Adalbert -a m osebno lastno ime Adalbert: de bi tebe hodile poshlushat ribe, kakor S. Antona: tize kakor S. Franciſca: koini, inu vuoli, kakor S. Adalberta tož. ed. (V, 343) Sv. Ádalbert (umrl 981)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
aksa [āksa] samostalnik ženskega spola
sladkovodna riba jez, LATINSKO: Leuciscus idus
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
ala1 [āla] samostalnik ženskega spola
riba jegulja, LATINSKO: Anguilla
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
androga [andrọ́ga] samostalnik ženskega spola
morska riba ozimica, LATINSKO: Coregonus wartmanni
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
aring m, F2, halec, vel Alex, -cis, aring, ſleherne v'ſol poſtavlene ribe; halec, aring, hering; prim. arink
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
arink [ārink] samostalnik moškega spola
morska riba sled, LATINSKO: Clupea harengus
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
atapot [atapōt
] (otopot) samostalnik moškega spola
] (otopot) samostalnik moškega spolamorska žival sipa, LATINSKO: Sepia officinalis, ali rak(ovica)
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
avštriga [āvštriga] samostalnik ženskega spola
školjka ostriga, LATINSKO: Ostrea
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
balena [baléna] samostalnik ženskega spola
morski sesalec kit, LATINSKO: Cetacea
PRIMERJAJ: fokina, keta, kit, košir
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
balena -e ž kit: ta velika Riba Balena im. ed. v' trebuhi ga je po mory noſsila ǀ zhe ionas od te velike ribe balene rod. ed. nej bil ſzeran ǀ Jonas pak v' trebuhu te ribe balene rod. ed. ǀ Tize imaio Poſtoino, ſveriazhina ima leva, Ribe imaio Baleno tož. ed. ← it. balena < lat. ballaena ‛kit’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
biti1 sem nedov. biti, tj. pomožni glagol in obstajati: nej hotel drugazhi imenuan biti nedol., kakor ſijn tiga zhloveka ǀ nemoremo vſe bity nedol., kakor S: Theresia ǀ koku morio taku preprosti bitij nedol. ǀ zhe je bulshi bite nedol. shena, ali mosh ǀ Nej gvishnu Nem. Nem. potrebovola Maria Diuiza ozhiſzhena bita nedol. ǀ je lahkejshi … eno kazho v' nedrah noſſit, inu oskrunen nebiti +nedol., po shtriki pleſsat, inu nepadit ǀ is nebeſſ je prishal na semlo, terpeiti, inu Chrishan biti namen. ǀ Ieſt ſim 1. ed. en dober Pastir ǀ Sim 1. ed. beyshal od takushnih perloshnosti ǀ ſem 1. ed. vam ſapovedal ǀ Sem 1. ed. padla v'jamo tiga greha ǀ kakor uni shlushabnik Ceſaria Caroluſa, od kateriga ſjm 1. ed. bral ǀ Jeſt ſam 1. ed. menil ǀ Sa volo tiga ſin 1. ed. ſe bil perpravil Klagovati zhes ta reuni ſvejt ǀ ti ſi 2. ed. kriva ǀ Ti, ti 2. ed. ta tatinski Achan ǀ tuoja Hzhij je 3. ed. taku nemarna ǀ ſama ſebi ſmert ſi ie 3. ed. voshila ǀ Bug Vſigamogozhi jé 3. ed. bil sapovedal v'ſtarim Teſtamentu ǀ cillu krajleustvu jebil 3. ed.+ njemu pred saurashnikom ohranil ǀ Vni ſgubleni Syn jeli 3. ed.+ proſsil ſvojga ozheta de bi ga hotel sa hlapza gori vseti ǀ nuzna, inu potrebna jeta 3. ed.+ S. molitva ǀ nam e 3. ed. hotel dati ſaſtopit Joel Prerok ǀ Bug ej 3. ed. hotel dati saſtopit ǀ Kadar od Sodniga dneva ym ei 3. ed. pridigual ǀ Jeroboam ſe ja 3. ed. bal, de bi ta folk s' zhaſſam od njega neodſtopil ǀ En Mashnik le 3. ed. bil poklizan k' enimu bolniku ǀ aku vashe djajne je 3. ed. angelſku, tuje +3. ed., aku vij vſe skusi Boga lubite ǀ malukedaj s'nje uſt ena nenuzna beſseda, ſejshlishala +3. ed.+ ǀ tvoj Ozha, inu jeſt ſmò 1. mn./dv. tebe s' shaloſtio yſkala ǀ s'ene ſklede ſta 3. dv. jedila ǀ v' tem mejſtj Colonia ſta 3. dv. bila dva kupza, katera ſta 3. dv. snala lagat, ble kakor pſ lajat ǀ v'eni posteli sta 3. dv. ukupaj ſpala ǀ ſtà 3. dv. bila sazhela ſe kregat, inu bojovati ǀ on je glava mij ſmo 1. mn. glidij ǀ en teden ſmò 1. mn. pres Kruha ǀ ſatorai smò 1. mn. tudi dolshni ǀ bom iskasal kaku ſmô 1. mn. dolshni odpuſtiti ǀ vy ſte 2. mn. taku neusmileni ǀ kaku maihinu ste 2. mn. na moj exempel gledali ǀ ony ſo 3. mn. ſturili tiga Malika ǀ Drugi ſò 3. mn. minili, de isvelizhen je ta, kateri ima veliku blaga ǀ vſij elementi ſó 3. mn. bily njemu pokorni ǀ so 3. mn. njega ſfarili ǀ Kupzij sò 3. mn. molili Pluta ǀ takorshne Kuharze, só 3. mn. malu huale uredne ǀ ſó 3. mn. ſe s'Stephanom is vprashovali ǀ na vus glaſs ſu 3. mn. bily sazheli vupyti, shrajati, guant s'ſebe targat, inu laſſij s' glave pulit ǀ ſoga 3. mn.+ v' apnenizo verglij ǀ tudi Anania Azaria, Miſsael ſolo 3. mn.+ (?) bily iſvolili shivy v'to resbeleno pezh versheni biti ǀ jest pak bom prih. 1. ed. piſsal kakor ſo ſlovenzi piſsali ǀ obene lashke, ali latinske, ali nemshke beſsede ne bom prih. 1. ed. meſhal ǀ koku tedaj bon prih. 1. ed. ſnoſſila ǀ obene beſsede nebom +1. ed. sasnamval ǀ Jeſt nebòm +1. ed. vezh vam pridigual ǀ Boshij strah vaſs bodem prih. 1. ed. vuzhil ǀ jeſt vaſs nihdar ne bodem +prih. 1. ed. sapustil ǀ nebodem +prih. 1. ed. ijh vuzhil ǀ Angele bosh prih. 2. ed. sa tuoje tovarshe imel ǀ sakaj tedaj ne bosh prih. 2. ed. Boga sahvalil ǀ Moje Dete Kaj posh prih. 2. ed. sazhelu Kadar ta Koſs Kruha bosh prih. 2. ed. snedilu ǀ gledai de nebosh prih. +2. ed. v'greh padil ǀ Spumni, de bodesh prih. 2. ed. ta Prasnik poſvezhoval ǀ tuoje ozhij nebodesh prih. +2. ed. pravu odperla ǀ ſledni po navadi ſvoje deshele bo prih. 3. ed. gouuril ǀ letu ne bo prih. 3. ed. mene prestrashilu ǀ leta guishnu ne bò prih. 3. ed. lona od Boga imel ǀ kaj bu prih. 3. ed. tebi pomagalu ǀ Kaj menish debo +prih. 3. ed. s'tebe ǀ nihdar vezh nebo prih. +3. ed. tebe reshalil ǀ vaſh ſtan vam nebò prih. +3. ed. nepotu de bi ne bily isvelizheni ǀ zhe on nebó prih. +3. ed. skoraj vſe prehodiszhe s' rok vſel ǀ Bug bode prih. 3. ed. tebi dal en obilni lon kakor Abrahamu ǀ de bodè prih. 3. ed. gvishnu potonil ǀ Bode prih. 3. ed. vni Kateri ſaurashi mashnike, inu duhoune Kirkuli samore, ijm shkodi, ijh opraula, inu vſe tu hudu Kateru more smiſlit ǀ Gdu ne bode prih. 3. ed. ſposnal de ta s. Molitva je nuzna ǀ koku tedaj ſe nebode prih. +3. ed. bal Boga Vſigamogozhniga ǀ obedua ſe bota prih. 2. dv. kaſſala ǀ Hodita sa mano, ter nebota prih. +2. dv. vezh ribe, ampak ludy lovila ǀ Boga ſe bomo prih. 1. mn. bali ǀ aku ſe ne bomo prih. 1. mn. pobulshali ǀ volnu bomò prih. 1. mn. pushlushali ǀ de vſaj mertua bomò prih. 1. mn./dv. vkuppaj leshala ǀ my skuſi naſhe grehe nebomo prih. +1. mn. ſe neuredni ſturili ǀ nikuli sadoſti zhaſti, inu huale nebomò prih. +1. mn. mogli dati ǀ Aku bodemo prih. 1. mn. G: Bogu pokorni ǀ ſmo kumai dozhakale, de nashe nove gvante ſmò oblekle, inu de budemo prih. 1. mn. prangale, inu spet nashe kratke zhaſſe vshivale ǀ aku bote prih. 2. mn. v'gnadi Boshij ǀ vaſh lon ne bote prih. 2. mn. sgubili ǀ Nebeſhku krajlestvu botè prih. 2. mn. doſegli ǀ zhe li boſte prih. 2. mn. fliſsik, inu andohtlivu hodili poshlushat te S. pridige ǀ aku ſe ne bute prih. 2. mn. pobulshali ǀ obeniga lona od G: Boga nebote prih. +2. mn. imeli ǀ gledaite de skuſi nove grehe nepote prih. +2. mn. supet gnado boshjo od vaſſ ſtresli ǀ obene druge rizhij ſe nebotebali prih. +2. mn.+ ǀ Pokuro bodete prih. 2. mn. delali ǀ vij bodete prih. 2. mn. moja Nevesta, inu frishtina, inu Gospa mojga ſerza ǀ nihdar nebodete prih. +2. mn. bulshiga Mojstra neshli ǀ IEſt vejm de veliku nijh ſe bodo prih. 3. mn. zhudili ǀ ſhtrajfinge ne bodo prih. 3. mn. nad vaſs prishle ǀ ona dua bodo prih. 3. mn./dv. sa kruham tekla ǀ aku tudi nekateri ſe bodò prih. 3. mn. moijm pridigam posmehuali ǀ Ty isvoleni podo prih. 3. mn. veliku terpeli ǀ obeniga lona nebodo +prih. 3. mn. od G: Boga doſsegle ǀ ſvetlobe tiga rumeniga ſonza nebodò +prih. 3. mn. vidili ǀ debeli nebodó +prih. 3. mn. mogli po taku voskim potu hodit ǀ dokler v'grehi ostanejo, nezh lepshi nabodo +prih. 3. mn. ǀ bodi vel. 2. ed. veſsela ǀ Ne bodi vel. 2. ed. taku nor ǀ Nebodi +vel. 2. ed. taku foush, nevoshliu, inu neuſmilen ǀ vam nebodi +vel. 2./3. ed. teshku poshlushat ǀ Hvala, inu zhast bodi vel. 2./3. ed. do veKoma nashimu Ozhetu Nebeſhkimu ǀ sdaj ne zviblajmo, de bi on nam ga okratel, ampak bodimo vel. 1. mn. sagvishani ǀ nebodimo +vel. 1. mn. taku preprosti ǀ Nebodmo +vel. 1. mn. sanikarni ǀ shegnani bodite vel. 2. mn. do vekoma ǀ Ne bodite vel. 2. mn. kakor je bila una ǀ nebodite +vel. 2. mn. taku nori ǀ bodio vel. 3. mn. kuſsi, ali drusgi, gledaj de yh dobru ſpezhesh ǀ veliku vekshi huale je bil del. ed. m vreden David ǀ ſe je bjl del. ed. m perglihal enimu pohleunimu Iagnetu ǀ s'kuſi molitu je bel del. ed. m njega veliko sastopnost doſegal del. ed. m ǀ David s' mladiga je bol del. ed. m paſtir ǀ kadar danaſs bi nebil +del. ed. m en taku velik Prasnik ǀ kadar je bila del. ed. ž mlada ſi ij vſe perpuſtila ǀ obena shival jem nej bla del. ed. ž vezh pokorna ǀ ta grenka ſmert bi nebila +del. ed. ž Euo umorila ǀ kadar bi vezh pridig v'ſlovenskim jesiku drukanih bilu del. ed. s ǀ na ſvejtu, shkof ſe je zhudil sakaj je bilù del. ed. s ſhteri vre Kar je bil vmerl ǀ nej blu del. ed. s v' Rimi shlishat petlerja ǀ bosh sposnala, de bi nebilu +del. ed. s terbej tebi tulikain sa Nebu terpeti ǀ zhes enu majhinu ga vezh nejbilu +del. ed. s sgledat ǀ tamkaj ſta bila del. dv. m dua hudobna Zupernika ǀ Tista dua hudobna stariza … s'Kamenjam … ſama sta poſsuta bilà del. dv. m ǀ Sta bla del. dv. m dua goſpuda velika priatela ǀ ſta bila del. dv. s dua dreva ǀ vſe druge deshele is oroshiom ſo bily del. mn. m premagali ǀ ſo bilij del. mn. m perſileni Christuſa sbuditi ǀ kadar bi bilii del. mn. m vſii Goſpudie, obeden bi neſtregil ǀ Kateri bi bli del. mn. m radi vidli de bi osdravil ǀ vsy potoki, reke, inu morje bi nebili +del. mn. m ſadoſti pogaſſiti njega vrozhino ǀ Kadar bi ſe nebilij +del. mn. m jokali, inu sdihualij ǀ bi vam vſega blage nebily +del. mn. m odnesli ǀ mejstu, is kateriga ty puntarski Angeli padli ſobili +del. mn. m ǀ njeh Sauraſhniki ſobily +del. mn. m taiſtu Mestu oblegli ǀ shabe ſo bile del. mn. ž vus Egypt, inu Faraona premagale ǀ de bi nyh nedolshnoſt s' vurelem kropam nebile +del. mn. ž perſilene s' vishat ǀ ozheſsa ſe ſo ijm bila del. mn. s noter uderla ǀ Te vrata paklenska ſe ſo bile del. mn. s odperle zanikane sedanjiške oblike nej ſim 1. ed. vezh ſe zhudil ǀ nei ſim 1. ed. obeniga hudobnishiga mogal naiti ǀ jest nejſim 1. ed. obena loterza ǀ neiſim 1. ed. nezh dobriga, ampak veliku hudiga ſturil ǀ takushne vere neſim 1. ed. v' Iſraeli nashal ǀ de nej ſeim 1. ed. ranena, inu premagana poſtala ǀ Kruha nej ſi 2. ed. hotel dati ǀ nei ſi 2. ed. provi zhlouik temuzh podoba zhloueska ǀ ti neiſi 2. ed. boshio beſſedo shlishal ǀ vſe tuoje shivozhe dny ſe nejſi 2. ed. eno uro k' ſmerti perpraulal ǀ Nei 3. ed. vezh na ſemli reſnize ǀ ta nei 3. ed. obena kriviza, ali shkoda ǀ veliku lejt otrok ne 3. ed. imela ǀ nèj 3. ed. lepshi, nuznishi, inu spodobnishi sapuvidi, Kakor je ta de imamo G. Boga is celiga nashiga serza lubiti ǀ nej 3. ed. tarduſti, de bi ogin taiſte neomezhil, nejſile 3. ed.+, de bi jo neumoſtril ǀ Zhaſt tiga Libana je ni 3. ed. dana, inu lepota tiga hriba Carmeli ǀ ta Philosophus nij 3. ed. mogal taisto dopolnit ǀ na semli naj 3. ed. veſſelja bres shaloſti, nej 3. ed. sdrauia bres bolesni ǀ Ta hudi pak li 3. ed. hitel rezhi ǀ Neli 3. ed.+ yh deſſet ozhiſzhenih? kej ſo tedaj ty devet ǀ ſta potle kakor pſs, inu mazhika shivela, inu obene ſrezhe nejſta 3. dv. imela ǀ ſe neiſta 3. dv. hotela spovedat ǀ nikuli neì ſta 3. dv. kaple kryvy, prelila ǀ dokler jo nesta 3. dv. posnala ǀ nejſmo 1. mn. nevoſhliui de vy ste taku veſseli ǀ nei ſmò 1. mn. ene dobre ſvete misli imeli ǀ tebi gliha nihdar nes ſmo 1. mn. vidli ǀ Neſmo 1. mn. nezh vluvili ǀ nei ſte 2. mn. nalosheni s' butaro teh grehou ǀ vy nejſte 2. mn. Boshy, dokler resnizo boshjo n'hozhete radi poshlushat ǀ nihdar nejste 2. mn. rajtat ſe vuzhile ǀ nikuli ſe neiſte 2. mn. s' pravo grevingo spovedali ǀ neſte 2. mn. gobe katere vſo tinto vſebe potegneio ǀ ako poprej nes ſte 2. mn. prau vasho dusho ozhiſtili ǀ nei ſo 3. mn. ludje temuzh Kazhe ǀ jo neiſo 3. mn. v' ſoſeski terpeli ǀ neiſò 3. mn. dopernesli ſad dobriga diaina ǀ vni ſtari Philoſophi, kateri nei ſò 3. mn. nezh veidli od ſvetiga Piſſma ǀ nihdar ſe nejſo 3. mn. pustili pregovorit ǀ Boga ſe nei ſò 3. mn. bali, ludy ſe nejſò 3. mn. shonali ǀ Kuharze nejsó 3. mn. nikuli lazhne ǀ Ajdje neſo 3. mn. hoteli letega vervat ǀ ony neso 3. mn. potonili, kakor AEgypzery ǀ ony nèſo 3. mn. veruvali v' mene ǀ li en ſam poplat ſo imeli, de ſe najſo 3. mn. ſpodli, ali udarili komaj biti prav biti, prav se goditi: s'vamij nebò poterplejna imel, ampak bodò djali, kumaj ij je 3. ed. konec biti končati se: li sheſt tednou nej bilu deshia, vener vſiga hozhe konez biti nedol. ǀ Kakor de bi imelu vſiga Konz biti nedol. ǀ kadaj tedaj bo konz 3. ed. lete vojske ǀ katerih nihdar nebò konez ǀ zhudu, de yh nej konz bilu del. ed. s ǀ ſizer bi bilu konez del. ed. m tiga zhloveskiga ſpola ven(kaj) biti končati se: ſakaj ta ſvejt je ena Comedia per kateri vſakateri zhlovek ima ſvojo pershona, kadar ura pretezke, fironk ſe potegne, inu je vſe vun 3. ed. ǀ Beno ſapovej laſtauzam, de imaio tihu biti, dokler bo njega pridiga vun 3. prih., kar prezei ſo vumokenle ǀ je ushe ſpuvid vunkaj bila del. ed. ž žal biti žal biti: mu je bilu shal del. ed. s de more ta ſveit sapustiti ǀ Mu nej bilu sa volo hudizha shal del. ed. s, ampak sa volo dobizhika → bo, → bode
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
bizina [bīzina] samostalnik ženskega spola
riba beluga, LATINSKO: Huso huso
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
blates [blátes] (blatez) samostalnik moškega spola
] (blatez) samostalnik moškega spolamorska riba navadna plošča, LATINSKO: Pleuronectes platessa
PRIMERJAJ: blateš
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
blateš [bláteš] (blatež) samostalnik moškega spola
] (blatež) samostalnik moškega spolamorska riba navadna plošča, LATINSKO: Pleuronectes platessa
PRIMERJAJ: blates
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
Blaž -a m osebno lastno ime Blaž: S. Blash im. ed. ſe tudi nisku perkloni Rihtariu ǀ Na dan S. Blasha rod. ed. ǀ S. Blashu daj. ed. je bila perneſla ǀ sapovei S. Blasha tož. ed. ſlezhi, inu sa roke obeiſit ǀ de bi tebe hodile poshlushat ribe, kakor S. Antona … medveti, kakor S. Blaſſa tož. ed. Sv. Blaž, škof v Sebasti v Armeniji, mučen pribl. 316, pomočnik zoper vratne bolezni
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
bobík, m. palica z bučko na koncu; z njo vodo kalijo, kadar ribe lovijo, vzhŠt.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
bog1 -a m bog: kateriga Bug im. ed. Mars je lubil ǀ De Ajdje ta pervi lejtni meſiz ſo praſnovali praſnik Boga rod. ed. iana ǀ Iupiter sa vola lubesni, katero je imel prutu eni sheni Europa imenuani s'Boga rod. ed. je bil en vol ratal ǀ Ie prepovedal offer Bogu daj. ed. Mars tiga boboja, inu ſaurashtua ǀ sapiſsanu h'zhasti timu neſnanimu Bogvu daj. ed. ǀ Ti ledih sò molili boga tož. ed. adonida ǀ Ali she vſelei vekshi norzy ſo bily taiſtij, kateri sa boga tož. ed. ſo molili mozhike, pſſe, kazhe, ribe, tize, crocodile, lintuarne, inu druge oſtudne shivali ǀ prezei ſo shli v' Tempel Boga tož. ed. Mars sahualit ǀ Modri tiga ſvejta, ſo norzi pred Bogam or. ed. ǀ vſij Bogovi im. mn., inu Bogine imaio na ſemlo pojti ǀ nikar nerezi de tvoy Maliki ſo Bogovy im. mn. ǀ Ajdouski Bogouvy im. mn. kateri ſi ſo bily sbrali sa nijh snaminie tu dreuje ǀ Pitagora je tudi djal de Bogouvij im. mn. li na ſerce gledaio ǀ de namrezh vaſhi Boguvi im. mn. ſo preobernili ſolse v'shlahtne kamene ǀ tij Aidouski Vuzheniki ſo diali de nijh faush Boguvij im. mn. nemaraio sa offer, aku tudi ſerce ijm n'offraio ǀ ta ſerd ſvoyh Bogovu rod. mn. vtolaſhili ǀ Tiga negnuſniga Vulkana inu ſtu drugyh bogovu rod. mn. ǀ lepota vam je od Bogou rod. mn. dana ǀ je Bogovom daj. mn. telleta, ouce, inu koshtrune offroval ǀ G. Bogu zhaſt vſame inu drugem faush bogovom daj. mn. jo dà ǀ Ie prepovedal Iupitru, inu drugem Bogovam daj. mn. offer tiga ſerza ǀ zhast ijkasat nijh Boguvom daj. mn., inu Tempelnom ǀ vener s'raven druge Bogove tož. mn. ſte molili ǀ nej sadosti de ti druge Boguve tož. mn. nemolish ǀ druge folsh bogove tož. mn. nymash raven mene imeti ǀ Pallas, leta je bila ta ner uzhenejſhi v' mej Bogovij or. mn.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
bolar [bólar] samostalnik moškega spola
sladkovodna riba som, LATINSKO: Silurus
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
boljši -i prid. primer. boljši: nej nezh bulshi im. ed. m kakor en merlizh ǀ kej bodete shlahtnishi spisho, jnu bulshi im. ed. s vinu nashli ǀ nihdar nebodete bulshiga rod. ed. m Mojstra neshli ǀ nej na ſvejtu bulshi rod. ed. ž arznie ǀ jest vam nevem bulshi rod. ed. ž erbshzhine sapuſtiti ǀ nezh bulshiga rod. ed. s nej, kakor srezha ǀ nihdar bulſhiga rod. ed. s, inu shiharniſhiga mesta ſe nenajde ǀ Leta urshoh je dober, ali she en bulshi tož. ed. m, inu lepshi samerkajte ǀ bushi tož. ed. m kup ſturite ǀ Bug ij nebode bulshi tož. ed. ž pamet dal ǀ nej ste nezh bulshi im. mn. m Kakor shiuina nepametna ǀ Nezh bulshi im. mn. m nej ſo bilij Babilonerij ǀ nej na ſvejtu bulshih rod. mn. ludy ǀ de nikuli bulshih rod. mn., inu bogatishih lejt nebote imeli ǀ te bulshi tož. mn. ž ſpishe v'almaro skrijeta presež.> Shitu, inu uinu kupio, kadar je ner bulshi im. ed. m kup ǀ Ta ner bulshi im. ed. ž kupzhia ǀ katera je ta ner bulshi im. ed. ž taiſta je uredna povikshena biti ǀ Tu kar od ſvoje nature je tu nerbulshi im. ed. s ǀ en ſod tiga ner bulshiga rod. ed. s vina ǀ kadar nar bulshi rod. ed. ž vole je bila ǀ blagu vkupaj ſpràulate sa vaſhe otroke, inu na tu nar bulshi tož. ed. s posabite ǀ ony vſelej merkajo tu nar bulshi tož. ed. s, inu shlahtnishi vkrasti ǀ My ſe hozhemo ſtem ner bulshem or. ed. s vinom napolniti ǀ is katere deshele ſo ner bulshi im. mn. m telleta koshlizi, jerebize, is katere vode ſo ner bulshi im. mn. ž ribe ǀ Ti greshnik, ti greshniza ſi vſelei pokoren hudizhom, kir tajſtoh volo dopernashash, kakor tvoih nerbulshih rod. mn. priatelou
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
bosti nedov., F7, caestrum, -tri, enu ſhpizhaſtu ṡheleiṡu ṡa ſlonove koſty booſti; conopaeum, feronk, ali tebih, okuli poſtele, de muhe, inu Comarji ne bodó; fodicare, nabadati, boſti; fuscina, -ae, ene vile s'trémi rogly: tudi oſty ṡa ribe boſti; lancinare, boſti; pleuritis, -dis, bodlaji, kadar eniga na ſtrani bode; pungere, boſti, vboſti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
brodaška [] samostalnik ženskega spola
] samostalnik ženskega spolažival krastača, LATINSKO: Bufo bufo
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
buča -e samostalnik ženskega spola
1. kulturna rastlina s plazečim se steblom (Lagenaria siceraria); SODOBNA USTREZNICA: buča
2. plod te rastline; SODOBNA USTREZNICA: buča
FREKVENCA: 12 pojavitev v 5 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
cajhen -hna/-a (cajhen, cahen, cajhan, cajhin, cejhen*) samostalnik moškega spola
1. biblijsko nenavaden pojav, navadno v naravi, ki napoveduje za človeka usoden dogodek, dogajanje; SODOBNA USTREZNICA: znamenje
1.1 v Razodetju podoba na nebu, ki simbolno napoveduje prerokovani dogodek; SODOBNA USTREZNICA: znamenje
