Tiskanje

á1 -- in -ja m (ā)
prva črka slovenske abecede: beseda se konča na a; mali a; veliki A; od a dalje; dva a-ja; nečitljivi aji / kot nadomestilo za ime osebe A je dal B polovico zneska
// samoglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: dolgi a
● če si rekel a, reci tudi b nadaljuj; povej vse; od a do ž od začetka do konca, vse; pog. ena a prvovrsten
♦ lit. rima aabb zaporedna rima; mat. 2a + 3b

á

-- kot imenovalni prilastek

prvi po vrsti:

odstavek A

razdalja od točke A do B

v prvem členu pod točko a

/ učenci 1. a

♦

glasb. ton a ton na šesti stopnji C-durove lestvice; med. krvna skupina A; vitamin A; šah. polje a 1 prvo polje v prvi navpični vrsti z leve strani

á-

prvi del zloženk

nanašajoč se na a, pomen, ki ga predstavlja kot krajšava:

A-bomba atomska bomba

hotel A-kategorije

/ 1. a-razred

♦

glasb. A-dur durov tonovski način s tremi višaji; a-mol izhodiščni molov tonovski način; jezikosl. a-osnova ajevska osnova; med. A-vitamin

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

A 1. V slovenskem fonemu a (a) se ohranja pslovan. *a (iz ide. *ā ali *ō ali *aH, *oH pred soglasnikom ali v izglasju ali iz star. pslovan. dolgega ē za pslovan. *č, *š ali *ž), npr. máti, čȁs. (b) Lahko je nastal iz dolgega polglasnika ə̄, ki se je v sloven. končnih zlogih razvil pod cirkumflektirano, v nekončnih pa pod novoakutiranim naglasom iz pslovan. *ь (iz ide. *i) ali *ъ (iz ide. *u) v krepki poziciji, npr. vȃs, dánka, pásji. (c) V sklopih ra, la se je lahko razvil iz pslovan. *o v predsamoglasniških sklopih or, ol, npr. kráva, mlȃd. 2. V starejših ljudskih izposojenkah je nadomestil tujejezični (stvnem., srvnem. ali romanski) dolgi ā, npr. pȃpež, ki je narečno nastal tudi iz srvnem. ei, npr. ábota; v mlajših tudi kratki a, npr. papȋr, paradíž. Nadomestil je tudi srvnem. ä, æ, ou in še nekatere druge tuje glasove. 3. V imitativnih besedah velja a za najlažje izgovorljivi samoglasnik. Pojavlja se zlasti v besedah, ki se jih otroci najprej naučijo, npr. máma, áta.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Abecedno razvrščanje imen s predimki

Kako razvrstimo po abecednem redu večdelne priimke, ki se začnejo z van/de, pisano z malo začetnico, npr. van den Berg?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Ábraham Frazemi s sestavino Ábraham:
preselíti se k Ábrahamu, priblížati se Ábrahamu, spoznáti pri Ábrahamu, sréčati Ábrahama, srečeváti Ábrahama, vídeti Ábrahama

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

abrazíjska políca -e -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

abrazíjska políca -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

absolútna síla -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

àconálna tlà -ih tál s

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

adhezíjska vôda -e -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

adlitorál -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

adraš

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

adút Frazemi s sestavino adút:
bíti glávni adút, bíti močán adút, držáti vsè adúte v rôkah, iméti močán adút [v rôkah], iméti svôje adúte, iméti vsè adúte v rôkah, izbíti kómu iz rôk zádnji adút, izgubíti zádnji adút, izigráti svôje adúte, izkorístiti [vsè] svôje adúte, [kot] glávni adút, močán adút, nàjmočnéjši adút, potégniti iz rokáva [šè] zádnji adút, razkríti [vsè] svôje adúte, skríti svôje adúte, skrívati svôje adúte, uporábiti [kàj] [kot] zádnji adút, vréči šè zádnji adút, zádnji adút, zaigráti svôje adúte

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

àfótična cóna -e -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

àfótična cóna -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

afrikanizácija -e ž (á)
1. prehajanje vodenja državne uprave, gospodarstva v roke Afričanov: afrikanizacija državnih, javnih služb v Tanganjiki; domačini od predsednika pričakujejo afrikanizacijo gospodarstva / za afrikanizacijo se zavzemajo pod geslom »Afrika Afričanom« za državno neodvisnost, samostojnost
2. nav. slabš. prehajanje v razmere, zlasti neurejene, kot so značilne za Afriko: zavarovati soseko pred afrikanizacijo / vrhunec afrikanizacije domače politike
// pridobivanje afriških značilnosti, zlasti zaradi pritoka afriških priseljencev: nevarnost afrikanizacije Evrope; afrikanizacija in islamizacija

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Aganipe zemljepisno lastno ime Aganipa: Poëtj pravio de je bil en hrib Parnaſsus imenovan, is tiga je ſveral en ſtudeniz Aganippe im. ed. imenovanj (III, 27) Aganípa, gr. Ἀγανίππη, studenec pesniškega navdiha ob vznožju Helikona, imenovan po istoimenski muzi. Janez Svetokriški ga zmotno locira pod Parnas.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

agencíja za zagotávljanje začásnega déla -e -- -- -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

agin

2/36 (blazina za pod glavo) / komentar / karta / gradivo h karti

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

agrúm agrúma samostalnik moškega spola [agrúm]

1.

navadno v množini drevo ali grm z rumenimi, oranžnimi ali zelenimi sladko kiselkastimi plodovi kroglaste oblike, ki raste v tropskih ali subtropskih krajih; primerjaj lat. Citrus; SINONIMI: citrus

1.1.

navadno v množini

;

SINONIMI:

citrus

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. agrume < vulglat. *acrume ‛kisel (sadež)’, prvotneje ‛oster’ < lat. ācer

àh medm. (ȁ)
1. izraža obžalovanje, naveličanost: ah, kje neki! ah, beži, beži! ah, kaj tisto! / Skopuh prekleti je .. začel eh pa oh pa ah, kako je težko živeti pod to oblastjo (I. Koprivec)
2. izraža občudovanje, zadovoljnost, domislek: ah, kako je lep! ah, kako se to prileže! ah, saj res! sam.: pripovedovanje je spremljala z neštetimi ahi in ohi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

airedalski airedalska airedalsko pridevnik [êrdelski] in [erdélski]
STALNE ZVEZE: airedalski terier
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. Airedale, po istoimenski angleški pokrajini

ajá2 medmet

1.

izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da se govorec uspe česa spomniti, navadno nenadoma

1.1.

drugi zlog se izgovarja z višjim tonom in podaljšanim a

1.2.

1.3.

ironično

ETIMOLOGIJA: verjetno iz ↑a + ↑ja, morda pod vplivom nemščine, prim. tudi nar. ukr. ajá ‛seveda’ - več ...

Ajdovska deklica

Predlog

Ajdovske deklice samostalniška zveza ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

ime stene v Julijskih Alpah

IZGOVOR: [ájdou̯ska déklica], rodilnik [ájdou̯ske déklice]

PRIMERJAJ: ajdovski, deklica

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

ajdovski1 -a -o (ajdovski, hajdovski, ajdoski, ajdovuski°, ajduski) pridevnik

1. zlasti v Stari zavezi ki se nanaša na pripadnike ljudstev, ki niso del izvoljenega božjega ljudstva; SODOBNA USTREZNICA: nejudovski

1.1 ki se nanaša na pripadnike katerega koli naroda ali ljudstva ne glede na versko ali kulturno pripadnost

2. v Novi zavezi ki se nanaša na posameznika, ki ni prejel starozaveznega božjega razodetja; SODOBNA USTREZNICA: poganski

2.1 ki se nanaša na kristjane, ki niso rojeni ali vzgojeni kot judje

3. navadno v zvezah s turški, judovski ki se nanaša na posameznika, ki veruje v več bogov; SODOBNA USTREZNICA: mnogoboški

4. protestansko ki ni v skladu s krščanskim naukom; SODOBNA USTREZNICA: nekrščanski

FREKVENCA: 215 pojavitev v 23 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

ajer -a (ajer, aer) samostalnik moškega spola

1. zmes plinov, vodne pare in trdnih delcev, ki obdaja zemeljsko površino; SODOBNA USTREZNICA: zrak

2. s to zmesjo napolnjen prostor nad zemeljsko površino; SODOBNA USTREZNICA: zrak

FREKVENCA: 11 pojavitev v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

akreditív -a m (ȋ)
1. fin. pisna izjava banke, da bo izplačala znesek pod določenimi pogoji: izdati, odpreti akreditiv za milijon evrov; potrjen akreditiv; kritje akreditiva / osebni akreditiv bančna listina, s katero je mogoče dvigati zneske pri drugih bankah; kreditno pismo; dokumentarni akreditiv akreditiv proti izročitvi dogovorjenih trgovskih listin
2. mn., polit. pooblastilne listine, ki jih poslanik ob nastopu službe izroči voditelju tuje države; akreditivna pisma: predaja akreditivov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

akrilamíd akrilamída samostalnik moškega spola [akrilamít akrilamída]

iz živilstva spojina, ki nastane iz glukoze ali fruktoze in aminokisline asparagin, zlasti pri (intenzivni) termični obdelavi živil

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. acrylamide, nem. Acrylamid iz nlat. acryl.. ‛ostrega vonja’, iz lat. acer ‛oster’ + oleo ‛imeti vonj’ + ↑amid

akrisól -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

akrogíni jetrenják -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

akrópolsko mésto -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

aktivírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj spraviti koga/kaj v dejavnost, narediti koga/kaj aktivnega
Padalec je aktiviral še rezervno padalo.

2.

kdo/kaj sprejeti koga v delovno razmerje
V firmi so spet aktivirali starega strokovnjaka.

3.

iz kemije kdo/kaj spraviti kaj 'snov' v stanje, v katerem je zmožno kemično reagirati
Aktivirali so snov.

4.

iz vojaštva kdo/kaj pripraviti kaj 'predmet' do eksplozije
Aktivirali so mino.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024

aktívna plást -e plastí ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

áktovka1 -e ž (ā)
torba za spise, knjige, navadno usnjena: vzeti zvezek iz aktovke; usnjena aktovka; aktovka na zadrgo; dijak z aktovko v roki, pod pazduho / diplomatska aktovka boljša, velika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

aktualizírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja

v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti kaj aktualno
Učitelji so aktualizirali pouk (z novimi vsebinami).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024

akvalúnga -e ž (ȗ)
priprava na stisnjen zrak, ki omogoča dihanje pod vodo in jo nosi potapljač s seboj: skupina potapljačev je bila opremljena s potapljaškimi oblekami in akvalungami; potapljati se z akvalungo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

akvalúnga -e ž (ȗ) |priprava, ki omogoča dihanje pod vodo|: potapljati se z ~o

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

akvalȗnga -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Akvitanija -e ž zemljepisno lastno ime Akvitanija: v' tej desheli Aquitania im. ed. (IV, 349) ǀ Aquitanio tož. ed., Dalmatio, Rethio, Ogersko inu slovensko deshelo je bil pod ſvojo oblaſt perpravil (V, 109) Akvitánija, frc. Aquitaine, pokrajina v jugozahodni Franciji

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

alarmírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj spraviti koga/kaj v stanje pripravljenosti
Alarmirali so gasilce in policijo.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj spraviti koga/kaj v obsedno stanje
Novica je /z bombastičnim naslovom/ alarmirala vse mesto.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024

Albanija -e ž zemljepisno lastno ime Albanija: Baiazet njegou Syn je bil pod ſvojo oblaſt perpravil Valacchio; Albanio tož. ed., inu Moreo (IV, 162) Albánija, dežela na jugozahodu Balkanskega polotoka

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

albítov-epidótov rógovčev fácies -ega -ega -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Aleksander Nevski

Predlog

Aleksandra Nevskega samostalniška zveza moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

ruski knez

IZGOVOR: [aleksándər néu̯ski], rodilnik [aleksándra néu̯skega]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

álfa -e tudi -- ž (ȃ)
prva črka grške abecede: alfa [α], beta, gama
● ekspr. to je alfa in omega znanosti temeljna, glavna stran

álfa

-- kot imenovalni prilastek

prvi po vrsti:

kot alfa meri 45°

odstavek alfa

♦

fiz. žarki alfa in alfa žarki jedra helijevih atomov, ki jih oddajajo nekatere radioaktivne snovi pri razpadanju; metal. železo alfa in alfa železo čisto železo, obstojno pod 910 °C

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Alfonz X. Kastiljski

Predlog

Alfonza X. Kastiljskega tudi Alfonz Deseti Kastiljski Alfonza Desetega Kastiljskega samostalniška zveza moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

špansko-nemški kralj

IZGOVOR: [alfónz desêti kastíl’ski], rodilnik [alfónza desêtega kastíl’skega]

PRIMERJAJ: Alfonz X. Modri

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Alfonz X. Modri

Predlog

Alfonza X. Modrega tudi Alfonz Deseti Modri Alfonza Desetega Modrega samostalniška zveza moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

špansko-nemški kralj

IZGOVOR: [alfónz desêti módri], rodilnik [alfónza desêtega módrega]

PRIMERJAJ: Alfonz X. Kastiljski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

al Haitam

Predlog

al Haitama samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

priimek

arabski matematik, fizik in učenjak

IZGOVOR: [al hájtam], rodilnik [al hájtama]

BESEDOTVORJE: al Haitamov

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

ali1 (ali, oli) veznik

1. v ločnem priredju, zlasti v zvezah ako – ali (nikar/ne), bodisi – ali (nikar/ne), (si) bodi/bodite – ali (nikar/ne), si – ali (nikar/ne), li – ali (nikar/ne), [vprašalni stavek] – ali (nikar/ne) za vezanje stavkov ali stavčnih členov, ki se vsebinsko izključujejo; SODOBNA USTREZNICA: ali

1.1 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, sta protipomenska

2. v ločnem priredju, zlasti v zvezah ako – ali, ali – ali, bodisi – ali, (si) bodi/bodite – ali, če – ali, li – ali za vezanje stavkov ali stavčnih členov, ki kažejo na možnost izbire; SODOBNA USTREZNICA: ali

2.1 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, sta med seboj neodvisna

2.2 v trojni formuli in pri naštevanju (kopičenju) za uvajanje posameznih členov (ali zadnjega)

2.3 negotovo, prekrivno z geslom alii za uvajanje prevodnih različic zaradi razlik v prevodnih predlogah

3. v ločnem priredju za vezanje stavkov ali stavčnih členov, ki se med seboj dopolnjujejo; SODOBNA USTREZNICA: ali

3.1 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, se dopolnjujeta

3.2 v trojni formuli in pri naštevanju (kopičenju) za uvajanje posameznih členov (ali zadnjega)

3.3 za uvajanje pojasnila k naslovu

4. v ločnem priredju za vezanje stavkov ali stavčnih členov, katerih pomen je skoraj enak; SODOBNA USTREZNICA: ali

4.1 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, sta sopomenska

4.2 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, sta manj znana/tuja beseda in beseda, ki jo natančneje pomensko določa ali razlaga

4.3 v trojni formuli za uvajanje posameznih členov (zlasti zadnjega)

4.4 za uvajanje besede, besedne zveze s podobnim, enakim pomenom

5. v protivnem priredju za uvajanje nove trditve namesto prej zanikane; SODOBNA USTREZNICA: ampak

6. v protivnem priredju, tudi v zvezah ali vsaj/saj, ali vsaj/saj viner/vunar, ali viner/vener/vunar/vini za izražanje nasprotja s prej povedanim; SODOBNA USTREZNICA: ampak, toda

6.1 za izražanje nasprotja, ki dopolnjuje prej povedano

6.2 za izražanje nepričakovanega

6.3 za izvzemanje, omejevanje

6.4 za stopnjevanje

7. v protivnem priredju, z oslabljenim pomenom za dopolnjevanje, pojasnjevanje prej povedanega

8. za opozoritev na prehod k drugi misli; SODOBNA USTREZNICA: ampak, toda

FREKVENCA: približno 17000 pojavitev v 50 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Ali izgubimo »oblast« ali »nadzor« nad vozilom?

Zelo preprosto: Ali se izgubi nadzor nad vozilom ali oblast nad vozilom (ali čemerkoli drugim)?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Ali je izraz »akademik« rezerviran zgolj za člane SAZU?

Zanima me, če se izraz akademik v slovenščini lahko uporablja zgolj za člane SAZU ali je dovoljena raba v širšem smislu, torej za izobražence. Iščem besedo za prevod angleškega izraza academic/academician, ki bi zajemala tako profesorje na univerzah kot tudi zaposlene na raznih znanstveno-raziskovalnih zavodih, inštitutih ter podjetjih.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Ali je »kovač« bankovec za 10 dinarjev ali 10 par?

Ko sem iskal besedo kovač sem pod tretjo točko opazil, da je napisana definicija, da je to »bankovec ali kovanec za 10 par«. Mislim, da to ni pravilno in mora pisati »dinarjev«.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Ali je »opominjaj« ločilo?

Ali je opominjaj (*) ločilo? Obstajajo kakšna pravila?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Ali je prav, da medmet »hvala bogu« pišemo (tudi) skupaj?

Že dlje me zanima, ali je prav, da medmet hvala bogu pišemo (tudi) skupaj. V SSKJ-ju je pisan narazen, kar mi je logično, a v veliko besedil ga najdem napisanega skupaj kot hvalabogu. Torej, kaj je dejansko pravilno?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Ali je pravilno »dezodorant« ali »deodorant«?

Večkrat vidim zapisano besedo deodorant. Ali ni pravilno dezodorant? Hvala za vaš odgovor.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Ali pišemo »pušenšank« ali »pušelšank«?

Kako je s prevzeto besedo pušenšank v slovenščini? Pojavljajo se različne variante: pušnšank, pušenšank, pušlšank, pušelšank? Ali jo pišemo skupaj ali narazen? Hvala za odgovor.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Ali se »PlayStation« vede kot desni ali levi prilastek?

Za spodnje besedne zveze me zanima, katera raba je pravilna:

konzola PlayStation ali PlayStation konzola
igra PS4 ali PS4 igra
naročnina PlayStation Plus ali PlayStation Plus naročnina

Prav tako me zanima, ali je možno, da se take in podobne besedne zveze smatra kot izjemo, kot je na primer Sacher torta.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Ali sta besedi »džamija« in »mošeja« sopomenki?

Zanima me, ali sta džamija in mošeja v slovenščini vedno sopomenki, kot naj bi bili v arabščini. V Turčiji in Bosni džamija imenujejo stavbo z minaretom, molilnico brez minareta pa masjid, torej mošeja. V Istanbulu imenujemo znamenito stavbo Modra mošeja, v Ljubljani in Sarajevu pa imamo džamijo. Tudi Gigafida 2.0 v okolici mošeje navaja pridevnik moder, v okolici džamije pa ne. Torej razlika verjetno obstaja.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Ali zapišemo »Ljubljanski grad« z veliko ali malo začetnico?

V šoli so učenci pisali narek in je učenec napisal Ljubljanski grad z veliko začetnico, učiteljica je popravila na malo začetnico. Zanima me zakaj, če je to ime gradu?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Alpe

Predlog

Alp množinski samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

gorovje v Evropi

IZGOVOR: [álpe], rodilnik [álp]

BESEDOTVORJE: alpski

ZVEZE: dežela na sončni strani Alp

PRIMERJAJ: Julijske Alpe, Kamniško-Savinjske Alpe, Vzhodne Julijske Alpe, Zahodne Julijske Alpe

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

alpiníst alpinísta samostalnik moškega spola [alpiníst]

športnik, ki se ukvarja z alpinizmom

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Alpinist ali it. alpinista, iz lat. Alpīnus ‛alpski’, po pogorju Alpe - več ...

alpinístična sékcija -e -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

alpinízem alpinízma samostalnik moškega spola [alpinízəm]

dejavnost, ki se ukvarja z vzpenjanjem na visoke vrhove zlasti po nezavarovanih, neoznačenih smereh

STALNE ZVEZE: klasični alpinizem
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Alpinismus, it. alpinismo, glej ↑alpinist

alpskoslovanski

Predlog

alpskoslovanska alpskoslovansko pridevnik

nanašajoč se na alpske Slovane in njihov jezik

IZGOVOR: [álpskoslovánski], ženski spol [álpskoslovánska], srednji spol [álpskoslovánsko]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

altar -ja m oltar: Nej super G. Bogu en lep Altar im. ed. is resaniga kamina ǀ Angel Boshij Dagona s' Altarja rod. ed. dol vershe ǀ Dalezh od mojga Altaria rod. ed. ǀ je ta vogu is altarja rod. ed. vſel ǀ tedaj hozhem is altaria rod. ed. mojga ſerza dolli uorezhi malika Dagona ǀ s'Altaria rod. ed. ie bila Dagona vergla ǀ Henricus tudi en dan je shal k'Altariu daj. ed. S. Masho pejti ǀ S. Paulus je bil v'tu Meſtu Athenes prishal, inu en Altar tož. ed. nashal ǀ ſijn Boshij vſak dan s'Nebeſ pride na altar tož. ed. kadar S. Maſha ſe bere ǀ pod tem shegnanim ublatu na Altariu mest. ed. ǀ per Altarju mest. ed. ga najde ǀ bi imeli gorejti na altarju mest. ed. nashiga ſerza ǀ ſtoii na Altoriu mest. ed. ǀ kolena pred Altariam or. ed. perpognit ǀ pred Altarjom or. ed. ſo klezhali ǀ puſti ondi tvoi dar pred Altariem or. ed. ǀ Ta S. Ozhak je dua Altaria tož. dv. G. Bogu h'zhaſti ſiſydal ǀ ſe troshtash, de Cerku, Altary im. mn., Sacramenti, Odpustiki, Mashniki, inu Duhouni taisto puſledno uro bodo pomagali tvojmu isvelizhenu ǀ kaj pomenio tij nagy, inu obrupani Altarij im. mn. ǀ kulikain takushnih Altariu rod. mn. bi naſhal ǀ ſo bily sazheli ty Camenitvi Maliki ſe treſti, inu is Altariou rod. mn. doli padat ǀ vſy Maliki po cellem meſti ſò bily s' Alteriou rod. mn. padli ǀ kakor ſo bily sazheli Altarje tož. mn. dellat h' zhaſtu S. Sebaſtiana, prezej kuga nehà ǀ Altarie tož. mn. lepe je dellal, ali malukadaj je pred taiſtimi molil ǀ satorai sapovej Altarè tož. mn. sijdat, shgane offre perpraulat ǀ je percej Alterje tož. mn. puſtil poſtavit ǀ lepshi ym dishi duh od prate v' kuhini, kakor shegnanu kadillu per Altaryh mest. mn. ǀ kateri na vſijh S: Altariah mest. mn., nam je perpravil ta s: kruh ← lat. altāre ‛oltar’; → oltar

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

altar -ja/-a samostalnik moškega spola

1. v judovstvu mizi podobna priprava za čaščenje Boga oz. za opravljanje daritev Bogu; SODOBNA USTREZNICA: oltar

1.1 mizi podobna priprava za opravljanje daritev malikom; SODOBNA USTREZNICA: oltar

1.2 navadno s prilastkom mesto žrtvovanja/darovanja Jezusa Kristusa

2. v krščanstvu mizi podobna priprava, navadno okrašena, za opravljanje krščanskega bogoslužja; SODOBNA USTREZNICA: oltar

3. kar je darovano na taki pripravi; SODOBNA USTREZNICA: oltarni dar

FREKVENCA: približno 900 pojavitev v 29 delih

TERMINOLOGIJA: altar žganega ofrovanja, gorski altar, kadilni altar, služabnik altarja, služiti/streči altarju / vardevati altarja, zakrament altarja

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Altemaver

Predlog

Altemaverja tudi Altemaver Altemavra samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

gora v Julijskih Alpah

IZGOVOR: [altemáver], rodilnik [altemáverja] tudi [altemávər], rodilnik [altemáu̯ra]

BESEDOTVORJE: altemaverski tudi altemavrski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

alternatívne analízne metóde -ih -ih -ód ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

aluviálna korozíja -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Amadeus m osebno lastno ime Amadej: Amadeus im. ed. ordna S. Franciſca (II, 123) ǀ pravi ta Bogaboyezhi Amadeus im. ed. (III, 335) 1. João Mendes de Silva (1420–82), znan pod vzdevkom Amadêj, srlat. Amadeus, frančiškan 2. Amadêj, avtor pridig o sv. Mariji, ki so jih zmotno pripisovali Joãu Mendesu de Silvi.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

amarílijska réža -e -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

ambiènt -ênta tudi -énta m (ȅ é, ẹ́)
prostor z določenimi značilnostmi, ki obdaja osebo ali stvar, okolje: ustvariti primeren delovni ambient; malomeščanski, vaški ambient; v romanu sta ambient dogajanja Primorska in Trst / godi se v ambientu predvojne družbe; v zločinstvo je zašel pod vplivom ambienta
// razpoloženje, ozračje: na ulicah vlada pravi novoletni ambient

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Ambrož

Predlog

2 Ambroža samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

skrajšano ime za Ambrož pod Krvavcem

IZGOVOR: [ambróš], rodilnik [ambróža]

BESEDOTVORJE: Ambrožan in Ambrožar, Ambrožanka in Ambrožarka, Ambrožanov in Ambrožarjev, Ambrožankin in Ambrožarkin, ambroški in ambrožarski

PRIMERJAJ:

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

ángel Frazemi s sestavino ángel:
ángel váruh, bdéti nad kóm/čím kot ángel váruh, bíti [právi] ángel, dóber kàkor ángel, dóber kot ángel, kot ángel váruh, [lép] kot ángel, módri ángel, pádli ángel, spáti kàkor ángel, sprémljati kóga kot ángel váruh, zaspáti kot ángel

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

ángelček Frazemi s sestavino ángelček:
ángelčki bi jédli kàj, ángelčki bi píli kàj, bíti med ángelčki, bíti [právi] ángelček, íti med ángelčke, [lép] kot ángelček, príti med ángelčke, spáti kot ángelček, zaspáti kot ángelček

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

anglijski -a -o (angliski) pridevnik

ki se nanaša na Anglijo ali Angleže; SODOBNA USTREZNICA: angleški

FREKVENCA: 5 pojavitev v 2 delih

TERMINOLOGIJA: anglijski pot

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

anóden -dna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na anodo: anodni tok; anodna napetost / anodna baterija; anodno blato blato, ki se pri elektrolizi nabira pod anodo; anodno oksidiranje oksidiranje anode pri elektrolizi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

anonímnost anonímnosti samostalnik ženskega spola [anonímnost]

1.

stanje, lastnost koga, da se zanj ne ve, kdo je, ker njegovi osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani, so prikriti

1.1.

1.2.

2.

stanje, lastnost koga, da ni splošno znan, slaven

ETIMOLOGIJA: ↑anonimen

antárktična konvergénca -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

ántiepicénter -tra m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Antiohus -h(us)a m osebno lastno ime Antioh: Ie taisti boganerodni Antiochus im. ed., kateri hozhe perſilit tiga pravizhniga Eliazara ǀ Zhe truplu she shiviga Krajla Antiocha rod. ed. ie taku ſmerdelu ǀ koku imaio hualit, inu govorit od goſtary Krajla Demetriuſa … Krajla Anticha rod. ed. ǀ bi ſe moglu meni sgoditi, kakor timu greshnimu Antiohu daj. ed. ǀ kozhia ſe je bila ſvernila, inu Antiochuſa tož. ed. pobila ǀ Ty oherni Antiochi im. mn. bi Zerkounu blagu nekradili Antíoh Epifán, gr. Ἀντίοχος Ἐπιφάνης, makedonski kralj Sirije (174–164 pr. Kr.) je preganjal Jude, ki so se osvobodili pod vodstvom Juda Makabejca (SP 1 Mkb 1,10).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

ántiperspiránt ántiperspiránta samostalnik moškega spola [ántiperspiránt]

sredstvo, ki zavira, preprečuje potenje, zlasti pod pazduho

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. antiperspirant, iz gr. antí ‛nasproti, proti’ + perspirant iz perspire ‛potiti se’, prevzeto iz lat. perspīrāre ‛dihati, pihati’

Anton -a m osebno lastno ime Anton: S. Anton im. ed. Pushaunik s'molitvo je te hude pregajnal ǀ Anton im. ed. de Padova ſapovej ribam, de imaio vkup priti boshjo beſſedo poshlushat ǀ S. Anton im. ed. Appat pak pravi ǀ en Mosh is imenam Anton im. ed., tiga je glava taku mozhnu bolela, de je imel obnorit ǀ Ceſſar Marcanton +im. ed. je imel Leve taku krotke, de je taiſte nuzal sa kozhio na meiſti koinou ǀ ſe je bilu sgodilu ob zhaſsu S. Antona rod. ed. de Padua ǀ k' S. Antonu daj. ed. de Padova ſe je bil ſpovedal ǀ Paulus K'Antonu daj. ed. je djal ǀ kateriga nepelejo jeleni, kakor ſo pelali Aureliana, nikar levij, kakor Mark Antona tož. ed. ǀ poshle S. Antona tož. ed. motit, inu v' greh perpravit ǀ Pompeuſa, inu Marcantona +tož. ed. shnyh vojsko je bil pregnal ǀ Krajliza Cleopatra enkrat je bila pouabila k' vezery Krajla Marcantona +tož. ed. ǀ prideshenza ſe je polomila pod Svetem Antonam or. ed. 1. Sv. Antón Véliki (250–356), egip. puščavnik 2. Sv. Antón Pádovski (1195–1231), cerkveni učitelj 3. Sv. Antónij Péčerski, (983–1073), začetnikov ruskega meništva 4. → Antonius 1.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

antropogéna gózdna mêja -e -e -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

antvelja

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

antverhar -ja samostalnik moškega spola

kdor poklicno, navadno ročno, z ročnim orodjem kaj izdeluje, popravlja; SODOBNA USTREZNICA: rokodelec, obrtnik

FREKVENCA: 38 pojavitev v 15 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

apimóndija -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

aplicírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj usmeriti kaj na koga/kaj
Avtor /brez predsodkov/ aplicira svojo teorijo na politiko.

2.

kdo/kaj uporabiti kaj
Znanje aplicirajo (v praksi).

3.

kdo/kaj dati koga/kaj blizu/sredi česa / k/h komu/čemu na/v/ob/med/pod/skozi koga/kaj / kam / v/na/pri čem / kod
Na obleke so /z okusom/okusno/ aplicirali različne okraske.

