abája samostalnik ženskega spolazlasti v muslimanskem okolju halji podobno vrhnje žensko oblačilo, ki sega do tal in ne zakriva obraza
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek angl. abaya) iz arab. ‘abāya’, iz ‘abā’a ‛dolgo, ohlapno oblačilo’
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
abba – samostalnik moškega spola biblijsko moški v odnosu do svojega otroka; SODOBNA USTREZNICA: oče
FREKVENCA: 20 pojavitev v 13 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
abecẹ̑da -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
abib nesklonljivo, samostalnik moškega spola biblijsko ime hebrejskega prvega meseca; SODOBNA USTREZNICA: april
FREKVENCA: 14 pojavitev v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
abonmȃ -ja m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
ábrakadábra medmet [ábrakadábra] 1. uporablja se, ko govorec čara in naredi, da kaka stvar izgine, se pojavi, spremeni
2. ekspresivno ponazarja nenadno pojavitev, izginotje ali spremembo česa
3. kot samostalnik, ekspresivno dogodek, prikaz, ki daje vtis čudeža3.1. kot samostalnik, ekspresivno pisanje, ki mu govorec ne pripisuje zadostne prepričljivosti, (strokovne) relevantnosti, utemeljenosti
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Abrakadabra iz lat. abracadabra neznanega izvora - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
abrakadȃbra -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
absínt absínta samostalnik moškega spola [apsínt] žgana pijača iz pelina, janeža in drugih zelišč z visoko vsebnostjo alkohola
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Absinth) iz frc. absinthe, prvotno ‛pelin’, to pa prek lat. absinthium iz gr. apsínthion
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
absolvȋrati -am dov. in nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
absorbȋrati -am nedov. in dov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
abstinȋrati -am nedov. in dov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
abstrȃkten -tna prid.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
adaptȋrati -am nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
adar nesklonljivo, samostalnik moškega spola biblijsko ime hebrejskega dvanajstega meseca; SODOBNA USTREZNICA: februar/marec
FREKVENCA: 21 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
adekvȃten -tna prid.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
adiaforist -a samostalnik moškega spola pristaš nauka luteranskega teologa Filipa Melanchthona, ki je bil v nebistvenih teoloških vprašanjih blizu katoliškemu nauku, v vprašanju evharistije pa švicarskim reformatorjem; SODOBNA USTREZNICA: filipist
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
adȋjo medm.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
ȃdjektiv -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
administrácija -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
admirȃl -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
adraš
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
advȅnt -énta m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
advokȃt -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
aeróbni aeróbna aeróbno pridevnik [aeróbni] 1. za katerega je potreben kisik1.1. pri katerem je prisoten kisik
1.2. ki živi, je aktiven ob prisotnosti kisika
2. ki je v zvezi s telesnimi dejavnostmi za krepitev, izboljšanje učinkovitosti srčno-žilnega sistema, pri katerih intenzivneje potekajo procesi, za katere je potreben kisik2.1. ki je namenjen za krepitev, izboljšanje učinkovitosti srčno-žilnega sistema s spodbujanjem teh procesov
STALNE ZVEZE: aerobna stabilnost, aerobni interval, aerobni prag, aerobno kvarjenje, aerobno območje ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. aerob iz frc. aérobie, iz gr. aēr ‛zrak’ + gr. bíos ‛življenje’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
afékt afékta samostalnik moškega spola [afékt] 1. kratkotrajno močno čustvo, ki ga lahko spremlja zmanjšana zmožnost razsojanja
2. naklonjen čustveni odnos do koga, česa
3. čustvo, občutje, zlasti kot ga odraža, vzbuja umetniško delo
STALNE ZVEZE: patološki afekt ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Affekt iz lat. affectus ‛čustvo, volja, strast’, iz afficere ‛prizadeti’ iz facere ‛delati’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
afẹ̑kt -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
afȇra -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
afinitẹ̑ta -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
afirmȋrati -am dov. in nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
aforīzem -zma m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
afrodizȋjak -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
ȃfta -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
ȃga -e m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
aga -a samostalnik moškega spola turški nižji vojaški ali civilni oblastnik; SODOBNA USTREZNICA: aga
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
agab nesklonljivo, samostalnik ženskega spola biblijsko vrsta štirinožne krilate živali, dovoljene za prehrano Judov; v sodobnem prevodu vrsta kobilice
FREKVENCA: 4 pojavitve v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
agílen agílna agílno pridevnik [agílən] 1. ki je dejaven, spreten in se zna hitro, učinkovito odzivati, prilagajati na okoliščine1.1. ki je okreten, se lahko hitro, spretno giblje
2. ekspresivno ki je okreten in se hitro, učinkovito odziva na okoliščine na vozišču2.1. ekspresivno ki je značilen za vozilo s takimi lastnostmi
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. agil iz lat. agilis ‛hiter, okreten, živahen’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
agȋlen -lna prid.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
agíliti glej agility
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
agility agilityja; tudi agíliti samostalnik moškega spola [agíliti] rekreativna, tekmovalna dejavnost, pri kateri vodnik vodi psa prek postavljenih ovir
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. agility, prvotno ‛spretnost, gibčnost, živahnost, delavnost’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
agrȃren -rna prid.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
agregȃt -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
agresȋja -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
agronọ̑m -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
agrȗmi -ov m mn.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
ahȃt -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
ahat -a (ahed, ahat) samostalnik moškega spola poldragi kamen različnih barv; SODOBNA USTREZNICA: ahat
FREKVENCA: 5 pojavitev v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
aikido aikida samostalnik moškega spola [ajkído] 1. borilna veščina, pri kateri se poskuša nasprotnika s preusmerjanjem sile njegovega napada spraviti iz ravnotežja in mu s prijemi, meti preprečiti nadaljnji napad
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. aikido iz jap. aikidō, prvotno ‛pot harmonije duha’, iz ai ‛harmonija’ + ki ‛duh, življenjska energija’ + dō ‛pot, način’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
ain – samostalnik moškega spola za oznako zaporedja kitic v psalmu ime hebrejskega soglasnika; SODOBNA USTREZNICA: ajin
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
ajatọ̑la -e m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
ȃjd -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
ȃjdi medm.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
ájurvéda ájurvéde samostalnik ženskega spola [ájurvéda] 1. indijski nauk o zdravju, telesnem in duhovnem ravnovesju človeka, ki se vzpostavlja, ohranja s posebno prehrano, zdravilnimi zelišči, jogo1.1. tradicionalna indijska metoda zdravljenja, ki temelji na tem nauku
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Ayurweda iz stind. āyurveda- iz ā́yu ‛življenje’ + véda-, glej ↑vedeti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
ȃjvar -ja m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
akácija -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
akceptírati akceptíram dovršni in nedovršni glagol [akceptírati] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. akzeptieren in frc. accepter iz lat. acceptāre iz accipere ‛sprejeti’ iz capere ‛ujeti, vzeti’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
áki ákija samostalnik moškega spola [áki] čolnu podobna priprava za prevoz ponesrečene osebe na smučišču ali v gorah
ETIMOLOGIJA: prevzeto (in prilagojeno) prek nem. Akia in šved. Ackja iz samijskih jezikov
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
akọ̑rd1 -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
akọ̑rd2 -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
akrilamíd akrilamída samostalnik moškega spola [akrilamít akrilamída] iz živilstva spojina, ki nastane iz glukoze ali fruktoze in aminokisline asparagin, zlasti pri (intenzivni) termični obdelavi živil
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. acrylamide, nem. Acrylamid iz nlat. acryl.. ‛ostrega vonja’, iz lat. acer ‛oster’ + oleo ‛imeti vonj’ + ↑amid
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
akrobȃt -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
akróstih akróstiha in akrostíh akrostíha samostalnik moškega spola [akróstih] in [akrostíh] iz literarne vede beseda, niz besed, sestavljen iz prvih črk zaporednih verzov v pesmi, navadno kot posvetilo
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Akrostichon, frc. acrostiche in srlat. acrostichis) iz gr. akrostikhís, iz ákros ‛vrh, konica’ + ↑stih
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
ȃkt1 -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
akumulȃtor -ja m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