2. biblijsko dejanje ali dogodek (večinoma) nadnaravnega značaja, ki ima namen
2.1 izkazati ali potrditi resničnost in veličino Boga ter božjega oz. verskega nauka; SODOBNA USTREZNICA: čudež
2.1.1 sposobnost, moč delati te čudeže
2.2 spodbuditi in okrepiti vero zaradi pojava ali dogodka, ki potrjuje resničnost božje besede; SODOBNA USTREZNICA: čudež
3. nenavadno dejanje ali dogodek, ki ga običajno povzroči močna vera v resničnost in veličino Boga; SODOBNA USTREZNICA: čudež
4. pogosto v zvezah s coprski, goljufski, hudičev ipd. izraža nenavadno dejanje ali dogodek naravnega, nadnaravnega ali navidezno nadnaravnega značaja, ki ima namen oslabiti krščansko oz. uveljaviti nekrščansko vero; SODOBNA USTREZNICA: čudež
FREKVENCA: približno 800 pojavitev v 32 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
ceta -e samostalnik ženskega spola
velika morska žival
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
cetrìba -e ž kit: liki je bio Jonás v 'zalouczi czet ribe KŠ 1771, 40; Hválte Goszpodna zemla, czetribe TA 1848, 119; Ti z-czet ribami ládas BKM 1789, 326
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
crkati -am nedov. crkati, poginjati: Ribe kakor ſo vun s'vode, prezej sazhneo ſlabe prihajat, inu poprei kakor bi yh v'Tempel, perneſli bi zerkenle, ali pak bi vſhe sazhele zerkat nedol. (I/2, 207) ǀ shivina od potrebe Zerka 3. ed., tize nenaideio spishe (V, 328)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
crkniti dov. crkniti, poginiti: Ribe kakor ſo vun s'vode, prezej sazhneo ſlabe prihajat, inu poprei kakor bi yh v'Tempel, perneſli bi zerkenle del. mn. ž, ali pak bi vſhe sazhele zerkat (I/2, 207) Pogosteje se uporablja → ucrkniti. → cartljan
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
čebul -a (čebul, žbul) samostalnik moškega spola
začimbna rastlina s cevastimi listi ali njeni omeseneli podzemeljski deli; SODOBNA USTREZNICA: čebula
FREKVENCA: 8 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
česen -sna (česen, česin) samostalnik moškega spola
začimbna rastlina močnega vonja in okusa z dolgimi ozkimi listi ali njeni iz strokov sestavljeni podzemeljski deli; SODOBNA USTREZNICA: česen
FREKVENCA: 5 pojavitev v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
činklja [čȋnklja] samostalnik ženskega spola
neka riba, verjetno činklja, LATINSKO: Misgurnus fossilis
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
čofotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. patscheln, patschen, platschen; ribe čofotajo, M.; po vodi veslo čofota, Vrt.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
čòntica -e ž koščica: Obarje mi vſze csonticze BKM 1789, 411; Obarje mi vſze csonticze SŠ 1796, 144; Čonte i čontice májo ribe AI 1878, 30
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
črnooka [črnoọ̑ka] samostalnik ženskega spola
sladkovodna riba črnooka, LATINSKO: Abramis sapa
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
črv1 -a samostalnik moškega spola
1. drobna žival mehkega, podolgovatega telesa, navadno škodljiva; SODOBNA USTREZNICA: črv
1.1 ekspresivno kdor/kar je ničvredno
2. mn. manjše živali, ki se plazijo po zemeljskem površju; SODOBNA USTREZNICA: laznina
2.1 ekspresivno manjše plazeče se živali, ki vzbujajo odpor, gnus; SODOBNA USTREZNICA: golazen
FREKVENCA: 123 pojavitev v 24 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
čudo1 -esa (čudu, čudo) samostalnik srednjega spola
1. biblijsko nenavaden pojav, navadno v naravi, ki napoveduje za človeka usoden dogodek, dogajanje; SODOBNA USTREZNICA: znamenje
1.1 v povedkovni rabi opozorilno znamenje, znak
2. biblijsko dejanje ali dogodek (večinoma) nadnaravnega značaja, ki ima namen
2.1 izkazati ali potrditi resničnost in veličino Boga ter božjega oz. verskega nauka; SODOBNA USTREZNICA: čudež
2.1.1 sposobnost, moč delati te čudeže
2.2 spodbuditi in okrepiti vero zaradi pojava ali dogodka, ki potrjuje resničnost božje besede; SODOBNA USTREZNICA: čudež
3. duševno stanje, ki je odziv na nenavadno dejanje, dogodek; SODOBNA USTREZNICA: začudenje, presenečenje
4. navadno v zvezah s falš, lažniv, hudičev, zlodjev nenavadno dejanje ali dogodek nadnaravnega značaja, ki ima namen oslabiti krščansko oz. uveljaviti nekrščansko vero
5. navadno v zvezi z morski nenavadno, grozljivo bitje, ki živi v morju; SODOBNA USTREZNICA: morska pošast
FREKVENCA: približno 750 pojavitev v 33 delih
TERMINOLOGIJA: Jonasovo čudo
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dan2 -a -o deležnik
1. (od koga), komu/čemu, (k čemu) ki preide k drugemu
1.1 s pomočjo rok; SODOBNA USTREZNICA: izročen
1.2 v uporabo, obravnavo ali last; SODOBNA USTREZNICA: dan
1.2.1 čemu ki preide pod oblast koga drugega; SODOBNA USTREZNICA: predan, izročen
1.2.2 v zvezi s spet/zopet nazaj, komu ki znova preide h komu; SODOBNA USTREZNICA: vrnjen
1.2.3 (od koga), komu, (k čemu) ki preide h komu z določenim namenom, z možnostjo uporabe; SODOBNA USTREZNICA: dan
2. komu, (na koga) ki preide h komu kot lastnost, značilnost; SODOBNA USTREZNICA: dan, dodeljen
3. (od koga, iz česa), komu/čemu, (skozi koga/kaj, s čim) ki preide h komu/k čemu od Boga, po božji volji; SODOBNA USTREZNICA: podarjen, dodeljen
3.1 v zvezi dan v last/za last/za lastno, komu ki preide h komu hkrati s pravico do koristi, vezanih na dobljeno
4. komu, (k čemu), za koga ki je ponujen, podarjen (navadno) božanstvu v čast za pridobitev njegove naklonjenosti; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovan
4.1 za koga ki je deležen česa negativnega za kaj, kar se ima za pomembno, vredno; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovan
5. v zvezah z lon, plačilo, komu ki preide h komu kot plačilo za opravljeno delo, storitev; SODOBNA USTREZNICA: dan, plačan
6. komu ki preide h komu kot obvezna, predpisana dajatev; SODOBNA USTREZNICA: dan
7. komu, h komu izraža dodeljenost, pridruženost ženske moškemu v vlogi zakonske, življenjske partnerice; SODOBNA USTREZNICA: dan
8. komu, (k čemu, v kaj) ki pride kam z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: dan
9. v zvezah z eksempel, nauk, komu ki preide h komu s pojasnjevalnim, ponazarjalnim namenom; SODOBNA USTREZNICA: dan
10. (od koga), komu, (skozi koga, v čem) ki preide h komu v možno uporabo v ubesedeni, zapisani obliki; SODOBNA USTREZNICA: izročen, dan
10.1 pri datiranju zapisan, objavljen
11. (od koga), komu, h komu, (k čemu) ki je ustvarjen, postavljen, določen ali poslan za opravljanje, uresničevanje česa; SODOBNA USTREZNICA: dan
11.1 (od česa) ki ima začetek v čem, izvira iz česa; SODOBNA USTREZNICA: rojen
12. s samostalnikom, navadno izglagolskim, (od česa, zavoljo česa), komu/čemu, (k čemu), kaj, (za kaj) izraža dejanje/lastnost, kot ga/jo določa samostalnik
12.1 navadno v zvezah s hvala, čast, kot del zahvalne oz. slavilne formule, pogosto tudi kot ustaljenega zaključka besedila, komu, za kaj izraža hvaležnost, spoštovanje; SODOBNA USTREZNICA: hvala bogu
13. komu/čemu, (k čemu), s prisl. določilom kraja ki pride na določeno mesto; SODOBNA USTREZNICA: dan
14. komu, (skozi koga) ki preide h komu kot božje sporočilo; SODOBNA USTREZNICA: sporočen, narekovan
FREKVENCA: približno 1100 pojavitev v 43 delih
FRAZEOLOGIJA: (biti) dan na dan, (biti) dan na/v znanje, (biti) dan na vest, (biti) dan rabeljnu na štrik, (biti) dan v roko/roke, (biti) dan v smrt, (čast ino) hvala bodi Bogu dana, dan pod roke, dan v srce
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
delec -lca (delac) samostalnik moškega spola
2. s prilastkom, ekspresivno izraža količinsko omejitev; SODOBNA USTREZNICA: delček, košček
FREKVENCA: 5 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
delfin [delfȋn] samostalnik moškega spola
morski sesalec delfin, LATINSKO: Delphinus
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
delfin -a m delfin: cilu eno ribo Delphin im. ed. imenovano ſo bily vkrotili ǀ ga nepelò gori te Postojne, kakor piſhejo ti Poeti od Boga Iupitra, nikar te ribe Delphini im. mn., kakor Neptuna ǀ ty drugi Delphini im. mn. ſa zholnam plavaio ǀ Aristoteles pak pishe od Delphinu rod. mn. ← lat. delphīnus ← gr. δελφίς, δελφίν ‛delfin’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dežela -e (dežela, dažela, dežala) samostalnik ženskega spola
1. obsežnejše, s kakimi značilnostmi povezano, zaokroženo ozemlje; SODOBNA USTREZNICA: dežela
1.1 ozemeljsko zaokrožena politično-upravna enota pod oblastjo enega vladarja, navadno podrejenega višjemu vladarju; SODOBNA USTREZNICA: dežela
1.2 izraža izvor, pripadnost določenemu ozemlju
1.3 v zvezah iti/pojti čez deželo / vleči na deželo (začeti) premikati se iz kraja v kraj; SODOBNA USTREZNICA: potovati, odpotovati
1.4 v zvezah rojenska/očina dežela / dežela doma dežela, v kateri se je kdo rodil in/ali v kateri prebiva; SODOBNA USTREZNICA: domovina
2. prebivalci obsežnejšega, s kakimi značilnostmi povezanega, zaokroženega ozemlja
3. s prilastkom kraj, kjer prebiva Bog in kjer zveličani večno živijo po smrti; SODOBNA USTREZNICA: nebesa
4. zemeljska površina, ki je ne pokriva morje; SODOBNA USTREZNICA: kopno
5. del zemeljske površine kot gospodarska dobrina; SODOBNA USTREZNICA: zemlja
5.1 kar se pridobi z gojenjem rastlin na takšni površini; SODOBNA USTREZNICA: pridelek
6. področje zunaj večjih mest; SODOBNA USTREZNICA: podeželje
FREKVENCA: približno 4500 pojavitev v 44 delih
FRAZEOLOGIJA: dežela živih
TERMINOLOGIJA: obljubljena dežela
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dihati -am nedov. dihati: kaku moreo ribe noter v' vodi plavat, inu dihat nedol. (V, 448) ǀ od urozhine kumaj dihamo 1. mn. (III, 403) ǀ kumai ſe je gibal, inu dihal del. ed. m (V, 487)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dinja -e (dinja, dina) samostalnik ženskega spola
sladek rumenkast plod kulturne rastline s plazečim se steblom; SODOBNA USTREZNICA: melona
FREKVENCA: 5 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
divji -a -e pridevnik
1. ki se nahaja, živi, raste svobodno v naravi; SODOBNA USTREZNICA: divji
1.1 označuje domači sorodno žival, ki živi prosto v naravi
1.2 označuje kulturni sorodno rastlino, ki raste prosto v naravi
2. ki se ne da krotiti, brzdati; SODOBNA USTREZNICA: divji, podivjan
2.1 ki izraža, kaže neukročenost, nebrzdanost; SODOBNA USTREZNICA: divji
2.2 ekspresivno ki ima veliko moč, silovitost; SODOBNA USTREZNICA: besen, divji
3. ekspresivno ki ne obvladuje svojih negativnih čustev; SODOBNA USTREZNICA: divji
FREKVENCA: 188 pojavitev v 25 delih
TERMINOLOGIJA: divja koza, divja roža, divja svinja / divji preščič, divje kure, divji česen, divji kozel, divji oves, divji petelin, divji žafran
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dno -a (dnu, dno) samostalnik srednjega spola
1. spodnji, najnižji del poglobitve v (zemeljski) površini; SODOBNA USTREZNICA: dno
1.1 spodnji del česa; SODOBNA USTREZNICA: dno
2. v zvezi drtje dna ostra bolečina v trebuhu ali črevesju, navadno krčevita, sunkovita; SODOBNA USTREZNICA: kolika
FREKVENCA: 67 pojavitev v 9 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
drȃgar, -rja, m. dragarji, ribiči, ki z dragami ribe love, die Garnleute, V.-Cig.; — prim. 3. draga
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dremati -am nedov. dremati: jeſt ſim ſe potſtopil letukaj dremat nedol., inu spati ǀ Jeſt ſpim, inu dremam 1. ed., moj General Timotheus pak zhuje, inu vahta ǀ nedremash +2. ed., ampak de ſi mertu ǀ ta kateri drema 3. ed. nemore zhujti, inu ta kateri zhuje nedrema +3. ed. ǀ dremate 2. mn. pak, inu spite kakor de bi nebilij en teden spalij ǀ nej ſo saſpani, ne dremaio 3. mn., temuzh po nozhiſemkaj gredò ǀ cello nuzh na morij ste s'veliko vasho muio nenuznu ribe lovili, inu neste dremali del. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
drob m, F7, exta, -orum, drúb, zhreva; interanea, -orum, drúb ali oſſerzhje; intestinum, -ni, zhrivú, drúb, zrivú; piscem exenterare, drúb is ribe uṡèti; viscera, drúb, oſerzhja, s'notarnîa zhéva, drubovina; vitalia, drob v'ṡhivali; vitalia, Lev:3.v.3. ac viscera, oſſerzhje: tú ṡnotranîe, drob
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
drstíti se, -ím se, vb. impf. streichen, laichen; ribe se drstijo; — pogl. drestiti se.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
drugi1 -ega posamostaljeno
I. k števniku
1. kdor/kar v zaporedju ustreza številu dva; SODOBNA USTREZNICA: drugi
1.1 po funkciji, moči za eno stopnjo nižji od najvišjega; SODOBNA USTREZNICA: drugi
1.2 v zvezah k drugemu / v drugo v zaporedju na drugem mestu; SODOBNA USTREZNICA: drugič
II. k zaimku
1. kdor ni tisti, na katerega se misli, iz katerega se izhaja; SODOBNA USTREZNICA: drug
1.1 kar ni tisto, na kar se misli, iz česar se izhaja; SODOBNA USTREZNICA: drugo
2. navadno mn. kdor v kaki skupini ali celoti obstaja poleg navedenega in se od tega lahko razlikuje; SODOBNA USTREZNICA: drug
2.1 kar v kaki skupini ali celoti obstaja poleg navedenega in se od tega lahko razlikuje; SODOBNA USTREZNICA: drugo
3. v krščanstvu kdor je po božjem posredovanju duhovno prenovljen; SODOBNA USTREZNICA: drug
4. kar ni domače; SODOBNA USTREZNICA: tuje
5. v zvezi z eden/en izraža nedoločeno osebo, stvar, ki se pri razmejevanju navede na drugem mestu; SODOBNA USTREZNICA: drugi
5.1 izraža medsebojno razmerje
FREKVENCA: skupni pojavitveni sklop ↓
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dǜhati -am nedov. dihati: [ribe] dühajo s škrgami AI 1878, 30
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
duhovni -ega posamostaljeno
1. versko posvečena oseba, ki opravlja verske obrede ter povezuje vernike med seboj in z Bogom; SODOBNA USTREZNICA: duhovnik
1.1 kdor ni čustveno, moralno ali spoznavno vezan na snovni, otipljivi svet; SODOBNA USTREZNICA: duhovni
2. kar se ne da videti, otipati; SODOBNA USTREZNICA: duhovno
3. kar je v skladu z verskimi, moralnimi predpisi
FREKVENCA: 64 pojavitev v 8 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dȗškati, -am, vb. impf. 1) Athem schöpfen (um sich zu erholen), M.; počivati in duškati po poti, Gor.; ribe duškajo, schnappen nach Luft, Ljub.; — 2) die Communication mit der äußeren Luft ermöglichen: d. sod, vzhŠt.-C.; zamrzle ribnike d., C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
ekina [ekína] samostalnik ženskega spola
] samostalnik ženskega spolamorska riba prilep, LATINSKO: Echeneis
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
en1 ena štev. en: en im. ed. m Angel je mozhneishi kakor vſy ludje ǀ ſe nenajde li ena im. ed. ž ſama Pershona de bi bila proſsila sa dusho ſvojo ǀ enu im. ed. s letu je preteklu ǀ enu im. ed. s lejtu imà 365. dny ǀ eniga rod. ed. m ſamiga nepriatela ſe boijm ǀ netroshtaj ſe do vekoma ene rod. ed. ž ſame kapelze ǀ ti tudi unimu ubushizu ene rod. ed. ž droftine Kruha nej ſi hotel dati ǀ s'ene rod. ed. ž ſklede ſta jedila ǀ Kumaj edn s'eniga rod. ed. s Meſta, inu Kumaj dua s'eniga Roda rod. ed. m bodo prishli v'tu Nebeſhku Meſtu ǀ hlapez nemore, kakor enimu daj. ed. m ſamimu Gospudu vſtrezhi ǀ polovizo daite eni daj. ed. ž sheni, to drugo tei drugi ǀ raishi kakor en tož. ed. m ſam dan v' vizah terpeti ǀ Sakaj pustite tedaj pretezhi en tož. ed. m dan, en tož. ed. m teden, en meſsiz, inu cilu enu tož. ed. s lejtu ǀ poprej bi imel iſvolit vſe te, kakor ven +tož. ed. m ſam greh s'miſlio pervolit ǀ try ſvoje hzherij nan +tož. ed. m dan skuſi martro S.S. TROYZI je bila offrala ǀ eno tož. ed. ž ſamo kapelzo proſsi ǀ ſvojo erbszhino je bil predal s'eno tož. ed. ž ſkledizo lezhe ǀ nej nesramnosti de bi s'eno tož. ed. ž krono, s'erdezh slati ne sturil ǀ inu pſy … s'eno tož. ed. ž kust, hualeshni ſe iskasheio ǀ Lushej bi bilu cell ſvejt veno +tož. ed. ž peſt ſtiſnit, ali v' ven tož. ed. m maihen glaſſ zellu morje spravit, kakor popolnama od lete S. Skriunoſti govorit ǀ kadar pak na enem mest. ed. m ſamem glidu sbolj, kakor rekozh, kadar oglushj, ali oslèpi, takrat ſposna kulikajn sdravie nuza ǀ tulikain Angelou je venim +mest. ed. m Chori, de obeden yh nemore ſishteiti ǀ ima vezh mozhij v'enim mest. ed. m perstu Kakor ti v'zelom shivotu ǀ de lahku obenem +mest. ed. m zhaſsu ſe kupzhuje ſa Nebeſsa, inu ſa te potrebne poſvetne rezhij ǀ v eni mest. ed. ž vri vſy bi pomerli ǀ ukupaj per eni mest. ed. ž misi sta jedla ǀ v'eni mest. ed. ž posteli sta ukupaj ſpala ǀ veni +mest. ed. ž uri ſe je vſe v' tem kloshtri preobernilu ǀ ueni +mest. ed. ž mreshj ſe najdeio dobre, inu shleht ribe ǀ nashe lubesni ſo ſerne, Katere na enim mest. ed. s mestu dolgu neostanejo ǀ po moy rajtengi venem +mest. ed. s lejti … ſe pomuiash 192 urr ǀ Sam ioſve s' enem or. ed. m tovarsham ǀ s'eno or. ed. ž ſamo beſedo je stuaril vus volni ſvejt ǀ Gregor Agrigentius s' enem or. ed. s perſtem ſledno boleſan je pregnal ǀ ſo yh bilij pred enem or. ed. s letam ſamerkali ǀ s' enim or. ed. s tvojm ozheſſam eden m eden: enkrat te ſedem modri tiga sueta ſe ſo ukupaj nashli, eden im. ed. je te druge vuprashal ǀ eden im. ed. taistih je na ſmertni poſteli leshal ǀ jest ſe neboijm drugiga, semuzh eniga rod. ed. nepriatela mojga ǀ ta prava lubesan ſe nemore najti per enimu daj. ed. ſamimu ena ž ena: ta nepametna shivina … ena im. ed. ſe vſmili zhes to drugo, kadar v'potrebi vidi ſvojo gliho
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
etnica [etníca] samostalnik ženskega spola
neka riba, verjetno zobatec, LATINSKO: Dentex dentex
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
fokina [fokína] samostalnik ženskega spola
morski sesalec kit, LATINSKO: Cetacea
PRIMERJAJ: balena, keta, kit, košir
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
frigana riba [frȋgana ríba] samostalniška zveza ženskega spola
navadno množina dušena, kuhana riba
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
frigeljc [frȋgǝljc] samostalnik moškega spola
neka majhna sladkovodna riba, verjetno globoček, LATINSKO: Gobio gobio
PRIMERJAJ: grundelj
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
ftìca -e ž ptica: ftica AIN 1876, 44; od nyé kak ftica odletim BJ 1886, 6; májo i fticze nebeſzke gnejzda KŠ 1754, 108; Glédajte na fticze nebeſzke KŠ 1771, 20; prisle ſzo fticze ino ſzo je pozobale KŠ 1771, 42; i te nebeszke fticze, ſzvojega ſztvoritela Bogá dicſijo BKM 1789, 5b; péti dén ſzo ſztvorjene ribe, i fticze KM 1796, 4; Fticze nebeszke, i ribe môrszke TA 1848, 7; Najlepše sztvaré szo ftice KAJ 1870, 10; nad nebeſzkimi fticzami KŠ 1754, 95
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
fugor [fugọ́r] samostalnik moškega spola
riba jegulja, LATINSKO: Anguilla
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
glavač [glaváč] samostalnik moškega spola
- morska riba glavoč, LATINSKO: Gobius
- ptica dlesk, LATINSKO: Coccothraustes coccothraustes
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
glavatica [glavatíca] samostalnik ženskega spola
] samostalnik ženskega spolariba losos, LATINSKO: Salmo salar
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
golub [golūb] samostalnik moškega spola
] samostalnik moškega spolasladkovodna riba menek, LATINSKO: Lota lota
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
gòri prihájati ~ -am nedov.
