zadojiti [zadojīti zadojím] dovršni glagol

izgubiti mleko, prenehati dojiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

zadołžíti, -ím, vb. pf. 1) mit einer Schuld (mit Schulden) belasten; hišo z., zadolžena posestva, Cig.; svoj imetek z., Zv.; z. se, in Schulden gerathen; zarad otrok se je zadolžil; z. se pri kom, Cig.; zadolžen; voll Schulden, verschuldet; — 2) verschulden, Mur., Cig.; kaj sem zadolžil? Mur., Kr.; (germ.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

zadrẹ́ti, -dérem, vb. pf. 1) hineinfahrend reißen: kožo z., M.; noht si je zadrl, Bleiw.-Cig.; zadrt list, ein gerissenes Blatt (bot.), Cig.; — reißend hineinstoßen: kremplje z., die Krallen einsetzen, Cig.; z. se, reißend eindringen: cefedra se je za noht zadrla, ein Splitter ist hinter dem Nagel eingedrungen, Z.; — 2) z. se, zu plärren, zu schreien anfangen; otrok se je zadrl; — aufplärren, aufschreien; vrana se je zadrla; — z. se, anfahren, unfreundlich anreden; z. se nad kom, na koga, v koga.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

zagátiti, -im, vb. pf. verstopfen; usta z., Trub.-Mik.; razpoko z., Cig.; cev z., eine Röhrfuge dichten, DZ.; — vodo z., das Wasser bedeichen, Cig., C.; — z. se, sich verstopfen, v dušniku se mi je zagatilo, es will mich ersticken, Fr.-C.; sluhovod se zagati z ušesnim maslom, Erj. (Som.); otrok je zagačen v ušesih, Gor.; — verhindern: z. posvečenje, ogr.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

zahlípniti, -hlȋpnem, vb. pf. 1) den Athem benehmen, C., Z.; zahlipnilo ga je, Tolm.; — z. se, den Athem verlieren, ersticken: v dimu se z., vzhŠt.; — z. se, stark zu schluchzen anfangen: otrok se zahlipne od presilnega joka, Goriška ok., Soška dol.-Erj. (Torb.); — z. se, sich verschnappen, Štrek.; — 2) (intr.) = z. se, ersticken, V.-Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

zakǫ́nski, adj. ehelich, Ehe-; z. otrok, mož, stan, prstan; zakonska hči, žena, postelja; zakonski, der Ehegatte, Cig., Jan.; zakonska, die Ehefrau, Cig., Mik.; zakonski, die Eheleute, zakonska, das Ehepaar, Cig., Mik.; — tudi zákonski.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

zamúcati, -am, vb. pf. = zamazati: zamucan otrok = po obrazu umazan otrok, Dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

zapípati, -pȋpam, -pljem, vb. pf. = upipati: zapipan = umazan po obrazu, zapipan otrok, Dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

zapustíti, -ím, vb. pf. 1) verlassen: = nicht mehr bebauen: njivo, rudnik z.; zapuščeni vinogradi; = ohne Hilfe lassen; Bog me je zapustil; zapuščeni otroci; z. se, sich verwahrlosen, Levst. (M.); = sich von jemandem trennen, von ihm weichen; žena je moža zapustila; vojaki so zapustili svojega poveljnika; z. svoje mesto, svet; moč ga je zapustila; = aufgeben; z. službo, hude navade, greh, pravo pot; — 2) (nach dem Tode) zurücklassen, hinterlassen; zapustil je ženo in petero otrok, malo blaga, veliko dolgov; z. komu kaj, jemandem etwas hinterlassen, vererben.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

zavetno dete [zavẹ́tno dẹ́te] samostalniška zveza srednjega spola

posvojen otrok; posvojenec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

zibel [zíbeu̯ zíbeli] samostalnik ženskega spola

zibel, zibelka

PRIMERJAJ: zibelka

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

zibelka [zíbeu̯ka] samostalnik ženskega spola

zibelka

PRIMERJAJ: zibel

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

zízən, -zna, adj. noch an der Mutterbrust saugend: z. otrok, ein Säugling, Kremp.-M.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

zmastiti dov. pomečkati, poležati: leta je tajla, inu djala, de nye otrok je per ny leshal, inu de je shiu, aku pak ona je ſvojga smaſtila del. ed. ž, nje shkoda (V, 510) Tvorjeno iz mastiti ‛tlačiti’ < slovan. *mъsti̋ti iz *mъstъ̏ ‛mošt’ ← lat. mustum.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