akupresȗra -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
akupunktȗra -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
akústika -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
akȗt -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
akȗten -tna prid.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
ȃkuzativ -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
akvadȗkt -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
akvamarȋn -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
akvarẹ̑l -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
akvizícija -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
alabāster -tra m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
alárm -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
álbatros álbatrosa samostalnik moškega spola [álbatros] zelo velika, galebu podobna vodna ptica s temnejšimi krili in svetlejšim trupom, ki živi na morjih in oceanih; primerjaj lat. Diomedeidae
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Albatros, angl. albatross, starejše algatross, iz špan., port. alcatraz, nejasnega izvora, morda prevzeto iz arab. al g̣aṭṭās ‛neka vodna ptica’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
ȃlbatros -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
alef – samostalnik moškega spola za oznako zaporedja kitic v psalmu ime hebrejskega soglasnika; SODOBNA USTREZNICA: alef
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
alẹ̑ja -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
alelúja medmet [alelúja] 1. zlasti v krščanskih verskih besedilih izraža, da govorec občuti radost zaradi Kristusovega vstajenja od mrtvih
2. izraža, da je govorec vesel, zadovoljen, prijetno presenečen2.1. izraža, da je govorec zadovoljen, ker se je kaj končno zgodilo
2.2. izraža, da govorec hvali koga, kaj
3. izraža, da se zdi govorcu kaj nepojmljivo, nezaslišano, nesprejemljivo
4. kot samostalnik krščanski enobesedni obredni spev
5. kot samostalnik tradicionalna jed iz kuhanih posušenih olupkov repe
6. kot samostalnik, ekspresivno radost, veselje, sreča
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. halleluja, srlat. halleluiah in gr. allēloúïa iz hebr. halalū-jāh ‛slavite Jahveja’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
alelȗja -e ž ‛obredni enobesedni velikonočni spev’ in medm.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
aleluja2 (aleluja, haleluja) medmet izraža veselje, hvalo Bogu; SODOBNA USTREZNICA: aleluja
FREKVENCA: približno 500 pojavitev v 13 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
alergíja alergíje samostalnik ženskega spola [alergíja] 1. pridobljena preobčutljivost organizma na določeno snov, ki se pri stiku z njo pokaže z različnimi bolezenskimi pojavi
2. ekspresivno zelo odklonilen odnos do koga, česa
STALNE ZVEZE: kontaktna alergija, navzkrižna alergija ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Allergie, frc. allergie, angl. allergy, it. allergia iz nlat. allergia, kar je zloženo iz gr. állos ‛tuj, drugi, drugačen’ + tvorjenka od érgon ‛delo, dejanje, delovanje’, torej ‛delovanje, reakcija organizma na telesu tuje snovi’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
alfabét alfabéta samostalnik moškega spola [alfabét] nabor črk v ustaljenem zaporedju v grški pisavi
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Alphabet in lat. alphabētum iz gr. alphábētos, kar je iz prvih dveh črk grškega alfabeta - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
alftra
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
alȋbi -ja m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
aligátor aligátorja samostalnik moškega spola [aligátor] krokodil s krajšim, širšim gobcem, ki živi v Severni Ameriki in vzhodnem delu Kitajske; primerjaj lat. Alligator
STALNE ZVEZE: ameriški aligator, kitajski aligator ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Alligator, frc., angl. alligator iz špan. el lagarto (de Indias) ‛plazilec (severnoameriških Indijancev)’ < lat. lacerta - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
aligȃtor -ja m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
aliménti -ov m mn.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
Ali se pravilno piše »bloger« ali »blogar«?
Zanima me, kako se pravilno piše: bloger ali blogar?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
Ali se pridevnik iz kratice CIA piše z j ali brez njega?
Zanima me, ali se svojilni pridevnik iz kratice CIA oz. Cia tvori na enak način kakor iz nekratičnih imen na -ia, se pravi CIJIN oz. Cijin, ali pa j tu odpade?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
Ali sta besedi »džamija« in »mošeja« sopomenki?Zanima me, ali sta džamija in mošeja v slovenščini vedno sopomenki, kot naj bi bili v arabščini. V Turčiji in Bosni džamija imenujejo stavbo z minaretom, molilnico brez minareta pa masjid, torej mošeja. V Istanbulu imenujemo znamenito stavbo Modra mošeja, v Ljubljani in Sarajevu pa imamo džamijo. Tudi Gigafida 2.0 v okolici mošeje navaja pridevnik moder, v okolici džamije pa ne. Torej razlika verjetno obstaja.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
aliterácija aliterácije samostalnik ženskega spola [aliterácija] iz literarne vede ujemanje začetnih glasov ali glasovnih skupin v zaporednih besedah verza
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Alliteration, frc. allittération) iz srlat. allitteratio, iz lat. ad ‛pri, k’ + littera ‛črka’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
alkȃlen -lna prid.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
alkimȋja -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
alkohọ̑l -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
alkoran -a samostalnik moškega spola temeljna knjiga muslimanske vere; SODOBNA USTREZNICA: koran
FREKVENCA: 8 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
almanāh -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
aloes -a in nesklonljivo, samostalnik moškega spola1. agavi podobna tropska rastlina z debelimi, mesnatimi listi; SODOBNA USTREZNICA: aloja
1.1 dragocena dišava iz te rastline
FREKVENCA: 3 pojavitve v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
alọ̑ja -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
alpáka1 alpáke samostalnik ženskega spola [alpáka] 1. lami podobna južnoameriška domača žival z dolgim vratom in daljšo volnato dlako; primerjaj lat. Vicugna pacos 1.1. volna te živali ali tkanina iz volne te živali
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek (nem. Alpaka in) špan. alpaca iz kečuan. (al)paco iz paco ‛(rdeče)rjav’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
ȃlpski -a prid.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
ȃlt -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
alternatívno reševánje dávčnih spôrov -ega -a -- -- s
Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
altruīzem -zma m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
alumínij alumínija samostalnik moškega spola [alumíni] lahka kovina srebrno bele barve, ki dobro prevaja toploto in električni tok, kemijski element; simbol: Al
STALNE ZVEZE: primarni aluminij, sekundarni aluminij ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Aluminium, frc. aluminium iz nlat. aluminium, iz lat. alūmen ‛galun, aluminijev sulfat’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
amaksofobíja samostalnik ženskega spolabolezenski strah pred vožnjo z avtomobilom, zlasti kot sopotnik
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. amaxophobia, frc. amaxophobie iz gr. ámaksa ‛voz’ + fobija
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
amalgȃm -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
amaránt amaránta samostalnik moškega spola [amaránt] 1. kulturna rastlina z grozdastimi socvetji navadno svetlo vijoličaste barve in užitnimi semeni, po izvoru iz Srednje Amerike; primerjaj lat. Amaranthus 1.1. semena te rastline kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Amarant iz lat. amarantus ‛rastlina Celosia cristata, petelinov greben’, to iz gr. amárantos ‛večen, trajen, nevenljiv’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
amatȇr -ja m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
amazónka amazónke samostalnik ženskega spola [amazónka] 1. ekspresivno ženska, ki je pogumna, bojevita in navadno privlačna
2. papiga zelenkaste barve z rdečimi, rumenimi ali modrimi lisami zlasti nad kljunom, okoli oči, po izvoru iz Južne in Srednje Amerike ter Karibov; primerjaj lat. Amazona
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Amazone in lat. Amāzon iz gr. Amadzṓn, nejasnega izvora - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
amazọ̑nka -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
ambasȃda -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
ambícija -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
ambulȃnta -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
āmen člen.,
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
ametȋst -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
ametist -a (ametist, amatist) samostalnik moškega spola poldragi kamen vijoličaste barve; SODOBNA USTREZNICA: ametist
FREKVENCA: 9 pojavitev v 5 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
amnestȋja -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
amnezȋja -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
amóniak amóniaka; in amónijak samostalnik moškega spola [amónijak] brezbarven plin neprijetnega, ostrega vonja, ki nastaja pri razkrajanju, presnovi
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Ammoniak, frc. ammoniac iz lat. (sāl) ammōniacum ‛amonijeva sol’, to pa iz gr. ammōniakón, po oazi z Amonovim templjem v Libiji, kjer so jo pridobivali - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