1. prihajati na površino: Ni ribe neosztánejo vecs na dne potokôv, nego goriprihájajo na lice vôd KAJ 1870, 97
2. vzhajati: Toga ſzvêta ſzuncze V-nyem gori prihája BRM 1823, 6
1. prihajati na površino: Ni ribe neosztánejo vecs na dne potokôv, nego goriprihájajo na lice vôd KAJ 1870, 97
2. vzhajati: Toga ſzvêta ſzuncze V-nyem gori prihája BRM 1823, 6
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
grloplȗta, f. (ribe) grloplute, Kehlflosser, Cig. (T.), Erj. (Z.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
grum [] samostalnik moškega spola
] samostalnik moškega spolamorska jegulja, gruj, ugor, LATINSKO: Conger conger
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
grundelj [grúndǝlj grúndǝljna] samostalnik moškega spola
sladkovodna riba globoček, LATINSKO: Gobio gobio
PRIMERJAJ: frigeljc
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
grundeljci m mn., F3, funduli, pokelce ribe, grundelzi; fundulus, ein grundel grundelzi; grundelzi, funduli, grundl
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
hebetonica [hébetonica] ali [hebetónica] (hebetnica) samostalnik ženskega spola
morska žival sipa, LATINSKO: Sepia
PRIMERJAJ: hobotnica
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
hobotnica [hobọ̑tnica] samostalnik ženskega spola
morska žival hobotnica, LATINSKO: Octopus
PRIMERJAJ: hebetonica
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
hoditi -im nedov. hoditi: Nej treba tebi hodit nedol. k'Aſtrologam, ali k'Prerokom ǀ ſe prezej v' naſhem ſerzi uname shelje po ſtopinah taiſte pershone hoditi nedol. ǀ Jeſt po goſtem hodim 1. ed. v' Zerku molit ǀ ſe je meni ſainalu, de hodem 1. ed. po plazi ǀ sa drugimi nehodim +1. ed. ǀ kodar hodish 2. ed., ali kir leshish vſe skuſi pred ozhmy imash oblizhe taiſte pershone ǀ Sa drugimi shenami hodesh 2. ed., inu shelish ǀ nej ſi uredna de po semli hodis 2. ed. ǀ kam hodi 3. ed. tvoj Syn po nozhi ǀ K'tebi v'vaſs nehodi +3. ed. s'dobro mislio ǀ lahku po zerkvah kodi 3. ed., lahku moli ǀ boſy, inu polnagi po simi hodimo 1. mn. ǀ kokar en drugi Iodosh Ishkariot okuli hodite 2. mn. ǀ k'pridigi ne hodio 3. mn. ǀ piſhe Plinius od Taprabonarjou, namrezh, de taiſti folk nemore vidit to ſvesdo Polaris sa katero hodyo 3. mn. ǀ nehodio +3. mn. Pridige poshlushat ǀ Maria Diviza ſe perkashe, inu pravi: hodi vel. 2. ed. samanò jest hozhem tebi poKsat tuojo ſestrizhno ǀ Spovednik y pravio nehodi +vel. 2. ed. bosh padla ǀ nehodimi +2. ed.+ vezh v'hisho, oku hozhesh ſdrava biti ǀ Hodita vel. 2. dv. sa mano, ter nebota vezh ribe, ampak ludy lovila ǀ hodite vel. 2. mn. ſamkaj molit ta S. Roshenkranz, ter rezite k' MARII ǀ nehodite +vel. 2. mn. od matere, tishiteſe matere, inu per ny oſtanite doma ǀ ti uno nedolshno karshenzo taku dolgu ſi motil, inu sa nio hodil del. ed. m, dokler v'greh ſi njo perpravil ǀ po cellem ſvejtu je hodel del. ed. m noter do noviga Svejta ǀ Actæon firbizhnu je hodu del. ed. m shpegat ſa to Bogino Djano ǀ Taisto semlo, po kateri je hodilſhe del. ed. m+ danaſhni dan Rumarij s'jesikam taisto lishejo ǀ ti ſi sa fantamy hodila del. ed. ž ǀ teshku bo hodilu del. ed. s letu raitingo unkaj ſpelati ǀ ſo po Boshyh potoh hodili del. mn. m ǀ de bi ludje po njemu nehodili +del. mn. m ǀ sgublene ouzhize bodo hodile del. mn. ž sa tem pravim Paſterjom ǀ de bi vashe kupzhije ſrezhnu hodile del. mn. ž ǀ tamkaj bliſi pishata ſo hodile del. mn. ž hudo hoditi škodovati: Pater jest n'hozhem poukro odnaſhat do moje puſledne ure, sakaj jest ozhitnu ſposnam s'tiga, kar ſte vy pravil, de bi hudu ſa mojo dusho hodilu del. ed. s ǀ zhe vy pak ſte shleht, taku bo vam enkrat hudu hodilu del. ed. s
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
hramóta, f. der Wassertümpel: po hramotah so ribe, Barje pri Ljub.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
hraniti2 nedov., F29, adagia sunt: maihine rizhy ſe lagle hranio, kakòr te velike; bibliotheca, kir ſe buque hranio; caseale, -lis, ſyrniza, kir ſe ſyr déla, ali hrani; casteria, ena ribizhja hiſhiza, kir ſvojo ribiṡhko ſpravo hrani; choragium, en proſtor ẛa gledati, kir ſe ygrá, ali kir ſe hranio rizhy ẛa Comedie; ciborium, ſhpishna ṡkramba: tudi tá poṡlazhena poſſoda, v'kateri ſe svetu Réſhnu Tellú hrani; commentariensis, tá kateri ẛamerkuje, ali te rizhy eniga méſta popiſhuje, inu taiſte hrani; commiſsus, -a, -um, ẛrozhen, inu dan ẛa hraniti; custodire, zhuti, varovati, obarovati, hraniti, ſtraṡhiti; ferraria, -ae, tudi ſhtazuna, kir ſe ṡheléṡu hrani, ali predaja; gurgustium piscium, en ravſhel, ali verſha ṡa ribe hraniti; libraria, -ae, kamra kir ſe buque hranio; lignile, -lis, leſſena hiſha, kambra ṡa leis hraniti; meliton, -onis, zhibelniák, utta ṡa zhibele, kir ſe zhibele hranio; myrothecium, tú meiſtu, ali ṡkramba, kir te dobru diſſezhe ṡhalbe hranio, ali ſtavio; narthecium, -cÿ, ena puhſhiza, v'kateri ſe arznia hrani; nivarius locus, meiſtu ṡa ſnéh darṡhati, hraniti; oporotheca, -ae, kelder, ali enu meiſtu, kir ſe ſad hrani; piscina, -ae, ribnik, kir ſe ribe darṡhè, ali hranio; promptuarium, -rÿ, kamra, ali kelder ṡà hraniti jidne rizhy; receptaculum curuum, ṡa kulla hraniti proſtor, kolovnik; reponere, odloṡhiti, hraniti, poloṡhiti, ṡahraniti; sacrarium, -rÿ, ṡacriſtie, enu meiſtu kir ſe kai ſvetiga, ali ṡhegnaniga hrani; salinum, -ni, ſolniza, kir ſe ſul derṡhy ali hrani; servabilis, -le, kar ſe more hraniti, ali ṡahraniti; servare, hraniti, ṡkraniti, varovati; tablinum, -ni, tabularium, -rÿ, ſhribarṡka hiſha, ali ena kamra, ali meiſtu ṡa lyſty, inu piſma hraniti; vestiarium, -rÿ, tú meiſtu, kir ſe gvanti hranio; vestispicus, kateri ſvoiga goſpuda gvante ṡnaṡhi, inu hrani
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
izceran -a prid. oslabljen, izžet, izmučen: ionas od te velike ribe balene nej bil ſzeran im. ed. m, de se ſi lih try dni je v' nje trebuhu leshal ǀ bolniku arznie nezh nepomagaio, ampak de she boleſan hujshi prihaia, de mokruta, inu urozhina naterlih je iszerana im. ed. ž videm tiga suhiga S. Franciſca, tiga iszeraniga tož. ed. m ži. Paphnutiusa, tiga madliga Pachomiusa ǀ Ste taku s' poſtam szerani im. mn. m de vaſſ nej druſiga, kakor kuſt, inu kosa → izcerati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
jẹdáča, f. die Speise, C., GBrda-Erj. (Torb.); dobili so jedače in pijače, SlN.; črvi, polži, školjke in majhne ribe so mu (raku) poglavitna jedača, Erj. (LjZv.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
jesti jem nedov. jesti: di y nimaio dati ni jeiſti nedol., ni pyti ǀ nemorem jejsti nedol., nemorem spati ǀ nej mogal ni jejſti nedol., ni ſpati ǀ de li imajo dobru pyti, inu jeisti nedol. ǀ skuſi mirakel je bil taiſtom dal ieiſti nedol. ǀ on da apetit dobru pijti, inu jeſti nedol. ǀ Bug prepovedal vinu pyti, grosdie jèsti nedol. ǀ eno cello deshelo je bil v'goſtie povàbil, inu vſim obilnu dall pyti, inu jèſti nedol. ǀ Kadar je bil Iesus noter shal v'eno hiſho eniga vihſhiga teh Fariſeou, na eno Sabboto Kruh jejsti namen. ǀ kadarkuli jeish 2. ed., ali pijesh ǀ v'Postu taku dobru meſsu jejsh 2. ed., kakor o Pustu ǀ de ſi lih jei 3. ed., vener ſe nemore naſitit ǀ Kmet jej 3. ed. kruh, inu pye vinu, katiru s' ſvojo roko ſi perdella ǀ dobru pye, inu jeij 3. ed. ǀ Ti bolni, inu cilu slabi ludje shiher meſſu jedò 3. mn. ǀ poſt je ſazhetik nebeskiga lebna, inu gliha teh Angelou, katiri nikuli nejedò +3. mn. ǀ Mosh k' ny pravi, bodite vshe drusgi, ali kuſsi, jei vel. 2. ed., inu molzhi ǀ Jeſt vam bom poshilal pishata, inu taiſte jeite vel. 2. mn. ǀ Sabinus li duakrat v'tedni je jedil del. ed. m ǀ bi bil rad ſhelod jeidil del. ed. m ǀ nihdar nej gorkiga iejdil del. ed. m ǀ taiſte je kuhal, inu jedel del. ed. m ǀ kateribo ta S. kruh jejdil del. ed. m ǀ v' poſti je meſſu jeidila del. ed. ž ǀ sheina bo vſe s'kuſi jedila del. ed. ž, inu pijla ǀ de bi 40 lejt zhloveka nevidla, ſrovu Korenje jedla del. ed. ž, inu vodo pila Kakor Maria AEgiptiaka ǀ druſiga nebò jeidla del. ed. ž ampak semlo ǀ nej druſiga jeila del. ed. ž ampak srovu koreine ǀ ukupaj per eni misi sta jedla del. dv. m ǀ s'ene ſklede ſta jedila del. dv. m ǀ leta dua ſta is ene sklede ieidla del. dv. m ǀ samu sozhivie, inu sele ſo jeidili del. mn. m ǀ de bi tudi ribe jeidli del. mn. m ǀ tard kruch ſo jedli del. mn. m ǀ nej ſo ſi rokè vmili, kadar ſo kruch jèdilij del. mn. m ǀ eno slatko spisho ſo jejdili del. mn. m ǀ malu bodo spali, inu jejdilij del. mn. m ǀ matere suoje otroke, ſo kuhale, pekle, inu jejdile del. mn. ž ǀ matere ſo ſvoie otroke jedjle del. mn. ž ǀ Deklizam dam sa Koſſilu en par pezhenih pishat, de bodo raven Matere kokushi jeidle del. mn. ž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
jevžljarica [jẹ́vžljarica] samostalnik ženskega spola
neka manjša sladkovodna riba
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
jez2 [jẹ̑z] samostalnik moškega spola
sladkovodna riba jez, LATINSKO: Leuciscus idus
PRIMERJAJ: ježevka
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
ježevka [ježẹ̑vka] samostalnik ženskega spola
sladkovodna riba jez, LATINSKO: Leuciscus idus
PRIMERJAJ: jez2
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
Jona(s) -na m osebno lastno ime Jona: Manaſses je molil v'kehi, Iona im. ed. pak v'trebuhi te ribe ǀ Jona im. ed. Prerok tudi je veliku premishlovajna imel ǀ Ionas im. ed. Prerok kadar taistim zhaunarjom je hotel sastopit dati ǀ Je molil Jonas im. ed. v' trebuhi te ribe ǀ ionas im. ed. od te velike ribe balene nej bil ſzeran ǀ Bug sapovej Preroku Ionu daj. ed. de bj imel pojti pridigvat v'tu veliku Mestu Ninive ǀ Preroku Jonu daj. ed., sa volo njegoviga nuzniga pridiguajna (III, 450) ǀ Gdu je bil odpru usta uni poshreshni ribi, katera je bila Iona tož. ed. Preroka posherla ǀ ſturite shnimy kokar ſo bily vni zholnary ſturili s'Ionam or. ed. Jóna, lat. V Ionas, prerok (SP Jon 1,1)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
Jónaš -a m Jona: Jonas KŠ 1754, 2; liki je bio Jonás v'zalouczi czet ribe tri dni KŠ 1771, 40; Ar ſzo ſze oni ſzpokourili na prejdganye Jonáſa KŠ 1771, 41; znamejnye ſze nyemi ne dá nego znamejnye Jonás proroka KŠ 1771, 40; blá'zeni ſzi Simon ſzin Jonaſa KŠ 1771, 54; nikſega Jónáſa ribicsa ſzin KŠ 1771, 699
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
kačela [kačẹ̑la] samostalnik ženskega spola
sladkovodna riba nežica, LATINSKO: Cobitis taenia
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
kaditi nedov., F6, adolere, ṡashigati, offrovati, vushgati, ṡhgati, kaditi; altercum, ṡeliszhe ṡa ribe omotiti, inu ṡobè kaditi; fumigare, kaditi; suffimentum, vel suffimigatio, vſe tú s'zhim ſe kady; suffire, kaditi, pokaditi; suffitor, -oris, kateri kady, kadnyk; prim. kadeč
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
kalamara [kalāmara] samostalnik ženskega spola
morska žival ligenj, LATINSKO: Loligo ( LATINSKO: vulgaris)
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
kamenje s, F23, ansae ferreae, ṡheléṡne ṡvèẛe, s'katerimi ſe tú kamenîe v'kup vṡame; attae, -arum, ſhpizaſtu kamenîe, ſhibre; callitriche, -ches, callitrix, prúh, ali jama ẛa kamenîe lamati; cataplasma, flaiſhter, s'kamenîa, ali zégla; chodchod, ṡhlahtnu kamenîe; deformata in lapidibus, na kamenîe popiſſana: 2.Cor:ṡ; elapidare, kamenîe ſtreibiti, pobrati, vun vreizhi; elevare lapides, po kamenîe poſsegati, inu vsdigovati; lapidatio, s'kamenîam poſſipanîe; lapidatus, s'kamenîam poſſút; maceria, -ae, vel maceries, -ei, en ſúh ṡyd, graja s'kamenîa ſturjena; illedere saxis, na kamenîe tarzhiti; lapidare, s'kamenîam poſſipati, poſſuti, kamenovati; lapidator, kateri s'kamenîam poſſiple, ali luzha; latomus, -mi, kateri kamenîe lama, ali ſeika; oniscus, -ci, praſizhiza ſiva ... ſe naide pod léſſam, ali pod kaminîam kir je faihtnu; rudetum, -ti, meiſtu, na katerim doſti ſtariga zégla, inu kamenîa resbytiga leṡhy; rudus, -deris, ſhuta od ſtarih ṡydou podertih, koṡzi zégla, ali kamenîa; saxatiles pisces, ribe v'mei kaminîam lovlene; saxifragium, -gÿ, vel saxifraga, -ae, enu ṡeliṡzhe, kateru je kiſſilu, per murju v'mei kaminîam raſte; saxosus, -a, -um, kameniten, poln kamenîa; suffrenatio, mozhnu s'kamenîam veṡanîe v'kupai v'enim ṡydi; viam lapidibus sternere, poot s'kamenîam poflaiṡhtrati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
kapelj [kȃpǝlj kȃpǝljna] samostalnik moškega spola
sladkovodna riba kapelj, LATINSKO: Cottus gobio
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
kapica [kápica] samostalnik ženskega spola
navadno množina školjka
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
karf [kȁrf kárfa] samostalnik moškega spola
sladkovodna riba krap, LATINSKO: Cyprinus carpio
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
karpoc [karpọ̄c] samostalnik moškega spola
neka riba z ostrimi, strupenimi luskami, bodicami
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
keča [kẹ́ča] samostalnik ženskega spola
sladkovodna riba jeseter, LATINSKO: Acipenser naccarii, ali kečiga, LATINSKO: Acipenser ruthenus
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
keha -e ž ječa: ta ſvejt nej drusiga, ampak ena strashna keha im. ed. ǀ Ceſſar sapovej is kehe rod. ed. Vida perpelat ǀ de bi ijh Bug rejshu s'kehe rod. ed. ǀ je proſſil de bi reshil dusho od kehe rod. ed. tiga trupla ǀ to keho tož. ed. s' luzhio, inu lepem duham je bila nepolnila ǀ je bil sapovedal v'Keho tož. ed. dua shlushabniKa poſtavit ǀ Philistery yh premagaio, oſlepio, inu v'to paklensko kèho tož. ed. parpravio ǀ je bil veni temni, inu glaboki kehi mest. ed. sapert ǀ Manaſses je molil v'kehi mest. ed., Iona pak v'trebuhi te ribe ǀ vſe kehe im. mn. ſo bile polne ← bav. nem. Keiche ‛ječa, okrožni zapor’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
keta [kẹ̄ta] samostalnik ženskega spola
morski sesalec kit, LATINSKO: Cetacea
PRIMERJAJ: balena, fokina, kit, košir
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
kit [kȉt] samostalnik ženskega spola
morski sesalec kit, LATINSKO: Cetacea
PRIMERJAJ: balena, fokina, keta, košir
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
klin2 [klȉn klína] samostalnik moškega spola
sladkovodna riba klen, LATINSKO: Leuciscus cephalus cephalus
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
konj -a m konj: kadar ta pervi krat koin im. ed., inu piſſy sagledaio tiga lintvorna ſe preſtrashio ǀ En kojn im. ed. de ſi glih je velik, inu mozhan, aku n'hozhe noſsit, obeden ga nekupi ǀ s'kojna rod. ed. doli stopi ǀ ga je bil is kojna rod. ed. vergal ǀ je bil s'koina rod. ed. padil ǀ od zhebell je prishal k' tizam, od tiz k' ouzhizam, od teh k' volu, h' kojniu daj. ed. ǀ tvojga kojna tož. ed., tvojga pſsa ble lubish, kakor tvojga bliſhniga ǀ na koina tož. ed. ſede, ter v' ogin skozhi ǀ gresh pogledat tuoijga koijna tož. ed. ǀ Ceſar Caligula eniga kojnia tož. ed. je tulikain lubil ǀ ozhitnu ſe je v' lufti na kojni mest. ed. prikasoval ǀ kojni im. mn. vshtali ſe ſo bili odvesali, inu odtergali ǀ Leta Menih sazhne uprashat, aku ſe najdeio tudi koiny im. mn. naprudai ǀ Se najdeio greshniki, inu greshnize, kateri kakor kojnij im. mn. resuſdani dèrjeio ǀ de bi tebe hodile poshlushat ribe, kakor S. Antona: tize kakor S. Franciſca: koini im. mn., inu vuoli, kakor S. Adalberta ǀ kojny im. mn. ſo jo bily poteptali ǀ Ceſſar Marcanton je imel Leve taku krotke, de je taiſte nuzal sa kozhio na meiſti koinou rod. mn. ǀ veliku hlapzou, inu koynou rod. mn. ǀ ſim shla travo pukat, inu ſim jo daiala volam, inu kojnom daj. mn. ǀ ijh je puſtil neusmilenu vbiti, inu mertve na drobne Koſse reſekat, inu Konjom daj. mn. ijh je dal jejsti ǀ hudizh je bil njega, inu kojne tož. mn. obſedel ǀ 40000. dush na koinoh mest. mn. s' lepem oroshiam ſo bile niemu na pomozh prishle
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
korbica ž, F2, corbula, korbiza; fiscina, fiscella, fiscellum, ſpletena ṡa ribe korbiza
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
koreselj [kọ́resǝlj kọ́resǝljna] (kureselj) samostalnik moškega spola
sladkovodna riba koreselj, LATINSKO: Carassius carassius
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
kosec2 -sca m košček: en maihin koſſiz im. ed. te Europe oſtane ǀ edn je bil njemu en koſſiz tož. ed. kruha vergel ǀ s' en koſſiz tož. ed. ribe, dà 153. velizih rib ǀ Ti dash temu lazhnimu en koſiz tož. ed. kruha ǀ s' enem koſſizam or. ed. ſtariga vſſinia samorio kupit kruha, vina, inu meſſa ǀ koſſzi im. mn. meſſa ſo prozh leteli ǀ od koſzou rod. mn., kar je bilu oſtalu, ſedem ſpleteniz ſo pobrali ǀ is koſſizou rod. mn. je aubize, inu kapize sa otroke dellal, inu predaial ǀ Reslomite ta S. Vblat na deſset koſzu rod. mn. ǀ je bil ſapovedal njega na drobne koſſize tož. mn. reſekat ǀ kadar je imel umreti nej ſo bily Angely po njegovo dusho pershli, ampak hudizh ogvantan s'taiſtimi vkradenimy koſſizi or. mn.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
koščak [koščák] samostalnik moškega spola
sladkovodni rak jelševec, LATINSKO: Astacus astacus
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
košir [košír] samostalnik moškega spola
morski sesalec kit, LATINSKO: Cetacea
PRIMERJAJ: balena, fokina, keta, kit
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
kraljič -a m 1. kraljevi uradnik: en Krajlizh im. ed. je bil shal v' Galileo Chriſtuſa obyskat ǀ En lep exempel danas nam pred ozhy poſtavi S. Joannes Evangeliſt od tiga Krajlizha rod. ed. 2. kačji kralj: Zhebelle imaio ſvoja Krajla. Tize imaio Poſtoino, ſveriazhina ima leva, Ribe imaio Baleno, kazhe imao Krajlizha tož. ed. Vsi zapisi s prvim pomenom se navezujejo na SP Jn 4,46–53; → kralj.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
kreljut (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) ž, branchiae, krelútč [Verant.14: Branchiae, Fisch horn, Krelyuti od ribe]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
krokodil -a m krokodil: de bi y neshkodoval kokar uni AEgypterski Crokodil im. ed. (II, 33) ǀ Ali she vſelei vekshi norzy ſo bily taiſtij, kateri sa boga ſo molili mozhike, pſſe, kazhe, ribe, tize, crocodile tož. mn., lintuarne, inu druge oſtudne shivali ← lat. crocodīlus ← gr. κροκόδῑλος ‛krokodil’; → krokotil
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
krota [krọ́ta] samostalnik ženskega spola
žival krastača, LATINSKO: Rana bufo
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
kupovati nedov., F10, commercari, ẛkupuvati, v'kupai kupovati, kupiti; empturire, rad kupovati, baratati; mango, -onis, en martalos, kateri ludy krade, inu kupuje, ter predaja; monopolium, -lÿ, laſtna kupzhia, oblaſt eniga de ſam kupuje, ali predaja; obsonator, kateri ṡa goſpodṡko miṡo ṡhpiṡhe kupuje; oenopola, likep, kateri vinu tozhi, inu kupuje; opsonare, vel opsonari, ṡhpiṡhe notar kupovati; opsonator, -oris, kateri ṡhpiṡhe kupuje; piscaria, -ae, kir ſe ribe predajajo, in kupovajo; sitopola, kateri ſad kupuje
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
kvácəlj, -clja, m. die Fischangel: s kvacljem ribe loviti, ogr.-C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
ládanje -a s imetje, posest: Ka ſze razmi po krühi? Vſze, ſtero naſemi 'zitki ſzlü'zi, liki dobro ládanye KŠ 1754, 165; Indasnye ládanye v-Spanyolszkom nezadovolnoszt obüdilo AI 1875, kaz. br. 3; te mladénecz ár je meo vnogo ládanya KŠ 1771, 63; naj poterejo moucs Vraiso, vſze ladanye nyegovo SM 1747, 65; Ne ſzprávlajte na ládanye zláta, niti ſzrebra KŠ 1771, 32; nego nyemi je obecsaom, ka nyemi jo dá na ládanye KŠ 1771, 359; Ino ribe vmourji plávajoucse, Dao ſzi csloveki na ládanye BKM 1789, 2; Geto pouleg ládanye znamenüvajoucse recsi nak, nek dokoncsek sztoji KOJ 1833, 22; i dam ti krajine zemlé tebi na ládanye TA 1848, 3; Czaszari obecsao, csi ga on v-ládanye z-rouk zvianoga Králesztva nazáj posztávi KOJ 1848, 22; én (-am) znamenüje ládavca, ház pa ládanye AIN 1876, 16; ſteri ſzo zkakſté tálom vu drügoga ládanyi KMK 1780, 42; Vu nyega zmo'znom ládanyi BKM 1789, 46; Batthyáni Ferencza je pa Ferdinand tak za szé doubo, da ga je niháo vu ládanyi Nouvográda KOJ 1848, 77; da ſze mi pod nyihovim ládanyem od toga bole blagoſzlovimo KŠ 1771, 840; I vzeme ti vſzo moucs zevſzim, Ládanyem neſzmernim BKM 1789, 38; Kama je Julius ſzpremo'snim ládanyem SŠ 1796, 88; I ládanya i poiſtva ſzo odávali KŠ 1771, 347
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
làgoji -a -e prid. slab, hud: Erköltselen; lagoji -a -o KOJ 1833, 155; i ſzád nyegov lagoji KŠ 1771, 40; nikákſa lagoja voda TF 1715, 31; Na nász vérte lagoja zima csáka AI 1875, kaz. br. 8; lagoje drejvo pa lagoji ſzád prináſa KŠ 1771, 22; Eto leto za nász verte lagoje bilo AI 1875, kaz. br. 7; Ki sze na lagoje obrné, od toga odevcsiti je tesko AI 1875, kaz. br. 7; Zamán hvála lagoje ſztvári KŠ 1754, 50; lagoji ſzád prináſa KŠ 1771, 22; Kára lagojo prosnyo KŠ 1771, 751; Ki lagoje ſzrczé ká'se KM 1790, 18; vlagojem i v dobrom vrejmeni KŠ 1771, 433; csi ſzo hüdi, lagoi Vládniczke KŠ 1754, 34; Lagoje ribe KŠ 1754, 131; za volo tákſi lagoji lüdi KŠ 1754, 196; ali jasz szamsze nej zbojao lagojih jezikov KOJ 1833, V; Ar vſzáki, ki lagoja dela csini KŠ 1771, 272; naj jo za lagoje lidi krédi má AI 1875, kaz. br.