4.

iz oblačilne stroke kdo/kaj dati kaj blizu/sredi česa / k/h komu/čemu na/v/ob/med/pod/skozi koga/kaj / kam / v/na/pri čem / kod
Na tkanino in usnje je aplicirala čipke.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024

apnêja SSKJ² samostalnik ženskega spola

iz športa

potapljanje, pri katerem se potapljač potaplja z zadrževanjem diha, brez dihalnega aparata

SINONIMI:

potapljanje na dah

potapljanje na vdih

prosto potapljanje

STALNE ZVEZE: dinamična apneja, dolžinska apneja, statična apneja, apneja v mirovanju

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

ardigata

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

argumènt -ênta m (ȅ é)
kar utemeljuje, podpira kako trditev; razlog, dokaz: navesti zadostne argumente; podpreti trditev z argumenti; močen, prepričljiv, tehten argument; argumenti za in proti; kloniti pod težo argumentov
♦ mat. količina, od katere je odvisna vrednost druge količine, neodvisna spremenljivka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

árheogenétik samostalnik moškega spola

strokovnjak za vedo o genetskem materialu človeških populacij iz preteklosti

ETIMOLOGIJA: ↑arheogenetika

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

árheogenétika samostalnik ženskega spola

iz antropologije,

iz biologije

veda o genetskem materialu človeških populacij iz preteklosti

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. archeogenetics, nem. Archäogenetik, iz arheo(logija) + genetika

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

arhipeláška têmeljna čŕta -e -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

arhipeláške vôde -ih vôd ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

arka -e ž skrinja: Sakai ta Malik Dagon, inu ta Arca im. ed., ali skrjnia tiga Gospuda nemorio vukapaj prebivat pod eno ſtreho (II, 8) ǀ tedaj hozhem is altaria mojga ſerza dolli uorezhi malika Dagona, de Arca im. ed. gnade Boshje bo mogla v tajſtim prebivat (III, 94) ǀ ſo vſelej shli molit k' tej Uti Boshy, v' kateri ſo hranili to Arco tož. ed.; ali Scrinjo Boshjo (III, 480) ← it. arca < lat. arca ‛skrinja’; → skrinja

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

arkáda -e ž (ȃ)
1. arhit. lok nad dvema stebroma, slopoma: stati pod arkado; bazilika z arkadami / slepe arkade loki kot okras na zidu
// mn. hodnik z vrsto takih lokov: trgovine v arkadah / Plečnikove arkade / sprehajati se pod arkadami
2. kostni lok nad očesom: boksarju je počila arkada; prebiti si arkado

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

arkáda -e ž (ȃ) hoditi pod ~ami |pod oboki|; Boksarju je počila ~ |kost|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

árktična klíma -e -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

árktično podnébje -ega -a s

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

artéški -a -o prid. (ẹ̑)
geogr. nanašajoč se na vodo, ki se nabira pod neprepustnimi plastmi ali vre izpod njih: arteški studenec, vodnjak / arteška voda

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

artéški vodonósnik -ega -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

artotéka -e ž (ẹ̑)
zbirka umetnostnih del za izposojo pod določenimi pogoji: knjižnica ima tudi artoteko

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

asirerski -a -o pridevnik

ki se nanaša na Asirijo ali Asirce; SODOBNA USTREZNICA: asirski

FREKVENCA: 135 pojavitev v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

asociácija -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

astrologus -ga m astrolog, tj. kdor se ukvarja s prerokovanjem iz zvezd in astronom, zvezdoslovec: en Astrologus im. ed. je njemu prerokoval ǀ Aſtrologus im. ed. oblubi, de s'njega kunshtjo hitru bode povedal gdu ſo taisti kateri kradejo ǀ dokler je velike zhuda od tiga Aſtrologa rod. ed. shlishal ǀ ſe ſupet pruti Astrologu daj. ed. toshi, alj leta ga potroshta ǀ Letiga Aſtrologa tož. ed. s' Vgerske deshele je bil poklizal k' ſebi Hermanus Loterinski Firsht ǀ Videm eniga Astrologa tož. ed. kateri nuzh, inu dan s'tem dolgim shpeglom v'ſvejsde, luno, ſonze, inu Nebu gleda, Bukve prebera, inu glavo ſi lomi s'shtuderajnam ǀ urshoh te shkodlive urozhine pravio Aſtrologi im. mn., de je, dokler ſonze ſe najde v' tem Nebeſkem ſnaminu tiga leva ǀ Aſtrologij im. mn. pak pravio, de pride od ſveſde, pod katero zhlovek je roien ǀ Ariſtoteles firsht vſyh Philoſophu, inu aſtrologu rod. mn. ǀ Nej treba tebi hodit k'Aſtrologam daj. mn., ali k'Prerokom, de bi tebi pouedali tvojo ſrezho, ali neſrezho ǀ ſatoraj ſta bila Aſtrologe tož. mn. poklizala ← lat. astrologus ← gr. ἀστρολόγος ‛zvezdoslovec’, mlajše ‛astrolog’; → zvezdar

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

astronómski mrák -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

ašterželj [ášteržǝlj ášteržǝljna] (aštržilj) samostalnik moškega spola

jermen, s katerim se pritrdi sedlo ali vlečna oprema pod prsmi; podprsnica
naramnica

PRIMERJAJ: naprsnik, oprsnik, podprsnica, podprsnik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

atamán -a m

v carski Rusiji poveljnik kozaške vojske

SINONIMI:

hetman

GLEJ ŠE SINONIM: poveljnik

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024

atejev pridevnik

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Atila -a m osebno lastno ime Atila: Attila im. ed. krajl s'ſvojo vojsko ulezhe pod tu Meſtu Trojo (II, 186) ǀ odgovorj Attila: im. ed. … Jeſt ſim Ogerski Krajl, Boshja shtrajfinga (IV, 155) ǀ kadar je uprashal tiga neuſmileniga Krajla Attila tož. ed. (IV, 155) Átila, hunski kralj (433–453), imenovan Šiba božja; neustrezni prevod Ogerski Krajl se nanaša na srlat. citat Rex Hunnorum, napačno razumljen, kot da bi bilo napisano Rex Hungarorum.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

atrazín atrazína samostalnik moškega spola [atrazín]

iz agronomije sredstvo za zatiranje škodljivih rastlin, zlasti širokolistnih plevelov in trav

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Atrazin, angl. atrazine, prvotno ime izdelka švicarskega podjetja J. R. Geigy

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

AUC -- ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Auersperg

Predlog

Auersperga samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

pripadnik kranjske plemiške rodbine

v množini Auerspergi kranjska plemiška rodbina

IZGOVOR: [áversperk], rodilnik [áversperga] in [áu̯ersperk], rodilnik [áu̯ersperga]

BESEDOTVORJE: Auersperg, Auersperginja, Auerspergov, Auersperginjin, auersperški

PRIMERJAJ: Turjačan

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Avgust

Predlog

2 Avgusta samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

rimski cesar

dolgo ime Gaj Julij Cezar Avgust

IZGOVOR: [au̯gúst], rodilnik [au̯gústa]

BESEDOTVORJE: Avgustov

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

avspícija -e ž (í) nav. mn., knjiž.
1. znamenje, ki kaže na potek dogodkov v prihodnosti: to so slabe avspicije zanj
2. zastar. pokroviteljstvo, varstvo: delo poteka pod predsednikovimi avspicijami

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

avštriga -e ž ostriga: je bil ſnejdil 40 liberz meſſa … 300 aushtrih rod. mn., 500 fih (IV, 290) ← furl. ostrìghe, ben. it. ostrega, knjiž. it. ostrica ‛ostriga’ iz lat. ostreum ← gr. ὄστρειον ‛ostriga’; dvoglasnik morda pod vplivom nem. Auster ‛ostriga’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

ȃvtobus -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

avtokláv -a m (ȃ)
teh. neprodušno zaprta posoda za segrevanje snovi pod zvišanim tlakom in pri zvišani temperaturi: konzerve sterilizirajo v avtoklavih

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

avtokláv -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

avtomátska gasílna napráva -e -e -e ž

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

ávtopnevmatolíza -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

ávtorski originál zemljevída -ega -a -- m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Azija -e ž zemljepisno lastno ime Azija: Aſia im. ed., Affrica, America ſo Ajdouske, inu Turske vere, lety ſe vſy fardamaio ǀ en velik Philoſophus is Aſie rod. ed. ǀ is Aſſiæ rod. ed. v' lashko deshelo ſo bily kuharje perpelali ǀ kateri je bil pod ſvojo oblaſt Aſio tož. ed., inu europo s'kuſi oroshje perpravil ǀ dokler nej ſo bily Rimlary Aſſio tož. ed. v' ſvojo oblaſt perpravili ← lat. Asia

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

B

Predlog

1 B-ja tudi B B samostalnik moškega spola

ime črke

IZGOVOR: [bə̀], rodilnik [bə̀ja] tudi [bə̀] tudi [bé], rodilnik [bêja] tudi [bé]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Babenberžan

Predlog

Babenberžana samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

pripadnik fevdalne rodbine v Avstriji, na Štajerskem in Kranjskem

v množini Babenberžani fevdalna rodbina v Avstriji, na Štajerskem in Kranjskem

IZGOVOR: [bábənberžán], rodilnik [bábənberžána]

BESEDOTVORJE: Babenberžan, Babenberžanka, Babenberžanov, Babenberžankin, babenberžanski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

babilonski -a -o (babilonski, bobilonski) pridevnik

1. ki se nanaša na Babilon ali Babilonce; SODOBNA USTREZNICA: babilonski

1.1 slabšalno ki je sovražen Bogu, zlasti z nadutostjo, prevzetnostjo

1.2 v Stari zavezi, v zvezah babilonska ječa / babilonsko porobljenje sedemdesetletno izgnanstvo, preselitev Izraelcev v Babilon; SODOBNA USTREZNICA: babilonska sužnost

FREKVENCA: 47 pojavitev v 7 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

babúra babúre samostalnik ženskega spola [babúra]

1.

neformalno, slabšalno ženska, zlasti starejša

2.

paprika s krajšimi in širšimi mesnatimi plodovi

2.1.

ETIMOLOGIJA: ↑baba, v drugem pomenu pod vplivom srb. bàbura in mak. babura

backpackerka samostalnik ženskega spola

turistka, ki potuje z večjim nahrbtnikom, navadno v lastni režiji in ceneje

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

baháč baháča samostalnik moškega spola [baháč]

1.

kdor se (rad) pretirano hvali, izpostavlja s svojimi dejanji, dosežki, premoženjem; SINONIMI: manj formalno važič

2.

ekspresivno kar s svojimi lastnostmi izstopa, vzbuja ponos, občudovanje, zadovoljstvo

ETIMOLOGIJA: ↑bahati se

bahamski

Predlog

bahamska bahamsko pridevnik

IZGOVOR: [bahámski]

ZVEZE: bahamski dolar

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

baháštvo baháštva samostalnik srednjega spola [baháštvo]

dejanje, lastnost koga, da se (rad) pretirano hvali, izpostavlja s svojimi dejanji, dosežki, premoženjem; SINONIMI: bahavost

ETIMOLOGIJA: ↑bahač

báhati se -am se in baháti se -ám se nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, čustvenostno

kdo/kaj postavljati se
(Pred njo) se rad baha /zaradi svojega porekla/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024

bájalica -e ž (ā)
šiba v obliki rogovile za iskanje vode, predmetov pod zemljo: bajalica se stresa in trka; iskati, zaznati vodo z bajalico; leskova bajalica / kovinska bajalica

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bájalica -e ž

šiba za iskanje vode, predmetov pod zemljo

SINONIMI:

bajanica, knj.izroč. iskalna palica, knj.izroč. iskalna šiba

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024

bájanica -e ž (ā)
šiba v obliki rogovile za iskanje vode, predmetov pod zemljo: z bajanico je iskal vodo / čarovna bajanica

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Bajazet m osebno lastno ime Bajazid: Baiazet im. ed. njegou Syn je bil pod ſvojo oblaſt perpravil Valacchio; Albanio, inu Moreo (IV, 162) Bajazid II. (1481–1512), sin turš. sultana Mohameda II.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

baldahín -a m (ȋ)
streha iz dragocene tkanine, nebo: cerkveni dostojanstvenik stopa pod baldahinom; postelja, prestol z baldahinom; pren. nebesni baldahin; pod baldahinom vinske trte
♦ um. streha nad oltarji, nad kipi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

balín balína samostalnik moškega spola [balín]

najmanjša krogla pri balinanju, ki se ji je treba z večjimi kroglami čim bolj približati; SINONIMI: balinček

FRAZEOLOGIJA: ostriči koga na balin, ostrižen na balin
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nar. it. ballino, furl. balìn ‛žogica’, iz nar. it. balla ‛žoga, krogla’ - več ...

balkónska scéna -e -e ž

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

balón balóna samostalnik moškega spola [balón]

1.

s plinom napolnjena naprava, lažja od zraka, za zračno plovbo, zbiranje podatkov

2.

gumijast predmet, ki se napihne, napolni s plinom, zlasti kot igrača, dekoracija

3.

velika polkrožna priprava, ki se za zaščito pred vremenom napne na ogrodje nad odprtim objektom, zlasti športnim

4.

ekspresivno kar ima glede na dejansko stanje, realne zahteve preveliko razsežnost; SINONIMI: ekspresivno balonček

FRAZEOLOGIJA: napihniti se kot balon, napihnjen kot balon, počiti kot balon
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Ballon in frc. ballon iz nar. it. ballone ‛velika žoga’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bȃłta, f. 1) die Axt: živina gre pod balto = koljejo živino, jvzhŠt.; das Beil der Čičen, Mik. (Et.); kleine Handaxt, Svet. (Rok.), BlKr.; das Hammerbeil, Cig., Jan.; — 2) der Prügel, dicker Stock, Dict., Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

balvánsko plézanje -ega -a s

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

balvánsko plézati -- -am nedov.

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bálzam bálzama samostalnik moškega spola [bálzam]

1.

kozmetično sredstvo za nego, zaščito las, kože, ustnic

2.

ekspresivno kar pozitivno, blagodejno vpliva na človekovo počutje, zdravje

3.

smola zlasti iglastih dreves ali grmov

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Balsam in lat. balsamum iz gr. bálsamon, to pa iz neke semit. predloge, sorodne z arab. balsam - več ...

bȃmbus -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

banánska držáva -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Bančna storitev, bančni produkt
Zanima me, kako se pravilno uporabljata termina bančni produkt in bančna storitev (po Zakonu o bančništvu bančne storitve vključujejo »storitve sprejemanja depozitov in drugih vračljivih sredstev od javnosti ter dajanje kreditov za svoj račun«, 5. člen). Rad bi dobil konkreten odgovor, ker me moti uporaba besedne zveze bančni produkt (čeprav se uporablja dnevno), saj banka ne proizvaja produktov, ampak za stranke izvaja storitve.

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bȃnda -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bandera -e ž zastava, prapor: kadar ſe polsdigne, inu pokashe Bandiera im. ed. eniga Capitana ǀ Sfetloba je tudi imenovana Bandiera im. ed. Boshja ǀ Inu ſpodobnu ſe dà sfetlobi Titil te Bandiere rod. ed. Boshje ǀ ſo tekle potleto ſveto Bandiero tož. ed. ǀ Je bil sazhel bermat pod bandero or. ed. krajla Nebeſkiga ǀ slate bandjere tož. mn. ſo v'roKah dershali ǀ Angelziſo na ſvoyh bandjerah mest. mn. smalano imeli to pohleunost Marje Divize ← it. bandiera ‛zastava’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bandera -e samostalnik ženskega spola

barvna tkanina na drogu, praviloma z znamenji, ki so simbol pripadnosti; SODOBNA USTREZNICA: zastava, prapor

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bandero -a (banderu, bandero) samostalnik srednjega spola

1. barvna tkanina na drogu, praviloma z znamenji, ki so simbol pripadnosti; SODOBNA USTREZNICA: zastava, prapor

1.1 v zvezi s pod skupnost, katere simbol je ta predmet

1.2 kdor nosi zastavo, prapor; SODOBNA USTREZNICA: zastavonoša, praporščak

FREKVENCA: 66 pojavitev v 13 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bantǫ́č, m. der Wasserfall, Pod Gradom (v Rodiški župi)-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

barbariski -a -o pridevnik

ki se nanaša na druga, tuja ljudstva; SODOBNA USTREZNICA: tuji

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Barbarosa

Predlog

Barbarose tudi Barbarosa Barbarosa samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

vzdevek gusarskega poveljnika Khaireda Dina

IZGOVOR: [barbarósa], rodilnik [barbaróse] tudi [barbarósa]

BESEDOTVORJE: Barbarosov

PRIMERJAJ: Rdečebradec

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

barbón -a m (ọ̑)
zool. morska riba rdečkaste barve z dolgima mesnatima izrastkoma pod spodnjo čeljustjo; bradač

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

barbọ̑n -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

baretica -e samostalnik ženskega spola

manjšalnica od bareta; SODOBNA USTREZNICA: baretka

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

barík baríka; tudi barrique samostalnik moškega spola [barík]

1.

sod za zorenje, staranje vina, navadno hrastov, v katerem vino dobi poseben okus

1.1.

2.

kot pridevnik ki je v zvezi z barikom 1., 1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑barrique

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

barisfêra -e ž (ȇ)
geol. plast zemeljske oble, ki leži pod litosfero:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bárski2 bárska bársko pridevnik [bárski]

ki je v zvezi z barjem

STALNE ZVEZE: barska žaba
ETIMOLOGIJA: ↑barje

bárva Frazemi s sestavino bárva:
boríti se za bárve kóga, braníti bárve kóga, dobíti zdrávo bárvo, igráti za bárve kóga, iméti zdrávo bárvo, nastópati za bárve kóga, nastopíti za bárve kóga, pokazáti [svôjo] právo bárvo, príti s právo bárvo na dán, slíkati kóga/kàj v čŕnih bárvah, spremeníti bárvo, spremínjati bárve, spremínjati bárve kot kameleón, tekmováti za bárve kóga, v čŕnih bárvah, v róžnatih bárvah, zaménjati bárve, zdráva bárva

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bárvan -a -o (ȃ) ~ pod
bárvani -a -o (ȃ) ~ les
bárvanost -i ž, pojm. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bárvati -am nedov. (ȃ)
1. prepajati, pokrivati z barvo: barvati steno, volno; barvati z zeleno barvo; barva si lase, ustnice
♦ med. barvati histološki preparat
2. povzročati obarvanost: zarja barva oblake; listje se barva; pren. barvati glas, pesniški izraz

bárvan

-a -o:

rdeče barvan pod

barvani ljudje barvnopolti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Bask

Predlog

Baska samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime

pripadnik naroda v Španiji in Franciji

v množini Baski narod v Španiji in Franciji

IZGOVOR: [básk], rodilnik [báska]

BESEDOTVORJE: Bask, Baskinja, Baskov, Baskinjin, baskovski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

baskovski

Predlog

baskovska baskovsko pridevnik

IZGOVOR: [báskou̯ski]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bateríjski SSKJ² pridevnik

STALNE ZVEZE: baterijska reja

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

báti se bojím se nedovršni glagol, stanjski (duševni) glagol

1.

kdo/kaj čutiti strah, biti v strahu
Otrok se v gozdu boji.

2.

kdo/kaj biti izpostavljen neprijetnosti koga/česa
Boji se kazni/smrti.

2.1.

kdo/kaj imeti spoštljiv strah do koga/česa
Fant se boji samo očeta.

2.2.

kdo/kaj ne želeti si, ne marati koga/česa
Boji se odgovornosti/stroškov/zamer.

3.

v pomožniški vlogi kdo/kaj ne imeti volje, poguma početi kaj
Vsako stvar se boji začeti.

4.

čustvenostno kdo/kaj domnevati, meniti kaj
/Kot izkušen izvedenec/ se boji, da ni tako, kot mislite.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024

báviti se z/s -im se z/s nedovršni glagol, glagol ravnanja

v posplošenem pomenu kdo/kaj ukvarjati se s kom/čim
/Zaradi veselja in z veliko prizadevnostjo/ se bavi z mladino.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024

bazálne lastnósti ledeníka -ih -- -- ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bazálni tíl -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bazáltna skórja -e -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bčę̑la, f. die Biene, Mur., Cig., Jan., nk.; — išči sem spadajočih besed pod čebel-.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

becáti -ám [bəcati] nedov. (á ȃ)
nar. brcati: kočijaž je becal konje; becal ga je z nogo pod mizo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Béckejeva čŕta -e -e ž

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Béckejeva metóda -e -e ž

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bedra -e samostalnik ženskega spola

1. del noge med kolenom in ledji; SODOBNA USTREZNICA: stegno

1.1 predel telesa nad zgornjim delom stegna; SODOBNA USTREZNICA: bok, ledja

FREKVENCA: 39 pojavitev v 5 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bel -a prid. bel: hitrej en ſamuriz bi beu im. ed. m ratal, kateri, od nature je zhern, kakor ena pershona greshna, pravizhna ǀ je peil kakor ta belli im. ed. m dol. labut pred ſmertio ǀ kokar ena bela im. ed. ž lilia v'mej ternjom ǀ Ti ſi taiſta bella im. ed. ž lilia ǀ oblezhilu pak je poſtalu belu im. ed. s kokàr ta padani ſnèh ǀ do beliga rod. ed. m dneva je ſpala ǀ is zhiſte bele rod. ed. ž slonave koſti je bil ſresan ǀ s'bele rod. ed. ž ſlonave Kosti sresan ǀ tuistimu belimu daj. ed. m hudizhu v'oblizhe pluni ǀ Kadar je MARIO Divizo perglihal tej beli daj. ed. ž lilij ǀ pride en Angel, ter perneſſe en beu tož. ed. m Camen ǀ vam dam ta beli tož. ed. m dol. popir, inu ſe podpiſhem ǀ tiga beliga tož. ed. m ži. labuda, tiga piſſaniga shtigilza, tiga lepupoyezhega ſlaviza, to ſerzhno poſtojno ǀ je bila pernesla eno belo tož. ed. ž kuto ǀ Mashna ſraiza pomeni uno bello tož. ed. ž ſraizo ǀ pod tem belem or. ed. m oblakam ǀ ſe hualio … Polaki s' nyh bellem or. ed. m levam ǀ hodio guantani s' slatem shtukam inu nikar belẽ or. ed. s tenkem platnem ǀ Njega laſij ſo bily beli im. mn. m kakor padani ſmejh ǀ ſò taku retki, kakor te belle im. mn. ž muhe ǀ bodezh garm belih rod. mn. gartrosh ǀ de ſi glih nje lepe belle shuline tož. mn. m vublati nezh nemara ǀ inu ſvoie nage bele tož. mn. ž perſij kasala primer.> ſnejh nepoterbuje bèleshi im. ed. m biti ǀ lepshi, inu belishi im. ed. m prihaia

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

béla nóč -e nočí ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bélež -a m (ẹ̑)
z vodo mešano gašeno apno za beljenje (sten): pripravil si je belež za stene; razkuževalni učinek apnenega beleža
// tanka prevleka iz tega: belež se lušči; pod beležem so odkrili freske

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

beljáva -e ž (ȃ)
les. svetlejši les na obodu debla: lubadarji se razvijajo pod lubjem in v beljavi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

beljáva -e ž

les. svetlejši les na obodu debla

SINONIMI:

les. bel1, knj.izroč. beljavina

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024

Bellevue

Predlog

Bellevueja samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

stavba v Ljubljani

IZGOVOR: [belví], rodilnik [belvíja]

BESEDOTVORJE: bellevuejski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

belorépec -pca m (ẹ̑)
1. zool. planinskemu orlu podobna ptica ujeda, Haliaëtus albicilla: pod nebom kroži mogočen belorepec
2. nar. ptica pevka z belim perjem po trebuhu in repu; kupčar: gnezda ščinkavcev in belorepcev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

belorépec -pca m

zool. planinskemu orlu podobna ptica ujeda

SINONIMI:

zool. postojna

GLEJ ŠE SINONIM: kupčar
GLEJ ŠE: ptica

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024

Bélško tektónsko ôkno -ega -ega -a s

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Benečán -a m Benečan: Stevani II. szo Benetsáni taki zadenili tou KOJ 1848, 25; Benetsánje szo primorszke krajine pod szé potégnoli KOJ 1848, 41

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Benioffova cóna -e -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

beráč Frazemi s sestavino beráč:
kàkor beráč mráza, kot beráč uší

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bermati nedov. pridobivati za krščansko vero, oznanjati evangelij: Je bil sazhel bermat nedol. pod bandero krajla Nebeſkiga ǀ je shal v' ſamursko deshelo bermat namen., tuje pridiguat S Evangeli ǀ ga poshle v' dalne deshele bermat namen. ǀ Po letem je shal S. Philippus bermat namen. noter v' to deshelo Scythio (III, 251 s.) ← srvnem. wërben ‛novačiti’; Pleteršnik s. v. bẹ̑rmati in drugi viri navajajo le pomen ‛novačiti za vojsko’.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bernardȋnec -nca m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

beséda Frazemi s sestavino beséda:
beséd zmánjka [kómu], beséda gré kómu težkó iz úst, beséda gré kómu težkó z jezíka, beséda je dála besédo, beséda je mesó postála, beséda je pádla na kámen, beséda ni kònj, bíti krátkih beséd, bíti móž beséda, bíti rédkih beséd, částna beséda, dajáti částno besédo [kómu], dáti besédo [kómu], dáti částno besédo [kómu], do zádnje beséde, držáti besédo, držáti kóga za besédo, iméti besédo, iméti glávno besédo, iméti pólna ústa beséd, iméti zádnjo besédo, mójster beséde, ne čŕhniti niti beséde, ne iméti lépe beséde za kóga/kàj, ne izbírati beséd, ne nájti lépe beséde za kóga/kàj, ne rêči niti beséde, ne rêči šè zádnje beséde, ne spregovoríti niti beséde, niti beséde ne správiti iz sêbe, od pŕve do zádnje beséde, ognjemèt beséd, ostáti móž beséda, požréti besédo, prijéti kóga za besédo, sáme beséde so kóga, samó beséde so kóga, snésti besédo, škóda beséd, tó je beséda, vzéti kómu besédo, vzéti kómu besédo iz úst, vzéti kómu besédo z jezíka

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Besedilo pod notnim zapisom: predlog »v«

Na vas se obračam z vprašanjem glede podpisovanja besedila pod note - konkretneje, glede podpisovanja predloga v pod note, saj ga izgovarjamo kot u. Ali v zapišemo kot poseben zlog pod eno noto ali ga pod eno noto zapišemo skupaj z naslednjim zlogom - videla sem namreč že oboje. Ali pa je to pri podpisovanju odvisno od tega, ali se naslednja beseda začne npr. s soglasnikom ali samoglasnikom?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Besednovrstna umestitev besede »natanko«

Zanima me, ali je beseda natanko v povedi Letos mineva natanko 400 let od smrti Shakespeara prislov ali členek?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Besedotvorna dvojnica: »tehniška« ali »tehnična šola«

V SSKJ pod geslom spodbuditi piše ... vpis na tehnične šole. Menim, da je pravilno ...vpis na TEHNIŠKE šole.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

beštija -e (beštija, bestija°, bestja°) samostalnik ženskega spola

1. divja žival, običajno velika in/ali nevarna

2. v Razodetju bitje v podobi nenavadne rogate živali, ki odvrača ljudi od Boga; SODOBNA USTREZNICA: zver

3. v razlagalnih besedilih, zlasti k Razodetju kdor služi satanu in odvrača ljudi od vere v Kristusa; SODOBNA USTREZNICA: antikrist

4. slabšalno človek, ki ima negativne moralne lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: beštija

FREKVENCA: 114 pojavitev v 8 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

betón betóna samostalnik moškega spola [betón]

1.

zmes vode, peska, cementa in različnih dodatkov, ki se postopoma strdi, navadno kot gradbeni material

1.1.

1.2.

ekspresivno

STALNE ZVEZE: armirani beton, lahki beton, marka betona, podložni beton, prani beton, razred betona, sveži beton, vidni beton
FRAZEOLOGIJA: težek kot beton, trd kot beton
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Beton iz frc. béton < lat. bitūmen ‛zemeljska smola’, glej ↑bitumen - več ...

betoníran betonírana betonírano pridevnik [betoníran]

ki je narejen, utrjen z vlivanjem, nanosom, vgradnjo betona 1.; SINONIMI: zabetoniran

ETIMOLOGIJA: ↑betonirati

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

betónski betónska betónsko pridevnik [betónski]

1.

ki je narejen iz betona 1., utrjen z betonom 1.

1.1.

beton 1.

2.

ki se uporablja za pripravo betona 1.

3.

pri katerem se uporablja beton 1.

4.

v katerem prevladuje beton 1.1., 1.2., je malo ali nič zelenja

5.

ki spominja na beton 1. ali je tak kot pri betonu 1.

STALNE ZVEZE: betonska mešanica
FRAZEOLOGIJA: betonska džungla, betonska kocka
ETIMOLOGIJA: ↑beton

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bežáti -ím nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja

1.

kdo/kaj premeščati se v določeni smeri od/iz/z/s koga/česa / proti/k/h komu/čemu / na/v/skozi kaj / kam / po kom/čem / med/nad/pod/pred kom/čim / kod / kje
/Plašno/ so začeli bežati iz sobe.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj hitro premikati se v določeni smeri
Ljudje /panično/ bežijo kar (po cesti).

3.

navadno čustvenostno kaj hitro časovno odmikati se
Čas beži /z bliskovito hitrostjo/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024

bežati -im (bežati, bejžati, bižati) nedovršni glagol

1. kdo/kaj; iz česa, od koga/česa, pred kom/čim, s kom, s prisl. določilom kraja hitro se umikati iz strahu, pred nevarnostjo; SODOBNA USTREZNICA: bežati

1.1 kdo/kaj; s prisl. določilom kraja hitro se umikati, hitro iti proč; SODOBNA USTREZNICA: bežati

1.2 kaj; pred čim umikati se zlasti po božji volji

2. delati, da ne prihaja do srečanj, stikov s kom; SODOBNA USTREZNICA: izogibati se

2.1 kdo/kaj; od koga/česa, pred kom, s prisl. določilom kraja

2.1.1 kaj; od koga, pred kom

2.2 z vezljivostjo, kalkirano po nemščini, kdo; koga_tož.