amónijak amónijaka; in amóniak samostalnik moškega spola [amónijak] brezbarven plin neprijetnega, ostrega vonja, ki nastaja pri razkrajanju, presnovi
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Ammoniak, frc. ammoniac iz lat. (sāl) ammōniacum ‛amonijeva sol’, to pa iz gr. ammōniakón, po oazi z Amonovim templjem v Libiji, kjer so jo pridobivali - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
amọ̑nijak -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
amortizírati amortizíram nedovršni in dovršni glagol [amortizírati] 1. blažiti sunke, nihanje ob premikanju česa
2. ekspresivno zmanjševati posledice neprijetne situacije
3. iz financ in računovodstva postopno zmanjševati vrednost osnovnih sredstev v procesu njihove uporabe3.1. iz financ in računovodstva postopno odpisovati vrednost osnovnih sredstev
4. v obliki amortizirati se dajati rezultate, donos, ki nadomesti strošek investicije
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. amortisieren iz frc. amortir, prvotno ‛omrtviti’ < vulglat. *admortīre iz lat. mors ‛smrt’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
amplitúda amplitúde samostalnik ženskega spola [amplitúda] 1. iz fizike največji odmik nihajoče fizikalne količine od ravnovesne lege
2. razpon, razlika med najvišjo in najnižjo lego, vrednostjo, mero česa, kar se enakomerno ponavlja2.1. skrajna lega, vrednost, mera česa, kar se enakomerno ponavlja
3. ekspresivno spreminjanje, menjavanje, prehajanje iz ene skrajnosti v drugo, zlasti glede na vrednost, kakovost
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Amplitude, angl., frc. amplitude iz lat. amplitūdō ‛širina, velikost, obsežnost’, iz amplus ‛obsežen, zajeten, velik’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
ampȗla -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
amputȋrati -am dov. in nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
ànaeróbni ànaeróbna ànaeróbno pridevnik [ànaeróbni] 1. za katerega ni potreben kisik1.1. pri katerem ni prisoten kisik
1.2. ki živi, je aktiven ob odsotnosti kisika
2. ki je v zvezi s telesnimi dejavnostmi za krepitev mišic, pri katerih potekajo procesi, za katere ni potreben kisik2.1. ki je namenjen za krepitev mišic s spodbujanjem teh procesov
STALNE ZVEZE: anaerobni prag ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. anaerob, frc. anaérobie, iz ↑a... + ↑aerobni
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
anahronīzem -zma m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
analfabét analfabéta samostalnik moškega spola [analfabét] 1. kdor ne zna brati, pisati1.1. ekspresivno kdor je o določenem področju slabo poučen ali ga sploh ne pozna
1.2. slabšalno kdor nima vednosti, znanja
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Analphabet iz gr. analphábētos ‛nepismen’ iz gr. a.. (pred samoglasniki an..) ‛ne..’ + ↑alfabet
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
analȋza -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
ȃnanas -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
anarhȋja -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
anatomȋja -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
androgén androgéna samostalnik moškega spola [androgén] iz medicine vsak od moških spolnih hormonov ali snov z biološko aktivnostjo teh hormonov
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. androgen, nem. Androgene, iz gr. anḗr ‛moški’ + ‛kar povzroča’, prevzeto (prek angl., nem. ..gen iz frc. ..gène,) iz gr. ..genēs ‛rojen iz, povzročen od’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
androgín2 androgína androgíno pridevnik [androgín] pri katerem so združene vizualne značilnosti, ki se pripisujejo ženskam in moškim
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek angl., nem. androgyn, frc. androgyne) iz srlat. androgynus, iz gr. anḗr ‛moški’ + gynḗ ‛ženska’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
androíd samostalnik moškega spola2. slabšalno kdor ravna, dela po navodilih drugega brez sodelovanja volje, zavesti
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. android iz frc. androïde, iz gr. anḗr ‛mož, moški’
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
androíden pridevnik1. ki je tak kot pri androidu, človeku podobnem robotu 1.1 v obliki za vrstni pridevnik androidni ki ima značilnosti takega robota
2. v obliki za vrstni pridevnik androidni ki je v zvezi operacijskim sistemom Android, zlasti na pametnih telefonih, tablicah 2.1 v obliki za vrstni pridevnik androidni ki je namenjen za ta operacijski sistem, deluje v tem operacijskem sistemu
ETIMOLOGIJA: ↑android, v drugem pomenu po imenu odprtokodnega operacijskega sistema Android
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
anekdọ̑ta -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
aneksíja aneksíje samostalnik ženskega spola [aneksíja] enostranska, nesporazumna priključitev tujega ozemlja lastni državi
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Annexion iz frc. annexion ‛priključitev’, glej ↑anektirati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
anektírati anektíram dovršni in nedovršni glagol [anektírati] enostransko, nesporazumno priključiti tuje ozemlje lastni državi
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. annektieren iz lat. annectere ‛pripeti, privezati’, iz ad ‛pri’ + nectere ‛vezati, plesti’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
anektȋrati -am dov. in nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
anemọ̑na -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
anestezȋja -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
angažȋrati -am dov. in nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
angel -a/-gla (angel, angal, andel) samostalnik moškega spola1. versko dobro duhovno bitje, ki živi v nebesih, slavi Boga in opravlja njegova naročila, izvršuje ukaze; SODOBNA USTREZNICA: angel
1.1 dobro duhovno bitje, ki spremlja posameznega človeka in ga varuje; SODOBNA USTREZNICA: angel varuh
1.2 v apokaliptičnih besedilih nadnaravno bitje, ki bedi nad določenim narodom in ga predstavlja
2. hudobno duhovno bitje, ki služi hudiču, zlemu bitju in opravlja njegova naročila, izvršuje ukaze
2.1 kar je posledica delovanja hudobnega duhovnega bitja
3. človek, ki deluje kot posrednik med Bogom in ljudmi; SODOBNA USTREZNICA: duhovni, cerkveni učitelj, voditelj
FREKVENCA: približno 2000 pojavitev v 46 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
angọ̑ra neskl. prid.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
animȋrati -am dov. in nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
anọ̑da -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
anonímen anonímna anonímno pridevnik [anonímən] 1. v nekaterih zvezah v obliki anonimni za katerega se ne ve, kdo je, ker njegovi osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani, so prikriti1.1. v nekaterih zvezah v obliki anonimni za katerega se ne ve, kdo je njegov avtor, imetnik, ker njegovi osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani, so prikriti
1.2. v nekaterih zvezah v obliki anonimni pri uporabi, delovanju, izvajanju katerega so osebni podatki udeleženih, zlasti ime in priimek, neznani, prikriti
1.3. v nekaterih zvezah v obliki anonimni za katerega se, navadno zaradi velikega števila udeleženih, ne ve, kdo je, ker njegovi osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani ali so manj relevantni
2. ki ni splošno znan, slaven
STALNE ZVEZE: anonimni alkoholiki ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. anonym, frc. anonyme, in lat. anōnymus iz gr. anṓnymos ‛brez imena’, iz gr. a.. (pred samoglasniki an..) ‛ne..’ + ónyma ‛ime’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
ánorak ánoraka samostalnik moškega spola [ánorak] športno vrhnje oblačilo, ki pokriva zgornji del telesa in ščiti pred vetrom, dežjem
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Anorak in frc. anorak iz eskim. anorak, domnevno iz anoré ‛veter’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
ȃnorak -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
antẹ̑na -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
antifona -e samostalnik ženskega spola spev na začetku ali koncu psalma; SODOBNA USTREZNICA: odpev, predspev
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
antȋka -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
antikrist -a (antikrišt, antikrist) samostalnik moškega spola1. kdor zanika Kristusovo božanstvo in/ali deluje proti njegovemu nauku; SODOBNA USTREZNICA: antikrist
1.1 kdor služi satanu; SODOBNA USTREZNICA: antikrist
FREKVENCA: približno 350 pojavitev v 27 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
antikristjanski -a -o pridevnik ki je v nasprotju s krščanskim; SODOBNA USTREZNICA: protikrščanski
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
antikrištuš -a samostalnik moškega spola kdor zanika Kristusovo božanstvo in/ali deluje proti njegovemu nauku; SODOBNA USTREZNICA: antikrist
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
antilọ̑pa -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
antimón antimóna samostalnik moškega spola [antimón] krhek element srebrno bele barve, kemijski element; simbol: Sb
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Antimon iz srlat. antimonium, nejasnega izvora
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
antipatȋja -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
antitrinitar -ja samostalnik moškega spola pripadnik krščanske sekte, ki ne priznava dogme o sveti Trojici; SODOBNA USTREZNICA: antitrinitarec
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
ántiutopíja samostalnik ženskega spola1. neugodna, zatiralska družbena ureditev, ki potencialno lahko nastane, se uresniči v prihodnosti SINONIMI: distopija1.1 literarno, filmsko delo, ki prikazuje tako ureditev SINONIMI: distopija