lagojéjši in lagojéši -a -e slabši, hujši: Csi ſze pa ſto za laſztivne ſzvoje ne ſzkrbi, od nevernoga je lagojejſi KŠ 1771, 640; ka je zemljé pôv vsigdár lagojesi AIP 1876, br. 3, 8; drügi dén ſzo to lagojejso náklado vö zlücsali KŠ 1771, 425; oprvim dobro vino polo'zi pred goſzti, i gda ſzo ſze napójili, teda to lagojejſe KŠ 1771, 269; Zdaj za hercegovinánce lagojese AIP 1876, br. 4, 3
nájlagojéši -a -e najslabši: Jáko varno hodi po najlagoješi i nevarnejši potáj AI 1878, 14
làgoji -a -e sam. slabi: ſterekoli ſzo najsli, i dobre i lagoje KŠ 1771, 72
lagojéjši in lagojéši -a -e slabši, hujši: Csi ſze pa ſto za laſztivne ſzvoje ne ſzkrbi, od nevernoga je lagojejſi KŠ 1771, 640; ka je zemljé pôv vsigdár lagojesi AIP 1876, br. 3, 8; drügi dén ſzo to lagojejso náklado vö zlücsali KŠ 1771, 425; oprvim dobro vino polo'zi pred goſzti, i gda ſzo ſze napójili, teda to lagojejſe KŠ 1771, 269; Zdaj za hercegovinánce lagojese AIP 1876, br. 4, 3
nájlagojéši -a -e najslabši: Jáko varno hodi po najlagoješi i nevarnejši potáj AI 1878, 14
làgoji -a -e sam. slabi: ſterekoli ſzo najsli, i dobre i lagoje KŠ 1771, 72
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
lim -a samostalnik moškega spola
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
lintvorn -a m zmaj, peklenska spaka: s'zhloveka ſi en lintvorn im. ed. ratal ǀ kadar Lintvorn im. ed. mleku vidi ſvojo grosovitnoſt sgubj ǀ Naturaliſti pak pravio, de lintuorn im. ed. v'repi imà ene madeshe okrogle ardezhe, inu bele, kateri ſe ſvetè kakor ſlatu, inu ſrebru ǀ sdaj v'podobi eniga leua, sdaj eniga medveda, sdaj eniga lintvorna rod. ed. ſe je njemu perKasal ǀ Hilarion ſapovei enimu lintvornu daj. ed., de ima ſam od ſebe veno gorezho garmado skozhit ǀ s' temy peſſy, grè pruti temu popernaſtimu lintvornu daj. ed. ǀ ſo bily tiga paklenskiga lintvorna tož. ed. premagali ǀ sagledajo eniga strashniga lintuorna tož. ed. Kateri s'gorezhimi parklami ſerce taistiga oherniKa je tergal ǀ Tiberius Ceſar ſe je bil ſalubil v'eniga strupeniga lintuorna tož. ed. ǀ ſvoij hzheri na enam gorezhem lintvornu mest. ed. ſe je bila perkaſala ǀ ſe ſvoij hzheri prikashe na enim gorezhim lintuornu mest. ed. ǀ je hujshi s'eno hudo sheno prebiuat, kakor pak s'enem lintuornam or. ed. ǀ S' letem paklenskem Lintvornam or. ed. ti ſe imash voiskovati ǀ kakor eni ſtrashni Riſsy, inu groſovitni Lintvorni im. mn. ǀ Kir tij paklenski lintuorni im. mn. prebivajo ǀ skushnave teh paklenskih lintvornou rod. mn. je bil premagal ǀ hudizhij bodò s'ſtlazhili szauzh, inu ſtrup teh lintvernou rod. mn., inu Kazh ǀ shouzh teh lintuornou rod. mn. ǀ Eni sa ſvojga Boga moilo Kazhe, Crokotile, Lintvorne tož. mn., pſse, mazhike ǀ sa boga ſo molili mozhike, pſſe, kazhe, ribe, tize, crocodile, lintuarne tož. mn., inu druge oſtudne shivali ← srvnem. lintwurm ‛zmaj, hudič’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
lipan [lípan] samostalnik moškega spola
sladkovodna riba lipan, LATINSKO: Thymallus thymallus
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
lovíti, -ím, vb. impf. zu fangen suchen, fangen: l. ptice, ribe, rake, miši, kače i. t. d.; l. na (v) zanke, v mreže, s saki, z roko; jagen, auf der Jagd sein; lov l., Kras-Erj. (Torb.); gefangen nehmen, einfangen: begunce, tatove, potepuhe l.; ladije l., Schiffe kapern, Cig.; bolje "drži ga" nego "lovi ga", Npreg.; zu erhaschen, zu ergreifen suchen; otroci se lovijo, die Kinder spielen das Haschspiel; l. se, brunften (z. B. von Kühen und Hasen), Cig.-C.; bolhe l., flöhen; muhe l., Fliegen fangen; (fig.) Grillen im Kopfe haben, Cig.; senco l., nach dem Schatten greifen, Cig.; besede l., Worte bekritteln, ein Wortfänger sein, Cig.; norce l., Possen reißen, Cig.; — aufzufangen suchen: deževne kaplje l. v kako posodo; z očmi l., zu erblicken suchen, Z.; dem Blicke jemands zu begegnen suchen, Jurč.; l. se z očmi, mit einander kokettieren, liebäugeln, Cig., Jan.; — dobro se love zobje teh koles, die Zähne dieser Räder greifen gut ein, Cig.; l. se za kako reč, nach einer Sache greifen, haschen; kdor v jamo leti, se za robido lovi = in der Gefahr greift man nach jedem Rettungsmittel, Npreg.-Z.; l. se za zadnjo, das letzte Wort haben wollen, Navr. (Kop. sp.); l. se zle prilike, nach der bösen Gelegenheit haschen, Vrt.; — brada se ga lovi, er bekommt einen Bart, Z.; — to se mi v ušesa lovi, das höre ich gerne, Z.; — l. se, wanken, balançieren, Jan.; lavieren, Cig.; lovimo se, wir kommen knapp aus, Z.; v govorjenju l. se, aus dem Contexte gekommen sein, Z.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
lovìti -ím nedov. loviti: Fogdosok, lovim -iti AIN 1876, 18; ki jáko z-velikim 'selejnyem lovi KM 1790, 20; pirušlek müšlice lovi AI 1878, 7; ſou bom ribe lovit KŠ 1771, 334; liki na razbojnika ſzte prisli zro'zjem i zdrogami me lovit KŠ 1771, 91; Jázbec po noči ide lovit mláde závce AI 1878, 10; Peter, gda je ládjo pelao i ribe lovio KŠ 1771, 446; Leopold je lovio edenkrát metüla KM 1790, 20; Potom je szkopcom liszice i küne lôvo AI 1875, kaz. br. 7; pren. ár ſzmrt ſzrditoſztjom lovi SŠ 1796, 148; I poſzlali ſzo knyemi nike, kaj bi ga lovili zricsjom KŠ 1771, 140
lòvleni -a -o ujet: Tak je bio lovlen eden voj hercegovinancarom AIP 1876, br. 4, 3
lòvleni -a -o ujet: Tak je bio lovlen eden voj hercegovinancarom AIP 1876, br. 4, 3
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
loviti nedov., F26, adagia sunt: kar mazhka rody, radú miſhi lovy; ames, amitis, prezép ẛa tyze loviti; aucupari, tyze loviti; captare, loviti, vjeti; hamare, s'vodizo loviti; liburnum, -ni, fuṡhta, barzhiza ṡa ludy loviti; piscari, ribe loviti; propulsare, pred ſabo gnati, pojati, loviti; venari, ṡvirino loviti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
loviti -im nedov. loviti: druge miſli, inu skerbi nej imel, temuzh sajze, inu jelene loviti nedol. ǀ Imate odpuſtike yskati, inu nikar ſaize lovit nedol. ǀ S'Rimskimi sholnerij ſo bilij shli Christuſa loviti namen. ǀ s' ternikam ribe lovj 3. ed. ǀ en zholnar perpraula ſvoj zholn na morij … vejter lovj 3. ed. ǀ s'raven shterne ſidij inu ternikam ſvoje lubesni te greshne ſamaritanarje lovij 3. ed. ǀ Ribizhi, kateri s'mresho love 3. mn. ǀ Kakor ena sveriazhina Katero lovè 3. mn. ti Iagri po teh gosdah ǀ namejsti ſaurashnikou, mishi, inu podgane, inu karte je lovil del. ed. m ǀ kakor Peter, inu Andri sta lovila del. dv. m ǀ ravnu taisti pſij ſo njega lovili del. mn. m, inu reſtargali ǀ nej bilu terbej mazhike reditj de bi mishij, inu podgane lovilij del. mn. m ǀ cello nuzh ſo louili del. mn. m, inu vener nezh nej sò vlouli
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
loviti nedovršni glagol
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
lovljen del., saxatiles pisces, ribe v'mei kaminîam lovlene
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
luft -a m zrak: vuoda, ſemla, lufft im. ed., inu Nebu ſo tebi pokorni ǀ poln luft im. ed. strashnih orlu ſe vidi ǀ is luffta rod. ed. Mana, inu jerebize ſo na semlo padele ǀ Zhes element tiga luffta rod. ed. je dal oblaſt S. Elieſu ǀ taiſti, kateri shpisha cilu tize tiga lufta rod. ed., je shpishan bil od S. Josepha ǀ s'lufta rod. ed. se doli ſpustj ǀ ony nei ſo shegnouali, oblake pregainali, inu hudizhe s'luffta rod. ed. isgainali ǀ kadar bi sapovedal lufftu daj. ed., de ima naſs okushit ǀ de bi ta lufft tož. ed. szhiſtil ǀ Te Tize katere celldan luft tož. ed. s' njeh lepo shtimo nepolnio ǀ ſvoje mladizhe imaio v'luft tož. ed. viſſoku prutu ſonzu neſti ǀ Tize katere po luffti mest. ed. lejtajo ǀ Tiza danas po luffti mest. ed. lejta, zhes eno uro Jagar jo vſtreli ǀ Tize prebiuaio v' lufti mest. ed., ribe v' vodi ǀ je bil vudaril pò lufftu mest. ed. ǀ zhudne sveſde v'luftu mest. ed. ſe Kasheio ← nem. Luft < srvnem luft ‛zrak’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
lȗska, f. 1) die Schuppe; ribe so navadno pokrite z luskami, Erj. (Ž.); — 2) die Haut des Getreidekorns, Cig., Rib.-M.; ajdove luske, Gor.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
mačka -e ž mačka: ti ſi sa fantamy hodila, Kakor mazhika im. ed. sa podgano ǀ taiſti Mosh, inu shena, kakor ps, inu mazhika im. ed. shivita ǀ Ta Shena nej hotela mazhiko tož. ed. v' shakli kupit ǀ kokush je per leſizi ſtala, meſh per mazhiki mest. ed. ǀ nebodite posly, kakor mazhike im. mn., katire sgrabio, karkuli morio ǀ kakor de bi otrozy ſe jokali, pſy laiali, mazhke im. mn. maukale, ouze beukale ǀ she vſelei vekshi norzy ſo bily taiſtij, kateri sa boga ſo molili mozhike tož. mn., pſſe, kazhe, ribe, tize, crocodile, lintuarne, inu druge oſtudne shivali Zapisi z -i- so hiperkorektni.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
Manases -sa m osebno lastno ime Manase: Manaſses im. ed. je molil v'kehi, Iona pak v'trebuhi te ribe ǀ Manaſſes im. ed. je G. Boga proſſil, de bi njega is Babilonske jezhe rejshil ǀ ſe bere od Krajla Manaſſa rod. ed. ǀ neuſmilenoſt Manaſsa rod. ed., offert Nabukadonoſoria ǀ voszhim shegen, kateri je bil Jacob Effraimu, inu Manaſſu daj. ed. dal ǀ Spumnite Nem. Nem. letukaj na taisto veliko milost Boshjo, katero G: Bug je bil iskasal Krajlu Manaſsu daj. ed. 1. Manáse, Elizejev sin, izraelski kralj (SP 2 Kr 20,21) 2. Manáse, lat. V Manasses, gr. Μανασσῆς (SP 1 Mz 41,52), Jožefov prvorojenec; → Manasa
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
medved -a m medved: Medved im. ed. taku dolgu ſvoj porod lishe, dokler pravo medvedavo podobo vudobi ǀ Ta Medvèd im. ed., kakor samerka de glava teshka, inu bolna mu rata sa volo te hude krijvi ǀ levu sazhne pruti nijm erioviti, vuok tulit, Kazha shvishgat, pſs lajat, medvid im. ed. marmrat, inu sobe Kasat ǀ Lev je leshal per jelenu, metved im. ed. per volu ǀ sdaj v'podobi eniga leua, sdaj eniga medveda rod. ed., sdaj eniga lintvorna ſe je njemu perKasal ǀ Kazhi je dall ſtrup. Medvedu daj. ed. je dall zate. Levu krample ǀ kokush je per leſizi ſtala, auzhiza per volku, ielen per medvedu mest. ed. ǀ ſta bila pertekla dua Medveda im. dv. ǀ je bil zhes lete otroke poslal dua medveda tož. dv., katera ſta bila reſtergala te otrozhizhe ǀ meduedy im. mn. ſo yh bili reſtargali ǀ ty paklenski Medvedi im. mn. vaſs nebodo reſtargali ǀ levi, inu medvedij im. mn. ǀ de bi tebe hodile poshlushat ribe, kakor S. Antona … Jeleni, inu medveti im. mn., kakor S. Blaſſa ǀ s'vſt tyh levou, inu medvedou rod. mn. ǀ Angelom je dal Nebeſſa … medvedom daj. mn., jelenom, inu drugi sverjazhini borshte, inu puszhave ǀ vezhkrat ſim leve, inu medvede tož. mn. premagal
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
mekuž [mekúž] samostalnik moškega spola
- rak takoj po levitvi, ko še nima oklepa
- mehkužen človek
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
menek [mǝnə̏k] samostalnik moškega spola
sladkovodna riba menek, LATINSKO: Lota lota
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
merjenje s, F4, aequilibratio, glyh merjenîe; geometria, mèra, ali mèrjenîe te ṡemlè ali ſvità; mensio, -onis, mensuratio, mera, ali merjenîe; pertica, -ae, ena dolga ṡhtanga, paliza ṡa polá merjenîe, vodiza, ali ſhiba ṡa ribe loviti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
morski prid., F88, apua, -ae, ena cilú maihina morṡka ribiza; cammarus, -ri, en morski rak; concha, conchile, morṡki polṡh, vſe ṡhivali morske s'lupinami; corophium, ena ſorta rib morṡkih, rakove ſorte; genus aequoreum, morṡke rizhy, morṡke ribe; histrix, -cis, morṡki preṡzhizh, morṡku praſſè, kateru ima ſhpize; marinus, -a, -um, morṡki; squilla, morṡki zheſſin; syrenes, morṡke goſpodizhne, lipú poyó
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
móurski tudi mórski -a -o prid. morski: i globocsina mourszka KŠ 1754, 265; zvejzda mourſzka KM 1783, 41; morska pena AI 1878, 54; liki je mourszkoga pejszka KŠ 1754, 230; liki je mourſzkoga pejſzka KŠ 1771, 469; Kak mourſzkoga pejſzka BKM 1789, 303; vu prepaſzti morſzke globocsine KŠ 1754, 134; deſzét rogouv majoucse mourſzke divjácsine KŠ 1771, 789; Ino môrszke globocsine szkrovnoszt KAJ 1848, 7; je te dvojécsi priſzpodoben kmorſzkomi válovji KŠ 1771, 745; liki je pejſzka na mourſzkom brejgi KŠ 1771, 691; ino bi ſze vtoupili vu mourſzkoj globocsini KŠ 1771, 58; Kak mourſzki ſzlápi ſimijo BKM 1789, 5; i ribe môrszke TA 1848, 7; natura i morſzki ſztvár ſze vkroti KŠ 1771, 750; priſzpodoben je kválom morſzkim KŠ 1754, 148; ino nai vláda na(d) Morſzkimi ribami SM 1747, 4; naj goſzpodüje nad morſzkimi ribami KŠ 1754, 95
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
mrena2 [mrẹ́na] samostalnik ženskega spola
sladkovodna riba mrena, LATINSKO: Barbus fluviatilis
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
mrẹ̑st, -ȋ, f. die Laichzeit der Fische: ribe se zdaj ne love, ker je mrest, Bilje-Erj. (Torb.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
mreža ž, F17, adagia sunt: s'nîegovo laſtno mrésho ga je vjèl; caſsis, -sis, en lovṡki, ali jagerṡki ſhtrik, ali mreiṡha; everriculum, -li, mréṡha, katera ſe vleizhe; furculae plagariae, kluke per mréṡhah, mréshne vilize, ali shtange, na katere ſo mréṡhe perveṡane; indago, -ginis, ſleid, ali napète mréṡhe, v katere ſe divjazhina isganîa; laxare retia, mreṡhe ſpuſtiti, ali vunkai vreizhi; obretire, samreṡhiti, s'eno mréṡho okuli obdati, omreṡhiti, ali v'mreṡho vloviti; plagae, louzhje mreiṡhe; rete, mréṡha sa ribe, ali ṡa tyze; retejaculum, mréṡha, katera ſe luzha; retia, mreṡhe; reticulatus, -a, -um, pregartran, ſturjen kakòr ena mréṡha, ṡamréṡhen; sagena, -ae, en ſák, ali mréṡha; tragula, -ae, tudi ena mréṡha, ali en ſák; verriculum, -li, ena velika ribizhka mréṡha
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
mreža -e ž mreža: Verſite mresho tož. ed. na deſno roko ǀ ony ſami nejſo mogli mrejsho tož. ed. h' kraiu perulezhi ǀ Vulcanus eno nuzh ga je bil v'mresho tož. ed. vulovil ǀ v' leto hudizhavo mrejſſo tož. ed. padeio ǀ veni mreshi mest. ed. ſe najdeio dobre, inu shleht ribe ǀ ueni mreshj mest. ed. ſe najdeio dobre, inu shleht ribe ǀ Ribizhi, kateri s'mresho or. ed. love ǀ mreshe im. mn. ſe proshio tizam, inu sveriazhinam nikar ludem ǀ Bug je mene rejshal od mresh rod. mn. teh Iagru inu lovizu ǀ Bug s'mresh rod. mn. je bil njega rejſhal ǀ Bug s'mrèsh rod. mn. je njega rejſhal ǀ ſo vergli nyh mrejshe tož. mn. v'morje ǀ kakor ſo bili v' Imenu Boshim mreishe tož. mn. v' morje uergli, ſo ſilnu veliku rib vun potegnili ǀ Ta Kateri drugem mreshe tož. mn. proshi ſam ſe noter vulovij ǀ je bil takrat v'mreshe tož. mn. teh paklenskih lovizu padil ǀ ſdajzi ſta ſvoje mreshè tož. mn. sapuſtila ǀ Te nezhiste Iezabele, bi ſe nelepotizhile, inu s'nyh shivotam mreshje tož. mn. moshkim perſonam neproſile
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
mrgolẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) wimmeln; vse mrgoli črvov, ljudi; mrgole naj ribe po vodi, ptice po nebu, Ravn.; — mrgoli po meni, es krabbelt mich, Cig.; — 2) flimmern; mrgoli mi pred očmi; prim. megoleti.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
muja -e ž trud, muja: njega muja im. ed. nebo Sabſtoin ǀ En syn taku lep de ſe muja im. ed. plazha njega vidit ǀ muja im. ed. ſe neplazha taku dalezh eno libro poshilat ǀ bres della, inu muje rod. ed. je taiſte shpishal s' kruham nebeskim ǀ nej ſim shparala danarie, ne muie rod. ed., ne obene rezhi ǀ Ona preuſame Moshu mujo tož. ed., inu skerb otroke rediti, inu varvat ǀ ti druſiga nimash, ampak muio tož. ed., inu martro ǀ veliku skerb, inu muió tož. ed. imá, veliku shpenda ǀ s'veliko mujo or. ed. na ſuhu pride ǀ na morij ste s'veliko vasho muio or. ed. nenuznu ribe lovili ← stvnem. muoī, srvnem. müeje ‛trud, muja’; → plačati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
mušelj [múšǝlj múšǝljna] samostalnik moškega spola
školjka, tj. žival iz razreda LATINSKO: Bivalvia
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
nádra -der s mn. nedra, prsi: naj 1. vu ſzvoja nádra ſzégne i osláta, jeli má tejlo i krv KŠ 1754, 213; ribe lovit, te vlovlene v-nádra mecse SIZ 1807, 15; Dokecs zidár zida, teszács szi nepüszti v-nádra rôk, nemanyükiva KAJ 1870, 74; I komaj je na eden czio: Szmrt li noſzis vu nádraj BKM 1789, 408; I komaj je na eden czio: Szmrt li noſzis vu nádraj SŠ 1796, 140; pren. nego nai on ſzám nai pervle noter ſzégne vu ſzvoja nádra TF 1715, 42; nai vu ſzvoja nádra noter ſzégne SM 1747, 42
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
nalòvleni -a -o prid. nalovljen: V to vroče sranjüje nalovlene ribe AI 1878, 27
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
nasadíti, -ím, vb. pf. 1) ansetzen: n. kokoš, eine Henne zum Brüten auf die Eier setzen; — jajca n. kokoši, einer Henne die Eier zum Brüten unterlegen; — n. ribe v ribnik, ribnik n. z ribami, den Teich mit Fischen besetzen, V.-Cig.; — 2) pflanzen, anpflanzen; drevje, cvetice n.; — 3) aufsetzen, anstecken; n. vrata, okno, die Thüre, das Fenster in die Angeln einhängen; n. bajonet, aufpflanzen, Cig.; n. mlinski kamen, den Mühlstein aufsetzen, Cig.; auf einen Stiel stecken, mit einem Stiele versehen; bestielen; n. sekiro, lopato, nož; n. na kol, aufpfählen; n. meso na vilice, aufgabeln; n. se na meč, sich ins Schwert stürzen, Ravn.; — nasadil se bo, er wird anrennen, Jan.; — n. se, sitzen o. stecken bleiben, auf den Grund stoßen (o ladji), Cig.; — 4) n. snope, die Garben zum Dreschen zurecht legen; — 5) n. koga, aufbringen, erzürnen, Cig.; tako govorjenje ga je zopet nasadilo, DSv.; nasajen biti, zornig, gereizt, übelgelaunt sein; — kratko nasajen, kurz angebunden, Erj. (Izb. sp.); razjezil sem tebe, ki si na kratko nasajen, Zv.; — 6) eine gewisse Menge anpflanzen, setzen; n. cvetlic po vrtu; veliko krompirja n.; — bepflanzen; n. vrt s cvetlicami; Polno je (vrtec) rožic nasajen, Npes.-K.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
nasoliti dov., salsamentaria vasa, poſſoda ṡa naſoliti ribe, ali meſſú
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
nenucno prisl. nepotrebno, nekoristno: vij cello nuzh na morij ste s'veliko vasho muio nenuznu ribe lovili ǀ Jeſt neraitam lejta, katire nenuznu ſim doperneſil ǀ Boga proſſit pak pravio, de je nenuznu, sakaj od vekoma je sklenu, kaj nam hozhe, ali n' hozhe dati ǀ nei ſim nikuli shlishal, ali bral de bi edn ble nanuznu, inu norsku ſvoj shaz savergil kakor Crates Philoſophus ǀ taushenkrat tu s. Ime naunznu, inu nepridnu usta usame → nenucen
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
Neptun -a m osebno lastno ime Neptun: ga nepelò gori te Postojne, kakor piſhejo ti Poeti od Boga Iupitra, nikar te ribe Delphini, kakor Neptuna tož. ed. (I/1, 64) ǀ Zhunarij so molili Neptuna tož. ed. (II, 159) Neptún, lat. Neptūnus, sprva bog sladkih voda, kasneje enačen z gr. morskim bogom Pozejdonom
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
nikar2 vez. 1. (in) ne: letu je bilu li ena fabla nikar reſniza ǀ ga nepelò gori te Postojne, kakor piſhejo ti Poeti od Boga Iupitra, nikar te ribe Delphini, kakor Neptuna ǀ Boga niker ſami ſebe lubiti ǀ jeſt ſim taisti, Kateri ludy oſkerbim, inu negar Egypt ǀ ſo gvishnu tudi nekadaj shuline, inu pantofelne noſſili, ali nicar toku rogate, inu offertne, kakor sdaj yh noſſio 2. niti: poshle shabe, inu mijr nepuste nikar per miſi, nikar na posteli ǀ nemore nikar meni, nikar mojmu ſijnu Iesuſu dopasti ǀ Sakaj pustite tedaj pretezhi en dan, en teden, en meſsiz, inu cilu enu lejtu, de nikar li enkrat eno dobro, inu S. manungo nemate Boga zhastiti ǀ nikar hudizh, nikar svesde, ni tovarstuv ſamorio zhloveka v' greh perſiliti nikar li (samo) ne samo: danaſhna s: skriunost nar prezhudnishi nikar li meni ſamimu, temuzh tudi s: Chatolish Cerqui ǀ Sakaj cipreſ nikarli v'ſpumladi, ino pò leti, temuzh tudi po ſimi ſelen oſtane ǀ zhloveka pak vbijesh nikar li s' oroshiam, ampak tudi s' jeſikam ǀ Ta ſveta molitva nikar li ſamu naſs rejshi od vſiga tiga hudiga, inu shkodliviga, temuzh tudi nam sproſsi vſe kar je dobru, inu nuznu nikar uže 1. vendar ne: S. Piſſmu pravi, de is rebra je ſiſidal sheno, nikar vshe kakor vy reskladate, ampak kakor Philippus Diez ǀ Nikar vshe de bi dusha Bug ratala, kakor nekatiri kezery ſo menili, ampak kakor S. Ambrosh je djal ǀ On ga je reshil, inu odkupil, nikar vshe s' slatam, ali ſrebram, ampak s' Sveto Reshno kryvio ǀ Na taisti ſtrashni ſodni dan, bo prishal ta Rihtar Nebeſhki na semlo, nikar vſke kakor ta parvi krat 2. kaj šele: nimamo ſamy sadoſti kruha sa nas, nikar vshe sa tulikajn lazhniga folka 3. ne samo: taku Bug bo tebe, kakor Ioſepha nikar vshe zhes Egijpt, temuzh v'Nebeſhku krajleustovu pousdignel
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
nistor [nīstor] samostalnik moškega spola
] samostalnik moškega spolavelika vodna žival, kit
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
nòtri zaplèsti se ~ -pletém se dov. zaplesti se v kaj: kak vu vodi ribe rade ſztojo A neznajo gda vu vláke notri ſze zapletou SŠ 1796, 126
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
obloùst, -ústa, adj. rundmäulig, C.; — oblouste (ribe), die Rundmäuler (cyclostomi), Erj. (Ž.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
od predlog
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
odmétati, -mę́čem, I. vb. pf. das Wegwerfen beenden, (der Reihe nach) wegwerfen; vse je odmetal od sebe; — II. odmẹ́tati, -mẹ̑tam, -čem vb. impf. ad odvreči; wegwerfen, verwerfen; malovredne ribe odmetajo, Ravn.; obsodila je moje življenje, zato me odmeta, Jurč.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
ogenj ognja m ogenj: sapovej de ogin im. ed. ima Sodomo inu Gomorrho poshgati ǀ ta paklenski ogjn im. ed. je perpraulen ǀ S. Duh ſe je bil danaſs prikasal v'podobi tiga ognia rod. ed. ǀ sdaj ſe pergliha timu ſilnimu ogniu daj. ed. ǀ je sapovedal vodam de ſo yh potopile … ognu daj. ed. de yh je poshgal ǀ de ſi lih kuharza pred dnevam k'oginu daj. ed. perſtavi ǀ vaſho dusho, inu telu samore v'ta vezhni ogin tož. ed. vurezhi ǀ ogijn tož. ed. mu ſanèti, de bi ſe poshushil ǀ ta Angel ogen tož. ed. doli restroſsi, kar prezej vſe pepel rata ǀ Verſite v'ogijn tož. ed. tajſte Quarte ǀ vſaku drivu, kateru dobriga ſadu neperneſſe, tu bo poſſekanu, inu v' ogyn tož. ed. vershenu ǀ v'shveplenskim ogniu mest. ed. te dushe plauaio, kakor ribe v'uodi ǀ bo garmelu, bliskalu, treskalu, inu vſe Nebeſſa bodo v'ogniu mest. ed. ǀ ſe ſo per ogniu mest. ed. shushili, inu greli ǀ v'peklenskem ognu mest. ed. ǀ ſama milost Boshja je urshoh, de my sdaj v'paklenskim ognju mest. ed. negorimo ǀ de bi tudi one pleſſale, inu pò ogni mest. ed. skakale ǀ v' ogni mest. ed. pokopana leshi dusha tvojga ozheta ǀ lushtnu je v'ogni mest. ed. prebivat ǀ De je lota pred ogniom or. ed. reshil ǀ s' ogniom or. ed. je bil shtrajfal te nesramne meſta sodomiterſke ǀ ſo vſy okajeni s'tem paklenskim ogniam or. ed. ǀ po nozhi je bila prishla s'ogniom or. ed. te nezhistosti vſhgati njega zhistu ſerze ǀ taistu morje je bilu s'ogniam or. ed. smeshanu ǀ ſe pofliſſaio te nishishi Angele vshgati s' ognom or. ed. lubesni Boshje ǀ S. Vrſula s'ognam or. ed. ajffra Boshjga gorezha
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
oklǫ̑pnica, f. 1) das Panzerschiff, nk.; — 2) ribe oklopnice, Panzerwangen (cataphracti), Erj. (Ž.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
okukok [] samostalnik moškega spola
] samostalnik moškega spolasladkovodna riba črnooka, LATINSKO: Abramis sapa
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
omočel [omọ́čel] (omočelj) samostalnik moškega spola
] (omočelj) samostalnik moškega spolamorska riba polenovka, trska, LATINSKO: Gadus morhua
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
omǫ̑tica, f. 1) der Schwindel, der Taumel, die Betäubung; — 2) betäubender Fischköder, Cig., Lašče-Levst. (M.), Gor.; ribe loviti z omotico, Levst. (Nauk); — 3) der Taumellolch (lolium temulentum), Z.; sama o., nič zdravega zrnja, Slc.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
omotiti dov., F2, altercum, ṡeliszhe ẛa ribe omotiti, inu ẛobè kaditi; inescare, naſhpiṡhati, omotiti, ṡkuṡi ſladzhize, napelati, ogolufati, na ſe vlézhi, draſtiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
opolzlak [opou̯zlák] (opolzljak, opozlak) samostalnik moškega spola
riba jegulja, LATINSKO: Anguilla
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
orada [orȃda] samostalnik ženskega spola
morska riba orada, LATINSKO: Sparus aurata
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
oslič m, asellus, oſlizh: aliqui nominant, ſtokfiẛh, tu je enu polénu ribe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
osolíti, -ím, vb. pf. salzen: o. kako jed, einsalzen: osoljeno meso, osoljene ribe; — osoljena beseda, ein scharfes Wort, C.; — theuer verkaufen, Dol.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
ǫ̑st, -ȋ, f. 1) die scharfe Spitze, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); osti kaliti (puščicam), Vod. (Pes.); — der Stachel, Mur.; — die Fischgräte, C.; — die Spitze, die Pointe (eines Gedankens), Cig. (T.); — 2) pl. osti, die Fischgabel, Dict., Cig., Jan., C.; ribe loviti z ostmi, ščuke nabadati na osti, LjZv.; — 3) pl. osti, der Zirkel, bes. der Hohlzirkel, der Zirkel der Binder, V.-Cig., C., SlGor.; — 4) pl. osti = osne: z ostmi platno na obeh krajih razpenjajo, C.; — 5) die Schärfe, C.; skrhane ostrine na ost prekovati, Jap. (Sv. p.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
osti ž mn., F3, fuscina, -ae, ene vile s'tremi rogly: tudi oſty ṡa ribe boſti; fuscinula, take vilize, ali maihine oſty; stimulus, -li, oſſen, oſty, ſhiba, ṡhelu, ojſtnik
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
ostíti, -ím, vb. impf. anspießen: o. ribe, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
ostrež [ostrȅž ostrẹ́ža] samostalnik moškega spola
sladkovodna riba ostriž, LATINSKO: Perca fluviatilis
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
ostriga [ọ̄striga] (ojstriga, ojstrga) samostalnik ženskega spola
ostriga
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
ostroplúta, f. ribe ostroplute, die Stachelflosser (acanthopteri), Cig. (T.), Erj. (Ž.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
ostuden -dna prid. ostuden, gnusen: Nej greshnih taku oſtuden im. ed. m, nej greshniza taku negnusna ǀ Nej ſi vezh lep, ampak oſtuden im. ed. m ǀ je bil taku umadeshan, inu oſtunden im. ed. m, ratal ǀ ena oſtudna im. ed. ž Krota je nij s'ust skozhila ǀ je bila njegova dusha taku ostudna im. ed. ž ratala ǀ Od nezhiſtoſti je bil reshil Mario Magdaleno, kadar ner ble je bila temu oſtudnimu daj. ed. m grehu podvershena ǀ fùj yh bodi, de takorshno oſtudno tož. ed. ž negnusno shivino sa Boga molio ǀ aku skuſi leto ſposnate, de ſte oſtudni im. mn. m, naſnashni, ni kriva ni boshia beſſeda ǀ ſtu druſig oſtudnih rod. mn. grehou ǀ je vidil ludy, de ſo bili ſilnu lepi, inu ſvetla oblizha kakor ſvejsde ſo imeli: druge pak je vidil garde, zherne, ſtrashne, inu oſtudne tož. mn. m ǀ sa boga ſo molili mozhike, pſſe, kazhe, ribe, tize, crocodile, lintuarne, inu druge oſtudne tož. mn. ž shivali ǀ jeſt paſſem te oſtudne tož. mn. ž ſvinje teh shejll tiga ſmerdlivega meſſa ǀ s'nyh oſtudnimi or. mn. grehamij neuredni ſe ſturè gnado S. Duha prejeti presež.> vidi de na jesiku ta nar ostudnishi im. ed. ž krota je nij stala
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
ošopati dov., F4, depilare, oſhopati, oṡkubſti; desquamare, ribe oſhopati [str. 250a ]; desquamare pisces, ribe oſhopati [str. 65a ]; praeradere, naprei obriti, obriti, oſhopati, odpraſkati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
pèčti pečém nedov.