3. delati, da ne pride do česa nezaželenega, neprijetnega; SODOBNA USTREZNICA: izogibati se

3.1 kdo; od česa, pred čim

3.2 z vezljivostjo, kalkirano po nemščini, kdo; česa, kaj

4. nedov. in dov., kdo; h komu/k čemu, s prisl. določilom kraja prihajati/priti kam/h komu z namenom dobiti pomoč, podporo, zaščito; SODOBNA USTREZNICA: zatekati se, zateči se

5. kaj hitro se časovno odmikati; SODOBNA USTREZNICA: bežati

6. dov., kaj; od koga izraža, da pri kom preneha sposobnost, stanje, kot ga določa samostalnik; SODOBNA USTREZNICA: zapustiti

FREKVENCA: približno 750 pojavitev v 34 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bi2 (bi, bih) glagol pogojnik pomožnika

I. v slovnični vlogi za tvorbo zloženih glagolskih oblik

1. v zvezi bi + opisni del. na -l za tvorbo sedanjega pogojnika

2. v zvezi bi bil + opisni del. na -l za tvorbo preteklega pogojnika

2.1 pretekli pogojnik v vlogi sedanjega pogojnika

II. v pomenski vlogi

1. sedanji in pretekli pogojnik se uporabljata

1.1 pogosto z naklonskimi izrazi za izražanje predvidljive, verjetne, uresničljive možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi

1.1.1 za izražanje dopustne predvidljive možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi

1.1.2 za izražanje neuresničene predvidljive možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi

1.1.3 za izražanje nezaželene, nesprejemljive predvidljive možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi

1.1.4 za izražanje neposredno ali posredno zanikane možnosti (ne)uresničitve dejanja, obstoja česa; SODOBNA USTREZNICA: bi

1.1.5 v odvisnih stavkih, z nikalnico (povezano z zanikanostjo povedka glavnega stavka) za izražanje zanikani nasprotne možnosti uresničitve; SODOBNA USTREZNICA: bi

1.2 pogosto v primerah in bibl. prilikah za izražanje izmišljene, umišljene, navidezne možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi

1.2.1 pogosto v predmetnih odvisnih stavkih za izražanje nezaželene umišljene možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi

1.2.2 v dopustnih odvisnih stavkih za izražanje umišljenega dejstva, dejanja, kljub kateremu se dejanje, stanje nadrednega stavka uresniči; SODOBNA USTREZNICA: bi

1.2.3 v zvezah s tajiti, vtajiti za izražanje resničnosti nasprotne, lažne možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi

1.3 v pogojnem podredju ali v pogojnih odvisnih stavkih za izražanje vzročno pogojene, hipotetične možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi

2. sedanji in pretekli pogojnik se uporabljata

2.1 za izražanje negotovosti, neprepričanosti glede česa; SODOBNA USTREZNICA: bi

2.1.1 za izražanje (navidezne) negotovosti, ki večinoma zadeva vsebino poročanega govora; SODOBNA USTREZNICA: bi

2.2 za izražanje nejasnosti glede česa; SODOBNA USTREZNICA: bi

2.2.1 pogosto v obliki vprašanja

2.2.2 v obliki vprašanja, posredovanega z odvisnim govorom, v zvezah z glagoli rekanja kot dejati, vprašati

2.2.3 navadno v obliki nepravega, retoričnega vprašanja za izražanje navidezne nejasnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi

3. sedanji in pretekli pogojnik se uporabljata

3.1 navadno v zvezi z modalnim glagolom za izražanje želje, hotenja; SODOBNA USTREZNICA: bi

3.1.1 z medmetom, pogosto v predmetnih odvisnih stavkih z veznikom da za izražanje močne želje, hrepenenja po čem; SODOBNA USTREZNICA: bi

3.1.2 v zvezi z glagoli rekanja, v odvisnem govoru za izražanje zapovedi, prepovedi; SODOBNA USTREZNICA: bi

3.1.3 v zvezi z glagoli rekanja, v odvisnem govoru za izražanje omiljene želje ali zahteve; SODOBNA USTREZNICA: bi

3.2 navadno v zvezi z modalnim izrazom za izražanje nujnosti (še ne uresničenega) dejanja; SODOBNA USTREZNICA: bi

3.3 v namernih odvisnih stavkih za izražanje namena, namere; SODOBNA USTREZNICA: bi

3.4 za izražanje domneve; SODOBNA USTREZNICA: bi

3.5 v zvezah z meniti, štimati ipd. za izražanje mnenja; SODOBNA USTREZNICA: bi

3.5.1 v zvezi z reči za izražanje možnega dopolnila, ponazorila k povedanemu; SODOBNA USTREZNICA: bi

3.6 v zvezi s soglašalnimi, poudarjalnimi izrazi za izražanje soglašanja, pritrditve; SODOBNA USTREZNICA: bi

3.6.1 v zvezi z gvišno za izražanje prepričanosti o čem; SODOBNA USTREZNICA: bi

3.7 za izražanje načina, kako poteka dejanje glavnega stavka; SODOBNA USTREZNICA: bi

FREKVENCA: približno 18000 pojavitev v 46 delih

FRAZEOLOGIJA: kaj bi z očima trenul/magnul, kako bi cegel pral ali vodo mlatil / kakor da bi v vodo bil ali udaril, nima, kam bi glavo položil

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bíč1 in bìč bíča m (ī í; ȉ í)
palica s pritrjenim jermenom ali vrvjo za udarjanje: vihteti bič; počiti, švrkniti z bičem / jahalni, pasji bič
● ekspr. če se žival upre, zapoje bič je tepena
// ekspr. udarci z bičem: žival je topo prenašala bič / bili so vajeni biča
// ekspr., s prilastkom nasilje, sila1, pritisk: lomi se pod bičem lastne krvi; bič javnega mnenja; bič usode / postal je bič svoje družine nadloga
♦ glasb. bič glasbilo v orkestru, ki posnema pok biča; zool. morski bič velika morska riba s strupeno bodico na repu, Trigon pastynaca

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bič

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bìč -a m
1. bič, palica z jermenom za udarjanje: napravo ſzi je bics zmotvozczov KŠ 1771, 269; pren. je ozdrávila od toga bicsa KŠ 1771, 116; Tva bicsa 'zmétna ne cſini BKM 1789, 68; Bogá velikoga bicsa ne vidis nad ſzebom SŠ 1796, 10; Ftisaj bics ſzrditoſzti BKM 1789, 34; je ji pa doſzta zvrácso od betegouv i bicsov KŠ 1771, 189; tvoje ſzrditoſzti bicse od náſz odvrni KM 1783, 101
2. nasilje, sila, pritisk: náſz pod bicsom ſsés dr'zati KŠ 1771, 830

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bičoven -vna -o pridevnik

ki je narejen iz trstičja; SODOBNA USTREZNICA: trstičen

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bìk Frazemi s sestavino bìk:
bôsti se z bíkom, glédati kot bìk v nôva vráta, glédati kot zabóden bìk, kot zabóden bìk, močán kot bìk, ne bôdi se z bíkom, rjovéti kot bìk, zagrábiti bíka za róge, zgrábiti bíka za róge, zijáti, kot bìk v nôva vráta

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

biogenéza -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Bioinformacijska analiza
V molekularni biologiji se vse pogosteje uporabljajo računalniški pristopi k analizi bioloških sistemov. Te pristope obravnava posebna veda, ki se imenuje bioinformatika . Ko govorimo o tovrstni analizi, se v strokovnih besedilih pojavljata dve poimenovanji: bioinfomatska analiza in bioinfomacijska analiza (ang. bioinformatic analysis ). Katero poimenovanje je ustreznejše? Podobno je tudi z namenskimi računalniškimi orodji: je bolje bioinformatsko orodje ali bioinformacijsko orodje ?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bíokalcilutít -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bíokémična sedimêntna kamnína -e -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bíokémična usedlína -e -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bíokémični sedimènt -ega -ênta m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bíokémično preperévanje -ega -a s

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

biosfêra -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

birdie -ja [bə̀rdi] m (ə̏) šport., pri golfu
udarec pod standardnim številom udarcev: pri vsaki jamici je igral napadalno in poskušal doseči birdie; priložnost za birdie

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bíser Frazemi s sestavino bíser:
bíti [právi] bíser [čésa], metánje bíserov [svínjam], metáti bísere svínjam, postáti [právi] bíser [čésa]

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bísernica bísernice samostalnik ženskega spola [bísernica]

1.

školjka, v kateri nastajajo biseri

2.

notranja, bleščeča se plast lupine pri nekaterih školjkah, zlasti kot okrasni material; SINONIMI: biserna matica, biserovina

3.

najmanjša tamburica

4.

mušnica s sivimi krpicami na rjavkastem klobuku in obročkom na betu, ki na prerezu in poškodovanih delih pordeči; primerjaj lat. Amanita rubescens; SINONIMI: iz biologije rdečkasta mušnica

ETIMOLOGIJA: ↑biser

bistranga

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bistrênje -a s

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bísusna zaréza -e -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bíti2 sem [səm] nedov., si je smo ste so; bóm bóš bó bómo bóste bódo, stil. bóte bójo, stil. bódem itd.; bódi bódite in bodíte; bíl bilà biló in bilò bilì in bilí bilè stil. bilé, stil. bíla itd.; nikalno nísem nísi ní nísmo níste níso (ī bọ̑m bọ̄dem nísem)
I. v osebni rabi
1. izraža materialno ali duhovno navzočnost v stvarnosti: še so stvari, ki jih ne poznamo; ali je kak izhod? red mora biti / poudarjeno sò znamenja, da se obrača na boljše / bolnik ne bo več dolgo; v pravljicah bil je kralj, ki je imel tri sinove
2. navadno s prislovnim določilom, s širokim pomenskim obsegom izraža navzočnost v prostoru ali času: tukaj je jama, v kateri je raslo drevo; hiša je sredi polja stoji; drva so na dvorišču; v vsakem človeku je kaj dobrega; v knjigi so napake; v vodi je kisik; za gozdom je travnik leži, se razprostira; ekspr. le kaj je na njej, da se je ne more nagledati / otroci so doma; biti na vrtu; čez teden sem v mestu živim, bivam; kje so domači? / biti na proslavi, na zabavi udeležiti se je; biti pri pouku; biti pri zdravniku na pregledu / tedaj je bila vojna; v Kamniku je bil semenj; proslava bo v nedeljo / omenjena nesreča je bila včeraj se je zgodila; to je bilo lani
3. z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom izraža lastnost ali stanje osebka
a) s pregibno besedo: mož je poštenjak; prijatelj je učitelj; otrok je bolan, nadarjen; pšenica še ni zrela; knjiga je moja; klobuk je očetov; ura bo tri / dolžen mu je veliko vsoto; njegov načrt je bil, da bi napadli; on je odgovoren za tovariše; uspehi so rezultat trdega dela / zdaj je čas, da poveste svoje mnenje; ni bila moja dolžnost, naloga popravljati napake
b) z nepregibno besedo: ta misel ni napak; hiša je naprodaj; obleka mu bo prav; tisoč je preveč / dekle mu je všeč
c) s predložno zvezo: meso je brez kosti; čevlji so od blata; rana je od noža; biti pri zavesti; biti v neenakopravnem položaju, v slabem stanju; mi smo v sorodu v sorodstvenem odnosu / to mi ni po volji mi ne ugaja, ustreza; vse bo še v redu se bo uredilo; dejanja niso v skladu z besedami se ne skladajo; ti boš za pričo / biti brez denarja ne imeti ga, brez težav; vsi so proti njemu mu nasprotujejo, ga odklanjajo; biti ob službo izgubiti jo, ob dobro ime; on je za reforme se strinja z njimi; jih podpira, se zavzema zanje; biti v dvomih; biti v skrbeh, v strahu za koga; drevo je v najlepšem cvetju / vse je na razpolago se lahko vzame
č) s kakovostnim rodilnikom: vidva sta istih let; on je vesele narave; mož je srednje postave; biti kmečkega rodu; soseda je slabega zdravja; publ. stvar je velikega pomena; mnenja smo, da se motiš
d) s primerjavo: nebo je kakor oprano; fant ni, kakor bi moral biti; drevo je bilo, kakor bi dremalo / priden, kakor je, ne bo nikoli brez dela
// izraža istost, enakost: dvakrat dve je štiri; ena in ena je dve; evro je sto centov; kolikokrat je dve v osem / pedagogika je nauk o vzgoji / pride jutri, to je v torek
II.
v brezosebni rabi ali brezosebno v pomenih kakor pod I.
a) z zanikanim osebkom v rodilniku: očeta še ni; jutri ne bo šole; pri tej hiši ni miru / ni ga človeka, ki bi mi pomagal
b) s smiselnim osebkom v odvisnem sklonu: žal mi je bilo; zelo jo je bilo groza; mater je strah; z njim je slabo; star. vseh je bilo sram vse / njej je bilo dvajset let bila je stara / ekspr. kaj bo s teboj se bo zgodilo
c) z delnim rodilnikom kot osebkom, navadno odvisnim od izraza količine: kruha je še in mesa tudi; kupcev je bilo dosti; denarja je le malo; ali je kaj novega; pet jih je bilo; vsi, kar jih je, so pripravljeni
č) z nedoločnikom kot osebkom: molčati je bilo težko, govoriti še težje; škoda bi ga bilo zavreči / treba je delati
d) z odvisnim stavkom kot osebkom: očitno je bilo, da se moti; všeč mi je, če ostaneš doma; znano je, kakšno vlogo so imele demonstracije pri osamosvojitvi
e) s prislovno rabljenim izrazom v povedku: dolgčas je; otroka mu ni bilo mar; skoraj bo poldne; na Bledu je bilo lepo; slabó ji je bilo; škoda ga je; jeseni je bilo tri leta, odkar je odšel minilo
III.
v osebni ali brezosebni rabi, navadno s prislovno rabljenim samostalnikom v pomenih kakor pod I.: mraz je bil ali bilo, da je drevje pokalo; zunaj je bila ali bilo tema / takrat ni bil čas za pogajanje pravi čas, ni bilo časa za pogajanje dovolj časa; zdaj ni govor o premirju se ne govori; zdaj še govora ni o premirju še misliti ni nanj
IV.
eliptično navadno za poživitev pripovedi
a) z izpuščanjem deležnika s polnim pomenom: prišla je, seveda je; pa učil, kdo se bo? ali bi kaj jedel? Bi; vsak en kozarček ga bova; kaj bomo pa zdaj?
b) z izpuščanjem dela povedka sploh: klop je iz kamna narejena, izdelana; fant je s Primorskega doma; ti čevlji so za v dež primerni, dobri; fant ni za šolo sposoben; ekspr. iz glave si jo izbij, pa je / hvala lepa. Ni za kaj
// v zvezi z nedoločnikom za izražanje možnosti ali nujnosti: žive duše ni bilo videti; kakor je slišati, dobimo nov zakon; knjiž. tako se je spremenila, da je skoraj ni spoznati ni mogoče; nižje pog. temu človeku ni za pomagati ni mogoče pomagati; star. te že naučim, kako se ti je vesti je treba
V.
kot pomožni glagol, z opisnim ali trpnim deležnikom za tvorbo časov, naklonov ali načinov: bo delal, je delal, je bil izdelal; bi delal, bi bil delal; je izdelan / v ekspresivni rabi stoji pomožni glagol tudi na začetku stavka sem si kar mislil, da je nekaj narobe
● ekspr. kar je, je nič se ne da spremeniti; ekspr. no, ali bo že kaj! čas je že, da se naredi; ekspr. dekle je lepo, da je kaj zelo; obleka je bila sto evrov je stala; ekspr. ta je pa lepa! česa takega nisem pričakoval; to mi ni prav nič všeč; ekspr. še tega je bilo treba to ni bilo prav nič potrebno; to mi je odveč; prav mu je zasluži, da se mu tako godi; ekspr. bilo mu je, da bi zavriskal, zajokal tako je bil vesel, žalosten; ekspr. o tem ni da bi govoril ni potrebno, ni vredno; zakon je za vse velja; biti na glasu biti znan, sloveti; ali vam je znano, kaj je na stvari če je res in koliko je res; knjiž. na tebi je, da spregovoriš ti si na vrsti, ti si dolžen; krompir je po pet evrov se prodaja, kupuje; ekspr. po njem je izgubljen je, mrtev je; otrok je po očetu ima njegove lastnosti; ne vem, pri čem smo kakšen je naš položaj; biti pri sebi zavedati se; biti krepek; ekspr. ves dan je v knjigah samo bere; fant je sam zase ne mara za družbo; ekspr. dež ni in ni nehal kar naprej je deževalo; sam.:, knjiž. boj za biti ali ne biti za življenje, za obstanek; prim. bom1, bil2, bi, bodi2

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bíti1 bíjem nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj udarjati okoli koga/česa / ob/v/na koga/kaj / o kom/čem / kam / kod
Dež bije v okna.

1.1.

kdo/kaj udarjati okoli koga/česa / ob/v/na koga/kaj / o kom/čem / kam / kod
Mož bije /s pestjo/ po mizi.

2.

kdo/kaj udarjati koga/kaj / po kom/čem / kod
Bili so ga /do krvi/.

3.

v pomožniški vlogi, kot vez kdo/kaj imeti kaj
Bijejo odločilno bitko.

4.

v zvezi z ura kaj naznanjati koliko
Ura bije dve.

5.

nav. v zvezi s srce kaj sunkovito premikati se
Srce (mu) še bije.

6.

v zvezi z biti plat zvona kdo/kaj naznanjati kaj
Ob toči je v zvoniku začel biti plat zvona.

7.

kdo/kaj prihajati iz/od koga/česa / od kod
Iz zidu bije hlad.

8.

iz narodopisja kdo skuša prevrniti kaj 'stoječ predmet'
Otroci bijejo kozo.

9.

iz narodopisja kdo skuša uganiti koga 'storilca'
Včasih je staro in mlado bilo rihtarja.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024

bíti2 sem nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj obstajati, eksistirati
Tak kralj je res bil.

1.1.

kaj obstajati, eksistirati iz česa
Je iz kamnov/delov/sestavin.

2.

kaj dogajati se, vršiti se
(V Kamniku) je bil semenj.

3.

kdo/kaj nahajati se sredi česa / v/na/po/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kod / kje
Hiša je sredi polja.

3.1.

kdo/kaj imeti v kom/čem / kje
V vsakem človeku je nekaj dobrega.

3.2.

kdo/kaj udeleževati se na/v/pri čem / kje
Bil je na proslavi/zabavi, pri pouku/sestanku.

4.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj imeti stanje, lastnost koga/česa / proti komu/čemu / za/ob koga/kaj / s kom/čim
Je brez pameti.

5.

brezosebno, v oslabljenem pomenuoznačeno kaj
Bilo je mraz/škoda/čudno/prav.

6.

brezosebno, v oslabljenem pomenuoznačena naklonskost komu/čemu
Tu mu je biti.

7.

v pomožniški vlogi, kot vez kdo/kaj označen
Dekle je učiteljica.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024

bíti, sə̀m, (bǫ́di, bǫ̑m, [bǫ̑dem], bȋł səm), vb. impf. — A) s subjektom: 1) sein = existieren; Bog je bil, je in bo vekomaj; bil je oče, ki je imel tri sinove; ne bom dolgo več, mit mir wird es nicht mehr lange dauern; — bestehen, človek je iz duše in telesa; sich befinden; kje si bil tako dolgo? stammen, herrühren, kommen; odkod si? woher bist du? odtod je vsa moja nesreča; gehören; biti v kako faro, zu einer Pfarre gehören, Cig., Met.; in mi bi pod njega hoteli biti? Ravn.; sein = fehlen: kaj ti je? was fehlt dir? nič mi ni, es fehlt mir nichts; gelegen sein, angehen; kaj je tebi za to? kaj je tebi do tega? was geht dich dies an? nič mi ni zanj, za to; dienen, gereichen, kčemu ti bo to? b. v škodo, v čast, v lepotičje; to ni za nič, dies taugt zu nichts; sein, vor sich gehen, geschehen; danes je mraz, vročina; zvečer bo ples v dvorani; danes to ne more biti; kaj bo s teboj? sich befinden; kako si kaj? sich verhalten: tiho bodi! sei still! — 2) sein (copula): biti komu vrsta, jemandem dem Stande nach gleich sein, Rib.-M.; to je moje in pa božje, das gehört mir und Gott; to mi je prijaznost! das heißt Freundschaft! to je, das heißt; b. gostih besedi, viel zu reden pflegen; b. kake vere, sich zu einer Religion bekennen; — ni dobro človeku b. samemu, es ist für den Menschen nicht gut allein zu sein; Bog vam da moč b. močnim; daj nam biti milim in dobrim; biti učiteljem, Lehrer sein, nk. (po drugih slov. jezikih); — 3) predikat je izpuščen: kaj boš ti? — tega jaz nisem nesti (bin nicht imstande), Podmelci (Tolm.)-Erj. (Torb.); — B) brez subjekta: 1) namesto subjekta stoji partitiven genitiv: bilo je vina in kruha na prebitek; bilo je ljudi, da se je vse trlo; — 2) kar bi moglo biti subjekt, je v akuzativu, v negativnih stavkih v genitivu: po vseh potih jo je, koder bi bil utegnil priti, Ravn.; cel voz je bilo ranjenih; tri dni je, kar ga nisem videla; bilo je silo ljudstva, es gab eine Menge Leute; pomni: gola nedolžnost jo je, sie ist die lautere Unschuld, samočista pijaznost ga je, er ist voll Freundlichkeit, Ravn.; ni bilo ni kraja ni konca, es hatte kein Ende; očeta in matere ni doma, Vater und Mutter sind nicht zuhause; brata še ni iz mesta, der Bruder ist noch nicht aus der Stadt gekommen; ne bo me več k vam, ich komme nicht mehr zu euch; Ljubezen je bila, ljubezen še bo, Ko tebe in mene na svetu ne bo, Npes.; da ni mene bilo, tebi bi se bila slaba godila, wenn ich nicht gewesen wäre, so wäre es dir übel ergangen; — 3) z adjektivom (predikatom): vroče je, es ist heiß; težko mi je bilo, es kam mir schwer an; kako ti je? wie befindest du dich? slabo, hudo mi je, es ist mir unwohl, übel; bolje, huje mi je, es geht mir besser, schlechter; — 4) predikat je izpuščen, pa ga je lahko dopolniti: natepejo ga, pa je! (= pa je dobro!) prosi ga odpuščanja, pa bo (und die Sache hat ein Ende); bi še bilo, ko bi ..., es gienge noch an, wenn ..., bi že bilo, ko bi ..., es wäre schon recht, wenn ...; tako se rabi tudi samo: bi, es wäre schon recht: bi, ko bi vsak dan tako bilo, jvzhŠt.; bi, ko bi bilo o kresu Erj. (Izb. sp.); — 5) z infinitivom: ni slišati zvonova, man hört die Glocke nicht; ni bilo nič slišati, da bi bil prišel, es verlautete nichts von seiner Ankunft; — können, sollen, müssen; biti mi ni več doma, ich kann nicht mehr zuhause bleiben; že jih je bilo srečne in vesele videti, Ravn.; kaj mi je začeti? was soll ich thun? pretrpeti nam je, wir müssen es ertragen; stati nam bo pred božjim stolom; — 6) z nominativom, ki je le na videz subjekt: dolg čas mu je bilo, er hatte lange Weile, Met.; groza je bilo videti boja, es war ein Graus den Kampf zu sehen, Npes.; kadar je bilo red, als es an der Zeit war, Trub.; tega ni treba bilo (prim. Mik. (V. Gr. IV. 367.)); — 7) z nekaterimi samostalnimi imeni z akuzativom osebe; ni ga še volja, er hat noch nicht Lust; ne bo vas groza smrti, ihr werdet vor dem Tode nicht erschrecken; groza vas ga je bilo, ihr erschraket vor ihm, Ravn.; kterega teh dveh zgledov vas je misel posnemati? pravice vas bodi skrb! skrb me je! was geht das mich an! jvzhŠt.; sram jo je bilo; strah nas je; čudo vas bodi božje prijaznosti, bewundert die göttliche Liebe, Ravn. (prim. Mik. (V. Gr. IV. 367.)); — objekt stoji pri nekaterih substantivih v genitivu: Niniv bo konec, Ravn. (prim. Mik. (V. Gr. IV. 368.)); — C) werden; bila je žena v solnato postavo, ward zur Salzsäule, Ravn.-Mik.; kaj hočeš biti? was willst du werden? iz tega nič ne bo, daraus wird nichts; sedem let ni iz hleva bil, sieben Jahre kam er nicht aus dem Stall, Npes.-Mik.; (navadnejše: ni ga bilo); — D) opomnje o posameznih oblikah: 1) "bodi" za relativi = "immer" (cunque); kdor bodi, wer immer; kar bodi, was es auch sei; toda: bodi kaj, etwas nichtsnutziges, Mik. (prim. bodikaj); bodi (si) — bodi (si), sei es — sei es, bodi vino, bodi pivo, rad oboje pijem, C.; — 2) z nikalnico se v indikativu prezentnem vkupaj piše in kakor jedna beseda govori: nísəm ali nẹ́səm, ich bin nicht; (pomni: za "bi" se rabi v Ziljski dolini: besem, besi, be, besva, besta, besmo, beste, beso, Jarn. [Rok.]; Besi bila moja, Besi vino pila, Npes.-Schein.; jèsəm-səm, ogr., kajk.-Valj. [Rad]).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

biti1 bijem nedovršni glagol

1. kdo/kaj; s prisl. določilom kraja s silo, močjo udarjati kam ali zadevati ob kaj; SODOBNA USTREZNICA: biti, tolči

1.1 kaj; kaj s silo, močjo zadevati (ob) kaj in povzročati škodo; SODOBNA USTREZNICA: biti

1.2 kaj; (s čim), s prisl. določilom kraja suvati, udarjati z nogami; SODOBNA USTREZNICA: brcati

2. kdo/kaj; koga/kaj, (s čim) udarjati koga/kaj z namenom povzročati bolečino; SODOBNA USTREZNICA: tepsti

2.1 navadno v zvezah z lice, obraz, obličje, kdo; koga_tož., (na kaj, v kaj, po čem, s čim) udarjati koga v obraz, glavo s sramotilnim namenom

2.2 kdo; na koga napadati koga

2.3 kdo; koga_tož. pobijati

2.4 nedov. in dov., kdo; koga/kaj, na koga, (s čim) prizadeti/prizadevati koga s kaznijo, nesrečami

3. kdo; (s čim), s prisl. določilom kraja udarjati po delih telesa z namenom izraziti (močno) čustvo; SODOBNA USTREZNICA: biti, tolči

3.1 v zvezah z bedra, ledovje udarjati po stegnih ali ledjih z namenom izraziti stisko, sram, žalost ali obup

3.2 v zvezi s prsi udarjati po prsih z namenom izraziti kesanje ali stisko, obup

3.3 v zvezi biti vkup/vkupe z rokami udarjati z eno roko, dlanjo ob drugo z namenom izraziti močno čustvo, navadno obup, strah, jezo ali ogorčenje zaradi česa

4. kdo; (na kaj) udarjati po glasbilu z namenom izvabljanja glasov; SODOBNA USTREZNICA: igrati

5. kaj; s prisl. določilom kraja s silo, močjo prihajati od kod in se širiti kam; SODOBNA USTREZNICA: biti

6. kaj pojavljati se z močnim zvokom (in močno svetlobo); SODOBNA USTREZNICA: treskati

FREKVENCA: 270 pojavitev v 25 delih

FRAZEOLOGIJA: biti koga v smrti , biti v vodo

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

biti2 sem nedovršni glagol

I. kot polnopomenski glagol

1. kdo/kaj izraža materialno ali duhovno obstajanje v stvarnosti; SODOBNA USTREZNICA: obstajati

1.1 dov., kaj začeti obstajati; SODOBNA USTREZNICA: nastati

1.2 kot slovnični zgled izraža potrditev, pritrditev

1.3 kdo/kaj, koga [rodilnik količine] obstajati kot živo bitje; SODOBNA USTREZNICA: živeti

2. v zvezi s (tretje)osebno rabljenim naklonskim glagolom moči izraža

2.1 kot povedek, navadno ob osebkovem odvisnem stavku, kaj; negotovo, vprašljivo ali zaželeno, dopustno obstajanje oz. uresničitev česa

2.2 kot členek nepopolno prepričanost o čem; SODOBNA USTREZNICA: morda, mogoče

3. kdo/kaj; s prisl. določilom kraja izraža navzočnost v prostoru in času

3.1 kdo/kaj nahajati se

3.1.1 kdo/kaj; obstajati

3.2 kdo bivati, prebivati, živeti

3.2.1 kdo; (okoli koga) zadrževati se

3.3 kdo; (pri čem), s čim biti prisoten, udeležen pri kaki dejavnosti; udeleževati se česa

3.3.1 kdo; (na čem, v čem) biti dejaven pri kakem delu, opravilu; SODOBNA USTREZNICA: opravljati kaj

3.4 kdo; (pri kom, v čem) s kom nahajati se v družbi s kom

3.4.1 kdo; s kom hoditi, iti za kom, spremljati koga

3.4.2 kdo; s kom spremljati koga zaradi varstva, pomoči

3.5 v velelniku, kdo/kaj; s kom kot del pozdravnega in/ali blagoslovitvenega besedila izraža željo, hotenje po (blagodejni) prisotnosti koga/česa

3.6 kaj; komu [smiselni osebek], (na kom [smiselni osebek], pri kom/čem [smiselni osebek], v čem) izraža, da kaj pripada osebku ali je značilno zanj; SODOBNA USTREZNICA: imeti

4. nedov. in dov., kaj; komu, s prisl. določilom časa ali s prihodnjikom izraža

4.1 uresničevanje/uresničitev ali obstoj, potek česa v prostoru in času; SODOBNA USTREZNICA: dogajati se, zgoditi se, obstajati

4.1.1 kaj trajati

4.2 nedov. in dov., kaj začenjanje/začetek obstajanja; SODOBNA USTREZNICA: nastajati, nastati, nastopiti, priti

4.2.1 miniti

5. v zvezi z vprašalnimi zaimki sprašuje po neznanem

5.1 v zvezi s kdo, kdo sprašuje po neznani osebi

5.2 v zvezi s kaj, kdo/kaj; komu, s kom sprašuje po vzroku ali posledici dejanja, dogajanja ali stanja, predstavljenega v sobesedilu

5.3 v zvezi s k čemu, kaj; komu sprašuje po namenu ali vzroku (obstajanja) česa

II. kot pomožni glagol, z opisnim ali trpnim deležnikom

1. za tvorbo časovnih oblik in izražanje časov

1.1 preteklika

1.2 predpreteklika

1.3 prihodnjika

2. za tvorbo naklonskih oblik in izražanje naklonov

2.1 sedanjega pogojnika

2.2 preteklega pogojnika

2.3 velelnika

2.3.1 ob členku si ali/in v zvezi z ali/oli v vezniški vlogi izraža možnost izbire

3. za izražanje načinov

3.1 tvornega

3.2 trpnega

III. nedov. in dov. kot pomožni glagol, v vlogi vezi s povedkovim določilom

1. povedkovo določilo je samostalniška beseda, samostalniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik izraža obstajanje ali nastop tega (navadno stanja, lastnosti ali položaja/funkcije), kar označuje povedkovo določilo

1.1 kdo; kdo/kaj, komu kdo/kaj povedkovo določilo izraža poklic, položaj, funkcijo, pripadnost skupini ali (sorodstveno, prijateljsko) razmerje ipd.