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Antiutopie, rus. antiutópija) iz angl. anti-utopia, iz gr. antí ‛nasproti, proti’ + utopia ‛utopija’
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
antracȋt -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
anuitẹ̑ta -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
anulȋrati -am dov. in nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
ApalačiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gorovje v Severni Ameriki
IZGOVOR: [apaláči], rodilnik [apaláčeu̯]
BESEDOTVORJE: apalaški
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
aparȃt -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
apat -a (apat, abat) samostalnik moškega spola1. predstojnik moškega samostana pri nekaterih katoliških redovih; SODOBNA USTREZNICA: opat
1.1 kdor ima podoben položaj v drugih verskih okoljih
FREKVENCA: 31 pojavitev v 9 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
apẹ̑l -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
aperitȋv -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
apetȋt -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
apocripha – množinski samostalnik srednjega spola svetopisemski spisi, ki ne spadajo v osnovni kanon staro- in novozaveznih knjig; SODOBNA USTREZNICA: apokrifi; danes starozavezni del teh knjig imenujemo devterokanonične knjige
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
apọ̑stol -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
apostol -a (apostol, apostel, apostal, apostos, apustol) samostalnik moškega spola1. versko vsak od dvanajsterih Jezusovih učencev, izbranih, da oznanjajo, širijo njegov nauk; SODOBNA USTREZNICA: apostol
1.1 kdor je od Boga poslan oznanjat, širit Kristusov nauk, krščansko vero
1.2 kdor je od Boga poslan z določenim sporočilom, nalogo
2. v prvih desetletjih širjenja krščanstva kdor oznanja, širi krščansko vero, ustanavlja, vodi versko skupnost, opravlja verske obrede
3. kdor je od koga poslan z določenim sporočilom, nalogo; SODOBNA USTREZNICA: odposlanec, sel
FREKVENCA: približno 600 pojavitev v 24 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
apotẹ̑ka -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
aprȋl -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
apsída apsíde tudi ápsida ápside samostalnik ženskega spola [apsída] tudi [ápsida] iz arhitekture polkrožni, s polovično kupolo obokan prostor kot zaključek stavbnega prostora, zlasti cerkve
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Apside, frc. apside, abside iz srlat. absida < lat. apsis, kar je prevzeto iz gr. hapsís ‛obok’, iz háptō ‛pritrdim, držim’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
ȃr1 -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
ȃra1 -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
arabẹ̑ska -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
árak áraka samostalnik moškega spola [árak] 1. žgana pijača navadno iz grozdja in janeža z visoko vsebnostjo alkohola, po izvoru z Bližnjega vzhoda
2. žgana pijača navadno iz fermentiranega soka sladkornega trsa in žita z dodatki, po izvoru iz Indije in jugovzhodne Azije
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Arrak in frc. arac(k) iz arab. carraḳ ‛žganje’, prvotneje ‛pot, znoj’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
ȃrak -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
aranžȋrati -am nedov. in dov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
arašíd arašída samostalnik moškega spola [arašít arašída] 1. navadno v množini kulturna rastlina z rumenimi cvetovi in podzemnimi plodovi s podolgovatimi zrni v kratkih trdih strokih; primerjaj lat. Arachis hypogaea; SINONIMI: kikiriki 1.1. navadno v množini zrna te rastline kot hrana, jed; SINONIMI: kikiriki
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek frc. arachide in nlat. arachidna iz gr. arákhidna ‛lečasti grahor’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
arašȋd -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
arbe nesklonljivo, samostalnik ženskega spola biblijsko vrsta štirinožne krilate živali, dovoljene za prehrano Judov; v sodobnem prevodu vrsta kobilice
FREKVENCA: 4 pojavitve v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
arbíter -tra m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
arcnȋja -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
ardičoka -e samostalnik ženskega spola sredozemska kulturna rastlina z zdravilnimi spodnjimi listi in koreninami ali njen užitni mesnati cvet; SODOBNA USTREZNICA: artičoka
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
arẹ̑na -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
argol nesklonljivo, samostalnik ženskega spola biblijsko vrsta štirinožne krilate živali, dovoljene za prehrano Judov; v sodobnem prevodu vrsta kobilice
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
argón argóna in árgon árgona samostalnik moškega spola [argón] in [árgon] najpogostejši žlahtni plin brez barve, vonja in okusa, kemijski element; simbol: Ar
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Argon, angl. argon, frc. argon iz nlat. argon, iz gr. argós ‛nedejaven, lenoben’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
argumȅnt -énta m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
arháičen arháična arháično pridevnik [arháičən] 1. v nekaterih zvezah v obliki arhaični ki je iz (daljne) preteklosti1.1. ki spominja na tako preteklost ali ima značilnosti preteklosti
1.2. ki ni več v skladu z razmerami, potrebami, normami določenega časa
2. v obliki arhaični ki je v zvezi z zgodnjimi razvojnimi stopnjami predklasične grške dobe
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. archaisch, angl. archaic, frc. archaïque in poznolat. archaicus iz gr. arkhaïkós ‛staromoden’, iz arkhaĩos ‛starodaven, izvoren’, iz arkhḗ ‛izvor’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
arháičen -čna prid.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
arhangel -a (arhangel, arhanjel) samostalnik moškega spola angel višjega reda; SODOBNA USTREZNICA: nadangel
FREKVENCA: 4 pojavitve v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
arheologȋja -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
arhipelȃg -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
ariel -a samostalnik moškega spola prostor na oltarju z nezavarovanim ognjem, namenjen za opravljanje daritev Bogu; SODOBNA USTREZNICA: oltarno ognjišče
FREKVENCA: 3 pojavitve v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
arijaner -ja samostalnik moškega spola pristaš nauka meniha Arija iz 4. stoletja, da Kristus po božanstvu ni enak Bogu Očetu; SODOBNA USTREZNICA: arijanec
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
árijec -jca m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
aritmȋja -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
arkȃda -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
armȃda -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
armatȗra -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
árnika árnike samostalnik ženskega spola [árnika] 1. gorska zdravilna rastlina s širšimi suličastimi listi in rumenimi cvetovi močnega vonja ali del te rastline; primerjaj lat. Arnica montana; SINONIMI: iz botanike navadna arnika 1.1. zdravilni pripravek iz te rastline
STALNE ZVEZE: navadna arnika ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Arnika, it. arnica) iz lat. arnica, nejasnega izvora, morda h gr. *ptarmikḗ ‛rastlina, ki povzroča kihanje’ iz ptarmós ‛kihanje’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
ȃrnika -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
arọ̑ma -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
arónija arónije samostalnik ženskega spola [arónija] 1. grm z zaobljenimi listi in borovnicam podobnimi temno modrimi plodovi trpkega okusa; primerjaj lat. Aronia melanocarpa; SINONIMI: iz botanike črnoplodna aronija
STALNE ZVEZE: črnoplodna aronija ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nlat. aronia iz gr. arōnía ‛nešplja’, iz áron
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
artičọ̑ka -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
artíkel -kla m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
artikulȋrati -am nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
artilerȋja -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
artȋst -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
arzén arzéna samostalnik moškega spola [arzén] element, ki nastopa v obliki krhke sive kovine ali nekovinskega rumenega prahu, kemijski element; simbol: As
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Arsen, poznolat. arsenicum in gr. arsenikón iz srperz. *zarnīk, prvotno ‛zlate barve, zlat’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
arzẹ̑n -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
ȃs1 -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
asara – samostalnik – del žgalnega oltarja v jeruzalemskem templju, kjer so Jahveju darovali žrtveno žival
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
asfȃlt -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
asimilȋrati -am dov. in nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
asistȋrati -am nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
askẹ̑t -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
asociácija -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
asparȃgus -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
aspȋk -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
ástma ástme samostalnik ženskega spola [ástma] kronična vnetna bolezen dihalnih poti, za katero so značilni piskanje, občutek dušenja, tiščanja v prsih in kašelj; SINONIMI: naduha
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek lat. asthma iz gr. ãsthma, nejasnega izvora - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