1. peči: Pecsti Sütni KM 1790, 94; Pecsti Sütni KM 1790, 95; Vu kühnyi pečéjo BJ 1886, 7
2. povzročati bolečino: moj kri'z noſziti, Cſi me gli kak ſté pecsé BKM 1789, 317; z-rázlocsnimi kaſtigami, ſtere ſzo ga jáko pekle KM 1790, 54
3. žgati, močno greti: Pecsé lêtesno szunce KAJ 1870, 16
pèčti se pečém se peči se: Eti ſze bogátecz pecsé KM 1783, 296
pèčeni -a -o
1. pečen: Csi li je zmele i zvodé pecseni KŠ 1754, 202; Szprávoga [kruha] zmele i zvodé pri ognyi pecsenoga KŠ 1754, 202; Oni ſzo pa poudali nyemi eden táo pecsene ribe KŠ 1771, 257; je nej kopüna pecsenoga bio vtégno kostati KOJ 1848, 91
2. boleč, žgan od vročine: I pecseni ſzo lidjé zvelikov vrocsinov KŠ 1771, 794
1. peči: Pecsti Sütni KM 1790, 94; Pecsti Sütni KM 1790, 95; Vu kühnyi pečéjo BJ 1886, 7
2. povzročati bolečino: moj kri'z noſziti, Cſi me gli kak ſté pecsé BKM 1789, 317; z-rázlocsnimi kaſtigami, ſtere ſzo ga jáko pekle KM 1790, 54
3. žgati, močno greti: Pecsé lêtesno szunce KAJ 1870, 16
pèčti se pečém se peči se: Eti ſze bogátecz pecsé KM 1783, 296
pèčeni -a -o
1. pečen: Csi li je zmele i zvodé pecseni KŠ 1754, 202; Szprávoga [kruha] zmele i zvodé pri ognyi pecsenoga KŠ 1754, 202; Oni ſzo pa poudali nyemi eden táo pecsene ribe KŠ 1771, 257; je nej kopüna pecsenoga bio vtégno kostati KOJ 1848, 91
2. boleč, žgan od vročine: I pecseni ſzo lidjé zvelikov vrocsinov KŠ 1771, 794
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
pes p(e)sa m pes: pſſ im. ed. je damu shal, inu pred hisho taku dolgu lajal, dokler dekla je njemu spet odperla hisho ǀ kakor pſs im. ed. ga gleda, ſe u'niega ſaleti, inu ga ſa urat popade ǀ kadar je bil ta Goſpud umerl, paſs im. ed. ga je ſpremil do groba, inu milu je tulil per grobu ǀ v' tem mejſtj Colonia ſta bila dva kupza, katera ſta snala lagat, ble kakor pſ im. ed. lajat ǀ taiſti Mosh, inu shena, kakor ps im. ed., inu mazhika shivita ǀ en peſs im. ed. vſaki dan je ſvoimu Gospudu eno trento s' mise vſel ǀ Nikar nedaite S. Rus. T. enimu katiri je hudoben kakor en peſſ im. ed. ǀ Elianus pishe od eniga pſſa rod. ed. ǀ Se boij eniga pſa rod. ed. de bi ga neuvjedel ǀ krail ſapouei pſsu daj. ed. rep odſekat ǀ taistimu pſu daj. ed. vſak danen Purgar je mogal shpisho dati ǀ ſo hoteli pſſu daj. ed. prezej nogo obeſat ǀ Pſſa tož. ed. ludje s' ſabo voſio, de yh vahta ǀ kadar eden tuojga pſa tož. ed. vudari ǀ en Goſpud je imel eniga ſvejſtiga peſſa tož. ed. ǀ kokush je per leſizi ſtala, auzhiza per volku, ielen per medvedu, ſajz per pſsu mest. ed. ǀ prezei bi ſe obernil k' enimu hlapzu, ali pak bi sazhel ſe jagrat s' enem pſſam or. ed. ǀ ta dua paſsa im. dv. odgovorè ǀ dua velika zherna pſsa im. dv. planio k'temu martvimu truplu ǀ pred uratah pak tiga pungrada ſo djali de dua piſſa im. dv. ſta ſtala, inu obeniga noter nej ſta puſtila ǀ ſturi is poperia raunu eniga takorshniga Lintvorna; ter dua velika mozhna peſſa tož. dv. ǀ uſame, na koina ſede, ter s' temy peſſy or. dv., grè pruti temu popernaſtimu lintvornu ǀ Prekleta je bila Iezabela, ter pſy im. mn. ſo jo bily reſtargali ǀ pſij im. mn. nej ſo vezh hijsh vahtali ǀ takorshni karsheniki ſo hujshi kakor ti vſtekli pſſy im. mn. ǀ navado ſturè … marmrat zhes ſvoiga blishniga, ble kakor pſsy im. mn. lajat ǀ ſo pſſij im. mn. zhes njega ſe vſmilili ǀ njega pſsij im. mn. vidio taiſtiga jelena ǀ kateriga ni koin, ni peſſy im. mn. ſe neiſo bali ǀ kadar ta pervi krat koin, inu piſſy im. mn. sagledaio tiga lintvorna ſe preſtrashio ǀ Veliku pſſou rod. mn. ſo na mene planili, inu ſo mene obſuli, kakor zhebelle ǀ kar ty Naturaliſti pisheo od teh divyh pſsou rod. mn. ǀ rajshi ſo pſſam daj. mn. vergli ǀ Claudius Ceſſar takorshne je pſsam daj. mn. vergal ǀ pſam daj. mn. koſty shlishio, nikar ludem ǀ Kedaj jelen ſam od ſebe pſsom daj. mn. ſe poda ǀ Vouk mozhnu sheli ouzo, aku shlishi pſe tož. mn. lajat jo sapuſti, de bi ga narestargali ǀ s'postele je gori skozhil, po hishi tekal, pſse tož. mn. vkup klizal ǀ sa boga ſo molili mozhike, pſſe tož. mn., kazhe, ribe, tize ǀ imate shtalo sa vaſhe pſee tož. mn.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
péti -a -o vrstil. štev. peti: Péti tauje odvézanye TF 1715, 11; Péti Soltár ABC 1725, A7b; Péti Táo KŠ 1754, 193; Péti (V.) Táo KŠ 1771, 114; péti dén ſzo ſztvorjene ribe KM 1796, 4; Péti tál BRM 1823, IX; Koteraje péta proſnya TF 1715, 29; Péta ABC 1725, A4a; Péta SM 1747, 45; Poveimi péto Bosjo zapoveid TF 1715, 15; Povej mi péto Bo'zo zapouvid KŠ 1754, 35
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
piškóur -a m piškur: Tsik; piskour KOJ 1833, 177; 'z-nyi lovijo ribe, rake i piskôre KAJ 1870, 108; Potom z-ribami, z-rákmi, z-piskourmi te 'siveli SIZ 1807, 58
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
piškur [piškúr] samostalnik moškega spola
sladkovodna riba piškur, LATINSKO: Petromyzon fluviatilis
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
plac m, F17, ariopagus, en nékadanî plaz v'tem méſti Ahene[!]; catadromus, en pláz ẛa derjanîe, ẛa tékanîe junazhku; deambulatorium, plaz ẛa ſprehajanîe; forum, terg, pláz; forum boarium, volovski pláz; forum olitorium, ṡèlni plaz [str. 90b ]; forum olitorium, plaz kir ſe ṡèle predaja [str. 148/2a ]; forum piscarium, ribizhki plaz; forum suarium, ſvinski plaz; forum vinarium, vinski plaz; furinum forum, tatinṡki pláz; hippodromus, -mi, en proſtor, ali pláz ṡa dirjanîe, ali turnèranîe; ichtiopolium, -lÿ, plaz kir ſe ribe predajajo; orchestra, -ae, en muſt, ali gant na ſerd plaza k'gledanîu teh comedÿ, inu ygranîa; platea, -ae, en plaz, ena gaſſa, ena uliza; subrostrarius, -a, -um, kateri ima enu ſtanovanîe v'mei ratnimi goſpudi na plazi; theatrum, -tri, hiſha k'gledanîu, ali okrogil plaz ṡa Comedie
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
plàvati -am nedov.
1. plavati: i ribe môrszke, i ka vu môrji plava TA 1848, 7; Reca pazlivši sem-tam plava AI 1878, 3; te druge szkácsejo ali plavajo KAJ 1870, 10; pren. Szrditoſzt Bo'sa nadnami plava SŠ 1796, 93; I vu grêhi plavate BRM 1823, 5; I vu ſzrecsi plavajo KM 1783, 316; i Düh Bosji je plavau na vodi SM 1747, 3; meſzto, ſtero je vu vſzoj necsiſztoucsi plavalo KŠ 1771, 487
2. pluti: Gda bi záto plavali na pétdvajſzeti, ali tréſzeti bi'zájov KŠ 1771, 283
plavajóuči -a -e plavajoč: Kak bi sze szpozábo sz-tébe, Vu grêhi plavajôcsi KAJ 1848, 182; Jeli poznas plavajôcsega fticsa KAJ 1870, 14; I tam je najſao edno ládjo, plavajoucso v-Vlaski orſzág KŠ 1771, 424; Plavajoucsi pa oni záſzpao je KŠ 1771, 193; Môrje je tak veliko, tam plavajôcsi sztvár je brez racsúna TA 1848; Ino ribe vmourji plavajoucse, Dao ſzi je csloveki na ládanye BKM 1789, 2
plàvavši -a -e ko je plul: I prejk plavavſi mourja prisli ſzo na zemlo Genezáreth KŠ 1771, 122; Tr'zczi z-velikimi ládjami po po môrji tá plavavsi KAJ 1870, 93
1. plavati: i ribe môrszke, i ka vu môrji plava TA 1848, 7; Reca pazlivši sem-tam plava AI 1878, 3; te druge szkácsejo ali plavajo KAJ 1870, 10; pren. Szrditoſzt Bo'sa nadnami plava SŠ 1796, 93; I vu grêhi plavate BRM 1823, 5; I vu ſzrecsi plavajo KM 1783, 316; i Düh Bosji je plavau na vodi SM 1747, 3; meſzto, ſtero je vu vſzoj necsiſztoucsi plavalo KŠ 1771, 487
2. pluti: Gda bi záto plavali na pétdvajſzeti, ali tréſzeti bi'zájov KŠ 1771, 283
plavajóuči -a -e plavajoč: Kak bi sze szpozábo sz-tébe, Vu grêhi plavajôcsi KAJ 1848, 182; Jeli poznas plavajôcsega fticsa KAJ 1870, 14; I tam je najſao edno ládjo, plavajoucso v-Vlaski orſzág KŠ 1771, 424; Plavajoucsi pa oni záſzpao je KŠ 1771, 193; Môrje je tak veliko, tam plavajôcsi sztvár je brez racsúna TA 1848; Ino ribe vmourji plavajoucse, Dao ſzi je csloveki na ládanye BKM 1789, 2
plàvavši -a -e ko je plul: I prejk plavavſi mourja prisli ſzo na zemlo Genezáreth KŠ 1771, 122; Tr'zczi z-velikimi ládjami po po môrji tá plavavsi KAJ 1870, 93
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
plavati -am nedov. 1. plavati: De ſi lih mejni de sna plavat nedol., bo utonil ǀ je teshku enimu piſsat katerj nihdar nej perya v'roki imel, ali enimu plavat nedol., kateri nihdar nej v'vodi bil ǀ nad vodo plava 3. ed., kakor ena ſlama ǀ v'shveplenskim ogniu te dushe plauaio 3. mn., kakor ribe v'uodi ǀ ty drugi Delphini ſa zholnam plavaio 3. mn. ǀ serze gvishnu je mene bolelu, inu v'shalosti je plavalu del. ed. s ǀ Nikar li dusha ampak vſe mozhy, inu pozhutki tiga zhloveka bodo plavali del. mn. m v' mory tiga veſſelja nebeskiga 2. pluti: ſlavu od priatelnou vſame, ter sazhne po morij plavat nedol. ǀ En zholn je nasha dusha, katera plava 3. ed. po vodi tiga ſvejta ǀ uſe ſrezhnu po rokah mu gre, kadar v'troshtah, v'veſſelij, inu v'lushtah tiga ſvejta plaua 3. ed. ǀ My plavamo 1. mn. po mory tiga nevarniga Svejta ǀ Ta Turn s' to gorezho ſveizho pot kashe ludem, kateri po morij plauaio 3. mn.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
plešci m mn., cinaedi, pleiṡhzi, pleiſhovzi, pliſhivzi: tudi ene ribe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
plešivci m mn., cinaedi, pleiṡhzi, pleiſhovzi, pliſhivzi: tudi ene ribe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
plešovci m mn., cinaedi, pleiṡhzi, pleiſhovzi, pliſhivzi: tudi ene ribe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
plòd -a m
1. plod, rod: Kacse i plod vipere KŠ 1771, 78; Decza, ſztári i mládi plod BKM 1789, 24; ár je prvi plod ſzvoji csrejd KM 1796, 8
2. ploditev: Glász Goszpodna k plodi priszili szrné TA 1848, 22
3. vrsta: Pá je priſzpodobno králeſztvo nebeſzko kvrſi vr'zenoj vu mourje i zevſzákoga ploda ribe vküp ſzprávlajoucsoj KŠ 1771, 46; Vküp ſzo vſzi pribej'zali, Lüſztvo zſzákoga ploda BKM 1789, 120
1. plod, rod: Kacse i plod vipere KŠ 1771, 78; Decza, ſztári i mládi plod BKM 1789, 24; ár je prvi plod ſzvoji csrejd KM 1796, 8
2. ploditev: Glász Goszpodna k plodi priszili szrné TA 1848, 22
3. vrsta: Pá je priſzpodobno králeſztvo nebeſzko kvrſi vr'zenoj vu mourje i zevſzákoga ploda ribe vküp ſzprávlajoucsoj KŠ 1771, 46; Vküp ſzo vſzi pribej'zali, Lüſztvo zſzákoga ploda BKM 1789, 120
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
podlestva [podlǝstvȁ] samostalnik ženskega spola
neka sladkovodna riba, verjetno podust, LATINSKO: Chondrostoma nasus, manj verjetnozelenika, LATINSKO: Alburnus alburnus
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
pogòn, -gǫ́na, m. 1) die Verfolgung, Vrt.; der Streifzug, DZ.; p. dvigniti, Streifungen einleiten, Levst. (Nauk); — 2) der Schwung, Jan.; — der Antrieb, der Impuls, Cig., Jan.; on mu je dal pogon, da je to storil; to je bil tvoj pogon, da se je to zgodilo (du warst die Veranlassung dazu), Dol.-Svet. (Rok.); die Anreizung, Cig. (T.); — der Instinct, Cig., Jan.; spolni p., der Geschlechtstrieb, DZ.; — tudi: pogọ̑n, Svet. (Rok.); — 3) der Schub der Zähne, das Zahnen, V.-Cig.; — 4) der Schössling an einer Pflanze, Cig.; — 5) das Holz, worauf der Böttcher schlägt, die Reife damit anzutreiben, das Binderschlaghölzchen, der Bindertriebel, Cig., C., Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); — 6) drog, s katerim se poganjajo ribe v mrežo, Polj.; — 7) pastir na planini, ki poganja ovce v molžo, Plužna pri Bolcu-Erj. (Torb.); kozarji in planinski pogoni, Slovan.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
pokelce ž mn., funduli, pokelce ribe, grundelzi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
poleno s, F5, asellus, oſlizh, aliqui nominant, ſtokfiṡh, tu je enu polénu ribe; lignum, leis, polénu, hlod, povirik, krepel, drivú; segmen, vel segmentum, -ti, en odſékan koṡ, poléna, odrobik; titio, -onis, ena glovnîa, enu ogoreilu, ali gorèzhe poleinu; verber, -ris, gaiṡhla, ſhiba, polénu, paliza, inu vſe tú s'zhim ſe tepe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
polovíti 2., -ím, vb. pf. nach einander abfangen, einfangen; kokoši, tatove p.; vse ribe, rake komu p., alle Fische, Krebse jemandem wegfangen.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
połzẹ́ti, -ím, vb. impf. rutschen, gleiten, Cig., C.; — polhi, ki bodo po tvoji golti polzeli, Jurč.; polzi, es gleitet, es ist schlüpfrig, Cig., Rez.-Baud.; polzeč, schlüpfrig, Meg.; staviti se na polzeče, Dalm.; polzeče ribe, Krelj; — (nogam se polzi, Dict.); — lasje polzijo, die Haare fallen aus, C.; — schleichen, C.; kriechen: črvi polze, kajk.-Valj. (Rad).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
poòstreni -a -o prid. priostren: Ribe so na obá konca poostrenoga tela AI 1878, 30
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
postrv ž, F4, thedones, poſtervi ribe; truta, ein forell. poſtrou; variones, poſtervi, tudi varoli v'morju; postervi, variones
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
postrva [postȓva] ali [postrvȁ] samostalnik ženskega spola
sladkovodna riba postrv, LATINSKO: Salmo trutta
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
požérati -am nedov.