1.2 kdo/kaj; kaj, komu kaj povedkovo določilo natančneje opredeljuje osebek glede na vsebino oz. pomen, dejavnost, lastnost(i), stanje ipd.

1.2.1 kot del vezniške zveze to je s pojasnjevalnim namenom uvaja drugačno, ustreznejšo, nazornejšo ali podomačevalno izrazitev, opredelitev česa

1.2.2 kdo/kaj; (pri kom) izraža (vsebinsko) istovetnost osebka

1.2.3 dov., kdo/kaj; (iz česa), k čemu, kaj izraža spremembo v to, kar označuje povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: postati kaj

1.3 v zvezi z vprašalnimi zaimki kot nadomestilom ali dopolnilom povedkovega določila

1.3.1 v zvezi z zaimkoma kdo in kaj sprašuje po neznani vsebini osebka

1.3.2 v zvezi s kaj za (en/enega) sprašuje po kakovosti, lastnosti ali vrstnosti samostalnika v povedkovem določilu

1.4 kaj; koga/česa [rodilnik svojilnosti], od koga/česa izraža svojino, pripadnost komu/čemu

1.4.1 v zvezah s čiga, česa sprašuje po pripadnosti koga/česa komu/čemu

1.4.2 kaj; komu izraža namenjenost česa komu

1.5 nedov. in dov. izraža obstajanje ali nastop stanja oz. lastnosti

1.5.1 kdo/kaj; komu/čemu kaj, komu k čemu obstajati za koga/kaj kot to, kar izraža povedkovo določilo

1.5.1.1 kdo; komu k čemu povzročati/povzročiti komu/čemu to, kar izraža povedkovo določilo

1.5.2 kdo/kaj; komu, k čemu obstajati kot predmet dejanja z neprijetnim učinkom, ki ga izraža povedkovo določilo

1.5.3 nedov., kdo/kaj; komu [smiselni osebek] kaj vzbujati občutek, vtis, kot ga izraža povedkovo določilo

1.5.4 nedov. in dov., kaj; komu [smiselni osebek] pripadati/pripasti komu to, kar izraža povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: prejeti/imeti

1.5.4.1 kaj; komu koristiti komu

1.5.4.2 v zvezah z ime, priimek, vzdevek, brezoseb.; komu/čemu [smiselni osebek] kaj izraža, da ima kdo/kaj ime, priimek, vzdevek, namenjen razpoznavnosti oz. prepoznavnosti nosilca; SODOBNA USTREZNICA: imenovati se

1.5.5 navadno v zvezah s k, za, kdo/kaj; komu/čemu, k čemu, za koga, (za koga/kaj) izraža namenskost, kot jo izraža povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: služiti

1.5.5.1 kaj; za kaj izraža vrednostno nadomestitev oz. zamenjavo

2. povedkovo določilo je pridevniška beseda, pridevniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik, kdo/kaj; kakšen/čigav/kateri, kakšnim, komu kakšen povedkovo določilo izraža lastnost, značilnost, pripadnost, količino ali vrstnost

2.1 v velelniku

2.1.1 kot del molitvenega obrazca

2.1.2 kot pozdrav ali/in blagoslov oz. kot del tovrstnega besedila

2.2 nedov. in dov. izraža pridobitev ali obstoj lastnosti, ki jo izraža povedkovo določilo

3. povedkovo določilo je prislov, prislovna besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik

3.1 kdo/kaj, koga/česa [ob količinskem izrazu] izraža obstajanje v okoliščinah (prostorskih, časovnih, lastnostnih, vzročnostnih), ki jih izraža povedkovo določilo

3.1.1 kdo/kaj; (iz koga/česa, od koga/česa) izraža izvor, izhodišče, vir; izvirati

3.1.2 kaj; (iz česa) izraža snov, iz katere je osebek

3.2 kdo/kaj; (v čem, s čim) nahajati se v stanju (položaju, razmerju), ki ga izraža povedkovo določilo

3.2.1 kdo/kaj; (pod kom) nahajati se v podrejenem položaju

3.2.2 kdo/kaj; (pri kom, v čem) biti predmet tega (čustvovanja, odnosa, dejanja, delovanja), kar izraža povedkovo določilo

3.2.3 kdo; (v čem) nahajati se v tem ali biti opremljen s tem, kar izraža povedkovo določilo

3.3 kdo/kaj; komu, (v čem) opravljati dejanje, ki ga izraža povedkovo določilo

4. povedkovo določilo je povedkovnik, povedkovniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik

4.1 nedov. in dov., brezoseb. izraža stanje v naravi

4.2 nedov. in dov., brezoseb./kdo/kaj; koga_rod. [smiselni osebek], (od česa), komu [smiselni osebek], koga_tož. [smiselni obsebek], na koga/kaj, za koga/kaj, na kom/čim, pred kom/čim, (med kom), s kom [smiselni osebek] izraža doživljajsko in/ali razpoloženjsko stanje udeleženca oz. nosilca

4.2.1 v zvezi biti čez, kdo/kaj obstajati kot del celote, ki ne obstaja več; SODOBNA USTREZNICA: (pre)ostajati

4.2.2 v zvezi biti proč/tja/tjakaj/vun, kdo/kaj izraža prenehanje obstajanja, življenja in/ali časovno odmaknjenost česa; SODOBNA USTREZNICA: miniti, umreti

4.3 izraža vrednotenje

4.3.1 brezoseb./kaj [nadomestilo za polstavek, odvisnik z da ali nedoločnik]; (na čem)

4.3.2 brezoseb.; koga_rod. [smiselni osebek], komu/čemu [smiselni osebek]

4.3.2.1 v zvezi temu je/bode/bodi tako izraža potrditev, da je prej povedano v skladu z resničnostjo; Tako je! Naj bo tako!

4.3.2.2 v zvezah kot čast/hvala/mir bodi komu, s kom

4.4 kot pozdrav in/ali blagoslov oz. kot del tovrstnega besedila

4.5 kot del molitvenega obrazca

4.6 kot izraz hvaležnosti

4.6.1 brezoseb.; komu [smiselni osebek], nedoločnik naklonsko opredeljuje dejanje

4.6.2 v zvezi s čas, red, brezoseb.; česa, nedoločnik izraža primernost časa za kaj

5. povedkovo določilo je nedoločnik, v zvezi z videti, kaj izraža videz stanja, lastnosti, kot ga/jo izraža povedkovo določilo

6. v povedkovem določilu je predložni morfem

6.1 izraža rodilniško prehodnost, v zvezi biti prez, kdo; koga ne imeti

6.2 izraža dajalniško prehodnost, v zvezi biti proti, kdo; komu nasprotovati

6.3 izraža tožilniško prehodnost, v zvezi biti čez, kdo/kaj; koga/kaj izraža nadrejenost ali višjo stopnjo; SODOBNA USTREZNICA: gospodovati, presegati

6.4 izraža tožilniško prehodnost, v zvezi biti za

6.4.1 kdo; za koga soglašati s kom, biti pristaš koga

6.4.2 brezoseb.; komu [smiselni osebek], za koga prizadevati si, truditi se za kaj

6.5 izraža dajalniško ali tožilniško prehodnost, v zvezi biti zoper, kdo/kaj, koga [rodilnik količine]; komu/čemu, koga/kaj nasprotovati komu/čemu

6.6 izraža orodniško prehodnost, v zvezi biti z, kdo; s kom soglašati s kom, biti pristaš koga

FREKVENCA: približno 97000 pojavitev v 52 delih

FRAZEOLOGIJA: biti čez graben, biti dan na znanje, biti (dobro) pri dneh, biti k smrti, biti (komu) k ničemur, biti (komu) k pridu, biti (komu) na del, biti (komu) na poti , biti komu na strani , biti komu ob srcu/srce, biti komu v misli, biti komu v rodu/žlahti, biti kriji/roda/žlahte koga, biti majhnega srca , biti meča, biti na dnevi, biti na dnevu, biti na erpergah, biti na glavi koga, biti na kom, biti na laži , biti na tem, biti na tem, biti na/v porodu, biti nad čim k norcem, biti nad kom, biti pred davrmi , biti pred kom, biti pred očima, biti pred rokami, biti pred srcem/v srcu, biti pri mleku/sescih matere, biti pri pameti/umu, biti (si) v svesti česa, biti smrti, biti spred oči, biti v krili, biti v oblasti, biti v pan dejan/položen, biti v roki/rokah koga, biti v (veliki) časti, biti vpričo, biti za kom, bodi Bogu toženo, bodi ga Bog hvaljen/zahvaljen, Bog je priča, (kaj) biti komu pokošen travnik, kaj bo/bode (h) komu, kaj je komu s kom?, kaj je (komu) zato?, ne biti enega boba vreden, (to) bodi daleč, truc bodi komu/čemu

TERMINOLOGIJA: biti pod postavo, greh (nej) k smrti

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bíti brez sem brez nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

v posplošenem pomenu kdo/kaj ne imeti koga/česa
Je brez sorodnikov.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024

bíti ob sem ob dovršni in nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

v posplošenem pomenu kdo/kaj izgubiti koga/kaj
Je ob prijatelje.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024

bíti pri sem pri nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

v posplošenem pomenu kdo/kaj imeti določeno stanje/lastnost pri kom/čem
Oni so pri denarju.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024

bíti proti sem proti nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

v posplošenem pomenu kdo/kaj imeti stanje/lastnost ali razmerje proti komu/čemu
Ves napredni svet je proti terorizmu.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024

bíti se bíjem se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj udeleževati se
Bili so se (za osamosvojitev) /do zadnjega/.

2.

kdo/kaj zelo prizadevati si za koga/kaj
/Z vztrajnostjo in pogumno/ so se bili za delavske pravice.

3.

kaj biti v nasprotju s čim
Tako ravnanje se je bilo z njegovimi nazori.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024

bíti (sem) Frazemi s sestavino bíti (sem):
bíti ad acta, bíti Ádamov sín, bíti aprílski, bíti blagoslovljêna, bíti bógu za hŕbtom, bíti bòlj pápeški kot pápež, bíti bòlj pápeški od pápeža, bíti [bòlj] počásne gláve, bíti bòlj počásne pámeti, bíti brez belíča [v žêpu], bíti brez bôra in belíča, bíti brez bôra in božjáka, bíti brez božjáka, bíti brez božjáka in bóra, bíti brez fícka [v žêpu], bíti brez gláve in répa, bíti brez hrbteníce, bíti brez prebíte páre, bíti brez répa in gláve, bíti brez sápe, bíti brez vestí, bíti cókla razvôja, bíti cókla za kóga/kàj, bíti copáta, bíti čésa kot tóče, bíti čésa na kôše, bíti čístih rôk, bíti člôvek s téga svetá, bíti čŕn kot nóč, bíti désna roka kóga, bíti do góbca v dréku, bíti do gŕla sìt kóga/čésa, bíti do kolén v dréku, bíti do úst v dréku, bíti do vratú v dréku, bíti do vratú v gódlji, bíti dôbra dúša, bíti dôbro zapísan [pri kóm, kjé], bíti dólg kot prékla, bíti drúga violína, bíti dúša čésa, bíti fíga móž, bíti glávni adút, bíti hítre jéze, bíti hláden do kóga, bíti hrbteníca čésa, bíti igráča [kóga/čésa], bíti igráča v rôkah kóga/čésa, bíti igráčka [kóga/čésa], bíti igráčka [kómu] kàj, bíti igráčka v rôkah kóga/čésa, bíti imenován s právim iménom, bíti iz drugáčnega testá, bíti iz ístega testá, bíti iz mesá in krví, bíti iz móde, bíti jeklénih žívcev, bíti jezíček na téhtnici, bíti junák dnéva, bíti kàj za pod zób, bíti kàj/kdó na kvadrát, bíti kàkor ámen [v cérkvi], bíti kàkor ámen [v očenášu], bíti kàkor húda úra, bíti kàkor iz cúkra, bíti kàkor iz másla, bíti kàkor iz svínca, bíti kàkor kladívo, bíti kàkor lesníka, bíti kàkor mrlíč, bíti kàkor na íglah, bíti [kàkor] na šivánkah, bíti [kàkor] na tŕnju, bíti [kàkor] v málih nebésih, bíti kàkor v meglì, bíti kàkor žívo srebró, bíti kákšen kólešček kjé, bíti kanónfuter, bíti kdó/kàj z dúšo in telésom, bíti kísel kàkor vrísk, bíti kóga/čésa kot kobílic, bíti kóga/čésa kot mrávelj, bíti kóga/čésa kot rúsov, bíti kómu máčeha, bíti kómu pri sŕcu, bíti kómu tŕn v očéh, bíti kómu tŕn v pêti, bíti kómu za pavlího, bíti kómu za petámi, bíti kómu za rítjo, bíti kós kómu/čému, bíti kóst v gŕlu kóga, bíti kot ámen [v cérkvi], bíti kot ámen [v očenášu], bíti kot dèž v prátiki, bíti [kot] dím [za kóga], bíti kot èn móž, biti [kot] igráča [kómu kàj], bíti kot iz másla, bíti [kot] iz stêkla, bíti kot iz škátlice, bíti [kot] iz tŕte izvít, bíti [kot] iz želéza, bíti [kot] lánski snég, bíti [kot] máli bóg, bíti kot mésečnica, bíti kot mésečnik, bíti kot míla jéra, bíti [kot] mílni mehúrček, bíti kot mrlìč, bíti kot na dláni, bíti [kot] na íglah, bíti [kot] na lúni, bíti [kot] na tŕnih, bíti [kot] na tŕnju, bíti [kot] na žerjávici, bíti kot naročèn [za kóga/kàj], bíti kot odpŕta knjíga, bíti kot okamenél, bíti [kot] ólje na ôgenj [čésa, čému], bíti kot osát, bíti kot pès in máčka, bíti kot rít in srájca, bíti kot sánje, bíti kot slépa kúra, bíti [kot] strašílo, bíti [kot] strašílo za v prosó, bíti kot ustvárjen za kóga/kàj, bíti kot v čebelnjáku, bíti [kot] v devêtih nebésih, bíti kot v fílmu, bíti kot v mravljíšču, bíti kot v nebésih, bíti kot v pánju, bíti kot v právljici, bíti [kot] v ráju, bíti kot v sánjah, bíti [kot] v sêdmih nebésih, bíti kot vróče žémlje, bíti [kot] vróče žémljice, bíti kot žívo srebró, bíti krátke pámeti, bíti krátkih beséd, bíti krváv pod kóžo, bíti kúhan in pečèn kjé/pri kóm, bíti kúrje pámeti, bíti [le] kolésce [kjé, kóga/čésa], bíti [málo] čez lés, bíti már kot [za] lánski snég, bíti máslo kóga, bíti med ángelčki, bíti med dvéma ôgnjema, bíti med kladívom in nakoválom, bíti med krilátci [bôžjimi], bíti med svôjimi štírimi sténami, bíti [mehek] kot máslo, bíti méhkega srcá, bíti močán adút, bíti módre krví, bíti mólzna kráva, bíti móž beséda, bíti na bóbnu, bíti na bôjni nôgi s kóm/čím, bíti na césti, bíti na césti kot kónjska fíga, bíti na čŕni lísti, bíti na désno rôko, bíti na dláni, bíti na dnù, bíti na dôbri póti, bíti na káhli, bíti na kócki, bíti na kôncu svetá, bíti na kôncu z žívci, bíti na kônju, bíti na lás podóben kómu/čému, bíti na mŕtvi tóčki, bíti na múhi [kóga], bíti na nàjbóljši póti, bíti na nítki, bíti na ónem svétu, bíti na píki, bíti na prágu čésa, bíti na prágu smŕti, bíti na prágu življênja, bíti na prestólu, bíti na psù, bíti na répu [čésa], bíti na rešêtu, bíti na róbu obúpa, bíti na róbu prepáda, bíti na slépem tíru, bíti na stráni, bíti na stráni kóga/čésa, bíti na stránskem tíru, bíti na tánkem lédu, bíti na tapéti, bíti na tí s kóm, bíti na zatóžni klópi, bíti nágle jéze, bíti napét kot maréla, bíti napét kot lók, bíti narejèn iz ístega testá, bíti nasmeján do ušés, bíti náše gôre líst, bíti ne od múh, bíti nepopísan líst [papírja], bíti ob dóber glás, bíti ob glávo, bíti ob pámet, bíti obút, bíti od dánes do jútri, bíti od hudíča, bíti [od] krúha pijàn, bíti od múh, bíti od rôk, bíti od vrága, bíti odrínjen na stránski tír, bíti odskóčna dèska [za kóga/kàj], bíti oródje [čésa, za kàj], bíti oródje [kóga/čésa], bíti oródje v rôkah kóga/čésa, bíti óstrega jezíka, bíti pávliha, bíti pijàn kot čebèr, bíti pijàn kot čèp, bíti po ênem kopítu, bíti po ístem kopítu, bíti po júsu, bíti pod copáto, bíti pod častjó kómu kàj, bíti pod drobnoglédom [kóga], bíti pod gásom, bíti pod krítiko, bíti pod lúpo kóga, bíti pod nesréčno zvézdo, bíti pod oróžjem, bíti pod pepélom, bíti pod rúšo, bíti podóben kàkor gróš gróšu, bíti pójem [kóga/čésa], bíti póln múh, bíti ponedéljkarski, bíti ponedéljkov, bíti potísnjen v kót, bíti [práva] cvétka, bíti práva enciklopedíja, bíti [právi] ángel, bíti [právi] ángelček, bíti [právi] bíser [čésa], bíti [právi] cvét čésa, bíti [právi] mójster za kàj, bíti právi sín kóga/čésa, bíti právi sín svôje dôbe, bíti právi sín svôjega očéta, bíti právo odkrítje, bíti prázen dím, bíti pred vráti, bíti predán kómu/čému z dúšo in telésom, bíti preizkusni kámen [čésa, za kàj], bíti pri korítu, bíti pri rôki, bíti pròst kot ptíček na vêji, bíti pŕva violína, bíti [razlíčen] kàkor nóč in dán, bíti [razlíčen] kot dán in nóč, bíti [razlíčen] kot nóč in dán, bíti rédkih beséd, bíti rojèn pod nesréčno zvézdo, bíti rojèn pod sréčno zvézdo, bíti [s kóm] na ísti valóvni dolžíni, bíti s téga svetá, bíti sám svój gospód, bíti [si] na nòž, bíti [si] podóben kàkor krájcar krájcarju, bíti [si] podóben kot jájce jájcu, bíti si s kóm kot bráta, bíti si v laséh, bíti slabó zapísan [pri kóm, kjé], bíti smétana [čésa], bíti sól zêmlje, bíti stárega kóva, bíti súh kot prékla, bíti svêtla tóčka, bíti šè móker pod nósom, bíti [šè] móker za ušési, bíti [šè] v povôjih, bíti [šè] v žívem spomínu, bíti šèle v povôjih, bíti šírši kot dáljši, bíti tábula ráza, bíti ták, da ga je tréba iskáti z lučjó [pri bélem dnévu, podnévi], bíti tàm, kjer ni múh, bíti [tàm] za devêtimi gorámi, bíti têmeljni kámen [čésa], bíti têžek kot cènt, bíti tího kot rìt, bíti tóliko za kàj, kólikor zájec za bóben, bíti topóvska hrána, bíti tŕd ôreh za kóga, bíti tŕdega srcá, bíti trínajsto práse, bíti v Ádamovem kostímu, bíti v Ádamovi obléki, bíti v blagoslovljênem stánju, bíti v cvétju, bíti v část svôjemu iménu, bíti v dôbri kóži, bíti v dréku, bíti v drúgem stánju, bíti v drúgem stánu, bíti v gódlji, bíti v káši, bíti v kóži kóga, bíti v Krístusovih létih, bíti v [lépem] móčniku, bíti v létih, bíti v nàjbóljših létih, bíti v oblákih, bíti v pólnem cvétu, bíti v pólnem razcvétu, bíti v povôjih, bíti v pŕvih vŕstah, bíti v rdéčih števílkah, bíti v ríti, bíti v róžicah, bíti v sítu in rešêtu, bíti v slábi kóži, bíti v slépi úlici, bíti v slonokoščénem stôlpu, bíti v [svôjem] elemêntu, bíti v škrípcih, bíti v škrípcu, bíti v [velíki] části, bíti v [velíkih] častéh, bíti v [vesélem] pričakovánju, bíti v začáranem krógu, bíti v zláti sredíni, bíti vážen kot maréla, bíti vèč díma kot ôgnja, bíti vêlik kalíber, bíti vêlik otròk, bíti [vès] mŕtev na kóga/kàj, bíti [vès] ponedéljkov, bíti [vès] ponedéljski, bíti vést kóga/čésa, bíti vklénjen v kládo, bíti vógelni kámen [čésa[, bíti vólk na kàj, bíti [vróče] kot v kôtlu, bíti vsáke bíre, bíti [vsèh] múh póln, bíti z êno nôgo kjé, bíti z êno nôgo v grôbu, bíti z êno nôgo žé na ónem svétu, bíti za dirigéntskim púltom, bíti za èn drèk, bíti za kríži, bíti za lúno, bíti za med stáro želézo, bíti za [na] odpàd, bíti za pečjó, bíti za pêto koló, bíti za rešêtkami, bíti za rítjo kómu, bíti za v kòš, bíti za v stáro želézo, bíti za vsákim gŕmom, bíti zapéčkar, bíti zapéčkarski, bíti zapísan smŕti, bíti zapísan v zvézdah, bíti zastavonóša kóga/čésa, bíti zavít v meglò, bíti zavít v temò, bíti zelèn od zavísti, bíti [zeló] v módi, bíti zláta dúša, bíti žé pri krúhu, bíti žé v létih, bíti želéznih žívcev, bíti žídane vólje, bíti žív in zdràv, bíti žíva enciklopedíja, bíti žívo srebró, bódi v cvétju, bodíte v cvétju, bôjna sekíra je zakopána, čez glávo je kjé čésa, čìč je nìč, gláva [kóga] je kot sód, hudíč ni takó čŕn, kot, iz té móke ne bo krúha, jè cél církus, je kóga/čésa kot kobílic, je kóga/čésa kot mrávelj, je kóga/čésa kot rúsov, káča [je] v žêpu, kàj je [kot] bòb ob sténo, kàj je [kot] bòb v sténo, kàj je kot na dláni, kàj je kot pribíto, kàj je [práva] zláta jáma za kóga, kàj je šála, kàj je [šè]v oblákih, kàj je za kóga/kómu špánska vás, kàj ni igráča [kómu], kàj ni šála, kdó/kàj ni on múh, kóga je kàj v hláčah, kóga je kóliko v hláčah, [kot da] je vsák dán nedélja [za kóga; kjé], krí ni vôda, kríž je [s kóm/čím], [lepó] po vŕsti, kàkor [so] híše v Tŕsti, [lepó] po vŕsti, kot [so] híše v Tŕsti, málo zrnja, pa mnógo sláme je v čém, med bráti [je kàj vrédno], možgáni kóga so kot rešêto, ne bíti dôbro zapísan [pri kóm, kjé], ne bíti igráča [kómu kàj], ne bíti igráča v rôkah kóga/čésa, ne bíti igráčka [kómu kàj], ne bíti iz cúkra, ne bíti iz želéza, ne bíti kómu ne v pêto ne v šêsto [koléno], ne bíti már ne bogá ne hudíča kómu, ne bíti ne bogá ne hudíča za kóga, ne bíti ne pét ne šést s kóm/čím, ne bíti od múh, ne bíti po júsu, ne bíti pod častjó kómu kàj, ne bíti pri čísti, ne bíti s téga svetá, ne bíti [si] na čístem s kóm/čím, ne bíti [šè] za med stáro šáro, ne bíti šè za [na] odpàd, ne bíti [šè] za v kòš, ne bíti v dôbri kóži, ne bíti vréden píškavega oréha, ne bíti vréden póčenega gróša, nékaj gnílega je v dežêli Dánski, ni prostóra za kóga/kaj kjé, ni vsák dán nedélja [za kóga; kjé[, otròk je na póti, po tóči zvoníti je prepôzno, pokázati kómu, po čém je mást, pôsel je pôsel, pravíci je zadoščêno, sám góbec je kóga, sáma kóst in kóža je kóga, sáma ušésa so kóga, sáme beséde so kóga, sáme kostí so kóga, sáme očí so kóga, samó beséde so kóga, spánec je bóljši kot žgánec, sréča je míla kómu, stráh za stólček je kóga, škárje in plátno sta v rôkah kóga, tá je [pa] bôsa, tá je pa debéla, tá je [pa] dôbra, tá je [pa] jálova, tá je [pa] kosmáta, tá je [pa] lépa, [takó, da] bo vólk sìt in kôza céla, tí si [pa] búča, tí si práva búča, tó je [kot] hláden túš, tó je víšja matemátika, tó je za kóga/kómu špánska vás, tó mu je túrško, tó ni šála, tó ni víšja matemátika, tó níso máčje sólze, tó níso máčkine sólze, tó so búče, tó so záme špánski kráji, trébuh je kot sód, vèč želéz je v ôgnju, védeti, kdáj je čàs za spánec in žgánec, vêlik kríž je s kóm/čím, vrág je kjé, vsák dán je nedélja [za kóga; kjé], vsè je [kot] bòb ob sténo, vsè je [kot] bòb v sténo, vsè je na glávi, vsì kríži so dôl, življênje kóga je na nítki, žóga je bilà za hŕbtom kóga

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bíti z/s sem z/s nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

v posplošenem pomenu kdo/kaj imeti določeno stanje/lastnost ali razmerje s kom
Je z uporniki.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024

bíti za sem za nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

knjižno pogovorno, v posplošenem pomenu kdo/kaj imeti stanje/lastnost ali razmerje za koga/kaj
Je za koristne stvari.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024

bítje2 -a s

s prilastkom, ekspr. človek, žival kot nosilec kake lastnosti

SINONIMI:

ljubk. bitjece, ekspr. reč, ekspr. stvar, knj.izroč. stvor

BESEDNE ZVEZE S SINONIMI:

breztelesno bitje

družbeno bitje

nadnaravno bitje

živo bitje

GLEJ ŠE SINONIM: obstoj, življenje
GLEJ ŠE: enoceličar, enoceličar, človek, bog1, mnogoceličar

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024

bítje2 -a s obstoj, obstajanje: Verbum bitje znamenüje KOJ 1833, 46; pod ſzpodobom, i nej bítyom, ſzkrite ſzo nám ſzkrovnoszti KM 1783, 62

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bívak -a m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bivakíranje -a s

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bivakírati -am nedov. in dov.

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bivalíšče -a s (í)
kraj bivanja, prebivanja: v prijavi navedite rojstne podatke in bivališče; biti brez stalnega bivališča; začasno bivališče
♦ pravn. obtoženec je neznanega bivališča
// knjiž. dom, stanovanje: zelo si je želel mirnega bivališča; lepo opremljeno bivališče / žival je zapustila svoje bivališče pod skalo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bívati -am nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj biti, živeti v/na/pri/ob kom/čem / pod/nad/med/pred/s kom/čim / kje / kdaj 'v svojem življenjskem okolju'
Biva na deželi/v mestu.

2.

kdo/kaj biti, eksistirati, obstajati
Ta sreča /v resnici/ biva.