astmátični astmátična astmátično pridevnik [astmátični] 2. ekspresivno, v obliki astmatičen ki je šibek, slaboten, se hitro izčrpa
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. asthmatisch) iz nlat. asthmaticus, glej ↑astma
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
astmátik astmátika samostalnik moškega spola [astmátik] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Asthmatiker iz nlat. asthmaticus, glej ↑astma
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
astronȃvt -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
ášram ášrama samostalnik moškega spola [ášram] zlasti v Indiji središče za učenje duhovnosti, meditacije, joge
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek angl. ashram, nem. Aschram) iz stind. āśrama- ‛bivališče puščavnika’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
atašé atašêja samostalnik moškega spola [atašé] član diplomatskega predstavništva kot strokovnjak za določeno področje
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Attaché) iz frc. attaché, prvotneje ‛pribočnik’ < ‛kdor je dodeljen’, iz attacher ‛dodeliti’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
atašẹ̑ -ja m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
atavīzem -zma m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
ateȋst -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
ateljẹ̑ -ja m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
atentȃt -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
ātlas2 -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
atlét atléta samostalnik moškega spola [atlét] 1. športnik, ki se ukvarja z atletiko
2. ekspresivno zelo hitro, zmogljivo, odzivno cestno vozilo, zlasti avtomobil, motorno kolo; SINONIMI: manj formalno športnik
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Athlet, frc. athlète in lat. athlēta iz gr. athlētḗs ‛borilec, tekmovalec v športu’ iz ãthlos ‛tekma, boj’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
atlẹ̑t -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
atmosfȇra -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
atọ̑l -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
atrákcija -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
áuč medmet1. izraža, da govorec začuti bolečino, zlasti nenadno1.1. izraža telesno ali duševno bolečino, ki jo občuti kdo drug
2. izraža, da govorec občuti nelagodje, neprijetnost
3. izraža, da se zdi govorcu kaj zelo drago
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. ouch iz nem. autsch, verjetno iz nem. au
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
avȃns -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
avantgȃrda -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
avdícija -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
Ávgijev Frazemi s sestavino Ávgijev:
Ávgijev hlév,
čístiti Ávgijev hlév,
očístiti Ávgijev hlév,
počístiti Ávgijev hlév
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
avgȗst -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
avȋzo -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
ávkcija -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
ȃvla -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
avokȃdo -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
avríkelj avríklja samostalnik moškega spola [au̯ríkəl] iz botanike trobentici podobna gorska rastlina z mesnatimi listi in rumenimi cvetovi v kobulastih socvetjih; primerjaj lat. Primula auricula
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Aurikel iz lat. auricula ‛ušesce’ iz auris ‛uho’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
avtẹ́ntičen -čna prid.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
avtomȃt -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
āvtor -ja m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
avtor -a samostalnik moškega spola kdor napiše kako delo; SODOBNA USTREZNICA: avtor, pisec
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
avtoritẹ̑ta -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
avtra
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
azbẹ̑st -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
azȋl -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
ȃzimut -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
azȗr -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
ažȗren -rna prid.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
bábica Frazemi s sestavino bábica:
velíko bábic – kílav otròk,
velíko bábic – kílavo déte
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
bacȋl -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
bȃdminton -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
badmintoníst badmintonísta samostalnik moškega spola [badmintoníst] 1. športnik, ki se ukvarja z badmintonom1.1. kdor igra badminton, se z badmintonom ukvarja rekreativno, ljubiteljsko
ETIMOLOGIJA: ↑badminton
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
bagatẹ̑la -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
bagéta bagéte samostalnik ženskega spola [bagéta] dolga ozka štruca navadno belega kruha
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek frc. baguette, prvotneje ‛tanka palica, šiba’, iz it. bacchetta, iz bacchio ‛palica’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
bajonẹ̑t -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
bakalár bakalárja; tudi bakalá samostalnik moškega spola [bakalár] 1. posušena riba trska kot hrana, jed; SINONIMI: polenovka
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek it. baccalà, star. bacalaro, iz špan. bacalao ‛polenovka’, nejasnega izvora, morda iz lat. baculum ‛palica’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
báker bákra samostalnik moškega spola [bákər] 1. kovina rdeče barve, ki dobro prevaja toploto in električni tok, kemijski element; simbol: Cu1.1. ruda, iz katere se pridobiva ta kovina
1.2. manj formalno predmet, izdelek iz te kovine
2. manj formalno priključek, omrežje za prenos zlasti manjše količine telekomunikacijskih podatkov, ki temelji na prenosu električnega signala po navadno bakrenem prevodniku
STALNE ZVEZE: tolčeni baker ETIMOLOGIJA: prevzeto prek hrv., srb. bàkar iz tur. bakır - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
baklȃva -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
bákšiš bákšiša samostalnik moškega spola [bákšiš] 1. zlasti v nekaterih državah Bližnjega vzhoda in severne Afrike pričakovana napitnina ali manjša podkupnina za izvedbo storitve, usluge1.1. neformalno manjše plačilo, nagrada, podkupnina sploh
2. zlasti v nekaterih državah Bližnjega vzhoda in severne Afrike manjša vsota denarja, ki se da komu kot miloščina
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Bakschisch, angl. bakshish, frc. bakchich iz perz. baḫšīš ‛darilo’ iz baḫšīdan ‛dati’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
bȃkšiš -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
baktérija -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
bȃl -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
bála -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
balȃda -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
balȃnsa -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
balȃst -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
baldahȋn -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
báldrijan báldrijana samostalnik moškega spola [báldrijan] 1. zdravilna rastlina z belimi, rožnatimi cvetovi v kobulastem socvetju in nasproti rastočimi deljenimi listi; primerjaj lat. Valeriana officinalis 1.1. korenina te rastline
1.2. zdravilni pripravek iz korenine te rastline
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Baldrian iz srlat. valeriana ‛baldrijan’, domnevno po imenu province lat. Valeria ‛Panonija’, a ljudskoetimološko naslonjeno na valēre ‛biti zdrav’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
bȃldrijan -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
balerína baleríne samostalnik ženskega spola [balerína] 1. plesalka, ki se poklicno ukvarja z baletom; SINONIMI: baletka
FRAZEOLOGIJA: kot balerina ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Ballerina) iz it. ballerina ‛plesalka’, glej ↑balet - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
balerȋna -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
balẹ̑t -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
baliníšče baliníšča samostalnik srednjega spola [baliníšče] ETIMOLOGIJA: ↑balinati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
balkọ̑n -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
balón balóna samostalnik moškega spola [balón] 1. s plinom napolnjena naprava, lažja od zraka, za zračno plovbo, zbiranje podatkov
2. gumijast predmet, ki se napihne, napolni s plinom, zlasti kot igrača, dekoracija
3. velika polkrožna priprava, ki se za zaščito pred vremenom napne na ogrodje nad odprtim objektom, zlasti športnim
4. ekspresivno kar ima glede na dejansko stanje, realne zahteve preveliko razsežnost; SINONIMI: ekspresivno balonček
FRAZEOLOGIJA: napihniti se kot balon, napihnjen kot balon, počiti kot balon ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Ballon in frc. ballon iz nar. it. ballone ‛velika žoga’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
balọ̑n -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
balon -a samostalnik moškega spola okrogel predmet, ki se pri igri meče, suva; SODOBNA USTREZNICA: žoga, disk
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
bálzam bálzama samostalnik moškega spola [bálzam] 1. kozmetično sredstvo za nego, zaščito las, kože, ustnic
2. ekspresivno kar pozitivno, blagodejno vpliva na človekovo počutje, zdravje
3. smola zlasti iglastih dreves ali grmov
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Balsam in lat. balsamum iz gr. bálsamon, to pa iz neke semit. predloge, sorodne z arab. balsam - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