1. požirati: 'Zabe, kacse i ribe jê, Stere prav po'zérati vê KAJ 1870, 171; ki preczidjávate komára, kumilo pa po'zérate KŠ 1771, 77; Vnogokrát vam je vas gút ſzüjhe ſzline po'sérao SIZ 1807, 55
2. sprejemati vase, uničevati: ſzmrt, Koga nájde, vſze po'séra SŠ 1796, 127; Csi te vase grob po'zéra, Nezdvojte KAJ 1848, 114; Ki po'zérajo hi'ze vdovicz KŠ 1771, 142; Pekeo, dönok ne mori, Vszigdár de je on po'ſirao KM 1783, 298
požerajóči -a -e požirajoč: Nescsejo tô szpoznati csinécsi zlo, pozérajôcsi lüdsztvo moje TA 1848, 42
1. požirati: 'Zabe, kacse i ribe jê, Stere prav po'zérati vê KAJ 1870, 171; ki preczidjávate komára, kumilo pa po'zérate KŠ 1771, 77; Vnogokrát vam je vas gút ſzüjhe ſzline po'sérao SIZ 1807, 55
2. sprejemati vase, uničevati: ſzmrt, Koga nájde, vſze po'séra SŠ 1796, 127; Csi te vase grob po'zéra, Nezdvojte KAJ 1848, 114; Ki po'zérajo hi'ze vdovicz KŠ 1771, 142; Pekeo, dönok ne mori, Vszigdár de je on po'ſirao KM 1783, 298
požerajóči -a -e požirajoč: Nescsejo tô szpoznati csinécsi zlo, pozérajôcsi lüdsztvo moje TA 1848, 42
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
požrešen -šna prid. požrešen: poshreshin im. ed. m zhlovek dolgu zhaſſa neshivj ǀ Poshreshen im. ed. m, kakor oloffernes ǀ Oh poshreshni im. ed. m dol. norz, de ti tvoj trebuh sa Boga molish ǀ ta poshreshna im. ed. ž riba ga je bila posherla ǀ Oh preleta. doshrejsna im. ed. ž riba ǀ je bil lintvorna premagal, inu deshelo od te poshreshne rod. ed. ž kazhe reishil ǀ enimu poshreshnimu daj. ed. m orlu ǀ Gdu je bil odpru usta uni poshreshni daj. ed. ž ribi ǀ tiga poshreshniga tož. ed. m ži. Iastropa v'lufti samerkajo ǀ vari nas pred tem poshreshnem or. ed. m Turkam ǀ kaj bodò ouzhize s'to poshreshno or. ed. ž, inu nauſmileno sverino ǀ ſta bila taku poshreshna im. dv. m, de per eni vezhery ſta bila posherla vſe kar ſta imela ǀ nebodite poshreshni im. mn. m kakor Kojn, katiri nuzh, inu dan jei ǀ Ribe ſo taku mozhnu poshreshne im. mn. ž ǀ v' kardeli teh poshreshnih rod. mn. voukou ǀ Iona Preroka … na ſuhu sdraviga s'suojh poshreshnijh rod. mn. ust vun vergla ǀ Gdu je bil savesal usta unim lazhnom, inu poshreshnom daj. mn. levom ǀ Vniga reuniga Mosha, inu sheno od Katerih pishe Baronius je bil oſkerbel s'Kusi te poshreshne tož. mn. m vuoukè ǀ S. Grogor ſa lete poshreshne tož. mn. ž, inu neprasherne tize ſaſtopi te hude miſlei ǀ v'mej poshreshnimi or. mn. levomij je bil en Moister tiga posta ratal primer.> bosh poshreshnishi im. ed. m kakor orli → požreš
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
prebívati, -am, vb. impf. ad 1. prebiti (bom); 1) aushalten; kraljici uže ni bilo prebivati, Levst. (Zb. sp.); leiden, ertragen, C.; ni moči ga p., Svet. (Rok.); — auskommen, C.; ob vodi in suhem kruhu p., LjZv.; — 2) sich aufhalten, wohnen; na kmetih p.; ribe v vodi prebivajo; pod eno streho s kom p.; po vaseh prebivajo kmetje, po mestih gospoda in rokodelci; — 3) übrig bleiben, übrig sein, C., Levst. (Pril.); le-ti bodo vsi jesti zadosti imeli, in bode še prebivalo, Trub.; nič časa mu ni prebivalo, Zv.; — überflüssig sein, C.; meni kaj prebiva, ich habe an etwas Überfluss, V.-Cig.; — potok prebiva, der Bach läuft über, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
prebivati -am nedov. prebivati, bivati: dolgu zhaſsa obedn nej mogal v'taisti hishi prebivat nedol. ǀ je hujshi s'eno hudo sheno prebiuat nedol., kakor pak s'enem lintuornam ǀ de bi yh puſtil prebivati nedol. na uni ſtrani Jordana ǀ v'eno drugo deshelo, pod drugiga Firshta gresh prebivat namen. ǀ je bulshi sa mene de prebivam 1. ed. per letej nepametni shivini ǀ v' temmi tega greha prebivash 2. ed. ǀ S. Duh v'taisti zhisti dushi prebiva 3. ed. ǀ katiri ſpodobnu per S. Mashi prebiua 3. ed. ǀ kateri v' nashih hishah prebivate 2. mn. ǀ tamkaj levi prebivaio 3. mn. ǀ Kir tij paklenski lintuorni prebivajo 3. mn. ǀ Tize prebiuaio 3. mn. v' lufti, ribe v' vodi ǀ ſo ſvojo krij prelili, ter prebivio 3. mn. v' Chriſtuſu Jeſuſu ǀ v'Christuſu prebivajte vel. 2. mn., kateri vam oblubi enu dobru prebivalshe ǀ shiher bosh prebival del. ed. m v'mej levuami, kakor Daniel Prerok ǀ kadar she Chriſtus je per naſſ na ſemlj prebiual del. ed. m ǀ Christus je na semli brebival del. ed. m ǀ nej mogozhe tedaj de bi mej taiſtimi myr neprebival +del. ed. ž ǀ bosh po lejti, inu po ſimi naga pod frai nebeshih prebivala del. ed. ž ǀ v'katerem kloſtru 200. Minihu je prebivalu del. ed. s ǀ nej ſte nezh bulshi kakor Philistery, kateri ſo hoteli de bi pod eno streho prebivala del. dv. m ta skrinia Boshia inu ta nesramni Malik Dagon ǀ duei sheni ſta ukupaj veni hishi prebivale del. dv. ž ǀ S: Ierni grè v'Armenio, kir ty nar hudobnishi ludje ſo prebivali del. mn. m ǀ veni ſtrashni temi te grenke ſmerti bodò prebiuali del. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
prẹčnoùst, -ústa, adj. quermäulig: prečnouste (ribe), Quermäuler (plagiostomi), Cig. (T.), Erj. (Ž.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
predajati nedov., F44, bibliopola, kateri buque predaja; educilare, vinu vun na fertle tozhiti, predajati, tovernati; forum olitorium, plaz kir ſe ṡèle predaja; ichtiopolium, -lÿ, plaz kir ſe ribe predajajo; ichtyopola, -ae, en ribizh ali tá kateri ribe predaja; monopolium, -lÿ, laſtna kupzhia, obláſt eniga de ſam kupuje, ali predaja; myropolium, -lÿ, tú meiſtu, ali apoteka, kir takeſhno ṡhalbo predajajo; nugivendus, -di, kateri otrozhje ygrazhe predaja; seplasarius, kateri tryák predaja; thermopolium, -lÿ, tú meiſtu kir ſe gorke ṡhpiṡhe predajajo; vendere, predajati, predati; vinarius, -rÿ, oṡhtier, kateri vinu tozhi, ali predaja
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
prepovẹ́dati, -vẹ́m, vb. pf. verbieten; p. komu kaj; p. zidanje; p. komu kod pasti; tod je prepovedano ribe loviti; prepovedan čas, die verbotene Zeit.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
preprost -a prid. 1. nespameten, neumen, neuk, neizobražen: ſledni greshnik je preprost: im. ed. m Ominis peccans ignorans ǀ Inu de bi ſi lih mosh preprost im. ed. m bil, ſte dolshne ga sanashat ǀ Zhe kateri vmei vami imà to poſvejtno modruſt, katera pred Bugam je noruſt, imà ratat pred ſvejtam preproſt im. ed. m, de pred Bugam bo moder ǀ Gdu bi bil taku prepoſt im. ed. m de bi rat, inu volnu to arznio nepopil ǀ veliku minie moj preproſti im. ed. m dol. jeſik od leteh bo mogal govorit ǀ Ta preproſta im. ed. ž dusha, katera nej pushtobo poſnala na ſemli, inu na obeno rejzh ſe nej ſaſtopila ǀ On Viſok, ona niſka, On moder, ona preproſta im. ed. ž ǀ ſe je dellala preproſta im. ed. ž, inu Klamaſta ǀ Ah Bogu stutaushenkrat ſe vsmili de ti ſi taku preprosta im. ed. ž ǀ je hotel dati ſposnati timu preproſtimu daj. ed. m ſvejtu Svojo Mogozhnoſt ǀ ſkusi ta hudt exempel je bil ta preprosti tož. ed. m dol. folk perpravil de od praviga Boga ſo bily odstopili ǀ je ogoluffal uniga preproſtiga tož. ed. m ži. zhloveka ǀ preprosto tož. ed. ž syrotizo je bil sapovedal shiuo sghati ǀ nam reſvèti naſho preproſto tož. ed. ž pamet ǀ kadar s'nasho preprosto or. ed. ž pametio bi hoteli s'gruntat to skriunust S: Troijce ǀ ſo shnio dellali, kakor s'eno preproſto or. ed. ž shivino ǀ ſhivè kakor eny preproſti im. mn. m otrozij ǀ ſo Aſtrologi imenovani, katere ty preproſti im. mn. m veliku ſhtimaio ǀ tij vuzheni kakor tij preprosti im. mn. m ſo mogli ſe obilnu oskarbèti ǀ nebodimo taku preprosti im. mn. m, inu norij ǀ My ſe nemorimo navuzhiti ſapuvidi Boshje, ſmò prepoſti im. mn. m, teshke ſaſtopnoſti, inu neumni ǀ Ah verne dushe! nebodite taku preproſte im. mn. ž ǀ une preproste im. mn. ž Divize, katere ſo prasne lampe imele ǀ kakor te vreproſte im. mn. ž ribe, katere vidio na terniku en dober piſſilz prezei ſe v'niega saletò ǀ Lete preproſte im. mn. ž/s pishata ſazhneo v'ogin skakat ǀ Cilu te preprosta im. mn. s pishata, kadar po teh ſelenih pungradah ſe paſejo, inu tiga poshreshniga Iastropa v'lufti samerkajo, prezej pod peruti ſvoje matere ſe skrijejo ǀ s'preprostih rod. mn. ſtury vuzhene ǀ vaſſ tem preproſtem daj. mn. otrokam pergliha ǀ taku ſe je godilu unim peterim preprostim daj. mn. Divizam ǀ te preproſte tož. mn. m ſò vuzhili, te shaloſtne ſo troshtali ǀ shlishim, de marmrate, opraulate, inu klafate, inu te preproſte tož. mn. m pohushate ǀ nej sadosti de obeniga neubijesh, temuzh de tudi te preproste tož. mn. m podvzhish ǀ V'mej preuſetnimi je bil poklizal Paula … v'mej preproſtimy or. mn. vſe Iogre 2. blag, mil: Golob pak je taku preprost im. ed. m de obeniga nereshali 3. preprost: v'Betlehemi je rojen veni preproſti mest. ed. ž ſhtalici ǀ nekadaj Nebu, inu semla ga nej ſo mogli obſezhi, ſdaj te preproſte im. mn. ž jasli ga obſeshejo ǀ Detezhe JESUS v' teh preproſtih mest. mn. jaſalzoh na bodezhem ſeni je leshal
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
priréditi si -im si dov. prilagoditi: Ribe so si živlenje v vodi celo priredile AI 1878, 30
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
puf [] samostalnik moškega spola
] samostalnik moškega spolaneka žaba, morda krastača, LATINSKO: Rana bufo
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
rak [rȁk] samostalnik moškega spola
žival rak
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
rakek [rȃkǝk] samostalnik moškega spola
majhen rak
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
ravšelj m, gurgustium piscium, en ravſhel, ali verſha ṡa ribe hraniti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
raza [ráza] samostalnik ženskega spola
morska riba raža, LATINSKO: Raja
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
resúlja, f. 1) ženska zmršenih las, Vas Krn-Erj. (Torb.); — 2) der Bartweizen, Jan.; — 3) (ribe) resulje, die Büschelkiemer (lophobranchii), Cig. (T.), Erj. (Ž.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
rìba -e ž riba: Ár, liki je bio Jonás v'zalouczi czet ribe tri dni KŠ 1771, 40; I cſi ribo, jeli nyemi kacso dá KŠ 1754, 154; I csi bodega ribo proſzo KŠ 1771, 22; lagoje ribe KŠ 1754, 131; I tou csinécſi veliko vno'zino rib ſzo vnyega záprli KŠ 1771, 179; kvrſi vr'zenoj vu mourje i zevſzákoga ploda ribe vküp ſzprávlajoucsoj KŠ 1771, 46; péti dén ſzo ſztvorjene ribe KM 1796, 4; vsze szi podvrgao pod nogé nyegove i ribe môrszke TA 1848, 7; K prvomi táli se slišijo .. k štrtomi ribe AI 1878, 5; Ne ſztoji tak poſzt vribaj KŠ 1754, 211; ino nai vláda na(d) Morſzkimi ribami SM 1747, 4; naj goſzpodüje nad morſzkimi ribami KŠ 1754, 95
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
riba [ríba] samostalnik ženskega spola
riba
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
riba ž, F106, acus, -ci, ena morska riba s'ẛhpizhaſto glavó; chromis, ena riba, katera v'vodi gnéṡdu ima; genus natantum, ribe; oxygarum, -ri, en kiſſil brodet is rib, s'jeſſiham narejen; piscari, Ribe loviti; piscis, -cis, riba; pisculenta aqua, polhina voda rib, kir je doſti rib; thymalus, lipan, riba; tursio, -onis, ena morṡka riba
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
riba -e ž riba: vezhkrat ſe vidi de ena riba im. ed. vekshi, poshre eno mainshi ǀ Manaſses je molil v'kehi, Iona pak v'trebuhi te ribe rod. ed. ǀ ribizh otiko vun s'ribo rod./or. ed. potegne ǀ Gdu je bil odpru usta uni poshreshni ribi daj. ed., katera je bila Iona Preroka posherla ǀ Aulus Gelius pishe, de cilu eno ribo tož. ed. Delphin imenovano ſo bily vkrotili, de je eniga fantizha po mory noſſila ǀ Te dvej ribi im. dv. pomenio ty duei naturi, Boshjo, inu zhlovesko ǀ de ſi lih taiſtom nej bil dal ampak pèt kruhou, inu dvej ribij tož. dv. ǀ sapovei pet jezhmenavih kruhou, inu duei ribi tož. dv. taiſtimu folku naprei poloshit ǀ s' ſamy peterimi Kruhi, inu s' duemi ribami or. dv. ǀ ga nepelò gori te Postojne, kakor piſhejo ti Poeti od Boga Iupitra, nikar te ribe im. mn. Delphini, kakor Neptuna ǀ ſo ſilnu veliku rib rod. mn. vun potegnili ǀ Tizam je dal ta luft, ribam daj. mn. to vodo ǀ na morij ste s'veliko vasho muio nenuznu ribe tož. mn. lovili ǀ vaſhi Boguvi ſo preobernili ſolse v'shlahtne kamene, Gospodizhne v'Ribe tož. mn. ǀ dua zholna ſo bili napolnili s' ribami or. mn. ǀ ony s'ribamy or. mn. poſtne dny nas oskerbè
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
riba -e samostalnik ženskega spola
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
ribič1 m, F3, ichtyopola, -ae, en ribizh, ali tá kateri ribe predaja; piscator, -oris, Ribizh; scalpha, -ae, ena ladyza, ali zholn ṡa ribizhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
ribič -a m ribič: kakor en Ribizh im. ed. s' raven vode, kateri ſidy, inu s' ternikam ribe lovj ǀ Christus, kadar je hotel sydat ſvojo katolish kershansko Cerku sa grund je bil poklizal dva brata, Petra, inu Andrea, katera sta bila Ribizha im. dv. ǀ dua brata Ribizha tož. dv. Christus sa grund nashe S: vere postavi ǀ Bug vam moy Ribizhy im. mn. daj shegen ǀ Ribizhi im. mn., kateri s'mresho love ǀ s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Ribizhij im. mn. S. Petra ǀ bodò ratali Ribzhy im. mn. teh ludy ǀ S: Duh yh je bil s'ſvoio S: gnado napolnil s'preprostih Vuzhene, s'Ribizhu rod. mn. Dohtarje je bil ſturil ǀ Ribizham daj. mn. ſim dober, inu nyh andverh shtimam ǀ kakor ſe je tudi danashnim Ribizhom daj. mn. godilu ǀ Ribizhe tož. mn. pak je proſsil ǀ Oh kulikajn takorshnih shtokfiſhu ſe najde v'mej ribizhy or. mn.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
ribičevati [ribičeváti ribičȗjem] nedovršni glagol
loviti ribe; ribariti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
ríbiti, rȋbim, vb. impf. = ribe loviti, Mur., V.-Cig., Jan.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
ribnik m, F5, cetaria, en velik ribnik ẛa te velike ribe; ichtyotrophium, en ribnik, ali veyer; natatoris sylöe, en Ribnik, v'katerim ſo ẛicer tó ṡhivino ſpirali, ali omivali: tudi te bolnike notar ob ſuſebnim zhaſſi ſtavili, de ſo ṡdravi poſtali. Joan:5; piscina, -ae, ribnik, kir ſe ribe darṡhè ali hranio; piscinarius, -rÿ, kateri ima luṡht k'ribſtvi, ali k'ribnikom
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
Rimini zemljepisno lastno ime Rimini: Sprizhat meni morio cilu Ribe, katere per tem meſtu Rimini im. je bil poklizal njegovo pridigo poshlushat (III, 304) Rímini, mesto ob it. jadranski obali
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
roditi -im dvovid. roditi: Eliſabethi je prishal njé zhaſſ, de je imela roditi nedol. ǀ vuodi ſi bil ſapovedal de ima ribe roditi nedol. ǀ ozha Nebeshki is beſsedo rodij 3. ed. to drugo Pershono v'S. Troijzi ǀ obena rosha nej taku radovita, kakor je Lilia, katera na enkrat petdeſſet lili rodj 3. ed. ǀ obena rejzh nej taku hualeshna kakor je semla, sakaj ali ſama od ſebe rody 3. ed., inu nam perneſse selishe, roshize, driveſsa, inu ſad, ali pak, oku je obdelena ſtukrat vezh nam poverne ǀ ona je rodila del. ed. ž eniga ſynu ǀ Tu pervu drivu je takorshen ſad rodilu del. ed. s de zhloveka od ſmerti je rejshilu ǀ de bodo ſvojo naturo prebarnili, inu bulshi ſad rodili del. mn. m ǀ nebom perpuſtil de bi vam vashe nyve, vinogradi, inu driveſſa rodile del. mn. ž/s roditi se roditi se: ſe rodj 3. ed. enu maihinu Deteze, s' zhaſſam sraſte ǀ Kakor ſe rodimo 1. mn., sazhnemo umreti
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
rog2 m, F5, buccina, ena trobenta, en rúg, piṡzhál; buccinum, en ẛavyt rúg k'trobentanîu; buccinum, ena votla kúſt ene morske ribe, kakòr en rúg; cornicen, eden, kateri v'rúg trobi, na zinke piṡka; lituus, -tui, en ṡvyt, ali krumpaſt rúg, ali trombeta, ſhalmai
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
sȃčar, -rja, m. = velik sak, v katerem se ribe hranijo, vzhŠt.-C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
sáčiti,* -im, vb. impf. 1) = s sakom ribe loviti (v motni vodi), Kostanjevica-Erj. (Torb.); — übhpt. fangen, Jan.; z železnimi grebeni polhe sačijo, Slc.; — 2) = gosto vino precejati skozi vrečo, v kateri ostanejo drožje, Ip., Kras-Erj. (Torb.); — 3) (intr.) hindurchdringen, durchschlagen: mokrota skoz papir sači, Blc.-C., Z.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
sedeti -im nedov. sedeti: je vidil ſedeiti nedol. Boga Vſigamogozhniga ǀ kakor de bi G. Boga vidil ſedejti nedol. na ſojm Tronu ǀ najde na ſreidi Tempelna sedejti nedol. eno companio shenskih pershon ǀ ſideti nedol. na desni, inu na levi ǀ ga na ta oſslovi ſtol poſhle, kir s'shpotom more ſidèti nedol. ǀ s'dopadejniam yh pustite nuzh, inu dan ſydeti nedol. ǀ Petrus Diaconus je vidil S. Duha sydeiti nedol. ǀ Ta ſtrashna ſpaka na kateri ſedim 1. ed. ǀ hozhem tebi tiga kojna, na katerem ſidim 1. ed. shenkat ǀ v'temi sijdim 1. ed., inu ſvetlobo teh Nebeſs nevidim ǀ aku ſydish 2. ed., ali hodish, ali pozhivash ſpumni vſelej na moje ſapuvidi ǀ O Salamon! ti neſidish +2. ed. vezh v'tvojm slatem Krajlevim ſtoli ǀ Satorai tudi ſedij 3. ed. na Tronu ǀ Sedij 3. ed. Chriſtus na tem viſſokim nebeshkim ſtoli ǀ per tem mejſti Ieriho ſedj 3. ed. ǀ kakor ſedy 3. ed. Christus Iesus na deſni Ozheta Nebeſhkiga ǀ videozh pak, de s' meram ſidi 3. ed., sdere ſablo ter urat y odſeka ǀ s'raven shterne ſidij 3. ed. ǀ kakor en Ribizh s' raven vode, kateri ſidy 3. ed., inu s' ternikam ribe lovj ǀ raven njega ta faratarski Iudesh Iskariot ſijdi 3. ed. ǀ ſam Nero ſmeram sijdi 3. ed. ǀ venim bodezhim grastu ſydi 3. ed. ǀ Per eni miſi ſydj 3. ed. ta lubi Ioannes ǀ Sydj 3. ed. ta offertni Annas s' to Judousko Gosbodo ǀ Chriſtus Sydi 3. ed. na desni Ozheta Nebeskiga ǀ ne ſtopa na pot teh greshnikou; inu neſedy +3. ed. na ſtolu te hudobie ǀ sa pezhjo smyram sydita 3. dv. ǀ shteri ure per miſi ſidite 2. mn., inu trumffate ǀ kulikajn ſe yh najde, kateri cell dan per miſi ſede 3. mn. ǀ kakor na semli krailize ſedè 3. mn. per tronu, ali ſtolu tiga kraila ǀ cellidan per misi sydè 3. mn. ǀ sa volo tiga bosh shnim na tem nar sadnimu ſtolu v'pakli ſedel del. ed. m ǀ je en slepez ſedil del. ed. m polek ceſte, inu v'Bugaime proſil ǀ shtiri meſize je na Ceſſarskim ſtoli ſidel del. ed. m ǀ Mattheus, kateri je na zollu ſidil del. ed. m s' butaro teh danariou naloshen ǀ ene try ure je per misi sydel del. ed. m inu jedil ǀ hudizh je na njega terdom ſerzu ſydel del. ed. m ǀ na shnablyh ena negnusna krota je sedela del. ed. ž ǀ vſe skusi je per poushterzi, inu pred shpeglam doma v' ſenzi ſijdela del. ed. ž ǀ na ſtolu Boshjm ne bò ta zhaſs ſydela del. ed. ž miloſt ǀ de bi nijh eden na desnici, ta drugj na levici Iesuſavi v'Nebeſhkijm krajleustvi ſedela del. dv. m ǀ dua Angela katera ſta noter v' grobi ſidela del. dv. m ǀ JESUS pak je vsel te kruhe, inu kadar je sahvalil, je nje resdelil tem, kir ſò ſedeli del. mn. m ǀ kadar vshe vſy ſo per miſi sedeli del. mn. m ǀ vy bote ſideli del. mn. m, inu ony pred vamy bodo ſtali ǀ Nikar vſhe de bi cell dan per misi ſijdeli del. mn. m ǀ bodo trij celle dnij, inu nozhij sijdeli del. mn. m, inu kuartali ǀ de bi my sydeli del. mn. m næ stolèh nebeskyh ǀ Kadar ſo vukupaj ſydeli del. mn. m ǀ Duej sheni blisu tiga meſta Bomberg pod enem drevam ſò ſijdele del. mn./dv. ž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
sklednica [sklẹ̑dnica] samostalnik ženskega spola
žival želva, LATINSKO: Testudo
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
slan -a prid. slan: ta slana im. ed. ž, inu grenka morska uoda je bila slatka ratala ǀ tu ſlanu im. ed. s morje je bilu potopilu, inu umorilu Faraona ǀ od laſtnuſti tiga slaniga rod. ed. s, inu grenkiga morja nezh na ſebe nepotegne ǀ na mejſti ſlaniga rod. ed. s meſſa ǀ voda teh ſtudenizou nej slana, vener kadar v' morje prideio slane im. mn. ž rataio ǀ nyh ribe ſo prevezh ſlane im. mn. ž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
slavka [slāvka] samostalnik ženskega spola
školjka ostriga, LATINSKO: Ostrea
PRIMERJAJ: Slavkovje
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
smradẹ́ti, -ím, vb. impf. = smrdeti: ribe bodo smradele, Škrinj.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
smúkati 1., -kam, -čem, vb. impf. 1) huschen, schlüpfen, schießen; miši smukajo po hiši; — 2) abstreifen: listje, perje s. z vej; brinovice s.; s. zelenje, Jurč.; lanene glavice s., den Flachs riffeln, Cig.; — durch Abstreifen der Blätter, der Beeren u. s. w. berauben: s. veje, Cig., Mik., Dol.; — prügeln, Nov.-C.; ohrfeigen, Cig.; — 3) s. se, streifen: s. se okoli koga, um jemanden herum scherwenzeln, ihm hofieren, schmeicheln; — = drstiti se: ribe se smučejo, C.; — = drsati se, Savinska dol.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
sol ž, F6, halec, vel alex, -cis, aring, ſleherne v'ſol poſtavlene ribe; imber grandinis, deṡh s'tozho, ali babja ſúl; sal, -lis, ſul; salarius, -rÿ, kateri ſul, ali ſlane rizhy predaja; salina, -ae, ſoline, kir ſul délajo, ali kopajo; salinum, -ni, ſolniza, kir ſe ſul derṡhy ali hrani
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
som [sȍm] samostalnik moškega spola
sladkovodna riba som, LATINSKO: Silurus
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
spleten del., F10, calathus, ena ſpletena zaina, korba, pleteniza, koſul; compositae comae, laſſi lipú ſpleteni; fiscina, fiscella, fiscellum, ſpletena ṡa ribe korbiza; funetum, -ti, terta bréṡova, léṡhkova, hraſtova, v'kup ſpletena; nexus, -a, -um, ṡpleten, pleten; sporta, -ae, zaina, pleteniza, s'viter ſturjena, ali ſpletena; stibadium, -dÿ, en s'mezhizhja, ali s'ſlame ſpleten ſtol; talea, -ae, ene ſpletene korbe dná leiṡ; vimineus, -a, -um, is mehkih ſhibiz, ali viter ſpleten; virgeus, -a, -um, is ſhib ſturjen, ali ṡpleten
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
spomniti -im dov. 1. pomisliti: na ſodni dan bò prepoſnu ſpumnit nedol., inu rezhi; oh neſrezhna jeſt ǀ Christuſa je proſsil de bi ſe vreden ſturil na njega ſpumnit nedol., kadar bo v'ſvoje krajleustvu priſhal ǀ bode ushe zhaſs prishal na vezhnost spumnit nedol. ǀ Nasha Matti Sveta Katolish Karshanska Zerku vſak dan nas opomina, de bi imeli na tu nam oblublenu Nebesku Krajleſtvu ſpomnit nedol. ǀ De bi my perſileni bili pogostem na Nebeſſa Spomnit nedol. ǀ kakor ena shivina ſe valat, nikuli s' pravem ſerzam na Boga, inu na dusho ſpolnit nedol. ǀ potle je bil Judom sapovedal vſakiteru lejtu ſpoumnit nedol. na taiſto gnado ǀ jeſt ſpumnim 1. ed. kaj te ſtare Rimske hiſtorje pravio ǀ Spumnim 1. ed., de S. Grogor je djal ǀ kadar shlishim garmejti, spumnem 1. ed. na ſodni dan ǀ veliko shaloſt pozhutem, kadar ſpomnim 1. ed., de karsheniki taku majhinu Nebesku Krajleſtvu shtimaio ǀ Sdaj Spomnim 1. ed. kar v' Svetem Piſſmi ſim bral ǀ kadar ſpòmnim 1. ed., de Chriſtus tudi enkrat je od Phariſeariou dial ǀ kadar spoumnim 1. ed., de krajl Salomon ǀ Spumnish 2. ed. de tvoj blishni je tebe v' shkodo perpravil ǀ ne ſpumnish 2. ed. na tuoio dusho ǀ na dolge pak Katere pred Bugam imash nihdar ne spaunish 2. ed. ǀ na oblizhe pak Boshje, v' katerim tvoje isvelizheine ſtoy nikuli nespumnish +2. ed. ǀ Ti premiſhlovash grehe lete shene, inu na tuoje neſpumnish +2. ed. ǀ kulikajn leit je vshe preteklu, de tvoi Ozha, tvoia Matti etc. So umerli, inu ti Syn, ti Hzhi nikuli nespolnish +2. ed. na nyh ſadnio proshno, inu tvoio oblubo, de bi taiſtem pomagal is viz ǀ cell teden na G. Boga neſpolnish +2. ed. ǀ vezhkrat ſpumni 3. ed. na ſvojga vola, inu Kojna, Kakor pak na ſvojga Odreſhenika ǀ cel teden nespumni +3. ed. na Boga, inu, Na dusho ǀ ta katiri pogoſtem na nebeſſa ſpomni 3. ed., vſe poſvejtne rezhy sanizhuje ǀ obedn vezh na taiſto nespomni +3. ed. ǀ nihdar vezh na taiste nespolni +3. ed. ǀ na Boga nihdar neſpolni +3. ed., nihdar nemoli, v'Tempel malukejdaj grè ǀ Nezhnudite ſe vezh, kadar spumnite 2. mn. de ta greshni Esau je tulikain pregajnal tega Bogu Svestiga Iacoba ǀ Inu ne ſpumnite 2. mn. de On je taisti dobrutlivi Paſter ǀ kadar pak ſpomnite 2. mn. na vasho oblubleno nebesko deshelo ǀ na nebeſſa nikuli nespumnite +2. mn. ǀ nikar enkrat na G. Boga, ali dusho vasho neſpumnite +2. mn. ǀ Vy vidite na zeſti, na gaſſi, v' Zerkvi Peld Chriſtuſau, ſnamine Svetiga krisha, ter nespoumite +2. mn. na njegovo veliko lubesan ǀ De Chriſtus Jesus nebo vrshoha imel ſe zhes vaſſ toshit, de nespolnite +2. mn. na tu nebesku veſſelje, katiru vam je perpravil ǀ Na dusho malu Kadaj ſpumnio 3. mn. ǀ kadar imaio pomankajne spumnio 3. mn., de Syn Boshi sa nasho volo je vbuſizh ratal ǀ v' nyh potrebah na vbushtvu Synu Boshiga spomnio 3. mn., inu s' veſſeljam preneſſò ǀ malu kadaj ſpomnio 3. mn. na Nebesku veſſelje ǀ takorshni tudi na ſvojo posledno uro nespomnio +3. mn. na zhaſt boshio ǀ na dusho tiga mertuiga nihdar nespolnio +3. mn. ǀ kulikain ſe yh najde, kateri cilu takrat na G: Boga neſpumnio +3. mn. ǀ de neſpolnio +3. mn. de Bug yh vidi ǀ Sa tiga volo ludje taku greshnu shivè, dokler na G. Boga neſpomnio +3. mn. ǀ karsheniki ſo taku nehualeshni letei nesgruntani lubesni Boshj, de na leto nespounio +3. mn. ǀ klezhejozh te proſſim ſpumni vel. 2. ed. de ti ſi naſs ſtuaril ǀ spumni vel. 2. ed. ti tudi ſi druge v'shpot perpravil ǀ ſpunmi vel. 2. ed. de ti tudi unimu ubushizu ene droftine Kruha nej ſi hotel dati ǀ ſpomni vel. 2. ed. na vniga dolshnika od kateriga Chriſtus je djal ǀ Spomni vel. 2. ed. na nebeſſa, ter bosh ſe greha sdershal ǀ Spoumni vel. 2. ed., O greshni zhlovek ǀ S'spominam spaumni vel. 2. ed., inu ohrani ǀ Oh moj vſmileni Jesus! nikar mene ne sapuſti, pomagaimi, ter nespomni +vel. 2. ed. na grehe moje mladoſti ǀ hudizh pak pravi nespolni +vel. 2. ed. nikuli na Martro Chriſtuſavo ǀ ſpomnimo vel. 1. mn., kar Chriſtus je djal ǀ spumnite vel. 2. mn. de Annania inu zaphira sa volo ene ſame laſsie s'naglo ſmertio ſo bily vmèrli ǀ ſpumnite vel. 2. mn., de tu Kar vy sdaj vſhivate je Sad te semle ǀ ſpumniti vel. 2. mn. na vniga ozheta Kateriga Sijn sa laſse je s'hiſhe vlekal ǀ Spomnite vel. 2. mn. na to ſveto Vduvo Judith ǀ ſpomnite vel. 2. mn. na ta veliki lon, kateriga G. Bug vam bo v' Nebeskih dal ǀ spaumnite vel. 2. mn. Kulikajnkrat ste vashe blishne v'shkodo perpravili ǀ Spauumnite vel. 2. mn. na Firsshta Lautaria, kateri Cerkve je bil odrupal ǀ Syumnite vel. 2. mn. na tu kar pishe S. Lukesh ǀ Iona Prerok takrat je bil na G. Boga ſpumnil del. ed. m kadar ta poshreshna riba ga je bila posherla ǀ en cell dan nej ſi li enkrat na mene spumnil del. ed. m ǀ de bi vselej na tuoj greh ſpomnil del. ed. m, KirKuli bi tebe vidil ǀ kadar je kry vidil je ſpolnil del. ed. m na ta kryvavi put Chriſtuſa Jesuſa ǀ ſim bil spolnil del. ed. m, na tu kar pishe Vitrovius ǀ Zhe bosh na tuojo dusho ſpumoil del. ed. m, nebosh greshil ǀ kadar bi ſpomnila del. ed. ž ti shenska perſona, de Bug tebe vidi ǀ kulikajn shtihu ſta ſturila, tulikajn krat na Boga ſta ſpolnila del. dv. m ǀ vezhkrat naſs sapezhati s'Kugo de bi ſpumnili del. mn. m de ſmò njegovi hlapzi ǀ de bi ty shivi spumnili del. mn. m na ſmert ǀ ſe ſo jokali, kadar ſo ſpomnili del. mn. m na leta poterdi, inu sapusheni Tempel ǀ Ah Bug hotel! de bi vſy Nem. Nem. spomnili del. mn. m de G. Bug yh vidi ǀ Bug vam moy Ribizhy daj shegen, de kadar kuli bote en ulak ſturili, de bi tulikajn rib potegnili, inu de my Capucinery ſe cello ſimo poſtimo ſpolnili del. mn. m, inu de bi tudi ribe jeidli, kadar bi yh imeli 2. spomniti se: nemorem ſpumnit nedol., de bi bil bral od eniga Lonzharia, de bi bil ſvèt spomniti se spomniti se: Kadar ti tvoj dar k' Altarju perneſſesh, inu ondi ſe ſpomnish 2. ed., de tvoj brat ima keikaj super tebe Zapisi z -ol-n- so hiperkorektni in kažejo na dvoglasnik -ou̯-n-, ki je nastal po disimilaciji iz -om-n-.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
sranjüvàti -ǜjem nedov. shranjevati, hraniti: tá ti mam szranyüvati pêneze tvoje KAJ 1870, 22; V to vreče sranjüje nalovlene ribe AI 1878, 27; vküp szprávla, i nevej, sto de szranyüvao TA 1848, 32; Tiva dvá drügiva ſzta je pa ſzranyüvala ſzkrblivo KM 1790, 28
sranjüvàti se -ǜjem se shranjevati se: Eti se sranjüje pri božoj szlüžbi potrêbna posvečena posôda BJ 1886, 19
sranjüvàti se -ǜjem se shranjevati se: Eti se sranjüje pri božoj szlüžbi potrêbna posvečena posôda BJ 1886, 19
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
státi stojím nedov.