zmẹ́šati, -am, vb. pf. 1) zusammenmischen, vermischen, mischen; vino z vodo, pšenico z ržjo z.; — 2) verwirren, in Unordnung bringen; prejo z.; vse mi je zmešal otrok; zmešano govorjenje, verworrenes Gerede; — z. koga, jemanden verwirrt machen, aus der Fassung bringen; to ga je zmešalo; ves zmešan je bil; glavo komu z., jemandem den Kopf verdrehen, Cig.; zmešalo se mu je (v glavi, v možganih), pamet se mu je zmešala, er ist närrisch geworden, er hat den Verstand verloren.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

zobíti, -ím, vb. impf. 1) zähnen: kolo z., Cig.; — 2) z. se, Zähne bekommen: otrok se zobi, Guts., Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

zrajtljìv, -íva, adj. umsichtig, ogr.-C.; geweckt: z. otrok, Št.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

zrejen del., F13, alibilis, dobru rejen, tolſtu ẛrejen, dobru ſhpiṡhan, vpitan; altilis, et altile, pitana ẛhivina, ẛhival, ẛlaſti velika tyza domá ẛrejena; armentinus, armentitius, tá per veliki ẛhivini ẛrejen; chortalis, kar je na enim dvoru ẛrejenu; collactaneus, collacteus, od eniga mléka v'kupai ẛrejen, ẛdojen, naverſtnyk; educata, ẛrejena; educatus, ẛrejen; herbilis anser, ena gús, s'ṡeliṡzham ṡrejena; malè educatus, hudu ẛrejen; masculetum, viſſoku gori ṡrejene terte; nemus, en luṡhten ṡelen bórṡht, ṡlaſti kadar je nalizh k'luṡhtu ṡrejen; originarius, -a, -um, na enim meiſti rojen, ali ṡrejen, domazhiga roiſtvá; verna, -ae, doma ṡrojeni hlapiz, domazhi otrok

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

zvlẹ́či 2., -vlẹ́čem, vb. pf. zusammenziehen; hitro z. kaj, etwas schnell vernähen, jvzhŠt.; sukno se je zvleklo (ist zusammengeschrumpft), Z.; zusammenschleppen: otrok je vse cunje zvlekel na kup.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

živę̑ 1., f. pl. = duše nekrščenih otrok, ki o mraku po zraku letajo, C. (Kres II. 271.), Ščav.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