balzámični balzámična balzámično pridevnik [balzámični] STALNE ZVEZE: balzamični kis ETIMOLOGIJA: prevzeto prek it. balsamico, nem. balsamisch iz nlat. balsamicus, iz ↑balzam
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
bȃmbus -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
ban -a samostalnik moškega spola kdor ima, izvaja oblast na kakem področju; SODOBNA USTREZNICA: oblastnik
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
banálen banálna banálno pridevnik [banálən] 1. ki se zaradi vsakdanjosti, predvidljivosti, enostavnosti zdi nepomemben, nevreden pozornosti1.1. ki se zaradi predvidljivosti, poenostavljenosti, neizvirnosti zdi nekvaliteten, nezadosten, neutemeljen
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. banal) iz frc. banal, prvotno ‛vsakdanji, normalen’ < ‛ki se nanaša na lokalne zadeve’, iz ban ‛sodno okrožje’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
banȃlen -lna prid.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
banalizácija banalizácije samostalnik ženskega spola [banalizácija] delovanje, proces, pri katerem kaj postane (pretirano) vsakdanje, predvidljivo, enostavno in se zato zdi nepomembno, nevredno pozornosti, nekvalitetno; SINONIMI: banaliziranje
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. banalisation iz frc. banalisation, glej ↑banalen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
banȃna -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
bȃnda -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
BandcampPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: stvarno ime
IZGOVOR: [bêntkêmp], rodilnik [bêntkêmpa]
BESEDOTVORJE: Bandcampov
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
bandȋt -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
bankẹ̑t -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
bankrọ̑t -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
baobáb baobába samostalnik moškega spola [baobáp baobába] tropsko drevo z zelo debelim deblom in velikimi užitnimi plodovi podolgovate oblike, po izvoru iz Afrike ali Avstralije; primerjaj lat. Adansonia; SINONIMI: kruhovec
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Baobab, angl., frc. baobab iz srlat. bahobab, to pa iz arab. bū ḥibāb ‛sadež (mnogih) semen’ iz bū ‛sadež’ in ḥabb ‛seme’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
bȃr1 -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
barȃba -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
barȃka -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
barakúda barakúde samostalnik ženskega spola [barakúda] 1. večja plenilska morska riba z dolgim trupom srebrnkaste barve in podolgovatim gobcem; primerjaj lat. Sphyraena
2. navadno slabšalno kdor želi, zna hitro in agresivno izkoristiti nastalo situacijo, navadno na škodo drugega; SINONIMI: navadno slabšalno piranha, navadno slabšalno piranja
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Barrakuda ali angl. barracuda (in špan. barracuda) iz neznanega jezika, morda taino
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
barbȃr -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
barbȇra -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
barétka barétke samostalnik ženskega spola [barétka] čepica z mehkim okroglim ploščatim oglavjem, ki se navadno povezne na eno stran
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Barett ali it. berretta iz srlat. bereta, birretum ‛vrsta ploščate čepice’, iz lat. birrus ‛kratek plašč s kapuco’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
barẹ̑tka -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
bariȇra -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
bárij bárija samostalnik moškega spola [bári] mehka, na zraku neobstojna kovina, kemijski element; simbol: Ba
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Barium, angl. barium, frc. baryum iz nlat. barium, iz gr. barýs ‛težek’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
barikȃda -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
bȃriton -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
bȃrka -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
barọ̑k -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
barọ̑n -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
bȃrva -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
bárvar bárvarja samostalnik moškega spola [bárvar] 1. kdor se poklicno ukvarja z barvanjem, zlasti tekstila, in pripravo, mešanjem barv
2. velik kratkodlak pes s povešenimi uhlji, izhodiščno vzrejen za sledenje obstreljeni divjadi po krvni sledi
STALNE ZVEZE: bavarski barvar ETIMOLOGIJA: ↑barva
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
baržún baržúna samostalnik moškega spola [baržún] 1. privzdignjeno tkano blago z mehkimi dlačicami na eni strani; SINONIMI: žamet 1.1. privzdignjeno oblačilo, izdelek iz tega blaga
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek madž. bársony iz neke tur. predloge - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
bȃs -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
bȃsta medm.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
bastȃrd -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
bataljọ̑n -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
batáta batáte samostalnik ženskega spola [batáta] 1. tropska rastlina z ovijajočim se steblom, večjimi zvončastimi cvetovi in krompirju podobnimi sladkimi gomolji; primerjaj lat. Ipomoea batatas 1.1. gomolj te rastline, zlasti kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek špan. batata iz arav. jezika taino batata
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
baterȋja -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
bȃtik -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
batus – samostalnik moškega spola hebrejska tekočinska mera (približno 40 l); SODOBNA USTREZNICA: čeber
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
báza1 -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
báza2 -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
bazȃlt -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
bazȃr -ja m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
bazẹ̑n -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
bazílika1 -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
bazílika2 -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
bazilísk bazilíska samostalnik moškega spola [bazilísk] 1. mitološko bitje s trupom kače ali kuščarja in perutmi, ki ubija s pogledom
2. iz zoologije kuščar zelenkaste ali rjavkaste barve, ki lahko po zadnjih nogah krajši čas teče po vodi, živeč v Srednji Ameriki in severnem delu Južne Amerike; primerjaj lat. Basiliscus
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek (nem. Basilisk in) lat. basiliscus iz gr. basilískos, ‛vrsta kače’, prvotno ‛kraljič’, iz basileús ‛kralj’, ker je bazilisk veljal za kralja kač
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
bazȗka -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
beduȋn -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
bẹ̑g -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
begọ́nija -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
belúšev belúševa belúševo pridevnik [belúšeu̯ belúševa belúševo] ETIMOLOGIJA: ↑beluš
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
bencȋn -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
bẹ̑ndžo -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
bẹ̑rgla -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
berílij berílija samostalnik moškega spola [beríli] trda lahka kovina sive barve, kemijski element; simbol: Be
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Beryllium, angl. berylliumin frc. béryllium iz nlat. beryllium, iz stfrc. beryl ‛beril’ < lat. bēryllus, prevzeto iz gr. bḗryllos
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
bẹ̑rsa -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
beséda Frazemi s sestavino beséda:
beséd zmánjka [kómu],
beséda gré kómu težkó iz úst,
beséda gré kómu težkó z jezíka,
beséda je dála besédo,
beséda je mesó postála,
beséda je pádla na kámen,
beséda ni kònj,
bíti krátkih beséd,
bíti móž beséda,
bíti rédkih beséd,
částna beséda,
dajáti částno besédo [kómu],
dáti besédo [kómu],
dáti částno besédo [kómu],
do zádnje beséde,
držáti besédo,
držáti kóga za besédo,
iméti besédo,
iméti glávno besédo,
iméti pólna ústa beséd,
iméti zádnjo besédo,
mójster beséde,
ne čŕhniti niti beséde,
ne iméti lépe beséde za kóga/kàj,
ne izbírati beséd,
ne nájti lépe beséde za kóga/kàj,
ne rêči niti beséde,
ne rêči šè zádnje beséde,
ne spregovoríti niti beséde,
niti beséde ne správiti iz sêbe,
od pŕve do zádnje beséde,
ognjemèt beséd,
ostáti móž beséda,
požréti besédo,
prijéti kóga za besédo,
sáme beséde so kóga,
samó beséde so kóga,
snésti besédo,
škóda beséd,
tó je beséda,
vzéti kómu besédo,
vzéti kómu besédo iz úst,
vzéti kómu besédo z jezíka
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
besẹ̑da -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
Beseda »android« in SSKJ
Ali androidi sanjajo o električnih ovcah? / Philip K. Dick ; [prevedla Jan Jona Javoršek in Urša Vogrinc Javoršek]
Zakaj besede android ni v SSKJ?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
Besedna družina »tretirati« v terminologiji
Pri pisanju doktorske disertacije se je pojavil pomislek o ustreznosti izrazov besedne družine tretirati (rastline), torej tretiranje (rastlin), tretma (rastlin), tretirana (rastlina) ipd. Vzrok naj bi bil tujejezični (angleški) izvor besede. Predlagana je bila zamenjava z izrazom izpostaviti (rastlino čemu), torej izpostavljanje (rastline čemu), izpostavljena (rastlina), vendar je izražen dvom o ustreznosti besednih zvez, kot so izpostavitevrastline (kadmiju) za tretiranje rastline (s kadmijem).