1. stati, biti v pokončnem položaju: Sztáti Állani KM 1790, 93(a); Záto, ki ſtima, ka ſztoji, naj vidi KŠ 1771, 509; Vi Mosje zGalilee, kai ſztoite SM 1747, 15; Touje meſzto, gde vi bodete ſztali SM 1747, 83; ſztani gori i ſztoj na ſzrejdi KŠ 1771, 183; I gori ſzkocsivſi ſztáo je KŠ 1771, 348; I ſztalou je to lüſztvo glédajoucse KŠ 1771, 252; Sztáli ſzo pa vládniczke popovſzki KŠ 1771, 250
2. biti kje v takem položaju: more vö, i na szertéli sztáti KOJ 1845, 9; vu koterom meſzti, ſztoim SM 1747, 83; Ovo ſztojim pred dvérmi KŠ 1754, 126; Goszpodne, zaka tak daleko sztojis TA 1848, 8; da poſtüjete one, ſteri pred vami ſztoijo KŠ 1754, 33; i jaſz ſzam tam ſztáo KŠ 1771, 412; VParadi'zomi ſzem ſztál BKM 1789, 191; pravo je, kak je ſztáo viſziko na ednoj leſzficzi KM 1790, 20; pren. on mô'z, ki na sztezi grêsnikov nesztoji TA 1848, 3; ti imei volno vu pokori pred nyim ſztáti SM 1747, 88; da vrejdni bodemo ſztáti pred Szinom csloveka KŠ 1754, 113; Da bi pri tebi mogo ſztáti BKM 1789, 178; Düsa mi zdiháva ſztebom navkup ſztáti SŠ 1796, 86; vu miloſcſo, vu steroi ſztoimo SM 1747, 18; ktoj miloſcsi, vu ſteroj ſztojimo KŠ 1771, 456; Kak ſztojite pred nyim BRM 1823, 5; Jaj vszem, ki v-rú'znoszti pred tebom sztojijo KAJ 1848, 10; Ka boug znami ſztál bode BKM 1789, 431; Sztaite záto zpretpazanimi ledevjami pravicze SM 1747, 27; tak ſztojte vu Goſzpodni KŠ 1771, 598
3. biti, nahajati se kje: hrámba v-ednom lêpom dôli sztála AI 1875, kaz. br. 7; pren. Bosja Sz. reics, kotera prinyei ſztoy TF 1715, 44
4. obstajati, biti, biti sestavljen: med povejdanimi perſonami hi'sni zákon nemre ſztáti KMK 1780, 60; i notri do etoga dnéva ſztojim KŠ 1771, 422; ti pa po vöri ſztojis KŠ 1771, 473; vkom pak kerſchánſztvo ſztoy, odgovoriti nevejo TF 1715, 4; Vukom ſztoi tákſe ſzkvárjenye SM 1747, 7; Naſſa knám lübezen pa vetom ſztoji KŠ 1754, 28; Sztoji czejli liſzt I. zpredgovora KŠ 1771, 602; cslovik ſztoji ſztejla, i znemrtelne düſe KMK 1780, 10; imé tvoje odicseno, Stero brezi nász ſztoji poszvecseno KM 1783, 278; Ali ne ſztoji tou vu mojoj moucſi BKM 1789, 78; ár v-ſzoudbi tou tvojoj ſztoji i nej v-vouli mojoj SŠ 1796, 136; V-tom ſztoji Tvoje králevſztvo BRM 1823, 315; Z-keliko tálov sztoji Znánye Vogrszkoga Jezika KOJ 1833, 1; Ár prebiva v-blá'zenoj szvetloszti, Nesztoji pod právdov telovnoszti KAJ 1848, 8; z-kelko vör sztoji eden dén KAJ 1870, 158; Szpráviscse z-dvouje kucse sztoji AI 1875, kaz. br. 2; eden glasznik bidti, steri ali jedino sztoji AIN 1876, 7; Orság z-vnogo vesnic ino várašov stoji BJ 1886, 44; Evangyeliom, vſterom i ſztojite KŠ 1771, 520; na miſzli mi ſztojo vſzigdár reicsi tvoje SM 1747, 83; kak vu vodi ribe rade ſztojo SŠ 1796, 126; kotrige z-piszkov sztojijo KAJ 1870, 6; bregôvje, ár z-szamoga kamna sztojijo KAJ 1870, 147; Lüdjé vu hiži stojijo BJ 1886, 6; Dokecs bode ete ſzvejt trpo i ſztáo KŠ 1754, 132; kakda bode ſztalou králeſztvo nyegovo KŠ 1771, 207; naj vu vüſztaj dvá ali tri ſzvedouk ſztoji vſza rejcs KŠ 1754, 195; Csi nebi sztáli na vecsnoj gvüsnoszti KAJ 1848, 8; Pri János-gazdi je v-velkom postenyê sztao KAJ 1870, 152
5. prebivati, živeti: 'Zidove, ki ſzo tá sli ſztát KŠ 1771, 434; i ki ſztojijo v-Meſopotámii KŠ 1771, 345; Csrnkavci v-topli dr'zélaj sztojijo KAJ 1870, 92; Gde je ſztáo [Abraham] oprvics KM 1796, 15; V-ednoj véſzi ſzo ſztáli ſtirje vértje KM 1790, 78
6. v zvezi prouti stati upirati se, nasprotovati: da bodte mogli ſztáti prouti jálnomi vraj'zemi sütanyi KŠ 1771, 586; vi vſzigdár ſzvétomi Dühi prouti ſztojite KŠ 1754, 126; Hercegovinanci tak lehko prôti sztojijo AI 1875, kaz. br. 3; vſzi, ki ſzo prouti nyemi ſztáli KŠ 1771, 216
7. biti odvisen: tak da bi od nyi sztalo jeli dopüsztijo nam ali nê AIP 1876, br. 2, 3
stojéči -a -e
1. stoječ: ka ſzo lidjé Bogá molili csáſzi ſztojécs KŠ 1754, 148; i jaſz takáj bodem, Sztojécsi popejvao SŠ 1796, 61; Pred tebom ſztojécsi du'znik BKM 1789, 219; vszi ovi sztojécs poszlüsajo KOJ 1845, 8; ali za volo lüſztva okouli ſztojécsega velim KŠ 1771, 305; tou je li kejp ober náſz ſztojécsega ſzuncza KM 1790, 38; vidili ſzo tiva dvá mo'zá ſztojécsiva KŠ 1771, 199; I vido je dvej ládji ſztojécsevi kre jezere KŠ 1771, 179; Ár lübijo na vogláj vilicz ſztojécſi moliti KŠ 1771, 18; idte, i ſztojécſi gláſzte lüſztvi vſze recsi KM 1796, 119; Kak angelje, v-szvetloszti sztojécsi KAJ 1848, 7; I tim tam ſztojécsim ercsé KŠ 1771, 236; ozimicze doli ſztojécse je meo KŠ 1771, 432; i vido je druge ſztojécse na pláczi KŠ 1771, 64; kaj ſzo niſteri med eti ſztojécsimi KŠ 1771, 128
2. prebivajoč: lüſztvo ſztojécse prejk mourja KŠ 1771, 284; ſzo ſze v-Szároni ſztojécſi povrnoli k-Goſzpodni KM 1796, 123; kaj je znáno znamejnye po nyih vcsinyeno vſzejm ſztojécsim vu Jeru'zálemi KŠ 1771, 351; nas 'zitek ſzpodoben je rávno k-ſztojécsim vu ſatori SŠ 1796, 129
3. obstoječ: Právi Boug .. z-rázumne düse, i z-cslovecsánſzkoga tejla ſztojécsi KM 1783, 15; Rejcs je z-edne ali vecs szillabih sztojécse vöpovejdanye káksega dugoványa KOJ 1833, 6; vöpovê szvojo mislênye, kak v-gucsi sztojécso dugoványe pobogsati 'zelê AI 1875, kaz. br. 2; Rêcs je z-edne ali vecs szillabih sztojécse vöpovédanye AIN 1876, 7; Z-vecs szillab sztojécse recsi tak trbê na szillabe razlôcsiti AIN 1876, 7
stajóuči -a -e stoječ: Molitve okoli betésnoga merjeoucsega ſztajoucſi ludi SM 1747, 61
1. stati, biti v pokončnem položaju: Sztáti Állani KM 1790, 93(a); Záto, ki ſtima, ka ſztoji, naj vidi KŠ 1771, 509; Vi Mosje zGalilee, kai ſztoite SM 1747, 15; Touje meſzto, gde vi bodete ſztali SM 1747, 83; ſztani gori i ſztoj na ſzrejdi KŠ 1771, 183; I gori ſzkocsivſi ſztáo je KŠ 1771, 348; I ſztalou je to lüſztvo glédajoucse KŠ 1771, 252; Sztáli ſzo pa vládniczke popovſzki KŠ 1771, 250
2. biti kje v takem položaju: more vö, i na szertéli sztáti KOJ 1845, 9; vu koterom meſzti, ſztoim SM 1747, 83; Ovo ſztojim pred dvérmi KŠ 1754, 126; Goszpodne, zaka tak daleko sztojis TA 1848, 8; da poſtüjete one, ſteri pred vami ſztoijo KŠ 1754, 33; i jaſz ſzam tam ſztáo KŠ 1771, 412; VParadi'zomi ſzem ſztál BKM 1789, 191; pravo je, kak je ſztáo viſziko na ednoj leſzficzi KM 1790, 20; pren. on mô'z, ki na sztezi grêsnikov nesztoji TA 1848, 3; ti imei volno vu pokori pred nyim ſztáti SM 1747, 88; da vrejdni bodemo ſztáti pred Szinom csloveka KŠ 1754, 113; Da bi pri tebi mogo ſztáti BKM 1789, 178; Düsa mi zdiháva ſztebom navkup ſztáti SŠ 1796, 86; vu miloſcſo, vu steroi ſztoimo SM 1747, 18; ktoj miloſcsi, vu ſteroj ſztojimo KŠ 1771, 456; Kak ſztojite pred nyim BRM 1823, 5; Jaj vszem, ki v-rú'znoszti pred tebom sztojijo KAJ 1848, 10; Ka boug znami ſztál bode BKM 1789, 431; Sztaite záto zpretpazanimi ledevjami pravicze SM 1747, 27; tak ſztojte vu Goſzpodni KŠ 1771, 598
3. biti, nahajati se kje: hrámba v-ednom lêpom dôli sztála AI 1875, kaz. br. 7; pren. Bosja Sz. reics, kotera prinyei ſztoy TF 1715, 44
4. obstajati, biti, biti sestavljen: med povejdanimi perſonami hi'sni zákon nemre ſztáti KMK 1780, 60; i notri do etoga dnéva ſztojim KŠ 1771, 422; ti pa po vöri ſztojis KŠ 1771, 473; vkom pak kerſchánſztvo ſztoy, odgovoriti nevejo TF 1715, 4; Vukom ſztoi tákſe ſzkvárjenye SM 1747, 7; Naſſa knám lübezen pa vetom ſztoji KŠ 1754, 28; Sztoji czejli liſzt I. zpredgovora KŠ 1771, 602; cslovik ſztoji ſztejla, i znemrtelne düſe KMK 1780, 10; imé tvoje odicseno, Stero brezi nász ſztoji poszvecseno KM 1783, 278; Ali ne ſztoji tou vu mojoj moucſi BKM 1789, 78; ár v-ſzoudbi tou tvojoj ſztoji i nej v-vouli mojoj SŠ 1796, 136; V-tom ſztoji Tvoje králevſztvo BRM 1823, 315; Z-keliko tálov sztoji Znánye Vogrszkoga Jezika KOJ 1833, 1; Ár prebiva v-blá'zenoj szvetloszti, Nesztoji pod právdov telovnoszti KAJ 1848, 8; z-kelko vör sztoji eden dén KAJ 1870, 158; Szpráviscse z-dvouje kucse sztoji AI 1875, kaz. br. 2; eden glasznik bidti, steri ali jedino sztoji AIN 1876, 7; Orság z-vnogo vesnic ino várašov stoji BJ 1886, 44; Evangyeliom, vſterom i ſztojite KŠ 1771, 520; na miſzli mi ſztojo vſzigdár reicsi tvoje SM 1747, 83; kak vu vodi ribe rade ſztojo SŠ 1796, 126; kotrige z-piszkov sztojijo KAJ 1870, 6; bregôvje, ár z-szamoga kamna sztojijo KAJ 1870, 147; Lüdjé vu hiži stojijo BJ 1886, 6; Dokecs bode ete ſzvejt trpo i ſztáo KŠ 1754, 132; kakda bode ſztalou králeſztvo nyegovo KŠ 1771, 207; naj vu vüſztaj dvá ali tri ſzvedouk ſztoji vſza rejcs KŠ 1754, 195; Csi nebi sztáli na vecsnoj gvüsnoszti KAJ 1848, 8; Pri János-gazdi je v-velkom postenyê sztao KAJ 1870, 152
5. prebivati, živeti: 'Zidove, ki ſzo tá sli ſztát KŠ 1771, 434; i ki ſztojijo v-Meſopotámii KŠ 1771, 345; Csrnkavci v-topli dr'zélaj sztojijo KAJ 1870, 92; Gde je ſztáo [Abraham] oprvics KM 1796, 15; V-ednoj véſzi ſzo ſztáli ſtirje vértje KM 1790, 78
6. v zvezi prouti stati upirati se, nasprotovati: da bodte mogli ſztáti prouti jálnomi vraj'zemi sütanyi KŠ 1771, 586; vi vſzigdár ſzvétomi Dühi prouti ſztojite KŠ 1754, 126; Hercegovinanci tak lehko prôti sztojijo AI 1875, kaz. br. 3; vſzi, ki ſzo prouti nyemi ſztáli KŠ 1771, 216
7. biti odvisen: tak da bi od nyi sztalo jeli dopüsztijo nam ali nê AIP 1876, br. 2, 3
stojéči -a -e
1. stoječ: ka ſzo lidjé Bogá molili csáſzi ſztojécs KŠ 1754, 148; i jaſz takáj bodem, Sztojécsi popejvao SŠ 1796, 61; Pred tebom ſztojécsi du'znik BKM 1789, 219; vszi ovi sztojécs poszlüsajo KOJ 1845, 8; ali za volo lüſztva okouli ſztojécsega velim KŠ 1771, 305; tou je li kejp ober náſz ſztojécsega ſzuncza KM 1790, 38; vidili ſzo tiva dvá mo'zá ſztojécsiva KŠ 1771, 199; I vido je dvej ládji ſztojécsevi kre jezere KŠ 1771, 179; Ár lübijo na vogláj vilicz ſztojécſi moliti KŠ 1771, 18; idte, i ſztojécſi gláſzte lüſztvi vſze recsi KM 1796, 119; Kak angelje, v-szvetloszti sztojécsi KAJ 1848, 7; I tim tam ſztojécsim ercsé KŠ 1771, 236; ozimicze doli ſztojécse je meo KŠ 1771, 432; i vido je druge ſztojécse na pláczi KŠ 1771, 64; kaj ſzo niſteri med eti ſztojécsimi KŠ 1771, 128
2. prebivajoč: lüſztvo ſztojécse prejk mourja KŠ 1771, 284; ſzo ſze v-Szároni ſztojécſi povrnoli k-Goſzpodni KM 1796, 123; kaj je znáno znamejnye po nyih vcsinyeno vſzejm ſztojécsim vu Jeru'zálemi KŠ 1771, 351; nas 'zitek ſzpodoben je rávno k-ſztojécsim vu ſatori SŠ 1796, 129
3. obstoječ: Právi Boug .. z-rázumne düse, i z-cslovecsánſzkoga tejla ſztojécsi KM 1783, 15; Rejcs je z-edne ali vecs szillabih sztojécse vöpovejdanye káksega dugoványa KOJ 1833, 6; vöpovê szvojo mislênye, kak v-gucsi sztojécso dugoványe pobogsati 'zelê AI 1875, kaz. br. 2; Rêcs je z-edne ali vecs szillabih sztojécse vöpovédanye AIN 1876, 7; Z-vecs szillab sztojécse recsi tak trbê na szillabe razlôcsiti AIN 1876, 7
stajóuči -a -e stoječ: Molitve okoli betésnoga merjeoucsega ſztajoucſi ludi SM 1747, 61
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
stísnoti -em dov.
1. stisniti: Szoritni; sztisznoti, tiscsati KOJ 1833, 174; csi drügo ne vcsinis, dönok lampe ſztiſznes KŠ 1754, 12b; ali ſztiſzne ſzvoje lampe te cseden KŠ 1754, 58; naj nepriátelom lampe ſztiſznemo KŠ 1754, 83; i ſztiſzno nyima je nogé vklado KŠ 1771, 393; pren. Csi me moja ſzmrt ſztiſzne, Mené bátrivijo BKM 1789, 70; da dobro csinécsi ſztiſznete ti neſzpametni lüdi neznanoſzt KŠ 1771, 707; Vu tvoje ſzvéte rane ſztiſzni mené BKM 1789, 231
2. poškodovati: velika vrocsina szilje v-zrejlocsi sztisznola AI 1875, kaz. br. 8
stísnoti se -em se stisniti se, spraviti se: Vtve rane ſze 'zelejm ſztiſznoti BKM 1789; kimpetarica sze po dvá dni je mogla pri kaksoj hi'si sztiszniti KOJ 1914, 153; Vu vſzem ſze ſztiſzkávamo, ali ne ſztiſznemo ſze KŠ 1771, 535
stísnjeni tudi stíšnjeni -a -o stisnjen: Ribe so po stranej stišnjenoga tela AI 1878, 30; tam ſzo pa vklado ſztiſznyene nyegove nogé KM 1796, 129
1. stisniti: Szoritni; sztisznoti, tiscsati KOJ 1833, 174; csi drügo ne vcsinis, dönok lampe ſztiſznes KŠ 1754, 12b; ali ſztiſzne ſzvoje lampe te cseden KŠ 1754, 58; naj nepriátelom lampe ſztiſznemo KŠ 1754, 83; i ſztiſzno nyima je nogé vklado KŠ 1771, 393; pren. Csi me moja ſzmrt ſztiſzne, Mené bátrivijo BKM 1789, 70; da dobro csinécsi ſztiſznete ti neſzpametni lüdi neznanoſzt KŠ 1771, 707; Vu tvoje ſzvéte rane ſztiſzni mené BKM 1789, 231
2. poškodovati: velika vrocsina szilje v-zrejlocsi sztisznola AI 1875, kaz. br. 8
stísnoti se -em se stisniti se, spraviti se: Vtve rane ſze 'zelejm ſztiſznoti BKM 1789; kimpetarica sze po dvá dni je mogla pri kaksoj hi'si sztiszniti KOJ 1914, 153; Vu vſzem ſze ſztiſzkávamo, ali ne ſztiſznemo ſze KŠ 1771, 535
stísnjeni tudi stíšnjeni -a -o stisnjen: Ribe so po stranej stišnjenoga tela AI 1878, 30; tam ſzo pa vklado ſztiſznyene nyegove nogé KM 1796, 129
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
stvorìti -ím dov.