3.

neobčevalno knjižno, iz umetnosti kdo živeti kaj 'dejavnost, dogajanje'
Biva svet.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024

blago -a (blagu, blago) samostalnik srednjega spola

1. kar je namenjeno prodaji na tržišču; SODOBNA USTREZNICA: blago, roba

1.1 kar se kam prevaža; SODOBNA USTREZNICA: tovor

2. kar ima kdo v svoji lasti; SODOBNA USTREZNICA: imetje, premoženje

2.1 del, enota imetja, premoženja

2.2 zemljišče, ki ga ima kdo v svoji lasti, ga uporablja; SODOBNA USTREZNICA: posest

2.3 mn., redko kar je namenjeno za zadovoljitev človekovih potreb; SODOBNA USTREZNICA: dobrina

3. stanje bogatega človeka; SODOBNA USTREZNICA: bogastvo

4. velike materialne dobrine; SODOBNA USTREZNICA: bogastvo

5. navadno s prilastkom velike duhovne dobrine; SODOBNA USTREZNICA: bogastvo

FREKVENCA: približno 1800 pojavitev v 43 delih

TERMINOLOGIJA: kupsko blago, ležeče blago

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

blagoslovljên Frazemi s sestavino blagoslovljên:
bíti blagoslovljêna, bíti v blagoslovljênem stánju, v blagoslovljênem stánju

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bláto -a s (á)
1. razmočena zemlja: blata je do gležnjev; gaziti blato; noge se jim vdirajo v mehko blato; oškropiti z blatom; cestno blato; mastno blato; krtača za blato / ti sediš doma, jaz sem pa dve uri mešal blato po hribih hodil po blatu
// ekspr. moralna propalost, pokvarjenost: utoniti, valjati se v blatu
2. pri prebavi neizkoriščeni delci hrane, ki jih organizem izloča skozi črevo: bolnikovo blato ima nenavadno barvo; bolnik težko iztreblja blato; pregledati blato; gosto, redko blato / iti na blato iztrebiti se
3. tudi mn., nar. močvirje: izsuševanje Kobariškega blata; V daljavi nekje proti Škocjanu so se svetila blata kot razlito srebro (I. Pregelj)
● ekspr. z združenimi močmi se bomo izvlekli iz blata rešili iz težkega položaja; ekspr. brskati po tujem blatu stikati za tujimi slabostmi; ekspr. nasprotniki me obmetavajo z blatom sramotijo, obrekujejo
♦ elektr. anodno blato ki se pri elektrolizi nabira pod anodo; med. zdravilno blato za zdravilne blatne kopeli

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bláto Frazemi s sestavino bláto:
iz bláta v lúžo, iz lúže v bláto, izvléči kóga/kàj iz bláta, izvléči se iz bláta, obmetávanje z blátom, obmetávati kóga z blátom, pogrézati se v bláto [čésa], potégniti kóga/kàj iz bláta, potégniti se iz bláta, vláčiti kóga/kaj po blátu, vléči kóga/kàj po blátu, zagáziti v bláto [čésa], znájti se v blátu

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

blato

V VARIANTI IZRAZOV: Lastna hvala se pod mizo valja

Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov, prva izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bláto -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

blazína -e ž (í)
1. s perjem, žimo, volno napolnjena podloga za ležanje ali sedenje: pretresti, prezračiti blazine; posedati po blazinah; mehka blazina; gumijasta, pernata blazina; prevleke za blazine; kavč z zložljivo blazino / grelna blazina z električnim gretjem; napihniti ležalno blazino; vzglavna blazina za pod glavo; ležati na zračni blazini napolnjeni z zrakom
● mn., star. spati na mehkih blazinah na postelji, udobno
2. kar je podobno blazini: podkožna blazina maščobe; cele blazine vresja
3. v zvezi varnostna ali zračna blazina napihljiva vreča, vgrajena v avtomobil, ki se pri trku avtomatsko napolni z zrakom in tako potniku ublaži udarec:
♦ grad. fundamentna blazina širok temelj pri neenakomerno nosilnih tleh; šport. telovadna blazina; teh. vozilo drsi na zračni blazini po zraku, ki ga vozilo z veliko silo potiska podse

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

blazína -e ž

1.

s perjem, volno, penasto gumo napolnjena podloga za ležanje ali sedenje

SINONIMI:

nar. kušin, nar. povšter

2.

sprednji del voza pod oplenom, ki se pri spreminjanju smeri premika

SINONIMI:

nar. rida

BESEDNE ZVEZE S SINONIMI:

zračna blazina

lesena blazina

GLEJ ŠE: temelj

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024

blazina

2/36 (blazina za pod glavo) / komentar / karta / gradivo h karti
2/37 (prevleka za blazino) / komentar / karta / gradivo h karti
2/38 (blazina za čez celo posteljo) / komentar / karta / gradivo h karti

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

blazinec

2/36 (blazina za pod glavo) / komentar / karta / gradivo h karti

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

blazínica -e ž (í)
manjšalnica od blazina:
a) dati pod glavo blazinico; žametna blazinica / blazinica za igle; pred krsto so nesli blazinico z odlikovanji / blazinica s pečatom
b) blazinica mahu; oči so bile potopljene v blazinice tolšče / mačka neslišno stopa po blazinicah mehkih izboklinah na šapah; mehka blazinica prsta spodnji del na koncu prstov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

blazinica

2/36 (blazina za pod glavo) / komentar / karta / gradivo h karti

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

blážev Frazemi s sestavino blážev:
blážev žégen

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Blažilec poka
Prosil bi za pravilen slovenski termin, ki označuje napravo na koncu cevi lovske puške, ki ublaži, ne pa povsem zaduši pok puške ob sprostitvi eksplozivnih plinov ob/po zapustitvi izstrelka. Poznamo že dušilec , ki skoraj povsem zaduši pok in ki je prepovedan za uporabo na lovskem orožju. Lovci v večini držav EU to napravo v angleščini imenujejo suppresor ali sound moderator , v nemščini pa Schalldaempfer . Menim, da bi bil primeren termin blažilec zvoka ali blažilec poka , saj poka ne zaduši povsem, ampak ga ublaži na 140 decibelov. Zdaj balistični strokovnjaki uporabljajo kar poslovenjen izraz supresor , kar pa se mi zdi povsem nesprejemljivo z vidika spoštovanja materinščine.

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

blede

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Bledenje koral
Termin beljenje koral je slovenski ustreznik za angleški coral bleaching . Označuje izgubljanje barve pri koralah kot posledica pretople morske vode, ki povzroči izločanje simbiotskih alg – s tem pa korale postajajo svetlejše, celo bele. Moti me, da gre pri slovenskem ustrezniku za prehodni glagol beliti , prehodnost bi namreč označevala neposredni vpliv na korale (delati kaj belo), verjetno se je poimenovanje oblikovalo iz glagola beliti in glagolnika beljenje (npr. stanovanja), kar se mi ne zdi ustrezno. Boljša poimenovalna rešitev bi se mi zdel glagolnik glagola beleti, torej belenje . Pojavlja se tudi slovenski ustreznik bledenje koral . Ali je intervencija še mogoča?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bledíca bledíce samostalnik ženskega spola [bledíca]

1.

bleda barva kože, navadno ob slabem stanju organizma, bolezni

1.1.

STALNE ZVEZE: listna bledica
ETIMOLOGIJA: ↑bled

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

blekati -am nedovršni glagol

kdo; koga_tož., s prisl. določilom načina delati, da ima kdo manj pomanjkljivosti, napak; SODOBNA USTREZNICA: izboljševati, izpopolnjevati

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

blískovna lúč -e lučí ž

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

blisniti se -em se dovršni glagol

kaj na hitro močno zasvetiti se, navadno pri razelektrenju ozračja; SODOBNA USTREZNICA: blisniti

FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

blítva blítve samostalnik ženskega spola [blítva]

1.

špinači podobna kulturna rastlina z večjimi užitnimi listi in odebeljenimi stebli; primerjaj lat. Beta vulgaris cicla

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek hrv. blȉtva) iz romanščine, prim. it. bietola < vulglat. *bētula, manjšalnice od lat. bēta ‛pesa’, pod vplivom lat. blitum ‛blitva’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

blȋtva -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

blizu4 členek

1. izraža precejšnje približevanje določeni polni meri; SODOBNA USTREZNICA: skoraj

2. izraža, da se bo dogodek, dejanje kmalu uresničilo; SODOBNA USTREZNICA: skoraj

FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bližnji1 -ega (bližni, bližnji, blizni, bližen) posamostaljeno

1. vsak človek v razmerju do drugega, ki ga sreča; SODOBNA USTREZNICA: bližnji

2. kdor je v sorodstvenem razmerju do drugega; SODOBNA USTREZNICA: sorodnik

3. kdor je močno povezan s kom v mišljenju, čustvovanju; SODOBNA USTREZNICA: prijatelj

FREKVENCA: približno 1100 pojavitev v 42 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

blodnjàv -áva -o prid. (ȁ á)
psiht. ki ima blodnje: blodnjav duševni bolnik / biti pod vplivom blodnjavih misli

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

blógati blógam in blôgati blôgam nedovršni glagol [blógati] in [blôgati]

objavljati besedila, slike, posnetke na spletnem mestu z namenom predstavljanja zlasti posameznikovih zanimanj, mnenj

ETIMOLOGIJA: ↑blog

bóa bóe samostalnik ženskega spola [bóa]

1.

velika nestrupena kača, ki se okrog plena ovije in ga pri tem zaduši; primerjaj lat. Boidae; SINONIMI: udav

2.

šalu podoben modni dodatek iz perja, krzna

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Boa) iz lat. boa ‛vodna kača’ - več ...

bóben Frazemi s sestavino bóben:
bíti na bóbnu, bíti tóliko za kàj, kólikor zájec za bóben, bóben je zapél, dáti kóga/kàj na bóben, iméti trébuh kàkor bóben, íti na bóben, kàkor kráva na bóben, napét kot bóben, pognáti kóga/kàj na bóben, príti na bóben, razuméti se na kàj kot zájec na bóben, sìt kot bóben, soldáški bóben pôje, spoznáti se na kàj kot zájec na bóben, správiti kóga/kàj na bóben, zapél je vojáški bóben

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bóbnasti merílnik pretóka -ega -a -- m

Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bobnênje -a s (é)
glagolnik od bobneti: zamolklo bobnenje groma; bobnenje pod zemljo / sliši se bobnenje slapa, vlaka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bobnéti -ím nedov. (ẹ́ í)
1. dajati močne, zamolkle glasove: sod bobni; zemlja bobni pod koraki; brezoseb. v zemlji je votlo bobnelo
// bobneč se hitro premikati: reka bobni čez jez; skale bobnijo v dolino / prst je bobnela po krsti bobneče udarjala
2. slabš. vzneseno, a vsebinsko prazno govoriti: govornik bobni z odra

bobnèč

-éča -e:

vlak je bobneč zdrvel čez most

bobneč slap

bobneče besede, fraze

♦

voj. bobneči ogenj močno streljanje iz vseh vrst artilerijskega orožja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bobnéti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj povzročati močne zamolkle glasove
Sod /čudno/ bobni.

1.1.

dajati močne zamolkle glasove
(V moji glavi) bobni.

2.

kaj bobneč premikati se v/na/čez kaj / na/v/po čem / kje / kod / kdaj
Reka bobni čez jez.

3.

kdo/kaj povzročati močne zamolkle glasove na/v/po čem / za/med kom/čim / kje / kod / kdaj
Stroji (ji) bobnijo po celi hali.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024

bóbrovka in bôbrovka -e ž (ọ́; ó)
1. samica bobra: bobrovka se je potopila pod gladino
2. kučma iz bobrovega krzna: oguljena bobrovka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bóčna stopníščna oblóga -e -e -e ž

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bodičovje (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) s, F2, cardus, carduus, wodizhuvje Scopoli [355: Carduus, Carniol. Botizhuie; pod Nomina Carniolica pa: Bodizhuie]; eryngium wodizhuje per poti. Scopoli [338: Eryngium, diciturque Bodizhuie perpode; pod Nom. Carn.: Bodizhuie perpode]

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bodljaj -a (bodlaj, bodljaj) samostalnik moškega spola

1. koničast izrastek pri rastlinah; SODOBNA USTREZNICA: bodica, trn

2. mn. zbadanje v podrebrnem predelu kot posledica vnetja poprsnice

FREKVENCA: 3 pojavitve v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bodóuči -a -e prid. navzoč, bivajoč: vu ſzvétom hiſtvi bodoucſim KŠ 1754, 46; I váſz bodoucse mrtve KŠ 1754, 72; zadovolte ſze nazoucſi bodoucsim KŠ 1754, 64; pokoren bodoucſi Otſi KŠ 1754, 106; vu naſem vrejmeni bodoucsi KŠ 1771, A3a; pravicsen bodoucsi KŠ 1771, 6; tebi eti zaisztino nazoucsi bodoucsemi ponizno naklányam KM 1783, 55; 'znyimi bodoucs BKM 1789, 123; Boug bodoucſi ſzramoto trpo BKM 1789, 72; vu dobrouti bodoucsi KM 1796, 27; brezi tüvárissa bodoucsi SIZ 1807, 4; pod Korounov bodoucsi Národje KOJ 1833, VIII; na klánye bodôcse ovczé TA 1848, 36; brez jálnoszti bodôcsim TA 1848, 11; Vu knigaj bodôcse piszke KAJ 1870, 6

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bóg -á m, daj. ed. stil. bogú; mn. bogôvi; im., tož. dv. bogôva in bogá (ọ̑)
1. ed., v enoboštvu nadnaravno bitje, ki je ustvarilo svet in ki posega v njegov razvoj: častiti, moliti boga; klicati boga na pomoč; prositi boga za zdravje; verovati v boga; prisegati pred bogom; kot boga te prosim / v krščanstvu pravični, večni, vsemogočni Bog; gospod Bog; Bog oče; vznes. Bog ga je poklical, vzel k sebi umrl je; pred smrtjo se je spravil z Bogom prejel je zakrament za umirajoče
// v mnogoboštvu vsako od človeku nadrejenih bitij: Homerjevi bogovi in junaki; Perun, bog starih Slovanov; sončni bog; bog vojske; bogovi na Olimpu; živi ko mali bog zelo dobro, v izobilju / ekspr. to ti je bil prizor za bogove imeniten, čudovit, zabaven
2. v medmetni rabi, z oslabljenim pomenom izraža
a) začudenje, navdušenje: bog, koliko lepote je okoli nas! ljubi bog, ali je to mogoče
b) nejevoljo, nestrpnost: kaj pa govoriš, bog te je dal; pojdi že, bog te nesi; ali boš kar naprej počival, bog te nima rad; bog nebeški, kaj sem jaz kriv; kod si hodil tako dolgo, za bóga milega; pustite me pri miru, za bóga svetega
c) strah, vznemirjenje, obup: o bog, kaj bo iz tega; moj bog, kako smo nesrečni; o ti moj bog, saj ne bom zdržal
č) dvom, negotovost, upanje: sam bog ve, če je res; bog vedi, kod hodi; če bog da, se bomo kmalu videli
d) svarilo, prepoved, opozorilo: bog ne daj, samo tega ne; bog varuj, da bi kaj takega storil; bog ne zadeni, da bi pozabil na nas
e) hvaležnost, zadovoljstvo: dobro smo opravili, hvala bogu; bog plačaj za dar hvala; elipt. vzemi ga, še bog če te mara; še bog da je prišel / boga zahvali, da se je tako zgodilo
f) najboljšo željo, naklonjenost: bog daj srečo, zdravje; bog daj, da bi bilo res; bog (te) živi! / ob spominu na umrle Bog ji daj dobro, nebesa
g) zlasti v kmečkem okolju pozdrav: dober večer bog daj; »Dober večer!« »Bog daj! ali Bog ga daj!«; vznes., ob slovesu bog s tabo
h) podkrepitev trditve: govoril bom resnico, tako mi bog pomagaj; o njej ne vem nič slabega, bog varuj; bog mi je priča, da ne lažem; pod milim bogom za nobeno rabo nisi prav za nobeno; to je gotovo kakor bog v nebesih
3. ekspr. človek, ki ima veliko veljavo: ta otrok je bog v družini; v vasi je bil mali bog / imela ga je za boga zelo ga je občudovala, oboževala
// najvišji vzor, ideal: njegov bog je denar
● ekspr. najljubša ji je kava, no, bog ji jo blagoslovi privoščim ji; šalj. ustavili se bomo, kjer bog roko ven molí v gostilni; bog ga tepe nesreče ga zadevajo; naj gre, bog z njim ni mi žal; bibl. dajte cesarju, kar je cesarjevega, in bogu, kar je božjega vsakemu svoje; živeti bogu za hrbtom v oddaljenem, zakotnem kraju; ekspr. bogu čas krasti lenariti; drži se ko lipov bog je neroden, molčeč; to je pa narejeno, da se bog usmili, star. da se bogu smili zelo slabo; preg. človek obrača, bog obrne človekova pričakovanja se ne uresničijo zmeraj; preg. bog je sam sebi najprej brado ustvaril vsak poskrbi najprej zase

bóže

ekspr.:

bože, kako hladne roke imaš

kaj bo, če zamudim, bože mili;

prim. bogami, bogdaj, bogpomagaj, bogsigavedi, bogvaruj, bogve, bogvedi, bogzna ipd.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bóg Frazemi s sestavino bóg:
bíti bógu za hŕbtom, bíti [kot] máli bóg, bóg je vzél kóga k sêbi, bogá za jájca držáti, bogá za jájca prijéti, bogôvi v bélem, bógu čàs krásti, bógu za hŕbtom, držáti se kot lípov bóg, hvála bógu, kjér bóg rôko vèn molí, ležáti bógu za hŕbtom, máli bóg, ne báti se ne bogá ne hudíča, ne bíti már ne bogá ne hudiča kómu, ne bíti ne bogá ne hudíča za kóga, počútiti se kot bóg, počútiti se kot máli bóg, pod mílim bógom, prizòr za bogôve, sedéti kot lípov bóg, státi kot lípov bóg, [ták], kot je bóg ustváril kóga, živéti bógu za hŕbtom, živéti kot máli bóg

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bọ̑g,* bogȃ, m. 1) der Gott; lažnjivi, krivi bogovi, die falschen Götter, Götzen; služite drugim bogom, Dalm.; — pomni: zlega boga uživa z menoj vred, es geht ihm schlecht, wie mir, BlKr.-M.; — Bog, Gott (der Christen); Boga moliti, beten; Bogu služiti, Gott dienen; Bog oče, Gott Vater; Bog človek, Bog in človek, der Gottmensch, Jan.; — tak hrup je, da ni grmečega Boga slišati (čuti), *von zu großem Lärm hört man den Donner nicht, Z., Levst. (Zb. sp.); — v rekih o pozdravljanju: (prihajajočemu ali sploh temu, s katerim smo se sešli): Bog te sprimi, (vzprimi), grüß dich Gott! Cig., Jan.; (prim. Bog vas primi! Alas.; "buge waz primi gralva Venus!" tako je pozdravil l. 1227. koroški knez s svojimi vitezi Ulrika Lichtensteinskega, ki je kot Venera oblečen potoval, Kres 1882, 177.); (pri ločitvi:) z Bogom! adieu! lebe wohl! Bog te obvaruj! behüt' dich Gott! Bog s teboj! Bog z vami! Gott befohlen! Cig.; ("Bog z vami" je odgovor na "Bog vas primi", Alas.); z Bogom ostani, Gott befohlen! (pri srečevanju:) dobro jutro Bog daj! odzdrav je: Bog ga daj! (tudi samo: Bog! Levst. [M.]); zato: Boga povedati, C.; komu Boga dati (davati), grüßen: srečal me je, ali ni mi Boga dal, Z., Npes.-Vraz; (delavcem:) Bog daj dobro srečo! Bog daj srečo! Glück zu! Glück auf! (uživajočim kako jed:) Bog blagoslovi (žegnaj)! (počivajočim:) Bog daj srečo k počivanju! Bog daj dober počitek! (o napivanju:) Bog živi! Gott erhalte! mozi ti Bog! ("masti bog") Guts.; prim. moči; (ako kdo kihne:) Bog pomagaj! zur Genesung! (v vzklikih:) Ti moj Bog! Bog pomagaj, da si tako nagle jeze! Bog mu daj zdravje, on mi je veliko dobrega storil! Bog mu daj dobro, tam kjer je! hvala Bogu! bodi ga Bog zahvaljen! Gott sei Dank dafür! Boga zahvali, da si toliko dobil! skrajšano: "Bog", za: "Bog bodi hvaljen", ali kaj takega: Bog, da je tako, gottlob (ein Glück, ich bin froh, ich bin zufrieden), dass es so ist; Bog, da si prišel! Bog, da te ni videl! sam Bog, da nisem tega izgubil! Levst. (M.); še Bog, da je toliko; gottlob, dass es so viel ist, jvzhŠt.; Kruha b' ti dala, Ajdov je. "Ljubica moja, Bog, da je!" Vod. (Pes.); še Bog, če mu bomo hoteli žlico dati, LjZv.; Bog se usmili! Bogu se smili! Gott erbarme sich! tak je bil, da se Bogu smili! er sah aus, dass es Gott erbarme! bodi Bogu potoženo! Gott sei es geklagt! Bog hotel! wollte Gott! Bog dal, da bi bilo tako, gebe Gott, dass es sich so verhalte! Bog daj! geb' es Gott! Bog pomozi! helfe Gott! ako (če) Bog da! so Gott will! naj pa bo z Bogom! so sei es denn in Gottes Namen, Levst. (M.); Bog ve! weiß Gott! Bog ve, kdo, Bog ve, kam itd.; vedi si ga Bog, kje vedno tiči! Bog sam vedi, kaj bo iz tega! nosi se, kakor bi bila Bog si jo vedi kaj, Vrt.; Bog ne daj! Bog ne zadeni! Bog obvaruj! Bog prenesi! Bog odvrni! Gott behüte! Gott bewahre! Bog tega varuj! das verhüte Gott! (Bognasvaruj, subst.; der Gottseibeiuns, Jurč.; strah imeti pred čim, kakor Bognasvaruj pred križem, SlN.); Bog in sv. božji križ! Bog bodi pri nas in sveti vtorek! (sreda itd., kakeršen dan si je tedaj, kadar se to govorí; a tako govore največ tedaj, kadar odvračajo od sebe čarodejsko moč, in to se imenuje "dan izgovoriti", Levst. [Rok.]); za Boga svetega! za Boga milega! za Boga! um Gottes Willen! (poglej vsaj, skozi Bog! Dalm.; za skozi Bog! Prim., Kras; po it. "per Dio!" napačno narejeno); (o zagotavljanju, zaklinjanju:) Bog in duša! bei meiner Treue! Cig.; Bog me! (bogme!) = so wahr mich Gott strafe! bei Gott! Bog me, da je res! Bog mi je priča! — "pod milim Bogom" se pristavlja v podkrepljanje kakega nikanja; n. pr. nima pod milim Bogom nič opraviti; er hat auf Gottes Erdboden nichts zu thun; — v Boga ime (vbogajme) dati kaj, ein Almosen geben; rad v Boga ime daje; — 2) die geweihte Hostie: župnik je nekam šel z Bogom, (gieng versehen); — 3) das Gottesbild: držiš se, kakor lipov bog! = du thust so hölzern! bogove prodajati, Kruzifixe verkaufen; — 4) bog stari, die Gottesanbeterin (mantis religiosa), Kras-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bog1 -a (bug, bog) samostalnik moškega spola

1. ed., v enoboštvu vsemogočno, nesmrtno nadnaravno bitje, ki ga verniki častijo, molijo; SODOBNA USTREZNICA: Bog

1.1 v krščanstvu vsemogočno, nesmrtno nadnaravno bitje, ki ga verniki častijo, molijo in obstaja v treh osebah, ki se med seboj razlikujejo, a so hkrati eno; SODOBNA USTREZNICA: (troedini) Bog

1.2 v krščanstvu Bog kot stvarnik in oče

1.3 v krščanstvu Bog kot učlovečeni božji sin

1.4 v krščanstvu Bog kot božji duh, ki usmerja, vodi ljudi v veri

2. v mnogoboštvu vsako od (vse)mogočnih, nesmrtnih nadnaravnih bitij s posebnim področjem delovanja, ki ga verniki častijo, molijo; SODOBNA USTREZNICA: bog

2.1 bitje, stvar, pojav, ki se mu pripisuje nadnaravna moč in ga verniki častijo, molijo

2.2 kip, predmet, ki predstavlja (vse)mogočno, nesmrtno nadnaravno bitje in ga verniki častijo, molijo

3. človek, ki zapoveduje komu v imenu Boga; SODOBNA USTREZNICA: bog

3.1 protestansko človek, ki mu papež, Katoliška cerkev pripisuje nadnaravno moč glede določenih stvari; SODOBNA USTREZNICA: zavetnik, priprošnjik

3.2 bitje, ki se mu pripisuje božja moč, lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: najvišji oblastnik

3.3 kdor s pomočjo posebnih sposobnosti napoveduje prihodnje ali razlaga pretekle dogodke; SODOBNA USTREZNICA: vedeževalec

4. slabšalno kar ima zelo veliko moč, vpliv

4.1 slabšalno kar komu največ pomeni; SODOBNA USTREZNICA: bog

FREKVENCA: približno 25000 pojavitev v 50 delih

FRAZEOLOGIJA: biti z Bogom / biti storjen v Bogu, Bog je priča / Bogu zaupam, Bog ne daj, Bog obari, Bog z nami, Bog zna, Bogu bodi toženo, Bogu se smili, čast Bogu, hvala (bodi) Bogu, pomagaj Bog / Bog daj dobro jutro/dober dan/dober večer / Bog vi zdravje, priti k Bogu, skozi Bog, tako nam Bog pomagaj

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bog2 -a -o (bog, vog) pridevnik

1. ki ima malo ali nič materialnih dobrin; SODOBNA USTREZNICA: reven

2. ki je nesrečen, vreden pomilovanja; SODOBNA USTREZNICA: ubog

2.1 ekspresivno ki je vreden pomilovanja zaradi nevednosti, zlasti v verskih zadevah

3. z dopolnilom na čem, v čem ki ima malo česa; SODOBNA USTREZNICA: ubog

FREKVENCA: približno 450 pojavitev v 26 delih

TERMINOLOGIJA: bog v duhu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bogastvo -a s bogastvo: njegova mogozhnoſt, zhaſt, inu bogaſtvu im. ed. nebo dalei terpelu ǀ ta modri govorij od bogastva rod. ed. te vere, inu od bushtua dobriga djaina ǀ troshte je imel v'ſvojm bogaſtvi mest. ed. ǀ shelite Krajlovati v' bogaſtui mest. ed., v' zhaſti, inu v' lushtah ǀ ty bogati ſe ſo ſramovali v' ubogaſtvi mest. ed., inu v' obilnoſti teh poſvejtnih rezhi shiveti ǀ pod njegovim bogaſtvam or. ed. nikar isvelizhaine, ampak njegovu pogubleine skritu tizhj ǀ vſe zhaſtj mogozhnoſti, inu bogaſtva im. mn. malu zhaſſa na tem ſvejti terpè

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bòj Frazemi s sestavino bòj:
bòj do zádnjega díha, bòj na nòž, bòj na življênje in smŕt, bòj z mlíni na véter, bòj za prôstor pod sóncem, bòj za stólček, ne bòj, mesársko klánje

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bojár -ja m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bojeváti se Frazemi s sestavino bojeváti se:
bojeváti se do zádnjega díha, bojeváti se kàkor levínja, bojeváti se na nòž, bojeváti se na življênje in smŕt, bojeváti se z abecédo čésa, bojeváti se z mlíni na véter, bojeváti se za [svój] prôstor pod sóncem

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Boka

Predlog

Boke samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

slap v dolini Soče

IZGOVOR: [bóka], rodilnik [bóke]

BESEDOTVORJE: Bokin

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bôksarice -ric ž mn. (ó ȏ)
spodnje hlače s kratkimi hlačnicami: pod jesenskimi oblačili je nosila boksarice; čipkaste boksarice; oprijete boksarice

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

boléti -ím nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, navadno v 3. osebi

1.

kaj bolezensko motiti koga/kaj
Glava ga boli /od prevelikega mraza/.

2.

brezosebnobolezensko motiti koga/kaj
/Zaradi prehude kisline/ ga (v prsih) boli.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024

bolha -e (bolha, bulha) samostalnik ženskega spola

majhen zajedavec z daljšimi zadnjimi nogami; SODOBNA USTREZNICA: bolha

FREKVENCA: 5 pojavitev v 4 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Bolívar

Predlog

1 Bolívarja samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

priimek

južnoameriški narodni junak

IZGOVOR: [bolívar], rodilnik [bolívarja]

BESEDOTVORJE: Bolívarjev

PRIMERJAJ: bolivar

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bolje1 (bule, bujle, bulje, bolje) primernik prislova

1. primrk. presež. stopnjuje pridevnike in deležnike, predvsem tiste, ki nimajo primernika z obrazilom; SODOBNA USTREZNICA: bolj, najbolj

2. primrk. presež., s širokim pomenskim obsegom izraža zaželen način dejanja ali stanja v večji ali največji meri; SODOBNA USTREZNICA: bolje, najbolje

3. primrk. presež. izraža večjo/največjo mero temeljitosti, natančnosti, izčrpnosti dejanja ali stanja; SODOBNA USTREZNICA: bolje, najbolje

3.1 primrk. presež. glede na določene zahteve v večji/največji meri uspešno, učinkovito, primerno; SODOBNA USTREZNICA: bolje, najbolje

3.2 primrk. presež. takó, da v večji/največji meri ne vzbuja dvoma, pomislekov glede resničnosti; SODOBNA USTREZNICA: bolje, najbolje

4. primrk. presež. izraža večjo/največjo mero glagolskega dejanja, stanja ali lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: bolj, najbolj

5. primrk. izraža sorazmernost dejanja v nadrednem in odvisnem stavku; SODOBNA USTREZNICA: bolj

6. primrk. presež., v zvezi bolje imeti/imeti se/iti/stati ipd. v večji/največji meri živeti v ugodnih gmotnih, zdravstvenih razmerah, naklonjenih okoliščinah; SODOBNA USTREZNICA: bolje imeti se, bolje iti

6.1 v zvezah bolje priti komu / bolje postati s kom izraža izboljšanje zdravstvenega stanja koga

FREKVENCA: približno 400 pojavitev v 32 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

boljši1 -ega (bulši, bolši) tudi nepregibno posamostaljeno

1. s širokim pomenskim obsegom kar ima večjo mero zaželene lastnosti, kakovosti; SODOBNA USTREZNICA: boljše

1.1 z nikalnico izraža omejitev na določeno, navedeno

1.2 v zvezi na boljše glede na določene zahteve, kriterije v večji meri uspešno, učinkovito, primerno

1.3 v zvezi (komu) k boljšemu v korist, prid komu

1.4 v zvezi obračati/obrniti/izlagati/zastopiti na boljše/k boljšemu ne pripisovati/pripisati slabšega pomena ravnanju, dejanjem ljudi, okoliščinam v zvezi z njimi, tudi če so za koga neugodni

FREKVENCA: 171 pojavitev v 27 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

boljši2 -a -e (bulši, bolši, bojlši, bujlši) tudi nepregibno primernik pridevnika

1. primrk. presež. ki ima v primerjavi s kom večjo/največjo mero pozitivnih lastnosti, zlasti v moralnem pogledu; SODOBNA USTREZNICA: boljši, najboljši

1.1 primrk. presež. ki kaže v primerjavi s kom večjo/največjo mero pozitivnih lastnosti v odnosu do ljudi; SODOBNA USTREZNICA: boljši, najboljši

2. primrk. presež., s širokim pomenskim obsegom ki ima v primerjavi s čim večjo/največjo mero zaželene lastnosti, kakovosti; SODOBNA USTREZNICA: boljši, najboljši

2.1 primrk. presež. ki se v primerjavi s čim pojavlja v večji/največji meri; SODOBNA USTREZNICA: večji, največji

2.2 primrk. presež. ki v primerjavi s kom bolj/najbolj uspešno izpolnjuje zahteve in dolžnosti, ki mu jih nalaga njegov položaj; SODOBNA USTREZNICA: boljši, najboljši

2.3 primrk. presež. ki je v primerjavi s čim v večji/največji meri učinkovit, koristen, primeren glede na določene zahteve, kriterije; SODOBNA USTREZNICA: boljši, najboljši

3. primrk. presež. ki se v primerjavi s kom/čim pojavlja v višji/najvišji stopnji glede na pomembnost, veljavo, položaj; SODOBNA USTREZNICA: boljši, najboljši

4. primrk. presež. ki prinaša bolj/najbolj pozitivno čustveno stanje, razpoloženje; SODOBNA USTREZNICA: boljši, najboljši

FREKVENCA: približno 650 pojavitev v 35 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bómba -e ž (ọ̑)
1. z razstrelivom napolnjeno kovinsko telo: metati bombe; letala bombardirajo mesto z zažigalnimi bombami; atomska bomba; kasetna bomba ki je sestavljena iz številnih manjših bomb in se uporablja pri izstrelitvah iz zraka z namenom doseči čim večje območje; plinska polnjena s strupenim plinom, rušilna bomba; slepa bomba ki ne eksplodira; eksplozija bombe / odviti, vreči ročno bombo; nastaviti tempirano bombo; to je učinkovalo kot bomba to je spravilo ljudi v največje presenečenje, začudenje; pren. bombe smeha / pisemska bomba pismo z razstrelivom, ki eksplodira ob odprtju
2. teh. kovinska posoda za shranjevanje plinov pod visokim tlakom; jeklenka: napolniti bombe s kisikom
3. pog., ekspr. kar zaradi nenavadnosti, nepričakovanosti vzbudi presenečenje: nepričakovano je vrgla med zbrano družbo bombo: ušla je od doma / kot vzklik bomba!
● publ. poslati silovito bombo v gol močno, neubranljivo brcniti žogo v gol; pog. seks bomba spolno zelo privlačna ženska
♦ gastr. bomba slaščica v obliki bombe; geol. vulkanska bomba zaobljena kepa strjene lave; med. kobaltova bomba aparat za globinsko obsevanje tumorjev; voj. hidrogenska bomba polnjena z jedrskim strelivom največje sile; globinska bomba za uničevanje podmornic

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bonapartističen

Predlog

bonapartistična bonapartistično pridevnik

IZGOVOR: [bonapartístičən], ženski spol [bonapartístična], srednji spol [bonapartístično]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bónd -a m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bonitéta -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

boreálni gózd -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Boris I.