Vprašanje je torej: »kako pravilno prevesti besedi tretiranje in tretma« (ki imata v SSKJ oznako publ.) in če je »uporaba teh dveh besed v slovenskih tekstih dovoljena«.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
bešamẹ̑l -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
beštija -e (beštija, bestija°, bestja°) samostalnik ženskega spola1. divja žival, običajno velika in/ali nevarna
2. v Razodetju bitje v podobi nenavadne rogate živali, ki odvrača ljudi od Boga; SODOBNA USTREZNICA: zver
3. v razlagalnih besedilih, zlasti k Razodetju kdor služi satanu in odvrača ljudi od vere v Kristusa; SODOBNA USTREZNICA: antikrist
4. slabšalno človek, ki ima negativne moralne lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: beštija
FREKVENCA: 114 pojavitev v 8 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
bet – samostalnik moškega spola za oznako zaporedja kitic v psalmu ime hebrejskega soglasnika; SODOBNA USTREZNICA: bet
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
Bethe-WeizsäckerjevPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogBethejev in Weizsäckerjev
IZGOVOR: [béte-vajdzékerjeu̯], ženski spol [béte-vajdzékerjeva], srednji spol [béte-vajdzékerjevo]
ZVEZE: Bethe-Weizsäckerjev cikel
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
betón betóna samostalnik moškega spola [betón] 1. zmes vode, peska, cementa in različnih dodatkov, ki se postopoma strdi, navadno kot gradbeni material1.1. površina iz te zmesi, zlasti prazna, nepokrita
1.2. ekspresivno kar je iz te zmesi sploh, zlasti celota stavb, drugih objektov in površin v strnjenem naselju
STALNE ZVEZE: armirani beton, lahki beton, marka betona, podložni beton, prani beton, razred betona, sveži beton, vidni beton FRAZEOLOGIJA: težek kot beton, trd kot beton ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Beton iz frc. béton < lat. bitūmen ‛zemeljska smola’, glej ↑bitumen - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
betọ̑n -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
betoníranje betoníranja samostalnik srednjega spola [betoníranje] 1. izdelava, utrjevanje česa z vlivanjem, nanosom, vgradnjo betona
2. ekspresivno utrjevanje česa, da ostane nespremenjeno
ETIMOLOGIJA: ↑betonirati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
bezljáti -ȃm nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
bezníca -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
bi- prvi člen tujih zloženk
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
bíblija -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
bibliografȋja -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
bicíkel -kla m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
bidẹ̑ -ja m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
bifẹ̑ -ja m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
bikȋni -ja m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
bíkov bíkova bíkovo pridevnik [bíkou̯ bíkova bíkovo] 2. manj formalno pri katerem tečaji vrednostnih papirjev dlje časa naraščajo; SINONIMI: manj formalno bikovski
STALNE ZVEZE: bikova kri ETIMOLOGIJA: ↑bik
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
bilȃnca -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
bílaterálen bílaterálna bílaterálno pridevnik [bílaterálən] 1. ki zadeva, vključuje dve, obe strani
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem., angl. bilateral, frc. bilatéral iz nlat. bilateralis, iz lat. bi.. ‛dvo..’ + laterālis ‛stranski’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
bilijọ̑n štev.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
biljȃrd -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
biltẹ̑n -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
bȋnkošti -i ž mn.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
biografȋja -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
biolóški otròk -ega -ôka m
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
biolóški stárš -ega -a m
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
biotín biotína samostalnik moškega spola [bijotín] iz biologije, iz farmacije vitamin skupine B, topen v vodi, ki se pojavlja zlasti v rumenjaku, jetrih, arašidih in pozitivno vpliva na celično rast, tvorbo, presnovo maščobnih kislin in aminokislin; SINONIMI: iz biologije, iz farmacije vitamin H
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek angl. biotin, nem. Biotin) iz nlat. biotinum, kar je tvorjeno iz gr. biotḗ ‛življenje’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
bȋrmati dov., nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
birọ̑ -ja m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
bís medmet1. navadno ponovljeno uporablja se, ko občinstvo po zaključku glasbenega nastopa poziva nastopajočega k izvedbi vsaj še ene skladbe
2. kot samostalnik poziv občinstva po zaključku glasbenega nastopa, naj nastopajoči izvede vsaj še eno skladbo2.1. kot samostalnik izvedba vsaj še ene skladbe, ki jo nastopajoči na poziv občinstva izvede po zaključku glasbenega nastopa
STALNE ZVEZE: bis člen ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. bis iz lat. bis ‛dvakrat’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
bȋs medm.,
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
bisaga -e (besaga) samostalnik ženskega spola preprosta torba ali vreča, ki se nosi prek rame; SODOBNA USTREZNICA: bisaga
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
bíser bísera samostalnik moškega spola [bíser] 1. okroglasta tvorba, ki nastane v školjkah in se navadno uporablja za nakit1.1. manj formalno nakit iz te tvorbe
1.2. kar spominja na tako tvorbo
2. ekspresivno kar izstopa po izjemnosti, redkosti; SINONIMI: ekspresivno biserček 2.1. ekspresivno kdor izstopa po izjemnosti, nadarjenosti; SINONIMI: ekspresivno biserček
3. ironično kdor, kar izstopa po negativnih, neželenih lastnostih; SINONIMI: ironično biserček
STALNE ZVEZE: ohridski biser FRAZEOLOGIJA: biser med biseri, čist kot biser, metati bisere svinjam, nizati se kot biseri na ogrlici ETIMOLOGIJA: prevzeto prek stcslov. biserъ, hrv., srb. bìser, rus. bíser ‛steklena koralda’ iz arab. busr ‛stekleni biser’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
bȋser -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
biskvȋt -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
bistrọ̑ -ja m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
bȋstvo -a s
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
bitúmen -a in -mna m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
bivák biváka tudi bívak bívaka samostalnik moškega spola [bivák] tudi [bívak] 1. manjše zasilno zavetišče na prostem, zlasti v visokogorju
STALNE ZVEZE: bivak vreča ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Biwak in frc. bivouac iz spnem. bīwake ‛straža na prostem’, iz bī ‛pri’ + wake ‛straža’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
bivák -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
bȋzam -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
bizȃren -rna prid.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
bizón bizóna in bízon bízona samostalnik moškega spola [bizón] in [bízon] 1. divje govedo s temno rjavo dlako, široko glavo in močnim oprsjem, ki živi v Severni Ameriki; primerjaj lat. Bison bison; SINONIMI: iz zoologije ameriški bizon
2. divje govedo s temno rjavo dlako, široko glavo, trikotno brado in močnim oprsjem, ki živi zlasti v severovzhodni Poljski in Belorusiji; primerjaj lat. Bison bonasus; SINONIMI: iz zoologije evropski bizon, iz zoologije zober
STALNE ZVEZE: ameriški bizon, evropski bizon ETIMOLOGIJA: prevzeto (po zgledu nem. Bison in frc. bison) prek lat. bisōn ‛tur, zober’ iz germ. jezikov, prim. nem. Wisent < stvnem. wisant, iz ide. *u̯ei̯s- ‛smrdeti, oddajati vonj’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
bižuterȋja -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
blamȋrati -am dov. in nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
blanšȋrati -am dov. in nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
bláto Frazemi s sestavino bláto:
iz bláta v lúžo,
iz lúže v bláto,
izvléči kóga/kàj iz bláta,
izvléči se iz bláta,
obmetávanje z blátom,
obmetávati kóga z blátom,
pogrézati se v bláto [čésa],
potégniti kóga/kàj iz bláta,
potégniti se iz bláta,
vláčiti kóga/kaj po blátu,
vléči kóga/kàj po blátu,
zagáziti v bláto [čésa],
znájti se v blátu
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
blȅf bléfa m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
blítva blítve samostalnik ženskega spola [blítva] 1. špinači podobna kulturna rastlina z večjimi užitnimi listi in odebeljenimi stebli; primerjaj lat. Beta vulgaris cicla 1.1. ta rastlina kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek hrv. blȉtva) iz romanščine, prim. it. bietola < vulglat. *bētula, manjšalnice od lat. bēta ‛pesa’, pod vplivom lat. blitum ‛blitva’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
blȋtva -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
blokȋrati -am dov. in nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
blọ̑nd neskl. prid.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
blȗza -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
bóa bóe samostalnik ženskega spola [bóa] 1. velika nestrupena kača, ki se okrog plena ovije in ga pri tem zaduši; primerjaj lat. Boidae; SINONIMI: udav
2. šalu podoben modni dodatek iz perja, krzna
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Boa) iz lat. boa ‛vodna kača’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
bọ̑a -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
bọ̑ben -bna m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
boben2
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
bogar
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
bógrač bógrača samostalnik moškega spola [bógrač] golažu podobna prekmurska jed iz krompirja in treh vrst mesa, navadno svinjine, govedine, divjačine
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz madž. bogrács, prvotno ‛(bakren) kotlič’, to pa prek hrv., srb. bàkrāč iz star. tur. bakrač, glej ↑baker - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
bọ̑grač -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
bọ̑ja -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
boja [bōja]
samostalnik ženskega spolabarva
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
bojkọ̑t -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
bójler -ja m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
bokȃl -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
bȍks1 bōksa m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
bȍks2 bōksa m,
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
bôkser bôkserja tudi bókser bókserja samostalnik moškega spola [bôkser] tudi [bókser] 1. velik kratkodlak pes s krepkim telesom rumenkasto rjave ali rdečkasto rjave barve z belimi lisami ali temnejšimi progami, ploskim črnim gobcem in spodnjo čeljustjo, daljšo kot zgornjo; SINONIMI: nemški bokser
2. hladno orožje, ki se natakne na prste in poveča učinek udarca s pestjo; SINONIMI: boksar
3. iz strojništva motor z notranjim izgorevanjem, pri katerem so valji v parih nameščeni v vodoravni ravnini na vsaki strani pogonske gredi, valja vsakega para pa se premikata v nasprotni smeri; SINONIMI: iz strojništva bokser motor