živeti -im nedov. živeti: ſi dolshan s'tvojo sheno v'spodobni dobruti shiveti nedol. ǀ Bug sapovej zhistu shivèti nedol. ǀ Bug pak sa'povej de ſe imaio lubiti, inu mijru shivejti nedol. ǀ pojdi dellat aku hozhesh shivit nedol. ǀ kadar menimo shiveiti nedol., shiveine od nas beishj ǀ jest n'hozhem vezh, taku hudobnu, inu grèshnu shjveti nedol. ǀ Aku hozhesh dolgu shiueti nedol. ǀ pofliſſuiteſe taku v'vashim ſtanu shueti nedol., de bote ta nebeski lon doſegli ǀ vezhkrat ſo si naprej vſeli brumnu, inu bogaboyezhu shivetè nedol. ǀ de bi mej ludy shla prebivat, inu shivit namen., kakor ludem ſe ſpodobi ǀ jest nejſim obena loterza, shivim 1. ed. s'moim mosham kakor Bug sapovej ǀ vener neshivim +1. ed. taku lepu, inu brumnu ǀ shivish 2. ed., kakor en Turk, inu Ajd ǀ aku ti neshivish +2. ed. Kakor ſe ſpodobi enimu zhloveku ǀ shivi 3. ed. po sapuvidi, katero Mahomet v'ſvojm Alharanu ſapiſano je pustil ǀ pod njegovo brambo inu pokorszhino shivj 3. ed. ǀ tresnost sturj de zhlovik dolgu zhaſsa sdrau shivij 3. ed. ǀ v'grehi, inu v'lushti shivy 3. ed. ǀ kakor eden shiui 3. ed., taku tudi vmarje ǀ en takorshen poshreshin zhlovek dolgu zhaſſa neshivj +3. ed. ǀ taiſti Mosh, inu shena, kakor ps, inu mazhika shivita 3. dv. ǀ My na tem ſveiti shivimo 1. mn. vſe skuſi v' nevarnoſti te ſmerti ǀ my, kateri ſhivimo 1. mn. v'S. khat: kers: Cerkvi ǀ vſe vashe shivozhe dny greshnu shivite 2. mn. ǀ kersheniki ſe najdeio, kateri hushi shivè 3. mn. kakor Ajdij, Turki, inu neoverniki ǀ taku ſe bo godilu taiſtem, kateri v' ſourashtui shivé 3. mn. ǀ ſhivè 3. mn. kakor eny preproſti otrozij ǀ vſij ti drugi Meniki ſvèteshi shjvè 3. mn. kakor jeſt ǀ nej ſo pravi ludje, sakaj na shive 3. mn. Kakor ſe ſpodobi pametnim ludem ǀ ſi tudi dolshna skarbèti de tuoy otrozhi, inu poſly brumnu shive 3. mn. ǀ nekateri Mashniki neshive +3. mn. kakor nyh ſtan pelè ǀ shivi vel. 2. ed. li kakor ena shivina, prelomi li vſe sapuvidi boshie, odnashai li pokuro do tvoje sadne ure ǀ Sledni oſtani v'ſvojm ſtanu, inu shivj vel. 2. ed., kakor ſi dolshan shiveti ǀ Nikar prevezh nesaupajte, temuzh v'strahu Boshijm shivite vel. 2. mn. ǀ pravizhnu andleite, inu bogaboyezhe shjvejte vel. 2. mn. ǀ dolgu je v'ſaurashtviom Boshym shivil del. ed. m ǀ veliku lejt v' nezhistosti je shivel del. ed. m ǀ nimate urshoha shalovati po Ranzimu Nem. rekozh, ali meneozh, de je malu zhaſſa shivu del. ed. m ǀ tudi Madalena je nezhiſtu shivela del. ed. ž, vener je isvelizhana ǀ dolgu zhaſsa v'grehi je shivèla del. ed. ž ǀ ona ſama ſebe je bila prebodla, inu umorila, de bi v' shpotu neshivela +del. ed. ž ǀ ſta potle kakor pſs, inu mazhika shivela del. dv. m ǀ ob ſuhim kruhu, inu frishni vodi ſo shiveli del. mn. m ǀ aku taku greshnu bote shivèli del. mn. m ǀ de bi tudi njegovi otrozi brumnu, inu pravizhnu shjveli del. mn. m ǀ veliku lejt ſo ſhiveli del. mn. m ǀ Taiſte duei sheni je reis, de ſo greshnu nesramnu shivele del. mn./dv. ž živeti z živeti od, preživljati se z: Vam greshnikom nesapovej de bi imeli v'eno pushavo ſe sapreti, inu s' vodo, inu s'korejniam shiveti nedol. ǀ s' golufio, inu ohernio shiuish 2. ed. ǀ od ſemena tiga shita zhlovek kroh ima s' katerem shivj 3. ed. ǀ nyma drugiga, temuzh tajſto kravzo, s' mlekom katere ona, inu nje otrok shivita 3. dv. ǀ nam perneſſe tulikajn lepiga inu shlahtniga ſadu is katirim my shivimo 1. mn. ǀ ſó shiveli del. mn. m s' ſadam te semle, inu cilú malukadaj ſó kuhanu jedli

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

žmȋtək, -tka, m. 1) das Abgepresste, Nov.; — das Klümpchen: po redkem soku plavajo žmitki, Gor.; — (von der runden Fülle des Fleisches): dekle je tako debelo, da ima žmitke po rokah, Erj. (Torb.); otrok je rejen, kakor žmitek, Gor.; — 2) geronnene Milch: der Käsequark, der Topfen, Cig., Jan., M., Planina (pod Mangartom), Tolm.-Erj. (Torb.); kuhano in usirjeno kislo mleko, Lašče-Erj. (Torb.); pri ognju se je jelo mleko gostiti, žmitek, ki se je zgostil v loncu, pobere se v torilo, Glas.; — 3) žmitki, die Molken, Meg., C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

žoga [žọ̑ga] samostalnik ženskega spola

žoga

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.