Predlog

Borisa I. tudi Boris Prvi Borisa Prvega samostalniška zveza moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

bolgarski kralj

IZGOVOR: [bóris pə̀rvi], rodilnik [bóris pə̀rvega]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

boríti se Frazemi s sestavino boríti se:
boríti se do zádnjega díha, boríti se do zádnjega možá, boríti se kot lèv, boríti se kot levínja, boríti se na nòž, boríti se na žíve in mŕtve, boríti se na življênje in smŕt, boríti se z abecédo čésa, boríti se z mlíni na véter, boríti se za bárve kóga, boríti se za [svój] prôstor pod sóncem, boríti se za žíve in mŕtve

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

borjáč -a m (á)
1. nar. kraško dvorišče: In ko ji je roka sama po sebi v temi padla na kljuko kolone, je začutila, da je končno doma: borjač, latnik, pod latnikom kockasto pristriženi pušpani (A. Rebula)
2. nar. dolenjsko ograjen prostor za prašiče: zapahniti borjač

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bôrov1 bôrova bôrovo pridevnik [bôrou̯ bôrova bôrovo]

1.

ki je v zvezi z bori1 1.

1.1.

bora1 1.

STALNE ZVEZE: borova ogorčica, borov glivec, borov goban, borovo gostivanje, borovo gostüvanje, borov prelec
ETIMOLOGIJA: ↑bor

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

borôvec borôvca samostalnik moškega spola [borôvəc]

iglasto drevo z dolgimi iglicami in razbrazdanim lubjem; primerjaj lat. Pinus; SINONIMI: bor

STALNE ZVEZE: pritlikavi borovec
ETIMOLOGIJA: ↑bor

bôsti bôdem nedov., bôdel in bódel bôdla, stil. bòl bôla (ó)
1. zaradi ostrosti povzročati komu pekočo bolečino: trnje me bode; pesek ga je bodel v bose noge / osat bode / ostra svetloba me je bodla v oči; pren. misel na tiste ljudi ga več ne bode; njihov prezir ga bode; v srce ga bode propadanje domače hiše
// brezoseb. čutiti ostro bolečino: če hodim bos, me bode / v prsih, pod rebri ga bode
2. delati vbode, vbodljaje: z iglo je bodla v tkanino; pren. oči so svetlo žarele in bodle vanj; brez besed stoji in bode v tla
3. prodirati, riniti iz česa: trava je bodla iz peska; žito že bode iz zemlje
● ta krava bode rada napada z rogovi; naš uspeh jih bode (v oči) nevoščljivi so nam zaradi našega uspeha; njeno vedenje bode v oči je zelo opazno; vonj po pečenki ga bode v nos vznemirja, draži; resnica v oči bode človek ne mara neprijetne resnice

bôsti se

napadati se z rogovi:

vola se bodeta

pren. ali naj se vse življenje bodem z njim? ne bom se več bodel s teboj

●

ekspr. ne bodi se z bikom ne nasprotuj človeku, ki ima večjo veljavo, moč kot ti; ne prepiraj se s trmastim človekom; knjiž., ekspr. bodel se je s hudimi skrbmi mučil;

prim. bodeč

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bôsti bôdem nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj boleče motiti v kaj / pri/na/v čem / pod/nad/med čim / kam / kje / kod
Pesek ga je bodel v bose noge.

2.

kdo/kaj delati vbode v koga/kaj / kam
(Z iglo) je bodla v tkanino.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024

bosti bodem nedovršni glagol

1. kdo/kaj; (okoli česa), koga/kaj, v koga, s čim z ostrim predmetom povzročati komu pekočo telesno bolečino; SODOBNA USTREZNICA: bosti

2. kaj; koga_tož., (pod kaj, v kaj) povzročati komu duševno bolečino; SODOBNA USTREZNICA: bosti

2.1 brezoseb.; koga_tož. [smiselni osebek], (v čem) čutiti ostro bolečino; SODOBNA USTREZNICA: bosti

FREKVENCA: 52 pojavitev v 15 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Bourdonova cév -e ceví ž

Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bòžen -žna -o prid.
1. slab: pôv [pridelek] je letosz bo'sen AI 1875, kaz. br. 8; poleg bo'zne zemlé AI 1875, br. 1, 6; szvoj bo'zen szád pod sztreho szpraviti AIP 1876, br. 8, 6; bo'zna letina AI 1875, kaz. br. 8; Bo'zna lêta velko breme AIP 1876, br. 1, 1
2. hudoben: bo'zne plemenitáse KOJ 1848, 47

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Božev

Predlog

Boževa Boževo pridevnik

IZGOVOR: [bóžeu̯], ženski spol [bóževa], srednji spol [bóževo]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bôžji -a -e prid. (ó)
1. rel. ki izhaja od boga, bogu lasten: božja kazen ga je zadela; božja ljubezen, pravičnost; prositi za božjo milost; z božjo pomočjo smo se rešili; naj bo, kakor je božja volja / vznes. zaželel jim je božjega blagoslova srečo, uspeh; star. Ferdinand, po milosti božji cesar Avstrije / Sin božji Jezus Kristus; vznes. poslušati božjo besedo evangelij, pridigo; Mati božja mati Jezusa Kristusa; božja previdnost ga je vodila Bog; deset božjih zapovedi / božji rop oskrumba, onečaščenje česa svetega ali posvečenega
// namenjen bogu: božja čast / star. služabnik božji duhovnik; knjiž. hiša božja, star. božji hram cerkev; služba božja maša / božji grob vidni spomin Kristusovega groba po cerkvah za velikonočne praznike
2. v medmetni rabi, z oslabljenim pomenom, v zvezi z nekaterimi besedami izraža
a) začudenje, presenečenje: križ božji, ali je to mogoče
b) nejevoljo, nestrpnost: za božji čas, kakšno javkanje; miruj že, strela božja
c) svarilo, opozorilo: ne govori tako, za božjo voljo
č) podkrepitev, poudarek: človek božji, kaj govoriš! že ves božji dan sedi; na pomoč, ljudje božji; nikjer nimaš božjega miru; na vsem božjem svetu, pod božjim soncem ji ne najdeš enake
● božji mir v srednjem veku od cerkvene oblasti zaukazana prepoved bojevanja ob določenem času, na določenem ozemlju, proti določenim osebam ali nasploh; vznes. ta dogodek je bil očiten prst božji svarilo, opomin, kazen; star. živeti v strahu božjem čednostno, pošteno; iron. ne bodi tak božji volek pohleven, mevžast; ekspr. če si božji, si sit dovolj si jedel; star. božja dekla smrt; pog., šalj. božja kapljica vino; star. v kotu je visela božja martra križ s podobo Kristusa; vznes. božja njiva pokopališče; iti na božjo pot romanje; tam je slavna božja pot romarska cerkev; star. izid bolezni je še v božjih rokah neznan, nejasen; božja sodba v srednjem veku postopek v sodstvu, pri katerem je moral osumljenec za dokaz svoje nekrivde prebiti krute, smrtno nevarne preizkuse; star. stopiti pred božjo sodbo umreti; star. šiba božja velika nesreča, nadloga; ekspr. za božjo voljo jih je prosila, naj ji pomagajo zelo; vznes. pesnik po božji volji velik, nadarjen; naj gredo v božjem imenu ne branim jim; šalj. potrpljenje je božja mast, samo revež je, kdor se z njo maže; preg. ljudski glas, božji glas ljudsko mnenje je navadno pravilno, odločujoče; preg. božji mlini meljejo počasi, pa gotovo sčasoma je vsak kaznovan za svoja slaba dejanja
♦ bot. božji les ali božje drevce zimzelen grm s trnato nazobčanimi listi, Ilex aquifolium; božja milost zdravilna rastlina, ki raste na vlažnih bregovih in močvirnih travnikih, Gratiola officinalis; vrtn. božje drevo parkovno ali gozdno drevo z velikimi pernato razdeljenimi listi; pajesen; prisl.: častiti po božje; sam.: kdo si, božji? star. nima božjega v žepu denarja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Božo

Predlog

Boža samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

moško ime

IZGOVOR: [bóžo], rodilnik [bóža]

BESEDOTVORJE: Božev

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

brač

1/31 (roka) / komentar / karta / gradivo h karti

Glej:

1/30 (pazduha) / komentar / karta / gradivo h karti

Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bráda -e stil. -é ž, rod. mn. brád (á)
1. spodnji del obraza: podpirati si brado; zapet do brade; z brado pridržati šal; gola, koščena, okrogla brada; jamica na bradi
2. dlakava rast na obrazu: brada mu raste, sega do pasa; briti, gladiti, nositi brado; pustiti rasti brado; častitljiva, črna, dolga, močna, gosta, trda, kratko pristrižena, siva brada; gospod s kozjo brado / Matjaževa brada brada pravljičnega kralja Matjaža / kot vzklik pri prerokovi bradi
3. kar je podobno bradi: z vej visijo brade lišaja / brada pri govedu, konju mahedrava koža pod vratom; brada pri divjem petelinu šop peres na grlu / lov. žarg. gamsova brada gamsov čop
● pog. ta dovtip ima že brado je star; ima dve bradi brado s podbradkom; star. dajati na brado na upanje; smehljati se v brado sam pri sebi; zastar. viseti za brado biti odvisen; pog. problem z brado star; preg. bog je sam sebi najprej brado ustvaril vsak poskrbi najprej zase
♦ agr. brada na koruznem storžu lasje, laski; bot. travniška kozja brada travniška rastlina z bledo rumenim koškom in ozkimi listi, Tragopogon pratensis; čeb. brada deščica pred žrelom panja; friz. cesarska brada dvodelna; francoska brada z dolgimi, v spodnjem delu v tri pramene razdeljenimi kocinami; mornarska brada navzgor počesana; les. brada zatrgani del pri štoru, pri tramu; metal. brada odvečni material pri odlitkih, ki ostane na stikih kalupov, modelov; teh. brada del ključa, ki prijemlje v ključavnico; vrtn. judovska brada lončna rastlina z okroglimi listi in visečimi živicami, Saxifraga sarmentosa

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bráda Frazemi s sestavino bráda:
bráda zráste [kómu pri čém], brúndati v brádo, dajáti kàj na brádo, dáti kàj na brádo, gósti v brádo, hahljáti se v brádo, hihitáti se v brádo, iméti brádo, iméti [žé] brádo, kàj z brádo, kózja brada, kózja bráda, Matjáževa bráda, momljáti v brádo, mrmráti v brádo, prodájanje na brádo, prodáti na brádo, smehljáti se v brádo, viséti za brádo, zabrúndati v brádo, zamrmráti v brádo, zgódba z brádo

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

brada ž, F13, aerobarbus, kufraſte brade, ardezhobrad; aruncus, kosja brada; athisca, tá ſrebern taler, kateri ſe goſpodi pod brado ſtavi, kadar pyejo; barba, brada; barba impena, ne pozheſſana brada; lanugo, -nis, pavoliza, perne dláke na bradi; mentum, -ti, zhelúſt, brada, podbradik; multibardus, s'ſylnu veliko, ino goſto bradó; promiſsa barba, dolga brada; propena ad pectora barba, ena po dovgim ṡkamplana brada, katera do perſih doſeṡhe; pubescere, ṡazheti dlake raſti na bradi; verticeps, katerimu ṡazhne brada raſti; vir imberbis, móṡh pres bradè
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: brada ž, spiraea koſja brada Scopoli [ÿ52: Spiraea. Carniol. Koſia brada; pod Nom. Carn. ni tega imena]

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bradáč -a m (á)
ekspr. kdor ima (dolgo, gosto) brado: bradač jih je jezno gledal; nepočesani bradač / škrat bradač
// šalj. kozel: bradač je zameketal in pobegnil
♦ zool. morska riba rdečkaste barve z dolgima mesnatima izrastkoma pod spodnjo čeljustjo, Mullus

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bradáč -a m

1.

ekspr. kdor ima (dolgo, gosto) brado

SINONIMI:

ekspr. bradatec

2.

zool. morska riba rdečkaste barve z dolgima mesnatima izrastkoma pod spodnjo čeljustjo

SINONIMI:

zool. barbon, zool. trilja, zool. trlja

GLEJ ŠE SINONIM: kozel
GLEJ ŠE: riba

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024

brádelj -dlja m (á)
kožni izrastek pod kljunom perjadi: petelinji bradelj

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

brádica -e ž (á)
manjšalnica od brada: požgečkati otroka pod bradico / nosil je črno kozjo bradico / ključku se je odlomila bradica

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bradína -e ž (í)
meso pod vratom prašiča: debela bradina

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bradìnje -a s mah na drevesu: bradinye raszté AIP 1876, br. 5, 3; pod méhkim bradinyem sze je vretina bliszcsala KAJ 1870, 80; Csi gêscs lüknyo z travov i zbradinyom jáko zaphsé AI 1875, br. 2, 3; [severni jelen] z bradinjom i listjom živé AI 1878, 18

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bradljáča, f. "koža, ki volu pod vratom visi", Mik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bradovánjica, f. "kolač, vežoč gredelj in kolca; pleten je od dobrovitovih trt", Vrsno pod Krnom-Erj. (Torb.); — prim. bradovatnica.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bradovȃtnica, f. = dobrovitnica = dobrovitovina (viburnum lanthana), Vrsno pod Krnom-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

brájda -e ž (ȃ)
po ogrodju iz letev napeljana vinska trta: brajda se pne ob oknih; po brajdah zori grozdje; počivati pod senčno brajdo; gosta, zelena brajda
// ogrodje iz letev za vinsko trto ali sadno drevje: trte se vzpenjajo po brajdi; brajda za žlahtne hruške / žična brajda

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

brȃmba, f. 1) die Vertheidigung; — der Schutz; pod tvojo brambo pribežimo, Kast.; — die Wehr; deželna b., die Landesvertheidigung, die Landwehr; požarna b., die Feuerwehr (prim. gasiteljsko društvo); — 2) die Schutzwaffe, C.; vse to, kar je brambo nosilo, alle Wehrhaften, Krelj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bramba -e ž 1. obramba, zaščita: ta kateri prebiva v' krili te Pomozhi, inu brambe rod. ed. ǀ Na mejſti Brambe rod. ed. en Angel je shlushil Wenceslauſu Pemskimu krajlu ǀ kateri pod brambo or. ed. S. Annæ prebivaio ǀ pod njegovo brambo or. ed. inu pokorszhino shivj 2. obrambni zid, branik: kakor Davidau Turn, s'brambani or. mn. ſijdan (I/1, 57) Zapis s'brambani je verjetno tiskarska napaka namesto s'brambami.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bramba -e (bramba, branba) samostalnik ženskega spola

1. obrambi namenjeno utrjeno naselje ali zgradba; SODOBNA USTREZNICA: trdnjava, utrdba

1.1 zaklon, ki ščiti bojevnike in omogoča napadanje; SODOBNA USTREZNICA: prsobran

2. vojaški obrambni nasip; SODOBNA USTREZNICA: okop

3. priprava za bojevanje ali obrambo; SODOBNA USTREZNICA: orožje

3.1 vojaška priprava za razbijanje vrat, zidov; SODOBNA USTREZNICA: oblegovalna naprava

4. odbijanje nasprotnikovega napada; SODOBNA USTREZNICA: obramba

4.1 sodelovanje v spopadu, ki ima za cilj ohranitev koga ali česa

4.2 skupina ljudi, zadolžena za obrambo ali varovanje

5. dejavnost, skrb, da se komu ne zgodi kaj neprijetnega, nezaželenega; SODOBNA USTREZNICA: varstvo, zaščita

5.1 obvarovanje, rešitev

6. pisni ali ustni zagovor, obramba kakega stališča, prepričanja

6.1 opravičilo, pri katerem se navadno ne navaja pravi, resnični vzrok; SODOBNA USTREZNICA: izgovor

FREKVENCA: približno 300 pojavitev v 32 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

brána -e stil. -é ž, rod. mn. brán (á)
1. orodje z železnimi zobmi za rahljanje zemlje: branati z brano; zoral je in povlekel z brano; členkasta, lesena, železna brana
2. nekdaj velika mrežasta vrata: po gradovih so zgodaj zvečer zapirali brano
3. nar. gorenjsko del kozolca med dvema stebroma; okno: brane so natlačene s snopjem
♦ grad. mreža vzdolžnih in prečnih nosilcev pod cestiščem pri mostovih

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

braniti -im (braniti, bramiti) nedovršni glagol

1. kdo/kaj; koga/kaj, zoper koga, (s kom/čim) prizadevati si, skrbeti, da se odvrne nevarnost od koga/česa; SODOBNA USTREZNICA: varovati, ščititi

1.1 kdo; koga/česa, koga/kaj (skozi koga), zoper koga/kaj, pred kom/čim, (s čim) delati, da kdo/kaj ni deležen/deležno česa neprijetnega, nezaželenega; SODOBNA USTREZNICA: varovati, ščititi

1.2 kdo; koga_tož., pred kom pomagati komu, navadno do pravice

1.3 kdo; kaj, (s čim) prizadevati si, da se kaj ohrani

2. kaj; komu, kaj oteževati ali preprečevati gibanje, premikanje; SODOBNA USTREZNICA: ovirati

2.1 kdo/kaj; koga/česa, komu/čemu, (skozi koga, s čim) delati, povzročati, da se kako dejanje, stanje ali lastnost težje uresničuje ali ne uresniči; SODOBNA USTREZNICA: preprečevati

2.2 kdo; komu, kaj, (skozi koga, s čim) delati, povzročati, da kdo česa ne more narediti ali doseči; SODOBNA USTREZNICA: preprečevati

2.3 kdo; česa, komu/čemu delati, povzročati, da kdo/kaj česa ne more dobiti oz. biti deležen/deležno

2.4 kdo; komu/čemu, kaj, (s čim) praviti, sporočati, da se kaj ne sme narediti, zgoditi; SODOBNA USTREZNICA: prepovedovati

2.5 kdo; čemu, (s čim) biti, nastopati proti čemu; SODOBNA USTREZNICA: nasprotovati

3. kdo; kaj govoriti v korist koga/česa, ki se ga negativno ocenjuje; SODOBNA USTREZNICA: zagovarjati

FREKVENCA: približno 800 pojavitev v 42 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

braniti se -im se nedovršni glagol

1. kdo/kaj; komu/čemu, proti komu, zoper koga, pred kom, (s čim) z dejanji izražati voljo ne pustiti se obvladati; SODOBNA USTREZNICA: upirati se, zoperstavljati se

1.1 s silo, z orožjem

1.2 z besedami, mislimi (iz svetopisemskega izročila)

1.2.1 kdo; komu/čemu, zoper koga/kaj, (s čim) izražati voljo ne podleči čemu; SODOBNA USTREZNICA: upirati se, zoperstavljati se čemu

2. kdo; čemu, pred čim, (s čim) delati, da osebek ni deležen česa neprijetnega, nezaželenega; SODOBNA USTREZNICA: varovati se, ščititi se

2.1 kdo; česa prizadevati si, da se ne zgodi kaj neprijetnega, nezaželenega; SODOBNA USTREZNICA: upirati se, nasprotovati čemu

3. kdo; česa, čemu z besedami, dejanjem izražati voljo

3.1 ne ubogati koga; SODOBNA USTREZNICA: upirati se, braniti se

3.2 ne izvršiti česa

3.3 ne sprejeti česa

FREKVENCA: 107 pojavitev v 19 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

brátec Frazemi s sestavino brátec:
pívski brátec, tôpli brátec, vínski brátec

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

brátiti se brátim se nedovršni glagol [brátiti se]

1.

izkazovati povezanost, medsebojno naklonjenost, zlasti z druženjem

1.1.

ekspresivno

2.

imeti, ohranjati zavezo, dogovor o podpori in sodelovanju z drugim mestom, skupino, organizacijo; SINONIMI: prijateljevati

3.

ekspresivno biti povezan s čim drugim in ga vsebinsko dopolnjevati

4.

ekspresivno pogosto uporabljati in zato dobro poznati, sprejemati kot svoje; SINONIMI: ekspresivno prijateljevati

5.

v obliki bratiti, ekspresivno povezovati s čim drugim in vsebinsko dopolnjevati

ETIMOLOGIJA: ↑brat

brátovščina Frazemi s sestavino brátovščina:
píti brátovščino s kóm

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bratovščina -e (bratovščina, bratovšina, bratovščena, bratavščina) samostalnik ženskega spola

1. razmerje kot med brati; SODOBNA USTREZNICA: bratstvo

2. pogosto v zvezi s krščanski povezanost ljudi z Bogom in med seboj; SODOBNA USTREZNICA: (krščansko) občestvo

3. verska skupnost ljudi, ki živijo po določenih pravilih, navadno v skupini; SODOBNA USTREZNICA: red, redovna skupnost

4. stanovska skupnost vernikov z nabožnimi in socialnimi nalogami; SODOBNA USTREZNICA: (cerkvena) bratovščina

FREKVENCA: 49 pojavitev v 15 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

brázda -e ž (á)
1. pri oranju nastali jarek ali obrnjena zemlja: izorati, obrniti, zastaviti brazdo; rezati brazde; saditi krompir pod brazdo; črne, globoke brazde / vleči brazdo; nar. vola sta počivala med brazdo med oranjem brazde; pren. bridka bolečina reže v dušo globoke brazde
2. brazdi podobna zareza: vrezovati brazde v les; z brazdami preprežen obraz; brazda na dlani črta
♦ bot. brazda vrhnji del pestiča; elektr. brazda na gramofonski plošči sled mehanskega zapisa zvoka; navt. (vodna) brazda sled za ladjo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

brázda, f. die Furche; globoke brazde delati; polsedmo brazdo pod zemljo ga ima vrag zakopanega, Jurč.; v brazdi komu stati, jemandem Trotz bieten, Z.; vodna b., das Kielwasser, Cig.; — die Gesichtsrunzel, C.; brazde na dlani, Handlinien, Cig.; — die Narbe, (bot., stigma), Cig. (T.); — der Falz, Mur.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bŕbati -am nedov. (ȓ)
bezati, brskati: brbati po nosu; brbati s prsti po ustih / raca brba po plitvini; pren. brbati po preteklosti
● ekspr. ne da si brbati pod nosom ne pusti, da bi se norčevali iz njega

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bȓbati, -am, vb. impf. wühlen, stöbern; kokoš brba po pesku; po nosu b., Cig.; ne dam si pod nosom b., = ich lasse mir nicht alles gefallen, Zv.; stochern: ne damo si po zobeh b., Glas.; — Zank suchen, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

brbúnček -čka m (ȗ)
manjšalnica od brbunec: brbunček pod nosom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

brehtra [brēhtra

] samostalnik ženskega spola

iz šibja spleten pod za shranjevanje sadja

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

brême -éna s (é ẹ́)
1. težek predmet, ki se nosi navadno na ramenih: naložiti si breme; nositi breme na plečih; odložiti, odvreči breme z ramen; opotekati se pod težo bremena / maksimalno dovoljeno breme za vozilo tovor / nar. breme dračja butara, sveženj
2. težava, skrb, nadloga: težko breme mu je padlo od srca; vsak mora nositi svoje breme / breme let, starosti
3. s prilastkom dolžnost, obveznost: odvzeti ženam gospodinjska bremena; država je prevzela nase breme plačevanja stroškov za vzdrževanje onemoglih
// nav. mn. dajatev, davščina: pritiskala so ga velika bremena; oprostili so kmeta tlake, desetine in drugih bremen; davčna bremena
● bila je v breme sosedom sosedje so skrbeli zanjo, so jo preživljali; pasti občini v breme živeti na stroške občine
♦ ekon. prispevki gredo v breme proračuna se plačujejo iz proračuna; fin. v breme leva stran, kolona v knjigovodskih kontih, kamor se vpisujejo obremenitve; knjižiti v breme; pravn. dokazno breme

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

brèmen -a tudi brème -na s
1. breme, tovor: Csi vidis, ka bremenom le'zi onoga oſzeo, ſteri tebé odürjáva KŠ 1754, 52; moji greihi kakti edno 'zmetno breme te'zijo me KŠ 1754, 241; i bremen moje je leihko KŠ 1771, 37; naj nikſega bremena vecs na váſz ne nakládamo KM 1796, 128; Ar tá denem bremen moje KŠ 1754, 261; Ar na ſteroga bremen nakláda SŠ 1796, 94; zdihávamo pod bremenom záto, ka ſze neſcsemo ſzlejcsi KŠ 1771, 536; Ar 'zmetna i neprenoſena bremena vkü vé'zejo i lidém na plécsa nakládajo KŠ 1771, 76; pren. I dejva vbremen ſzpádne BKM 1789, 6; Grejhov bremen me vmárja KŠ 1754, 255; Zlejhkouti me od greijhov moji bremena KŠ 1754, 232; od greihov nyih bremena SM 1747, 68; zdihávam pod grejhov moji bremenom KŠ 1754, 229
2. težava, nadloga: Tu sze zlehkôtiti zná Bremen düsam okladjenim KAJ 1848, 6; ka odtoga bremena sze moremo rêsiti AI 1875, kaz. br. 2; Breme moje zleihkouti SM 1747, 71; ki ſzmo noſzili czejloga dnéva bremen KŠ 1771, 65; Toga ſzvejta breme, Vzéo na rame BKM 1789, 105

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

brenta ž, F4, cuppa, en pehar ẛa pytje: tudi ena brenta; fiscella, brenta, koynṡka korba; lacus, -ci, Jeṡeru, karniza, kada pod prèſho, ena brènta, kovazku koritu; racemifer, brentázh, kateri v'brenti groṡdje noſſi

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

brẹ̑škast, adj. umazan po obrazu, Vrsno (pod Krnom)-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

brezmêjen brezmêjna brezmêjno pridevnik [brezmêjən]

1.

v nekaterih zvezah v obliki brezmejni ki nima vidnih, zaznavnih mej, se zdi brez konca

1.1.

v nekaterih zvezah v obliki brezmejni

1.2.

v nekaterih zvezah v obliki brezmejni

2.

v nekaterih zvezah v obliki brezmejni, ekspresivno ki je prisoten v veliki meri, izrazit in se zanj zdi, da ga ne more bistveno spremeniti noben dogodek, izkušnja

FRAZEOLOGIJA: Človeška neumnost je brezmejna.
ETIMOLOGIJA: iz brez mej(e)

Breznaglasnice in naglaševanje besed s predponskim obrazilom »naj-«

Zanima me, katere skupine besed so nenaglasnice.