STALNE ZVEZE: bokser motor, nemški bokser ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Boxer) iz angl. boxer iz ↑boksati - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
boksȋt -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
bọ̑mba -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
bombástičen -čna prid.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
bombáž bombáža samostalnik moškega spola [bombáš bombáža] 1. kulturna rastlina z belkastimi, rumenkastimi cvetovi in vati podobnimi vlakni okrog semen, ki raste v tropskih in subtropskih krajih; primerjaj lat. Gossypium; SINONIMI: iz botanike bombaževec 1.1. vlakna okrog semen te rastline kot surovina za blago
1.2. blago iz vlaken te rastline
STALNE ZVEZE: egiptovski bombaž, strelni bombaž ETIMOLOGIJA: prevzeto iz ben. it. bombaso ali furl. bombâs < poznolat. bombax, kar je prevzeto prek gr. pámbaks iz srperz. pambak - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
bombȃž -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
bombọ̑n -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
bọ̑n -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
bonifika
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
bonsȃj -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
bontón -a m (ọ̑) olikano, lepo vedenje: ne segaj v besedo, to ni bonton! knjiga o bontonu;
pren. bizarnost te osebe sega prek meje literarnega bontona // pravila takega vedenja: držati se bontona; kršiti bonton
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
bôr2 bôra tudi bór bóra samostalnik moškega spola [bôr] tudi [bór] element, ki nastopa v obliki zelo trdih kristalov ali sivega prahu, kemijski element; simbol: B
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Bor, okrnjeno iz Borax ‛natrijev borat’, prevzeto prek srlat. borax in arab. bawraq iz perz. būrah - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
bọ̑r2 -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
borága boráge samostalnik ženskega spola [borága] 1. zdravilna rastlina z modrikastimi zvezdastimi cvetovi in mesnatimi suličastimi listi na votlem dlakavem steblu ali del te rastline; primerjaj lat. Borago officinalis 1.1. listi te rastline, zlasti kot začimba
1.2. zdravilni pripravek iz te rastline
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Borago) iz srlat. borrago, nejasnega izvora, morda iz arab. abū 'araq, dobesedno ‛oče znoja’, ker se je rastlina uporabljala za pospeševanje potenja
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
bóraks bóraksa samostalnik moškega spola [bóraks] bela ali brezbarvna kristalna snov kot sestavina za čistila, razkužila, belila
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Borax, srlat. borax in arab. bawraq iz perz. būrah - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
bọ̑rza -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
bossa nova bosse nove in bossa nove samostalnik ženskega spola [bósa nôva] in [bôsa nôva] zvrst melodične glasbe z elementi jazza in sambe, po izvoru iz Brazilije
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek angl., nem.) iz brazil. port. bossa nova, prvotno ‛novi trend’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
bovíni bovína bovíno pridevnik [bovíni] STALNE ZVEZE: bovina spongiformna encefalopatija ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. bovine iz lat. bovīnus ‛goveji’, iz bōs ‛govedo’, glej ↑govedo
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
bọ̑vla -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
bọ̑žati -am nedov.,
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
bráda Frazemi s sestavino bráda:
bráda zráste [kómu pri čém],
brúndati v brádo,
dajáti kàj na brádo,
dáti kàj na brádo,
gósti v brádo,
hahljáti se v brádo,
hihitáti se v brádo,
iméti brádo,
iméti [žé] brádo,
kàj z brádo,
kózja brada,
kózja bráda,
Matjáževa bráda,
momljáti v brádo,
mrmráti v brádo,
prodájanje na brádo,
prodáti na brádo,
smehljáti se v brádo,
viséti za brádo,
zabrúndati v brádo,
zamrmráti v brádo,
zgódba z brádo
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
brák bráka samostalnik moškega spola [brák] srednje velik kratkodlak pes z daljšim gobcem in povešenimi uhlji, izhodiščno vzrejen za lov na divjad; SINONIMI: gonič, gonjač
STALNE ZVEZE: brak jazbečar ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Braque, frc. braque) iz it. bracco ‛lovski pes’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
brálnik brálnika samostalnik moškega spola [brálnik] 1. naprava ali del naprave za branje podatkov
2. prenosna elektronska naprava za branje, shranjevanje elektronskih knjig; SINONIMI: e-bralnik
3. naprava ali del naprave, ki izdeluje kopije slik, dokumentov, navadno za shranjevanje na računalniku
4. programska oprema za ogled vsebine datotek v določenem formatu
5. programska oprema zlasti za slepe in slabovidne, ki pretvarja zapisano besedilo v govorjeno
ETIMOLOGIJA: ↑brati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
brȃnža -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
bráti bérem nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
brȃvo medm.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
brẹ̑skev -kve ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
brevír -ja m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
brez predl. z rod.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
breza1
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
breznica
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
bŕhek -hka prid.,
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
brigȃda -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
brikẹ̑t -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
broditi [brodīti brọ́dim]
nedovršni glagol- s tipanjem preiskovati, preizkušati dno pod vodo
- iti prek vode
PRIMERJAJ: brosti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
brójler -ja m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
brokát brokáta samostalnik moškega spola [brokát] 1. težko tkano blago iz svile ali dolgih viskoznih vlaken z vzorcem, navadno pretkano z zlatimi ali srebrnimi nitmi1.1. oblačilo, izdelek iz tega blaga
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Brokat iz it. broccato, iz broccare ‛z zlatom ali srebrom pretkati’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
brokȃt -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
brọ̑koli -ja m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
bròm brôma in bróm bróma samostalnik moškega spola [bròm] in [bróm] kadeča se tekočina rdeče rjave barve, kemijski element; simbol: Br
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Brom, angl., frc. brome iz nlat. bromium, iz gr. brõmos ‛smrad’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
brọ̑nhij -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
brȏnza -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
brọ̑ška -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
brošȗra -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
bŕskati bȓskam nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
brutȃlen -lna prid.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
brȗto prisl.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
brvénce -a s brunce, kol: prek tê brvénec KAJ 1870, 82; szo nê z-plôtom ali brvéncami notrizagrajene KAJ 1870, 119
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
budžẹ̑t -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
búhtelj búhtlja in búhteljna samostalnik moškega spola [búhtəl] 1. navadno v množini pecivo iz kvašenega testa v obliki hlebčka, navadno z marmeladnim nadevom
2. ekspresivno debel, neroden človek
3. ekspresivno neumen, omejen človek; SINONIMI: slabšalno trot
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek avstr. nem. Buchtel iz češ. buchta, prvotno ‛bunka, kepa’ < ‛nekaj nabuhlega’, glej ↑buhniti - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
búhtelj -na in -tlja m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
bul1 nesklonljivo, samostalnik moškega spola biblijsko ime hebrejskega osmega meseca; SODOBNA USTREZNICA: november
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
búla2 búle samostalnik ženskega spola [búla] pomembna papeška ali vladarska listina s kovinskim pečatom
STALNE ZVEZE: zlata bula ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Bulle) iz novolat. bulla ‛ob listini viseči pečat (vtisnjen v svinec)’ < klas. lat. ‛vodni mehur’, glej ↑bula - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
buldožȇr -ja m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
bȗmbar -ja m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
bȗmerang -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
bȗngalov -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
bȗnka -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
būnker -ja m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
bȗrek -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
bȗrkle -kel ž mn.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
burlẹ̑ska -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
butȋk -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
buzaránt -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
bȗzdovan -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
bypass bypassa; tudi bájpas samostalnik moškega spola [bájpas] 1. priprava, ki nadomesti, obide obolelo žilo ali drug votel organ; SINONIMI: iz medicine obvod 1.1. operacija, pri kateri se vstavi ta priprava; SINONIMI: obvod
2. vod, ki nadomesti, obide neprehoden, prekinjen del glavnega voda; SINONIMI: obvod
4. ekspresivno kar omogoča okoriščanje, zlorabo zaradi neustreznosti, nedorečenosti zakonodaje, predpisov; SINONIMI: ekspresivno obvod
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. bypass ‛obvod’, iz pass by ‛obiti’ iz pass ‛iti mimo’ in by v pomenu ‛mimo, ob’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
Cankar na maturi 2020: »dolina šentflorjanska« in raba začetnice pri dramskih likihMatura v letu 2020 predvideva tematski sklop z naslovom V svetu Cankarjeve dramatike. Med vprašanji, s katerimi se dijaki srečujejo, je tudi raba velike/male začetnice pri zvezi dolina šentflorjanska in zapis začetnice pri dramskih osebah, ki nimajo imena, temveč zgolj funkcijo (npr. župan). Kakšno je stališče Pravopisne komisije in Jezikovne svetovalnice?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
cápa -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
carínski uràd izstôpa blagá -ega -áda -- -- m
Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
cecẹ̑ neskl. prid.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
ceder -dra samostalnik moškega spola1. zimzeleno iglasto drevo s trpežnim, dragocenim lesom; SODOBNA USTREZNICA: cedra
2. cedrov les; SODOBNA USTREZNICA: cedrovina
FREKVENCA: 59 pojavitev v 6 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
cedla -e samostalnik ženskega spolaFREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
cẹ̑dra -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
celofȃn -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
cemȅnt -énta m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
cenítev dávčne osnôve -tve -- -- ž
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
cenôvna vôjna -e -e ž
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 4033 zadetkov.