Zanima me tudi, ali je beseda najgloblji več naglasnica. Uporabljena je v kontekstu: V najglobljem delu so varovali Minotaura ... Gre namreč za t. i. lektoriranje besedila za govorni nastop, pa ne znam najti pravil za naglaševanje predpon oziroma kako s to zadevo sploh je.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

brêzno brêzna samostalnik srednjega spola [brêzno]

1.

zelo globoka jama s strmimi stenami

2.

ekspresivno velika globina

3.

ekspresivno kar onemogoča sodelovanje, razumevanje med različnima stranema

4.

ekspresivno velika mera česa slabega, neugodnega, neželenega

4.1.

ekspresivno

ETIMOLOGIJA: iz ↑brez + ↑dno < pslov. *bezdъnъ, prvotno ‛brezdanji’, tako kot cslov. bezdъna, bezdъnije, hrv., srb. bèzdan, rus. bézdna, stčeš. bezden, bezdna - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

brêzno -a s (é)
zelo globoka jama s strmimi stenami: nagniti se nad brezno; pasti, skočiti, strmoglaviti v brezno; globoko brezno; dno temnega brezna; pren. skrivnostno brezno človeškega srca
// ekspr. velika globina: gledal je z mostu v brezno pod seboj / ladja se je potopila v brezno oceana
● star. peklensko brezno pekel
// ekspr., z rodilnikom velika mera česa hudega, žalostnega: pahniti koga v brezno trpljenja; brezno bede, bolečin, obupa

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Brezpilotni letalnik
Zanima nas, katero slovensko ustreznico nam predlagate za angleški termin drone , ki označuje letalo brez posadke, ki ga pilot vodi z oddaljenega mesta. Ali obdržimo dron ali uporabimo rajši trot ?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

brezpláčni vzórec zdravíla -ega -rca -- m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

breztẹlę́sən,* -sna, adj. unkörperlich, Cig., Jan., Cig. (T.), entkörpert, Cig.; Pod velikim tukaj Bogom Breztelesen bit' želim, Vod. (Pes.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

brẹ́žati 2., -ím, vb. impf. weinen, wehklagen, Levst. (Rok.); Kaj ti je tebi, Marija, Ko tako milo stojiš in brežiš? Gabrje pod Krasom-Erj. (Torb.); (tudi breždžati, schreien: kaj tako breždžiš? Mik. [V. Gr. I. 290., 357.]); (— 2) scharf wehen; veter breži, Cig., Ahac.; menda pravilneje: briži; prim. brižati).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

brẹžína, f. 1) das Ufer: nekaj brežine se je utrgalo, Nov.; pod brežino so raki, C.; der Dammaufwurf, C.; — die Ufergegend, M., C.; — 2) der Abhang, der Seitenabfall eines Berges, Cig. (T.), C., Jes.; po dolinah in brežinah, C.; brežine kopati, die Berge roden, Z.; das Steigende (im Bergbau), Cig. (T.); — die Anhöhe, der Berg, Cig., C., M.; — (solnce) zlate trake vrže na drevje in brežine, ogr.-Valj. (Rad); — 3) das Bergheu, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bridko2 (britku, britko) prislov

1. izraža, da se kaj prestaja, opravlja s trpko duševno bolečino; SODOBNA USTREZNICA: bridko

2. izraža, da se kaj opravlja z veliko strogostjo, nepopustljivostjo; SODOBNA USTREZNICA: hudo

3. izraža veliko mero; SODOBNA USTREZNICA: zelo

FREKVENCA: 68 pojavitev v 14 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bridkost -i ž bridkost, žalost: britkoſt im. ed. ſe je ugmerala ǀ porodj eniga Synu, temu imè dà Benoni, tu je Syn te britkoſti rod. ed. ǀ pres ſtraha, inu britkuſti rod. ed. ǀ shpot, inu britkoſt tož. ed. bosh imela ǀ kaj s'eno britkost tož. ed. bote imeli ǀ v'taistim peharu, v'Katerem nam napije ſlatkust, nam tudi napije britkust tož. ed. ǀ nemesti Kruha, s'shalostio, inu britkustio or. ed. ijh shpishajo ǀ Job ſe je veſſelil pod britkoſtio or. ed. tega terdiga terpleina ǀ bosh skusil takorshne britkosti tož. mn., kakorshne nikuli nej ſi skusil

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

brie brieja samostalnik moškega spola [brí]

mehki sir iz kravjega mleka v obliki nizkega hlebca, prekritega z belo plesnijo, po izvoru iz severne Francije

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz frc. brie, po francoski pokrajini Brie

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

briketíranje -a s

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

brínjevec brínjevca samostalnik moškega spola [brínjevəc]

žganje iz brinovih jagod; SINONIMI: brinovec

STALNE ZVEZE: kraški brinjevec
ETIMOLOGIJA: hiperkorektno iz ↑brinovec po zgledu sadjevec

brinjov -a -o (brinjov, brinov) pridevnik

ki se nanaša na brinjo, brinje; SODOBNA USTREZNICA: brinov, brinjev

FREKVENCA: 4 pojavitve v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Brinjski hrib

Predlog

Brinjskega hriba samostalniška zveza moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

hrib nad Grosupljem

IZGOVOR: [brínʼski hríp], rodilnik [brínʼskega hríba]

PRIMERJAJ: brinjski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

brinovka

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

brisáčka brisáčke samostalnik ženskega spola [brisáčka]

1.

navadno ekspresivno brisača, zlasti manjša

1.1.

;

SINONIMI:

brisača

ETIMOLOGIJA: ↑brisača

bríti bríjem nedovršni glagol [bríti]

1.

odstranjevati dlake z rezanjem tik ob koži

2.

pihati tako, da se čuti hud, močen mraz

FRAZEOLOGIJA: briti norce (iz koga, iz česa, s kom, s čim)
ETIMOLOGIJA: = cslov. briti, hrv., srb. brȉti, brȉjati, rus. brítь < pslov. *briti, sorodno s stind. bhrīṇā́ti ‛poškoduje, rani’, valiž. brwydr ‛boj’, iz ide. baze *bhrei̯H- ‛rezati, obdelovati z ostrim orodjem’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

britof -a (britof, britov*) samostalnik moškega spola

prostor, navadno ograjen in blizu cerkve, za pokopavanje mrličev; SODOBNA USTREZNICA: pokopališče

FREKVENCA: 15 pojavitev v 10 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

brízgani betón -ega -a m

Terminološki slovar betonskih konstrukcij, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

brízgati -am nedov. (ȋ)
1. teči, iztekati v močnem curku: kri brizga iz žile / mleko je v glasnih curkih brizgalo v posodo; voda brizga iz cevi
2. hitro se razprševati: iskre brizgajo na vse strani; slap pada in kapljice brizgajo; pren., ekspr. domislice kar brizgajo iz njega
3. preh. v močnem curku izpuščati kaj tekočega: brizgati belež na steno; brizgati vodo v ogenj, sodavico v kozarec
// z brizganjem močiti, vlažiti: brizgati goreče ostrešje
♦ teh. brizgati plastične mase pod pritiskom spravljati plastično maso v kalup za določen izdelek

brizgajóč

-a -e:

na vse strani brizgajoča brozga

brizgajoče pene

brízgan

-a -o:

brizgan omet

♦

gastr. brizgani krofi krofi iz testa, ki se brizga na pekač

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bŕk -a m (ȓ) nav. mn.
1. dlaka pod nosom: brki mu že poganjajo; brke briti, česati; brke si striže na krtačko; brke pogladiti, sukati, vihati si; dolgi, povešeni brki / desni, levi brk
● brki so se mu povesili užaljen je, potrt; ekspr. oče se je smehljal v brk zadržano, pritajeno; ekspr. v brk kaj povedati komu brez obzirov povedati komu svoje mnenje; ekspr. v brk se mu laže, smeje predrzno, nesramno
2. daljša dlaka nad gobcem živali: mačka miga z brki
♦ vrtn. mačkov brk vrtna rastlina z drobno narezljanimi listi in bledo modrimi cveti; vrtna črnika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bŕk Frazemi s sestavino bŕk:
iméti bŕke [postrížene] na dèž, povédati v bŕk kómu kàj, režáti se v bŕk kómu, smejáti se v bŕk kómu

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

brka ► ˈbr̥ka -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bŕki -ov m mn.

1.

dlaka pod nosom

SINONIMI:

brke, šalj. brklje, nar. ruse, zastar. vosi1, zastar. vosi2

2.

daljša dlaka nad gobcem živali

SINONIMI:

brke, knj.izroč. baruse, nar. ruse

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024

broditi [brodīti brọ́dim] nedovršni glagol

s tipanjem preiskovati, preizkušati dno pod vodo
iti prek vode

PRIMERJAJ: brosti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

brójnica -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bron -a samostalnik moškega spola

1. zlitina bakra in drugih kovin; SODOBNA USTREZNICA: bron

1.1 predmet/izdelek iz te zlitine; SODOBNA USTREZNICA: bron

2. zmes snovi, iz katere se pridobivajo zlasti kovine; SODOBNA USTREZNICA: ruda

FREKVENCA: 42 pojavitev v 5 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

brosti [brósti brọ́dem] nedovršni glagol

s tipanjem preiskovati, preizkušati dno pod vodo

PRIMERJAJ: broditi

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bŕsniti -em dov. (ŕ ȓ)
s prsti sunkovito odriniti: brsniti časopis od sebe; brsniti svinčnik z mize; pren. brsnil mu je zbadljivo besedo pod nos

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Bruselj

Predlog

Bruslja samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

glavno mesto Belgije

v prenesenem pomenu vodstvo Evropske unije, ki ima sedež v Bruslju

IZGOVOR: [brúsəl’], rodilnik [brúslja]

BESEDOTVORJE: Bruseljčan, Bruseljčanka, Bruseljčanov, Bruseljčankin, bruseljski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

brusiti1 -im nedovršni glagol

1. kdo/kaj; koga/kaj s ponavljajočim se premikanjem brusila delati kaj ostro; SODOBNA USTREZNICA: brusiti

2. kaj; kaj, (ob kaj) drgniti ob kaj; SODOBNA USTREZNICA: brusiti

FREKVENCA: 12 pojavitev v 7 delih

FRAZEOLOGIJA: brusiti jezik

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

brzéti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem, čustvenostno

kdo/kaj hitro, lahkotno gibati se, premikati se
Brzi že /brez bergel/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024

bubljati ► ˈbublat -an nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

búcati -am nedov. (ȗ)
otr. na rahlo dregati ali zbadati: s slamico bom bucal polža; bucati s prstom pod bradico

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

búča -e ž (ú)
1. kulturna rastlina s plazečim se steblom ali njen debeli sad: buče jesti, saditi, sekati; votla, zrela buča; navadna buča ali tikva
2. trebušasta posoda: buča vina je romala iz roke v roko; srebniti iz buče; buča z vodo
♦ elektr. buča steklen senčnik v obliki krogle; fiz. Heronova buča posoda, iz katere pod pritiskom plina brizga tekočina; kem. destilacijska, merilna buča
3. pog., ekspr. glava: mahniti, usekati po buči / ima prazno, trdo bučo / ti si pa buča prebrisan, zvit človek; zvita buča; buča ribniška
● pog., ekspr. ohladiti buče puntarjem ukrotiti jih; pog., ekspr. prinesti celo bučo domov nepoškodovan priti iz tepeža, boja; pog., ekspr. dobiti jo po buči biti ostro grajan; biti tepen; biti premagan

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bučáti bučím nedovršni glagol [bučáti]

1.

oddajati močen, globok zvok, zlasti ob nekaterih naravnih pojavih

1.1.

2.

navadno brezosebno, ekspresivno z govorjenjem, kričanjem, premikanjem, navadno več oseb, povzročati močne, globoke zvoke, hrup

2.1.

ekspresivno

3.

navadno brezosebno zaznavati v sebi neprijeten, glasen, globok zvok, zlasti ob slabem počutju ali vznemirjenosti

4.

ekspresivno biti prisoten, pojavljati se v veliki meri, tako da je to očitno, zaznavno

ETIMOLOGIJA: = cslov. bučati, hrv., srb. búčati, rus. búčatь, češ. bučet < pslov. *bučati, iz ide. *beu̯‑ ali *bheu̯‑, tako kot litov. baũkti - več ...

buher -hra (buher, vuher, buhar, uhar, vuhar) samostalnik moškega spola

1. navadno zelo visoko denarno nadomestilo za začasno uporabo česa, navadno denarja; obresti

1.1 v zvezi dati/dajati/iskati/jemati/posojovati (denar) na buher dati/dajati, iskati, jemati posojilo na zelo visoke, oderuške obresti

2. posojanje na zelo visoke, oderuške obresti ali prodaja za zelo visoko, oderuško ceno

3. hlepenje po bogastvu, dosegljivem s posojanjem na zelo visoke, oderuške obresti ali s prodajo za zelo visoko, oderuško ceno

FREKVENCA: 47 pojavitev v 12 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

búkev -kve tudi búkva -e ž (ȗ)
veliko gozdno listnato drevo z gladkim deblom: podreti bukev; počivati pod bukvijo; debela, košata bukev / pog. bukev pokriva večji del hriba bukov gozd / pog. toporišče iz bukve bukovega lesa
♦ vrtn. rdečelistna bukev okrasno drevo z rdečimi listi, Fagus silvatica atripurpurea

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bǜkev -kvi ž bukev: Fagus Bükev KMS 1780, A9; Bükev AI 1878, 46; pod ednov prhlávov bükevjov KAJ 1870, 56

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bukev -kve (bokov, bukev*) samostalnik ženskega spola

veliko gozdno listnato drevo z gladkim deblom; SODOBNA USTREZNICA: bukev

FREKVENCA: 3 pojavitve v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

búla1 búle samostalnik ženskega spola [búla]

1.

okroglasta nabreklina, oteklina, navadno na koži ali tik pod njo

2.

skupek izrojenih celic kakega tkiva, navadno znotraj telesa

3.

valjasta blazina za klekljanje

4.

klobasi podobna koroška jed iz koščkov mesa, kruha, jajc v svinjskem ali govejem črevesu

FRAZEOLOGIJA: Če čebula ne bi imela če, bi bila bula.
ETIMOLOGIJA: = češ. boule < pslov. *bula < ide. bhou̯H-lah2 iz baze bheu̯H- ‛napihniti’, tako kot nem. Beule, lat. bulla ‛bula, oteklina, vodni mehur’ - več ...

bula²

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

búlica búlice samostalnik ženskega spola [búlica]

1.

manjša okroglasta nabreklina, oteklina, navadno na koži ali tik pod njo

2.

skupek izrojenih celic kakega tkiva, zlasti manjši, navadno znotraj telesa

ETIMOLOGIJA: ↑bula

bùmf in búmf medmet

1.

posnema zvok ob nepričakovanem močnem udarcu

1.1.

2.

ponovljeno posnema nizke zvoke glasne glasbe

3.

ekspresivno ponazarja nenadno, hitro spremembo

ETIMOLOGIJA: verjetno iz imitativne besede buf, morda pod vplivom ↑bum

búnker -ja m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Burbon

Predlog

Burbona samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

pripadnik francoske vladarske rodbine

v množini Burboni francoska vladarska rodbina

IZGOVOR: [burbón], rodilnik [burbóna]

BESEDOTVORJE: Burbon, Burbonka, Burbonov, Burbonkin, burbonski

PRIMERJAJ: burbon

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

búrja -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

burja ► ˈbüːrja -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Burtonova metóda -e -e ž

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

buta²

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

butara -e (butora, butara, butera, botora) samostalnik ženskega spola

1. težek predmet, ki se prenaša ali prevaža; SODOBNA USTREZNICA: breme, tovor

2. večji šop povezanih požetih rastlin; SODOBNA USTREZNICA: snop

3. navadno s prilastkom kar povzroča skrb, neugodje, duševno trpljenje; SODOBNA USTREZNICA: breme

3.1 biblijsko prerokba, ki napoveduje božjo kazen zaradi grehov

4. kar mora kdo storiti, opraviti; SODOBNA USTREZNICA: dolžnost, obveznost

4.1 kar se obvezno da/daje oblastem v denarju, naturalijah ali delu; SODOBNA USTREZNICA: dajatev, tlaka

FREKVENCA: 224 pojavitev v 26 delih

FRAZEOLOGIJA: (pomagati) nositi butaro koga

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bútati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj sunkovito zadevati koga/kaj / ob/v/na koga/kaj / o kom/čem / kam / kod
Butala ga je po glavi.

1.1.

kdo/kaj dregati koga/kaj / ob/v/na koga/kaj / o kom/čem / kam / kod
Butal ga je /s komolcem pod rebra/.

2.

čustvenostno kdo/kaj dajati močne, zamolkle glasove
(V hribih, nedaleč) butajo topovi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024

butira

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

butoro -a (butero, butoro) samostalnik srednjega spola

1. težek predmet, ki se prenaša ali prevaža; SODOBNA USTREZNICA: breme, tovor

2. navadno s prilastkom kar povzroča skrb, neugodje, duševno trpljenje; SODOBNA USTREZNICA: breme

FREKVENCA: 8 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

buzerírati nedovršni glagol

1.

pogovorno,

slabšalno

z vsiljivim, nestrpnim, vztrajnim izražanjem svoje (neupravičene) zahteve, občutja povzročati komu neprijetnosti, slabo voljo

SINONIMI:

nadlegovati

sitnariti

1.1

pogovorno,

slabšalno

s takim ali podobnim ravnanjem, navadno ponižujočim, skušati od koga kaj dobiti, izsiliti

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

B-vitamin B-vitamina samostalnik moškega spola [bévitamín] tudi [bə̀vitamín]

iz biologije, iz farmacije vsak od skupine vitaminov ali ta skupina vitaminov, topnih v vodi, ki se pojavlja zlasti v manj obdelanih žitaricah, stročnicah, zelenjavi in pozitivno vpliva na celično presnovo; SINONIMI: iz biologije, iz farmacije B vitamin, iz biologije, iz farmacije vitamin B

ETIMOLOGIJA: ↑B + ↑vitamin

byronizem -zma [bajronízəm] m (ī)
lit. romantična literarna smer, nastala pod vplivom pesnika Byrona: pesnik se je popolnoma otresel byronizma; Mickiewiczev byronizem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

c -- in -ja [cə̀ cə̀ja in cé cêja] m (ə̏; ẹ̄ ē)
tretja črka slovenske abecede: veliki C; brez c; z malim c-jem
// soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: izgovoriti c
♦ glasb. enočrtni c prvi ton v enočrtni oktavi; mat. a + b + c

c

-- kot imenovalni prilastek

tretji po vrsti:

išči pod točko c

varianta C

/ dijak iz 1. c

♦

glasb. ton c ton na prvi stopnji C-durove lestvice; med. vitamin C

c-

prvi del zloženk

nanašajoč se na c:

vozniški izpit C-kategorije

C-vitaminske injekcije

♦

glasb. C-dur izhodiščni durov tonovski način; c-mol molov tonovski način s tremi nižaji; C-ključ znak na začetku črtovja, ki določa za izhodiščni ton enočrtni c; med. C-vitamin; šah. kmet na c-liniji v tretji navpični vrsti z leve strani

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Cageov

Predlog

Cageova Cageovo in Cageev Cageeva Cageevo pridevnik

IZGOVOR: [kêjdžeu̯], ženski spol [kêjdževa], srednji spol [kêjdževo]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

cajhen -hna/-a (cajhen, cahen, cajhan, cajhin, cejhen*) samostalnik moškega spola

1. biblijsko nenavaden pojav, navadno v naravi, ki napoveduje za človeka usoden dogodek, dogajanje; SODOBNA USTREZNICA: znamenje

1.1 v Razodetju podoba na nebu, ki simbolno napoveduje prerokovani dogodek; SODOBNA USTREZNICA: znamenje

2. biblijsko dejanje ali dogodek (večinoma) nadnaravnega značaja, ki ima namen

2.1 izkazati ali potrditi resničnost in veličino Boga ter božjega oz. verskega nauka; SODOBNA USTREZNICA: čudež

2.1.1 sposobnost, moč delati te čudeže

2.2 spodbuditi in okrepiti vero zaradi pojava ali dogodka, ki potrjuje resničnost božje besede; SODOBNA USTREZNICA: čudež

3. nenavadno dejanje ali dogodek, ki ga običajno povzroči močna vera v resničnost in veličino Boga; SODOBNA USTREZNICA: čudež

4. pogosto v zvezah s coprski, goljufski, hudičev ipd. izraža nenavadno dejanje ali dogodek naravnega, nadnaravnega ali navidezno nadnaravnega značaja, ki ima namen oslabiti krščansko oz. uveljaviti nekrščansko vero; SODOBNA USTREZNICA: čudež

FREKVENCA: približno 800 pojavitev v 32 delih

TERMINOLOGIJA: cajhen zdravja/ozdravljenja, Jonasov cajhen / cajhen (od) preroka Jonasa

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

cajt -a m čas: Zait im. ed. je govorit, zajt im. ed. je tudi malzati ǀ kuliku nenuznih, neurednih misli zhloveku noter pade ob zaitu mest. ed. te Svete molitue pred cajtom prezgodaj: nijh starishih truplu restargajo, inu pred zajtam or. ed. pod semlo per pravjo pri cajti/u 1. pravočasno: Duhouni per zaiti je bil sazhel na ſmert mislit ǀ ludje na leto uro per zajti mislio ǀ tuoje nijve per zajtu s'oriesh, oſejesh, poshajniesh 2. zgodaj: dokler nej bilu sgona ludje perzajtu ſo v'cerqvu prishli de bi s. Maſhe neſamudilj ǀ Ali nikar li jeſt, inu Seſtre, Shlahta, inu Priately, vſy enaku imaio urshoh ſe veſſeliti, inu nikar klagovati, dokler Gospud Bug je njega taku perzejti is tiga ſvejta poklizal ← nem. Zeit ‛čas’; → čajt, → cas

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Camino

Predlog

Camina samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

romarska pot v Evropi

skrajšano ime za El Camino de Santiago

IZGOVOR: [kamíno], rodilnik [kamína]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

cárica -e ž

carjeva žena

SINONIMI:

zastar. carinja

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024

carínski postópek carínskega skladíščenja -ega -pka -- -- m

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

carízem -zma m (ī)
vladavina z neomejeno carjevo oblastjo: imperialistični ruski carizem / v času carizma; pod carizmom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

carízem -zma m, pojm. (í) živeti pod ~om

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Carrov índeks -ega -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

cedílo cedíla samostalnik srednjega spola [cedílo]

luknjičasta ali mrežasta priprava za ločevanje trdne snovi od tekoče s pretakanjem; SINONIMI: odcejalnik

FRAZEOLOGIJA: ostati na cedilu, pustiti na cedilu koga
ETIMOLOGIJA: = cslov. cědilo, hrv. cjèdilo, srb. cèdilo, rus. cedílo, češ. cedidlo < pslov. *cědidlo iz ↑cediti

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

cedílo Frazemi s sestavino cedílo:
ostáti na cedílu, pustíti kóga na cedílu, púščati kóga na cedílu

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

cedíti cedím nedovršni glagol [cedíti]

1.

ločevati trdno snov od tekoče s pretakanjem skozi kaj luknjičastega, mrežastega; SINONIMI: precejati

2.

v obliki cediti se teči počasi in v manjših količinah; SINONIMI: precejati

3.

v obliki cediti se, ekspresivno biti prisoten, zlasti v večjih količinah

3.1.

v obliki cediti se

ekspresivno

;

SINONIMI:

ekspresivno mediti

FRAZEOLOGIJA: cediti sline (komu), cediti sline (ob kom, ob čem, po kom, po čem), med in mleko se cedita (komu) (kje), sline se cedijo komu (po kom, po čem, ob kom, ob čem)
ETIMOLOGIJA: = cslov. cěditi (sę), hrv. cijéditi, rus. cedítь, češ. cedit < pslov. *cěditi, prvotno *‛čistiti, ločevati (tekočino od usedline)’, iz ide. *sḱhei̯d‑ ‛rezati, ločevati, cepiti’, iz česar je še latv. skaidît, litov. skíesti, gr. skhídzō, lat. scindere, stvnem. skeidan, nem. scheiden - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Cedron m zemljepisno lastno ime Cedron: krajl Salamon je bil prepovedal timu ſemei pod shtrajfingo te ſmerti nima zhes potok Cedron tož. ed. ſtopit (II, 556) ǀ naloshen s'butaro naſhij grehou gresh zhes Cedron tož. ed. (II, 557) Cédron, potok in dolina med Jeruzalemom in Oljsko goro

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

cegel -gla m opeka: zegli im. mn. ſo is ſtrehe leteli ǀ try zegle tož. mn. pod glavo mu deneio ǀ Spomnite na Iſraeliterje kaku oſmojeni ſo hodili, inu ſe potili, kadar ſo mogli zeigle tož. mn. shgati v' AEgypti ǀ vzherai my nej ſmo druſiga v'rokah imeli ſemuzh blatu, inu ſlamo, is katerimi ſmò mogli zegelle tož. mn. dellat ǀ ali ena teshka tozha inu cegle tož. mn., inu ukna pobiti ← srvnem. ziegel ← lat. tēgula ‛strešna opeka’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

cegel -gla (cegel, cejgel*, cegal, cigel*) samostalnik moškega spola

1. izdelek, navadno iz gline, za zidanje ali pokrivanje ostrešja; SODOBNA USTREZNICA: opeka, opečni zidak

1.1 ed. taki izdelki

2. ploščica iz žgane gline za risanje, pisanje; SODOBNA USTREZNICA: glinena tablica

FREKVENCA: 39 pojavitev v 9 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

cegelnast prid., subtegulaneus, -a, -um, pod ſtréſhnik, kar je pod zégelnaſto ſtreho

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

cél -a -o tudi -ó [ceu̯] prid. (ẹ̑ ẹ́)
1. ki ni razdeljen na kose, dele: na policah so ležali celi in razrezani hlebci; skleda celega krompirja; vlaganje celih kumaric
// ki še ni načet: kolač je še cel, ga še niso pokusili; sod je še cel; naše zaloge so cele
// ki ni poškodovan: pri bombardiranju ni ostala niti ena hiša cela; cela in obtolčena posoda / cela žoga nepreluknjana, nepredrta; srajca je še cela ni še nič raztrgana / stopiti v cel sneg nepregažen, neprehojen; pog. iz tepeža je prišel cel brez ran, poškodb
2. ki predstavlja glede na določeno količino ali obseg polno mero: ta mesec ni dobil cele plače; otrokom ne dajo cele porcije hrane; popil je celo skodelico mleka / plačati je moral celo karto / ura bije cele ure in četrti / cel grunt nekdaj posestvo, ki obsega približno 15–20 ha
// ki zajema določeno stvar v njenem polnem obsegu: prebral je celo knjigo; poslikal je celo steno; celo popoldne je ležal; s celim telesom se je nagnil skozi okno / novica se je razširila po celi deželi; celo življenje je pridno delal; pog. babnica je celo vožnjo klepetala med vso vožnjo; po cele noči je kvartal in popival / ekspr.: cel svet že to ve vsi ljudje; cela vas se mu smeje vsi vaščani
3. ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: dobil je cel kup pisem; na semenj so gnali cele črede živine; za celo glavo je višji od tebe; celo uro, večnost te že čakam; cela vrsta problemov je ostala nerešena; tako sem lačen, da bi pojedel celega vola
// omejuje pomen samostalnika, na katerega se veže: saj si že cel mož; postal je cel umetnik; kmalu bo cela gospodična; pripravili so nam celo gostijo; pog. iz te malenkosti je nastala cela afera
// poudarja majhno količino: cele tri evre je vredno; prijavilo se je celih pet ljudi; na razpolago imam celi dve minuti
● ekspr. biti cel človek moralno neoporečen, dosleden človek; to delo zahteva celega človeka vse človekove fizične in umske sposobnosti; pog., ekspr. tam je cel hudič godijo se neprijetne, težke reči; ekspr. sin je cel oče zelo mu je podoben; ekspr. tega ne dam za cel svet sploh ne, pod nobenim pogojem; ekspr. propadli so na celi črti popolnoma, v celoti; pog., ekspr. odnesti celo glavo, celo kožo nepoškodovan priti iz tepeža, boja; ekspr. naredi tako, da bo volk sit in koza cela da bo prav za obe strani
♦ bot. celi list list, pri katerem listna ploskev ni razdeljena; glasb. celi ton interval velike sekunde; mat. celo število število, ki nima delov enote; šport. osvojiti celo točko; tisk. knjiga je vezana v celo platno, celo usnje ima platnen, usnjen ovitek

céli

-a -o sam.:

zastar. dobil ga je do celega na svojo stran popolnoma, docela

gaziti na celo, v celo, po celem po nepregaženem, neprehojenem snegu

ekspr. to si je na celem, s celega izmislila popolnoma, čisto

star. konj se je na celem ustavil iznenada, nepričakovano

star. v celem je stvar dobra (gledano) v celoti

na njem ni ostalo nič celega

obleka iz celega v enem delu

♦

mat. ena cela, pet stotink 1,05

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

cel -a prid. cel, ves: cell im. ed. m ſvejt pod nym ſe treſſe ǀ nej bil vumerl Faraon, inu zeuu im. ed. m Egijpt Kakor ta negnusna shivina noter v'morij? ǀ ta kateriga celli im. ed. m dol. ſvejt obſezhi nemore ǀ Zelli im. ed. m dol. ſvejt vei de jeſt od nature ſim zhiſtu, iaſſnu, inu dobru ǀ tuoja cella im. ed. ž shlahta v'shpot pade ǀ obena hisha cella im. ed. ž nej bila oſtala ǀ uſaketero dusho bi vezh proſtora prishlu, kakor je cela im. ed. ž semla ǀ kadar cellu im. ed. s meſtu, ali deshela je kushna ǀ ceillu im. ed. s meſtu bi vkupai teklu ǀ h'Firshtu celliga rod. ed. m Egijpta je bil poviſhan ǀ s'celiga rod. ed. m Sveta So tij Modri K'njemu hodili ǀ is zeliga sveita rod. ed. m en grob je sturila ǀ Dohtarij colliga rod. ed. m ſvejta ǀ k' nuzu cele rod. ed. ž karshanske Vere ǀ ſe ne boij oroshia, ognia, ni ene celle rod. ed. ž vojske ǀ sdihvajne celliga rod. ed. s meſta ǀ s'celliga rod. ed. s ſerza h'G: Bogu obernite ſe ǀ Ti imash Gospuda tvojga Bogâ lubiti is celiga rod. ed. s tvojga ſerza, is cele tuoje dushe, inu is cele rod. ed. ž pameti ǀ ſam Bug ijh je bil osnanil cellimu daj. ed. m ſvejtu ǀ celli daj. ed. ž ſoſeski ſmerdj ǀ ena kapla vode perglihana h' celomu daj. ed. s morju ǀ dusha je vſa slednimu glidu, kakor je v'cellimu daj. ed. s truplu ǀ kar zhlovik cell tož. ed. m dan miſli, tu mu ſe po nozhi ſajna ǀ cel tož. ed. m teden nespumni na Boga ǀ Ti kateri en zevu tož. ed. m teden bi vaſsual ǀ ceil tož. ed. m dan je dellal ǀ Te Tize katere celldan tož. ed. m+ luft s' njeh lepo shtimo nepolnio ǀ cellidan tož. ed. m+ per misi sydè ǀ ti celli tož. ed. m dol. dan na nijvi ſi dellal ǀ po lejti zellidan tož. ed. m dol. + na ſonzi dellamo ǀ eniga celiga tož. ed. m ži. vola na enkrat je ſnedil ǀ cello tož. ed. ž nuzh bo pod fraij Nebeſsami zhakal ǀ Bug bò cello tož. ed. ž deshelo shtrajfal ǀ pod celo tož. ed. ž masho, inu pridigo shlobedrate ǀ una boga sirota eno cellu tož. ed. s lejtu od vſyh sapushena bolna, inu reuna leshi ǀ v' ven maihen glaſſ zellu tož. ed. s morje spravit ǀ po cellim mest. ed. m ſvejtu ſo pridiguali ǀ po cellem mest. ed. m ſvejtu slovitna ſvetuſt ǀ po celim mest. ed. m shivotu ſe je treſsal ǀ rada, inu volnu po zelem mest. ed. m ſvejtu bi shla ǀ po cellom mest. ed. m AEgypti ǀ je piſſal en lyst po cellom mest. ed. m ſvejtu ǀ po celom mest. ed. m svejtom ǀ ima vezh mozhij v'enim perstu Kakor ti v'zelom mest. ed. m shivotu ǀ po celli mest. ed. ž Europi, jnu v'Indiah ǀ po celli mest. ed. ž gaſi je duh dishal ǀ prezej ſe resheri po celi mest. ed. ž desheli ǀ pò cellem mest. ed. s meſtu ſe puſtil pelati ǀ po celem mest. ed. s mesti drugiga nej bilu shlishat semuzh jok, krik, shraj, inu zaguajne ǀ Abſolom en punt pò cellim mest. ed. s krajleveſtvi zhes ozheta obudi ǀ ter noriza meni, de v'cellem mest. ed. s meſti nej nij gliha ǀ s' cello or. ed. ž mozhio ǀ je bil utonil Krajl Farao s' cello or. ed. ž ſvojo vojsko v' tem Kryvavim mory ǀ s' celo or. ed. ž nasho mozhio ǀ duej celli tož. dv. ž urri je v'Nebeſſa gledal ǀ duei celli tož. dv. s Leiti nei na Joſepha ſpomnil ǀ shtirideſſeti cellih rod. mn. dny, nej nikuli hotel odprejti oknu ǀ ſedem celih rod. mn. leit ſe je k' ſmerti perpraulal ǀ ſlonij kateri celle tož. mn. m turne noſsio ǀ try cela tož. mn. s lejta ſta bila taku vklenena

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

cel -a -o (cel, cejl) pridevnik

1. ki je v prvotni, pričakovani obliki; SODOBNA USTREZNICA: cel

1.1 ki ni poškodovan; SODOBNA USTREZNICA: cel

1.2 ki ni spremenjen, omejen, okrnjen

2. ki zajema kaj v polnem obsegu; SODOBNA USTREZNICA: ves, celoten

2.1 ki zajema vse sestavne dele, enote česa

2.2 ki zajema vse člane kake skupine

3. ki nastopa v največji možni meri ali v najboljši možni obliki; SODOBNA USTREZNICA: popoln

3.1 ki je brez napak, pomanjkljivosti; SODOBNA USTREZNICA: popoln

3.2 ki ima pozitivne moralne lastnosti v največji možni meri; SODOBNA USTREZNICA: popoln

3.3 s predlogom, pogosto v zvezi s srce izraža visoko stopnjo čustvene/duhovne zavzetosti za kaj; SODOBNA USTREZNICA: ves

4. ekspresivno poudarja pomen samostalnika, na katerega se nanaša; SODOBNA USTREZNICA: cel

FREKVENCA: približno 1400 pojavitev v 44 delih

TERMINOLOGIJA: cel/celi odpustek, cel/celi zakrament / cela Kristusova večerja, celi ofer

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

celičnína -e ž, snov. (í) |celična snov|: ~ pod mikroskopom

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

celína Frazemi s sestavino celína:
béla celína, čŕna celína, nôva celína, oráti celíno, pêta celína, stára celína, zelêna celína

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

celínska plôšča -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

celínski pokál -ega -a m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Cêljska sinklinála -e -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Celjski

Predlog

Celjskega samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

pripadnik celjske plemiške rodbine

v množini Celjski celjska plemiška rodbina

IZGOVOR: [cêl’ski], rodilnik [cêl’skega]

BESEDOTVORJE: Celjski, Celjska, celjski

ZVEZE: grofje Celjski, celjski grofje

PRIMERJAJ: celjski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

cementírati -am nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj zalivati kaj s cementno malto
Drugo nosilno ploščo so cementirali /na hitro, s hruško/.

2.

kdo/kaj uradno označiti mere za kaj
Najprej so cementirali vse steklene posode, potem pa še sode.

3.

iz metalurgije kdo/kaj utrjevati kaj z oglji kom
Jeklene predmete so cementirali (s posebnimi varilniki pod pritiskom).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024

céna -e ž (ẹ́)
1. vrednost blaga in storitev, izražena v denarju: cene se dvigajo, padajo, rastejo; pog. cena se suče, vrti okrog pet tisoč evrov; znižati, zvišati ceno; ekspr. navijati cene; pog. na trgu držijo cene; pogoditi se, vprašati, zmeniti se za ceno; prodajati po znižanih cenah; popustiti pri ceni; nizka, pretirana, visoka cena; izvozna, nabavna, konkurenčna, odkupna, reklamna cena; ekspr. bratska, krščanska cena; ekspr. kupiti za slepo, smešno ceno; cena blaga; indeks, katalog cen; oblikovanje, sprostitev cen / dnevne cene ki trenutno veljajo na tržišču; enotna, fiksna cena; izklicna cena začetna cena na dražbi; proizvodna ali produkcijska cena ki obsega proizvodne stroške; sezonske cene veljavne v turistični sezoni; tovarniška cena po kateri tovarna prodaja blago kupcu; vezane cene; cena na debelo po kateri trgovec na debelo prodaja blago trgovcu na drobno; cena na drobno po kateri se blago prodaja potrošniku; pren. za svoj uspeh je plačal visoko ceno
♦ ekon. dejanska cena po kateri se blago prodaja; ekonomska cena ki ustreza dejanskim stroškom in zagotavlja čisti dohodek; fakturna cena navedena v računu; maksimirana cena najvišja uradno dovoljena cena; gibanje cen dviganje in zniževanje cen v določeni dobi ali ob istem času na različnih tržiščih; zamrznjenje cen uradno odrejena ustalitev cen na določeni višini; trg. lastna cena dejanski stroški brez zaslužka; tržna cena ki trenutno velja na tržišču; zal. subskripcijska cena za prednaročnike
2. kar je vredno priznanja, hvale; vrednost, pomembnost: njegove besede so brez cene; te pesmi nimajo posebne cene; njegov trud uživa le majhno ceno; prava človekova cena se pokaže v preizkušnjah; Prešernova pesniška cena
● živina letos nima cene se prodaja po zelo nizki ceni; prodati pod ceno, zastar. v ceno za manj, kakor je vredno; ekspr. tega ne bo naredil za nobeno ceno, zastar. po nobeni ceni pod nobenim pogojem, nikakor ne; ekspr. za vsako ceno hoče obogateti z vsemi sredstvi, po vsej sili; ekspr. rešil ga bom, čeprav za ceno življenja tudi če bi umrl; lastna hvala – cena mala

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

céna -e ž (ẹ́) ~e se dvigajo; ~ blaga; ekonomska ~; tovarniške ~e; prodajati po znižanih ~ah; prodati pod ~o; poud.: za vsako ~o se hoče osamosvojiti |z vsemi sredstvi|; pesmi brez ~e |brez vrednosti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

céna Frazemi s sestavino céna:
plačáti visôko céno [za kàj], popóprane céne, za nobêno céno, za vsáko céno, zasoljêna céna, zasoljêne céne

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

céniti1 -im in ceníti in céniti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

dovršno in nedovršno kdo/kaj predvsem denarno vrednotiti koga/kaj
Koliko boš cenil avto?

1.1.

kdo/kaj cenovno vrednotiti koga/kaj
Število prebivalstva cenijo že na sto tisoč.

2.

kdo/kaj s presojo vrednotiti koga/kaj
Oni cenijo človeka po dejanjih.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024

ceníti2 -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja

kdo/kaj zmerom nižje vrednotiti
Prekupčevalec na eni strani ceni (preprodajano robo), na drugi pa draži.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024

ceníti se -í se nedovršni glagol, glagol ravnanja, navadno v 3. osebi

kdo/kaj zmerom nižje vrednotiti se
Industrijski izdelki se /brez pravih razlogov in predvsem preveč/ cenijo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024

cénter sidríšča -tra -- m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

centralizācija, f. v političnem pomenu: podreditev vseh oblasti v državi pod središčno oblast, die Centralisation, Cig. (T.), nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

centrálna pripráva zdravíl za citostátično terapíjo -e -e -- -- -- -- ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

cepetánje cepetánja samostalnik srednjega spola [cepetánje]

1.

udarjanje z nogami ob tla, navadno pod vplivom močnega občutja, zlasti jeze, ihte, navdušenja

1.1.

ekspresivno

2.

ekspresivno hoja, premikanje, navadno negotovo, v zadregi

2.1.

ekspresivno

FRAZEOLOGIJA: cepetanje na mestu
ETIMOLOGIJA: ↑cepetati

cepetáti cepetám nedovršni glagol [cepetáti]

1.

udarjati z nogami ob tla, navadno pod vplivom močnega občutja, zlasti jeze, ihte, navdušenja

1.1.

ekspresivno

2.

ekspresivno hoditi, premikati se, navadno negotovo, v zadregi

3.

ekspresivno nemirno se prestopati, zlasti zaradi mraza

4.

ekspresivno zaostajati glede na povprečno, pričakovano stopnjo česa

ETIMOLOGIJA: ↑cepet - več ...

cepič -a samostalnik moškega spola

preprosto orodje za ročno spravljanje zrnja iz klasja; SODOBNA USTREZNICA: cepec

FREKVENCA: 3 pojavitve v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

cerkev -kve (cerkov, cerkav, cerku, cirkov) samostalnik ženskega spola

1. posvečena stavba za javno opravljanje krščanskega bogoslužja; SODOBNA USTREZNICA: cerkev

1.1 ed. verniki, ki se zaradi božje službe zbirajo v cerkvi; SODOBNA USTREZNICA: občestvo

2. s prilastkom posvečen prostor za čaščenje boga/bogov; SODOBNA USTREZNICA: svetišče

3. ed., navadno v zvezi s krščanski hierarhično organizirana skupnost pripadnikov krščanske veroizpovedi; SODOBNA USTREZNICA: Cerkev

3.1 ed. pripadniki te hierarhično organizirane skupnosti; SODOBNA USTREZNICA: cerkev

3.2 s prilastkom vsak od delov te skupnosti na določenem območju, ki so nastali v zgodovini

3.3 ed. predstavniki te hierarhično organizirane skupnosti

4. beseda, sestavljena iz zapovrstnih glasov c, e, r, k, o in v

FREKVENCA: približno 3500 pojavitev v 46 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

cerkov1 ž, F22, adagia sunt: kir Búg ſvojo Cerkou ẛyda, ondukai hudyzh ſvojo capelizo pertiska; adytum, enu ṡkrivnu meiſtu v'Cerqui; aedes, -aedis, hiſha, Cerkou, prebivaliṡzhe; aliqua [verba] per C. scribenda sunt, ut Christus, Cerkue, et alia similia; apodanea, ſvetiga Michéla Cerkou v'Gerṡhki deṡheli; arula, ena brusda, ali votlina v'Cerqui; basileya, enu krailevu prebivanîe, tá nar lepſhi paláz, ali cerkou; coemiterium, britof, kir ſe pokopavajo per cerquah; effata templa, Cerque s'enimi gviſhnimi inu ſuſebnimi beſſédami ṡhegnane; fanum, ena Cerkou; fanum expilare, Cerkou obrupati; Lauretum, Loret Cerkou Mariae Divize pod Racanatam; moschea, turṡka Cerkou; paganalia, -orum, vaſnu Cerqve ṡhegnanîe; Pantheon, la Rotonda, ta ſtara okrogla Cerkou v'Rimi; penetrale, -lis, vel Penetralis, et le, tú cilú ṡnotarshnîe v'eni hiſhi, ali v'Cerqui; phanum, -ni, vel fanum, -ni, ena Aidovṡka Cerkou; pinna templi, verh, tu narviſhe per Cerqui. Luc:4; quaestor, -oris, tá kateri pobera ṡa voiṡzhake, ali ṡa Cerque; Q. vix est in usu, praeter Buque, Cerque, quae verba etiam per K. ordinarie scribuntur; synagoga, -ae, ṡbiraliṡzhe, gmaina, ſhula, judovṡka ſhula, ali nyh Cerkou; templum, -li, Cerkou, Tempel

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

cêsar -árja m (é á)
1. v nekaterih državah vladar: avstrijski, etiopski, rimski cesar; star. svetli cesar / za cesarja Jožefa II. med vladanjem / star. nikjer pod cesarjem mu ni enakega
● bibl. dajte cesarju, kar je cesarjevega, in bogu, kar je božjega vsakemu svoje; star. služiti cesarja biti pri vojakih; preg. kjer nič ni, še cesar pravico zgubi kjer nič ni, ni kaj vzeti
2. zastar. denar: cesar se ga ne drži

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

cesar -ja m cesar: Ceſſar im. ed. Diocletianus groſovitnu je njega martral ǀ sapovej Ceſsar im. ed. prozh ta kamen usdignit ǀ Ceſar im. ed. Domitianus she nespodobnishi della je dopernashal ǀ Ceſſar im. ed. Caius ſe je bil ſilnu mozhnu reſerdil zhes Iudje ǀ Cæſar im. ed. skuſi Vojsko je premagal te ſaurashnike ǀ Berem od Ceſſarja rod. ed. Fridriha ǀ Dionyſius Caſſius od Ceſſaria rod. ed. Adriana je djal ǀ Kakor ſe bere od Ceſarja rod. ed. Nerona ǀ od Ceſaria rod. ed. Auguſta ſe bere ǀ kar od Ceſsaria rod. ed. Nerona piſsanu najdem ǀ ob zhaſsu Ceſsarja rod. ed. Caligula ǀ pisheio od Ceſara rod. ed. Claudia ǀ povablejne Ceſſarju daj. ed. je bilu dopadezhe ǀ En jelen je bil Ceſſarju daj. ed. Clodoveuſu pod pokaſal ǀ Eudoxia Ceſſariza, dokler ſe ie bila Ceſſariu daj. ed. slagala ǀ bi ſe bila puſtila k'Ceſsarju daj. ed. pelati ǀ zhe on je prepovedal shtiuro, inu daz Ceſsariu daj. ed. plazhouati ǀ Plinius nasaj Ceſarju daj. ed. pishe ǀ veliku lejt vernu je Ceſariu daj. ed. shlushil ǀ sveſaniga ſo bily k'Ceſariu daj. ed. perpelali ǀ lubesan je bila taku Ceſſaru daj. ed. dopola ǀ Iudouski krajl Agrippa ſi naprej vſame ſam pojti Ceſſarja tož. ed. obyskati ǀ pò njegovi ſmerti hozheo Synu Groffa Lampolda sa Ceſſarja tož. ed. isvolit ǀ En Jelen je noſſil Ceſſaria tož. ed. Eliogabola ǀ ta bolni pohleunu sazhne Ceſarja tož. ed. proſsit ǀ je bila sapovedala suojga Sijna Conſtantia Ceſaria tož. ed. oſlepiti ǀ leti modri sashpotujeio Domitiana Ceſsaria tož. ed. ǀ oſmiru jelenu vèni slati Kozhij v'Rim ſo pelali Ceſsarja tož. ed. Aureliana ǀ Leta Grof ie bil v'tem meſti Aquisgrana per Ceſſarju mest. ed. Ottonu III. ǀ nezh nespodobnishiga ſe nemore najti per enimu Firshtu, ali Ceſarju mest. ed., kakor kader je terd ǀ Papesh je velike praude imel s' Conſtantiam Ceſſarjam or. ed. ǀ Herpilio pred Ceſſarjam or. ed. Conſtantinam obtosheni ǀ pred Ceſarjam or. ed. Henrikuſam tem III ǀ je beshala pred Ceſarjem or. ed. Diocletianam ǀ pred Ceſarjom or. ed. Klezhi ǀ en Exempel imamo nad Ceſariom or. ed. ǀ pred Conſtantinam Ceſsariam or. ed. ǀ s' Ceſſariam or. ed. govorit ǀ s' Ceſsarjam or. ed. Diocletianam ǀ s' Zeſſariam or. ed. ſmej govorit ǀ Firshti, inu Ceſſary im. mn. ſo bily njemu pokorni ǀ vy krajly, inu Ceſary im. mn. ǀ krajlij Ceſarij im. mn., inu Papeshij na varh suoje glave noſsio ǀ s'en exempel Ceſſarij im. mn. imaio Ceſsarja tož. ed. S. Henrica ǀ Viſoku je bil polsdignen na ſtol teh Ceſſariu rod. mn. ǀ je bil duor teh Ceſſariou rod. mn. sapuſtil ǀ ſmert teh Ceſſarjou rod. mn. ǀ krone vſyh krailou, inu Ceſsarjou rod. mn. ǀ kateri Ceſſarjom daj. mn. krono is glaue oduſame ǀ po Rimi ſo te Ceſarje tož. mn. pelali ǀ Ceſſar im. ed. zhes vſe Ceſſarie tož. mn. Chriſtus Jesus ǀ po tem potu v'Nebù je prishal v'mej Ceſary or. mn. Theodoſius < slovan. *cěsar'ь̏ ← lat. Caesar; → car

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

cesar -ja/-a samostalnik moškega spola

1. vladar večje države, po stopnji navadno nadrejen kralju; SODOBNA USTREZNICA: cesar

1.1 v zvezi rimskega cesarja maješteta naslov za cesarja Svetega rimskega cesarstva; SODOBNA USTREZNICA: cesarsko veličanstvo

1.2 kdor ima posvetno oblast

1.3 kdor izvaja posvetno oblast na nekem območju v imenu ali namesto vladarja

FREKVENCA: približno 550 pojavitev v 39 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

cesarastvo -a samostalnik srednjega spola

država, ki ji vlada cesar; SODOBNA USTREZNICA: cesarstvo

FREKVENCA: 3 pojavitve v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

cesarjev -a -o (cesarjev, cesarjov, ceserjev) pridevnik

1. ki se nanaša na cesarja; SODOBNA USTREZNICA: cesarjev

2. ki se nanaša na cesarje, cesarstvo; SODOBNA USTREZNICA: cesarski

2.1 tudi s svojilnim zaimkom, v zvezi cesarjeva majesteta/maješteta naslov za cesarja; SODOBNA USTREZNICA: cesarsko veličanstvo

FREKVENCA: 95 pojavitev v 21 delih

TERMINOLOGIJA: cesarjeva postava/pravda

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

cesarski -a prid. cesarski: Leta sapuvid nej Ceſſarska im. ed. ž, ali Papeshava, ampak je sapuvid Nashiga ſtuarnika ǀ sa volo te Ceſarske rod. ed. ž oblaſti ǀ nej hotel ſvoje Ceſſarske rod. ed. ž beſſede naſai potegnit ǀ pred Cerkuio je ſvojo Ceſsarko tož. ed. ž Crono, inu mezh puſtil ǀ veliku puntarskih meſt je bil pod pokorszhino Ceſſarsko tož. ed. ž perpravil ǀ narpoprej pojmo v'tu poglavitnu, inu Ceſarsku tož. ed. s Meſtu Conſtantinopol ǀ Saurashniki tvojga Svetiga Imena noter vſeli tu Ceſſarsku tož. ed. s prebivalszhe Dunain ǀ shtiri meſize je na Ceſſarskim mest. ed. m ſtoli ſidel ǀ v' tem Ceſſarskem mest. ed. s Meſti Conſtantinopel ǀ s' ſvojm Ceſſarskem or. ed. m plajsham ǀ ſe je nashal en Ceſar taku nepameten, de bi s'ſvojo Ceſarsko or. ed. ž krono kronal ſvojga kojna ǀ pred tem Ceſſarskim or. ed. s meſtam Dunai ǀ neboyte ſe Ceſſarski im. mn. m Soldati ǀ shuga vſe deshele, inu meſta Ceſſarska tož. mn. s poshgati ǀ leta je bil velike shkode ſturil v' Ceſſarskih mest. mn. deshelah → cesar

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

cesarski1 -ega posamostaljeno

kdor je podložen cesarju; SODOBNA USTREZNICA: cesarski

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

cesarstvo -a s cesarstvo: Ceſſarſtvu im. ed. nej isvelizhajne, ampak martra ǀ Synu bandisha is celliga ſvojga Ceſſarſtua rod. ed. ǀ leta mu Ceſſarſtvu tož. ed. vſame ǀ v' tem lejti 1453 je bil noter vſel tu meſtu Conſtantinopel, inu Ceſſarſtvù tož. ed. od ſonzhniga prihoda ǀ s'veliko vojsho pade v'njegovu Ceſarstvu tož. ed. ǀ Ceſarſtvu tož. ed. je bil sapustil ǀ Tiberius je menil, de isvelizhaine ſtoy per Ceſſarſtvi mest. ed. ǀ vela vezh kakor vſv shazi tiga ſvèta, kakor vſe krajleustva, inu Ceſarstuva im. mn. ǀ Turk ima pod ſvojo oblaſtio try Ceſſarſtua tož. mn., inu zhes trydeſſeti Krajlevſtvy → cesar

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

cesarstvo -a (cesarstvu) samostalnik srednjega spola

1. država, ki ji vlada cesar; SODOBNA USTREZNICA: cesarstvo

2. izvajanje cesarske oblasti; SODOBNA USTREZNICA: cesarjevanje

3. posvetna oblast

FREKVENCA: 33 pojavitev v 8 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

cesta -e (cesta, cejsta) samostalnik ženskega spola

1. pas zemljišča, pripravljen za hojo ali vožnjo; SODOBNA USTREZNICA: pot, cesta

2. gibanje, premikanje iz enega kraja v drugega z določenim namenom, ciljem; SODOBNA USTREZNICA: pot

3. navadno s prilastkom ravnanje, delovanje, ki omogoča nastop, uveljavljanje ali dosego česa; SODOBNA USTREZNICA: pot

FREKVENCA: 234 pojavitev v 25 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

ceta -e samostalnik ženskega spola

velika morska žival

FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

cev ž, F7, calamus, zéu, perje ſa piſſanîe; panus, -ni, zeu per tkalzi, na katero ſe preja navya; sciphon, zeu, ali ṡhléb, po katerim voda tezhe; siphon, -nis, ena zeu, ali ror, po katerim voda tezhe; siringa, -ae, ena zeu, ali ror; tibia, -ae, tudi ta zeu pod kolénam, goleinu; tubus, -bi, zéu, ali ror ſtudenzhni

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

cev -i samostalnik ženskega spola

1. podolgovat, votel, navadno valjast predmet; SODOBNA USTREZNICA: cev

1.1 cevasta veja svečnika

2. kost na notranji strani goleni; SODOBNA USTREZNICA: golenica

2.1 kost nasploh

FREKVENCA: 39 pojavitev v 5 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

cévasta nogavíca -e -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

cévni prepúst -ega -a m

Terminološki slovar betonskih konstrukcij, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

cézij cézija samostalnik moškega spola [cézi]

zelo mehka kovina, ki se na zraku vžge, kemijski element; simbol: Cs

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Cäsium, angl. caesium, frc. césium iz nlat. caesium iz lat. caesius ‛modrosiv’

cianoficín -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

cigánstvo -a s (ȃ)
kar se nanaša na cigane: razumevanje ciganstva / ekspr. na dopustu je spal pod šotorom in si sam kuhal, ampak to ciganstvo mu je bilo všeč

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

cijáziti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem, čustvenostno

kdo/kaj premikati koga/kaj
/Na hrbtu in pod roko/ cijazi otroka in kovček (domov / proti domu).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024

cijáziti se -im se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem, čustvenostno

1.

kdo/kaj počasi premikati se v določeni smeri do koga/česa / proti/k/h komu/čemu / na/v kaj / kam / po kom/čem / kje / kod
Ribič se je /v trhli ladjici/ cijazil po vodi.

1.1.

kdo/kaj počasi premikati se v prostoru sploh
/Brezciljno/ se cijazi.

2.

slabšalno kdo/kaj potepati se
Cijazi se (okoli) /kot zadnji klošar/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024

cíklus cíklusa; in cíkel samostalnik moškega spola [cíklus]

1.

zaključena celota pojavov, procesov iz več predvidljivo spreminjajočih se oblik, faz, ki se navadno redno ponavlja

2.

umetniško delo iz več dopolnjujočih se delov, ki tvorijo zaključeno celoto

2.1.

STALNE ZVEZE: celični ciklus, gorivni ciklus, kombinirani ciklus, Krebsov ciklus, lunin ciklus, Lunin ciklus, menstruacijski ciklus, menstrualni ciklus, mesečni ciklus, mešani ciklus, ogljikov ciklus, pojatveni ciklus, sončni ciklus, spolni ciklus
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Zyklus in lat. cyclus iz gr. kýklos ‛kolo, krog’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

cíljati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja

kdo/kaj usmerjati se proti/k/h komu/čemu v/na/med/nad/pod koga/kaj / kam
V drevo je /živčno/ ciljal (s kamnom).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024

cimpranje -a (cimpranje, cimprane, cimprajne) samostalnik srednjega spola

1. delanje, postavljanje česa z gradbenim lesom; SODOBNA USTREZNICA: gradnja, graditev

1.1 česa

1.2 z vezljivostjo, kalkirano po nemščini, kaj

2. kar je zgrajeno; SODOBNA USTREZNICA: zgradba

FREKVENCA: 14 pojavitev v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

cínek -nka m (ȋ)
krog, lisa maščobe na vodi: na juhi so cinki masti; po morju v pristanišču plavajo raznobarvni oljnati cinki; pren., ekspr. cinki luči pod drevjem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

církus -a m (ȋ)
1. potujoče zabavišče z akrobati, šaljivci in dresiranimi živalmi: v mesto je prišel slaven cirkus; direktor cirkusa
// prostor z napravami za cirkuške predstave, navadno pod šotorom: iti v cirkus / na travniku postavljajo cirkus
// cirkuška predstava: videti cirkus
2. v zvezi beli cirkus smučarska tekmovanja: povratka v beli cirkus se je nadvse veselila
3. pog., ekspr. sitnost, hrup, zmeda: s teboj je zmeraj cirkus; kaj je treba tega cirkusa
● ekspr. ne delaj, ne zganjaj cirkusa! ne zapletaj stvari; ne razburjaj se po nepotrebnem
4. pri starih Rimljanih stavba s sedeži in z areno za tekmovanje:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

cisteín -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

cmákati -am nedov. (ȃ)
1. z ustnicami in z jezikom dajati nizke, nezveneče glasove: grdo je, če kdo pri jedi cmaka; pokušal je vino in zadovoljno cmakal
2. dajati cmakanju podobne glasove: blato je cmakalo pod nogami

cmakajóč

-a -e:

pije glasno cmakajoč

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

cmelj

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

cmòk Frazemi s sestavino cmòk:
cmòk v gŕlu, cmòk v gŕlu se naredí kómu, cmòk v ústih, iméti cmòk v gŕlu

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

cmokáti -ám nedov. (á ȃ)
1. z ustnicami in z jezikom dajati nizke, nezveneče glasove: jej lepo in ne cmokaj! cmokati od, iz poželjivosti; glasno cmokati
2. dajati cmokanju podobne glasove: blato mu cmoka pod nogami; gumijasti podplati cmokajo po mokrem tlaku; brezoseb. v čevljih mu je kar cmokalo / kopači cmokajo po strugi
3. preh., pog., šalj. glasno poljubljati: cmokal me je po licu

cmokáje

:

cmokaje prežvekovati

cmokajóč

-a -e:

cmokajoč z ustnicami in z jezikom

cmokajoč poljub

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

cmokáti -ám nedov.

1.

z ustnicami in z jezikom dajati nizke, nezveneče glasove

SINONIMI:

cmakati, dleskati

2.

dajati cmokanju podobne glasove

SINONIMI:

cmakati, cmokotati, dleskati, knj.izroč. čmokati, knj.izroč. čvekati, nar. žorgati, nar. žvekati

3.

brezos. izraža, da kaj oddaja cmokanju podobne glasove

SINONIMI:

cmokljati

GLEJ ŠE SINONIM: poljubljati

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024

cmokotáti -ám nedov.(á ȃ)
dajati cmokanju podobne glasove: blato cmokota pod nogami

cmokotáje

:

luže so se cmokotaje prelivale pod kolesi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

cmokotáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála; cmokotánje; (-àt) (á ȃ) Blato ~a pod nogami

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

cmŕk -a m (ȓ)
nar. vodni vrtinec: plavalci so se bali cmrka pod skalo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

cokelj ► ˈcọːkėl’ -kl’a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

cókla cókle samostalnik ženskega spola [cókla]

1.

navadno v množini obuvalo z navadno nepregibnim debelim lesenim, gumijastim podplatom, brez zadnjega zgornjega dela, ki se natakne; SINONIMI: cokel

2.

ekspresivno kar kaj ovira, zadržuje, preprečuje; SINONIMI: neformalno, ekspresivno bremza

3.

neformalno obloga iz strjenega snega, ki se naredi pod čevlji, smučmi, derezami in ovira gibanje

STALNE ZVEZE: zavorna cokla
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. zoccolo < lat. socculus ‛čeveljček’, iz soccus ‛vrsta lahkega čevlja’

cókla -e ž (ọ̑)
1. zavora, ki je obešena na verigo in se vtakne pod kolo: podložiti coklo; pren., ekspr. ti si mu za coklo; cokla napredka
2. nav. mn. obuvalo z lesenim podplatom: obuti cokle; klopotati s coklami; nerodne cokle
♦ žel. zavorna cokla cokli podobna priprava za ustavljanje voz pri premikanju

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

cókla Frazemi s sestavino cókla:
bíti cókla razvôja, bíti cókla za kóga/kàj, postáti cókla razvôja, postáti cókla za kóga/kàj

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

cókla -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

cóna súbdúkcije -e -- ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Conradova diskontinuitétna plôskev -e -e -kve ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

copáta copáte samostalnik ženskega spola [copáta]

1.

navadno v množini nizko ali srednje visoko obuvalo za notranje prostore, zlasti bivalne; SINONIMI: copat

2.

navadno v množini obuvalo sploh, zlasti za določen namen; SINONIMI: copat, čevelj, navadno ekspresivno copatek, navadno ekspresivno copatka

3.

navadno slabšalno kdor je preveč uslužen, nesamozavesten in se pusti voditi drugim

FRAZEOLOGIJA: imeti pod copato koga
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz ben. it. zapàte ‛sandala, copata’ = knjiž. it. ciabatta ‛copata, ponošen čevelj’, prevzeto z vzhoda, perz. čäbät, tatar. čabata ‛opanka iz ličja’ - več ...

copáta -e ž (ȃ)
nav. mn. udobno obuvalo, navadno za doma: natakniti tople copate; gumijaste, klobučevinaste copate / kopalne, telovadne copate
● iron. žena ima moža pod copato mu ukazuje
// nav. ed., iron. mož, ki se v vsem podreja ženi: v službi so se ga bali, doma pa je bil copata

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.