1. ustvariti: Teremteni; sztvoriti KOJ 1833, 175; Kriſztus ſzvejt ſztvoriti zácsau KŠ 1754, 24; Eta rejcs ſztvoriti vcsini teliko KMK 1780, 9; Sztvouri vmeni csiszto ſzrczé KŠ 1754, 233; i csiszto ſzrczé ſztvouri vu meni KM 1783, 27; Sztvourmo csloveka KŠ 1754, 95; ko ſzi ti ſzám ſztvoril SM 1747, 59; ti ſzi moje roditele ſztvoro SM 1747, 50; ſteroga ſzi ti znicseſza ſztvouro KŠ 1754, 228; duso mojo, ſtero ſzi z-nicsesza ſztvouro KM 1783, 5; Znás, ár ſzi vſza ti ſztvouro BKM 1789, 128; i zvezde, stere szi ti ſztvôro TA 1848, 7; Vorjem, ka je Boug mené ſztvouro TF 1715, 21; I ſztvoro je Bog Csloveka SM 1747, 4; Steri te je ſztvouro KŠ 1754, 269; Sto je vſza ſztvouro KMK 1780, 9; Dika Ocsi, ki me je ſztvouro KM 1783, 2; Gda je Adama ſztvouro BKM 1789, 8; Sto je ſztvouro te ſzvejt KM 1796, 3; Sztvouro je záto 'senſzko SIZ 1807, 7; koga je ſztvorila dobrouta tvoja KŠ 1754, 228
2. pripraviti, narediti: niti ſzmo ſzi vodé k-kühanyi ſztvoriti mogli KM 1790, 48
stvòrjeni -a -o ustvarjen: Csloveka, ſteri je po Bogi ſztvorgen SM 1747, 5; Ár niti je nej ſztvorjeni mou'z za volo 'zené KŠ 1771, 512; Bo'zi ſzin, Ki je nej bil ſztvorjen BKM 1789, 40; na ete ſzvejt nej ſzi záto ſztvorjen SŠ 1796, 53; ſzam na té czio od tébe ſztvorjeni KM 1783, 3; zvuna Paradi'soma je ſztvorjeni KM 1796, 6; Ár dabi te prvi cslovik ſztvorjen bio SIZ 1807, 7; 'Ze vesz szvêt tvoj sztvorjeni, Je szvedok KAJ 1848, 178; Té kopáč za svoje podzemleno živlejnje stvorjen AI 1878, 10; ni nikſa druga ſztvorjena ſztvár KŠ 1771, 340; Stera ſztvorjena ſztvár Bo'sa KMK 1780, 10; Vſzáka ſztvorjena ſztvár te Plakati more BKM 1789, 88; vſza ſztvorjena ſztvár nyé gláſzi KM 1796, 5; Zemla je z-zemlé ſztvorjeno BKM 1789, 431; kaibiſze mi Bogá ober vſzeh ſztvorjene ſztvári bojali TF 1715, 13; Neodüri tvoje ſztvoriene ſztvári SM 1747, 59; Nikse ſztvorjene ſztvári ne ſzmejmo moliti KŠ 1754, 7a; Sztvoritel ſztvorjene ſztvári BKM 1789, 32; predgajte Evangyeliom vſzákoj ſztvorjenoj ſztvári KŠ 1771, 156; ár ſzi k-vſzákoj ſztvorjenoj ſztvári prevecs dober KMK 1780, 94; Ino oblejcsi csloveka pouleg Bogá ſztvorjenoga KŠ 1754, 97; Ino oblejcsi csloveka pouleg Bogá ſztvorjenoga KŠ 1771, 582; On je vszáko sztvorjeno sztvár zvagao KOJ 1845, 10; Oni dühovje, ſteri ſzo vu ſzvojem ſztvorjenom ſzveſztvi oſztanoli KŠ 1754, 94; Mi ſzmo nyegovo delo ſztvorjeni v-Kriſztuſi KŠ 1754, 80; Ar ſzmo nyegova náprava ſztvorjeni vu Kriſztus Jezuſi KŠ 1771, 576; Vſze ſztvorjene ſztvári ſzo nikaj nej drügo KŠ 1754, 125; Náj bole ſzpominanya ſzo vrejdne ſztvorjene ſztvári Bo'se KMK 1780, 9; péti dén ſzo ſztvorjene ribe KM 1796, 4; Ár ſzo vu nyem ſztvorjena vſza KŠ 1771, 604; vſze ſztvorjene ſztvári ta nehám KŠ 1754, 87; ki je ſztvorjene ſztvári z-nicseſza ſztvouro KM 1796, 4; ka je Boug mené ſztvouro zevſzeimi ſztvorjenimi ſztvármi navküpe TF 1715, 21; csi ſztvorjenimi ſztvármi neſzpodobno 'zivémo KŠ 1754, 21; vcsini csloveka veſzéloga i pred vſzejmi ſztvorjenimi ſztvármi KŠ 1771, 444
1. ustvariti: Teremteni; sztvoriti KOJ 1833, 175; Kriſztus ſzvejt ſztvoriti zácsau KŠ 1754, 24; Eta rejcs ſztvoriti vcsini teliko KMK 1780, 9; Sztvouri vmeni csiszto ſzrczé KŠ 1754, 233; i csiszto ſzrczé ſztvouri vu meni KM 1783, 27; Sztvourmo csloveka KŠ 1754, 95; ko ſzi ti ſzám ſztvoril SM 1747, 59; ti ſzi moje roditele ſztvoro SM 1747, 50; ſteroga ſzi ti znicseſza ſztvouro KŠ 1754, 228; duso mojo, ſtero ſzi z-nicsesza ſztvouro KM 1783, 5; Znás, ár ſzi vſza ti ſztvouro BKM 1789, 128; i zvezde, stere szi ti ſztvôro TA 1848, 7; Vorjem, ka je Boug mené ſztvouro TF 1715, 21; I ſztvoro je Bog Csloveka SM 1747, 4; Steri te je ſztvouro KŠ 1754, 269; Sto je vſza ſztvouro KMK 1780, 9; Dika Ocsi, ki me je ſztvouro KM 1783, 2; Gda je Adama ſztvouro BKM 1789, 8; Sto je ſztvouro te ſzvejt KM 1796, 3; Sztvouro je záto 'senſzko SIZ 1807, 7; koga je ſztvorila dobrouta tvoja KŠ 1754, 228
2. pripraviti, narediti: niti ſzmo ſzi vodé k-kühanyi ſztvoriti mogli KM 1790, 48
stvòrjeni -a -o ustvarjen: Csloveka, ſteri je po Bogi ſztvorgen SM 1747, 5; Ár niti je nej ſztvorjeni mou'z za volo 'zené KŠ 1771, 512; Bo'zi ſzin, Ki je nej bil ſztvorjen BKM 1789, 40; na ete ſzvejt nej ſzi záto ſztvorjen SŠ 1796, 53; ſzam na té czio od tébe ſztvorjeni KM 1783, 3; zvuna Paradi'soma je ſztvorjeni KM 1796, 6; Ár dabi te prvi cslovik ſztvorjen bio SIZ 1807, 7; 'Ze vesz szvêt tvoj sztvorjeni, Je szvedok KAJ 1848, 178; Té kopáč za svoje podzemleno živlejnje stvorjen AI 1878, 10; ni nikſa druga ſztvorjena ſztvár KŠ 1771, 340; Stera ſztvorjena ſztvár Bo'sa KMK 1780, 10; Vſzáka ſztvorjena ſztvár te Plakati more BKM 1789, 88; vſza ſztvorjena ſztvár nyé gláſzi KM 1796, 5; Zemla je z-zemlé ſztvorjeno BKM 1789, 431; kaibiſze mi Bogá ober vſzeh ſztvorjene ſztvári bojali TF 1715, 13; Neodüri tvoje ſztvoriene ſztvári SM 1747, 59; Nikse ſztvorjene ſztvári ne ſzmejmo moliti KŠ 1754, 7a; Sztvoritel ſztvorjene ſztvári BKM 1789, 32; predgajte Evangyeliom vſzákoj ſztvorjenoj ſztvári KŠ 1771, 156; ár ſzi k-vſzákoj ſztvorjenoj ſztvári prevecs dober KMK 1780, 94; Ino oblejcsi csloveka pouleg Bogá ſztvorjenoga KŠ 1754, 97; Ino oblejcsi csloveka pouleg Bogá ſztvorjenoga KŠ 1771, 582; On je vszáko sztvorjeno sztvár zvagao KOJ 1845, 10; Oni dühovje, ſteri ſzo vu ſzvojem ſztvorjenom ſzveſztvi oſztanoli KŠ 1754, 94; Mi ſzmo nyegovo delo ſztvorjeni v-Kriſztuſi KŠ 1754, 80; Ar ſzmo nyegova náprava ſztvorjeni vu Kriſztus Jezuſi KŠ 1771, 576; Vſze ſztvorjene ſztvári ſzo nikaj nej drügo KŠ 1754, 125; Náj bole ſzpominanya ſzo vrejdne ſztvorjene ſztvári Bo'se KMK 1780, 9; péti dén ſzo ſztvorjene ribe KM 1796, 4; Ár ſzo vu nyem ſztvorjena vſza KŠ 1771, 604; vſze ſztvorjene ſztvári ta nehám KŠ 1754, 87; ki je ſztvorjene ſztvári z-nicseſza ſztvouro KM 1796, 4; ka je Boug mené ſztvouro zevſzeimi ſztvorjenimi ſztvármi navküpe TF 1715, 21; csi ſztvorjenimi ſztvármi neſzpodobno 'zivémo KŠ 1754, 21; vcsini csloveka veſzéloga i pred vſzejmi ſztvorjenimi ſztvármi KŠ 1771, 444
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
sulec [sȗlǝc] samostalnik moškega spola
sladkovodna riba sulec, LATINSKO: Hucho hucho
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
svoja [svọ̄ja] samostalnik ženskega spola
sladkovodna riba jeles, LATINSKO: Alosa agone(nekdaj LATINSKO: Clupea alosa)
PRIMERJAJ: svola
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
svola [svọ̄la] samostalnik ženskega spola
sladkovodna riba jeles, LATINSKO: Alosa agone(nekdaj LATINSKO: Clupea alosa)
PRIMERJAJ: svoja
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
ščuka [ščúka] samostalnik ženskega spola
sladkovodna riba ščuka, LATINSKO: Esox lucius
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
šenkati -am dov. podariti: cello krono ij shenkat nedol. ſe njemu prevezh nesdi ǀ doKler n'hozhemo naſha ſerza G. Bogu nashimu ſtvarniKu offrat, inu, ſhenKat nedol. ǀ en Ajd Socrates, zhegar fazonetel vam shenkam 1. ed. ǀ gre k' ſvoj Neveſti, ter taiſti shenka 3. ed. en perſtin ǀ Ribe ſo taku mozhnu poshreshne. de ena tej drugi neshenka +3. ed., inu neſhoma ǀ vij raijshi hudizhu Kakor G. Bugu vashe ſerce shenkate 2. mn. ǀ vener ga meni ſhenkajo 3. mn. ǀ raijshi neKateri ijh shenKajo 3. mn. temu nezhistimu maliKu Adonidu ǀ aku jeſt Sim neshla miloſt pred tvoim S. oblizham, shenkaj vel. 2. ed. meni dusho moiga Ozheta, moje Mattere ǀ obeduema je bil shivejne shenkal del. ed. m ǀ Sdaj bom ſhenkal del. ed. m en par fazonetelou Antverharjom ǀ vſe dolge ſo dolshnikom shenkali del. mn. m, inu odpuſtili ← srvnem. schenken ‛podariti, natočiti’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
šlepati [šlepáti šlepȃm] nedovršni glagol
odstranjevati luske z ribe
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
šonati se -am se nedov. 1. prizanašati: zhe ſe n'hozhete shonat nedol. vaſhiga blishniga ǀ Kaj dellash Decius Ceſsar … mene ſe shonash 2. ed. ǀ En Herodesh, kateri obeniga ſe ne shonna 3. ed. ǀ sa volo Marie Divize shenskimu ſpolu velike gnade delij, inu ſeshona 3. ed. taiste shtrajfat ǀ O ſerze tardeishi kakor skala! Kateru ſe neshona +3. ed. ſvoie kryvi ǀ Ribe ſo taku mozhnu poshreshne. de ena tej drugi neshenka, inu neſhoma +3. ed. ǀ kaj je s' taiſto loterzo dellau, she shonamo 1. mn. ǀ vſe kar bosh shiviga ne shil pobj, inu konzhai, ter obeniga ſe neshonai +vel. 2. ed., ni vboſiga, ni bogatiga ǀ shonaite vel. 2. mn. ſe ſami ſebe ǀ Demetrius ſe je bil shonal del. ed. m meſta ſa volo pelda ǀ G. Bug je sapovedal kugi, de bi ſe nashiga Meſta shonala del. ed. ž ǀ ta dua druga pak, katera ſe nejſta shonala del. dv. m ſvojga hozheta ijmaio odvershana biti od herbszhine ǀ k' ſadnimu poshle ſvojga Ediniga Synu teriat ſad tiga vinograda, meneozh de vſai njega ſe bodo shonali del. mn. m 2. varovati se, ozirati se: krajl ym sapovej de ſe imaio njega shonat nedol., inu dalezh od njega odſtopit ǀ Boga ſe ne boij, inu zhloveka ſe neshona +3. ed. ǀ cilu v'Cerkvi ſe neshonate +2. mn. Boga reshalit ǀ minie leteh ſe shonaio 3. mn., kakor pak sapuvidi eniga Flegaria ǀ blishne shlahte ſe neshonajo +3. mn., temuzh nezhistost vkupaj tribaio ǀ katiri ſe neshonaio +3. mn. Mene v' moj hishi reshalit ǀ cilu nijh ozheta Nebeshkiga ſe neſhonajo +3. mn. ǀ shonajteſe vel. 2. mn. njega S. oblizha ǀ cilu Bogou ſe nej shonal del. ed. m ǀ Ena ſtrupena kazha ſe je shonala del. ed. ž tiga nedolshniga S. Paula, de ga nej bila oskrunila ǀ Boga ſe nei ſò bali, ludy ſe nejſò shonali del. mn. m ← srvnem. sih schōnen ‛pazljivo se obnašati, čuvati se’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
štokfiš m, F4, asellus, oſlizh, aliqui nominant ſtokfiṡh, tu je enu polénu ribe; salpa, -ae, je ena morṡka riba, ima ene ṡlate farbe proge po ſebi, nei ṡhtokfiṡh; ṡakai ṡhtokfiṡh je Asellus; shtokfish, salpa, Asellus
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
štokš [štọ̄kš] samostalnik moškega spola
] samostalnik moškega spolamorska riba polenovka, trska, LATINSKO: Gadus morhua
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
štr̀ti tudi štèrti -a -o vrstil. štev. četrti: Šterti tau je kerſzt TF 1715, 11; Strti táo KŠ 1754, 184; Strti (IV.) táo KŠ 1771, 10; vrgla je dvá pejneza, ki je ſtrti táo ednoga krajczara KŠ 1771, 142; Strti táo KM 1796, 9; Strti razlocsek poká'ze AI 1875, kaz. br. 6; Koteraje ſterta proſnya TF 1715, 28; Sterta ABC 1725, A4a; ſterih ta prva od zacsétka je ſtrta KŠ 1754, 29; kaſtigam greihe ocsév na ſzini do ſtertoga pokoleinya TF 1715, 17; kastiga do stertoga pokoleinya ABC 1725, A4b; do stertoga pokoleinya SM 1747, 46; kaſtigam do ſtrtoga pokoléjnya KŠ 1754, 67; 'ze disi, ár je 'ze ſtrtoga dnéva KŠ 1771, 305; Od Apoſtolſzke Vore vadlüvanya ſtrtoga Stüka KMK 1780, 14; Strtoga dnéva BKM 1789, 156; i okoli ſtrte ſtrá'ze je knyim priſao KŠ 1771, 121; tak i ſtrtomi KŠ 1754, 7b; K prvomi táli se slišijo .. k štrtomi ribe AI 1878, 5; I dána nyima je obláſzt vmoriti ſtrti táo lüſztva KŠ 1771, 777; ſtrti dén ſzuncze KM 1796, 4; Poveimi ſterto Bosjo zápoved TF 1715, 14; jeli je to prvo .. ſtrto KŠ 1754, 209; té je 'ze ſzpuno ſtrto zapovid KŠ 1771, 50; Ob ſtrtoj ſztrá'zi pa te noucsi priſao je KŠ 1771, 49
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
švígati, švȋgam, vb. impf. 1) sich schnell hin und her bewegen, hin und her schießen, hin und her fahren: ribe švigajo po vodi, miši po hiši, bliski po nebu; — ohne bestimmte Absicht hin und her laufen (fickfacken), Cig.; — stolz einhergehen, C.; — flackern, lodern: plamen šviga; — (pren.) pogum mu šviga iz oči, Mur.; — 2) schnell hin und her bewegen: z bičem, s šibo š., kača z jezičkom šviga, mladi ljudje z očmi po cerkvi švigajo, Lašče-Levst. (Rok.); — 3) š. koga, jemanden mit einer Peitsche oder Ruthe schlagen, Cig., C., Dol.; — žito š. (= otepati) durch Anschlagen entkörnen, Z., vzhŠt.-C., Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); — 4) š. se, brunften: mačke se švigajo, Cig., Z.; — prim. nem. schwingen, Levst. (Rok.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
taisti -ta zaim. tisti: taiſti im. ed. m, kateri shpisha cilu tize tiga lufta, je shpishan bil od S. Josepha ǀ ſo prishli gledat kaj taisti im. ed. m shraj pomeni ǀ tajſti im. ed. m ſlepi zhlovik nam pomeni tiga greshniga zloveka ǀ od tot je tajsti im. ed. m prjgvuor gori priſhal ǀ Taiſti im. ed. m, katerimu dellam, inu nikar teiſti im. ed. m, katerimu nedellam ǀ Nashe meſsu je tuisti im. ed. m Faharon ǀ Nej vezh taiſte im. ed. m nagi Noiaſ ǀ taiſta im. ed. ž dusha bò nepolnila en praſen ſtol v' Nebeſſyh ǀ taista im. ed. ž spisha Nebeſhka je bila taku nuzna de te bolne je oſdravila ǀ Ti ſi tajſta im. ed. ž isvolena vejza, katera nima obene garzhe tiga greha ǀ Zhudna gvishnu meni naprej pride traiſta im. ed. ž sapuvid ǀ kulikajn daury, ali urat ima taiſtu im. ed. s Nebesku Meſtu ǀ to riſnizo nam hozhe poterdit taistu im. ed. s Perkasajne ǀ tajſtu im. ed. s kralevſtvu je taku shlahtnu ǀ Ta je tuistu im. ed. s velikunozhnu Iagnè ǀ ti ſi tuiſtu im. ed. s gnadlivu ſonzhnu meſtu na hribu ſion ſyſidanu ǀ de bi yh reshil od taiſtiga rod. ed. m nepokoja ǀ v'podobi taistiga rod. ed. m mladenizha ǀ s'taistiga rod. ed. m oljskiga hriba Chriſtus, je imel v'Nebu vſdignen biti ǀ de bi v'gnadi tuistiga rod. ed. m beliga hudizha oſtal ǀ Ieſt v' tvojo S. volo ſe podam, inu nihdar od taiſte rod. ed. ž ſe nebom lozhel ǀ sakaj Bug tebe ne rejſhi od taiste rod. ed. ž nadluge ǀ v'prahu tajſte rod. ed. ž ſemle ǀ vy Hoshtery bote mogli rajtingo dati, od tajste rod. ed. ž premajhine mire ǀ ſakaj G. Bug nej bil vſel s' glave, ali s'noge Adamu eno kuſt, inu s'tajſte rod. ed. ž Euo ſtuaril ǀ Absolon mene danaſs vabi premishlovati, inu od toiste rod. ed. ž ſamè govorit ǀ en dan, ali dua ſe taiſtiga rod. ed. s tovarshtva ſdershè ǀ de bi deleshni ratali taistiga rod. ed. s blaga ǀ s'taiſtiga rod. ed. s mejſta s'dusho, inu telleſsom je imela v'Nebu zhaſtitu polsdignenam biti ǀ gorje ſtutaushenkrat taiſtimu daj. ed. m, katiri neurednu ſe h' tej Sveti miſi perblisha ǀ taistimu daj. ed. m pſu vſak danen Purgar je mogal shpisho dati ǀ Letu oroshje nuza tajſtimu daj. ed. m, kateri ſe brani ǀ Betſamitery ſe ſo bily podſtopili k' taiſtimu daj. ed. m perblishat ǀ taiſtemu daj. ed. m perglihat ſe nepofliſſash ǀ ſhe ozhitnishi je bil odgovuril taistumu daj. ed. m ǀ tuistimu daj. ed. m belimu hudizhu v'oblizhe pluni ǀ ureden ſe je ſturil v' taiſtimu daj. ed. m prebivat ǀ ogin te nezhiſtoſti ſe je v'tajſtimu daj. ed. m pogoſil ǀ k'taiſtimu daj. ed. m konzu ǀ ima ſlavu s'hishe taiſti daj. ed. ž ſvoij priatelzi dati ǀ stukrat smert voshzhesh taisti daj. ed. ž tuoi shlahti ǀ vſijh potrebah tajſti daj. ed. ž napomozh pride ǀ k'taisti daj. ed. ž ta shkodlivi hudizh ſe nej mogal perblishat ǀ aKu poprei h'taisti daj. ed. ž ſe neperpravimo ǀ h'taiſti daj. ed. ž shlushbi so prishli skuſi shenkinge ǀ de bi bil uredn h' taiſtimu daj. ed. s koſſilu perpushen biti ǀ hudizh nej bil tebi rekal h'taistimu daj. ed. s prepovedanimu drevu pojti ǀ jeſt morem K'taistimu daj. ed. s tovarstvu pojti ǀ hozhe taiſti tož. ed. m greshni folK pogubiti ǀ s'krijvash v'ſijh vishah tuoj greh pred mosham, inu nezh namarash de ſi glih Bug sa taisti tož. ed. m vej ǀ de bi napolnil tajſti tož. ed. m ſtol is kateriga ta prekleti Judesh je bil padil ǀ ti ſi v'taisti tož. ed. m greh padla ǀ v'taiſti tož. ed. m shpegu teh zhednoſti, inu gnad Boshyh nepolnen ſe shpeglat ǀ njega pſsij vidio taiſtiga tož. ed. m ži. jelena ǀ taistiga tož. ed. m ži. sholnerja po glavi vudari ǀ oni pukshe naſtavio, meneozh tajſtiga tož. ed. m ži. preſtrelit ǀ bi hotel taiſtga tož. ed. m ži. s' ſvojm Ceſſarskem plajsham sakriti ǀ Vſſadil je Hishni Ozha Bug Vſigamogozhi vinogrod S. katolish karshanke Zerkvi, ter je tajſtigi tož. ed. m ži. ogredil s' plutam ǀ prezej gre en zhebelski pann yskati, v'taistiga tož. ed. m ži. glavo postavi ǀ prezej tezhe h'Gospojski taiſto tož. ed. ž pershono toshit ǀ ima taisto tož. ed. ž greshno deshelo is ogniom poshgati ǀ Olophernes ſilnu neſramnu ſe je bil v' tajſto tož. ed. ž ſalubil ǀ tajsto puſledno tož. ed. ž uro ſo ga opominali de bi imel molit ǀ imash taitſo tož. ed. ž spet Chriſtuſu povernit ǀ de teiſto tož. ed. ž ſamo samore is ſvoje hude, greshne vole napolnit ǀ ſame po ſebi ſte toiſto tož. ed. ž ſodile ǀ vſo tuoio lubesan ſi postavil v'taisto tož. ed. ž nesramno pershono ǀ v'taiſto tož. ed. ž veliko, inu grosno belesan je bil padil ǀ je perſilena ſe udrejti v'tajſto tož. ed. ž globako iamo ǀ Sauraſhniki ſobily taiſtu tož. ed. s Mestu oblegli ǀ taistu tož. ed. s dellu nepogleda, inu nepolona ǀ miſli koku bi mogal vdobit meſſu, inu tajſtu tož. ed. s pezhejne ǀ vaſs poſtavim v'taiſtu tož. ed. s mejſtu, kir leshy shaz vſyh marter, inu terplejna ǀ drusiga ne dellamo ampaK tuistu tož. ed. s, Kateru naſs ſamore fardamat ǀ nej sadosti de ti Boshje Ime nepridnu uſta neusamesh, ampak ſi dolshan tuistù tož. ed. s zhastiti ǀ sakaj tedaj ſe nepofliſash tojſtu tož. ed. s skuſi ſveto almoshno v' nebeſſa shranit ǀ ſe ne more shegnat Altar, inu na taiſtem mest. ed. m ſe neſmej moshovati ǀ Maria Diviza je imela na taiſtim mest. ed. m hribu pokopana biti ǀ po taistim mest. ed. m potu, po Kateren nam perpele ta lusht ǀ Oh tajſtem mest. ed. m zhaſſu je bila v'taiſtem meſti eniga Goſpa s'preimikam Lopez ǀ v'taistim mest. ed. m skriunim Kotu, v'taisti temmi ſi nazhista bila ǀ de bi v'tajſtem mest. ed. m ſmradu v'zhaſseh yh podushali ǀ v'taiſtem mest. ed. m reunem ſtanu ſvojm ſe je bila padala v' roke Boshje ǀ v'tem iſtim mest. ed. m zhaſsu hozhem jest Ierusalem s'laternami preijskati ǀ na taiſti mest. ed. ž dalni rajshi ǀ ob taisti mest. ed. ž uri botè vidili Nebeſſa odperta ǀ v'taisti mest. ed. ž skrini ſe najde ena arznja sa vſe bolesni ǀ Bug ti ſi respreſtril tvoje velizhaſtvu v'taiſti mest. ed. ž vishi ǀ Eden bò veliku lejt ſydal hisho, de bi sanaprej mogal v'tajſti mest. ed. ž prebivat ǀ ob tuisti mest. ed. ž minuti ǀ vednu je shlishal na taiſtem mest. ed. s mejſti Angele pejti ǀ ſe je troshtal na taiſtim mest. ed. s mejstu tudi ſvoje ſaurashnike premagat ǀ v' taistim mest. ed. s trupli, v'katerim je bil spozhet, je bil tudi pokopan ǀ hozhem is altaria mojga ſerza dolli uorezhi malika Dagona, de Arca gnade Boshje bo mogla v tajſtim mest. ed. s prebivat ǀ govorish od tvoje kupzhie, od tvoja prehodisha inu blaga, kakor de bi tvoje isvelizhaine v' taſtim mest. ed. s ſtalu ǀ na tvistim mest. ed. s mejstu Bethel, je bil ta hudobni krail Ieroboam sapovedal postavit dua Malika ǀ Achilles Slejzhe ſvoj gvant, ter Patrocla s' taiſtem or. ed. m oblezhe ǀ s' tajſtem or. ed. m Philosopham ſmo perſeleni ſposnati ǀ ga nepokrijesh s'taistim or. ed. m ſtarim guantam ǀ drugem ga kashe, inuſe s'taistam or. ed. m shtima ǀ zhe bote s'taiſtim or. ed. m velikim Dolshnikam na Kolena padli ǀ Sklenem s'tajſtem or. ed. m Exempelnam ǀ sklenem s'taistem or. ed. m lepim navukam ǀ je hotel s'taiſtem or. ed. m ſtudenizam oskerbeti Paſsterje ǀ njega Gospud ie bil dall en cent denarju, de bi imel staistim +or. ed. m kupzhuvati ǀ leta ſreſani capun cell rata v'shupo skozhi s' taiſto or. ed. ž te trij shentuavize oshkropij ǀ Prèd taisto or. ed. ž zhudno, inu S: Skrinjo, ſo bijshali ti ſaurashniki ǀ ſazhnete s' tajſto or. ed. ž shlobedrat, kakor laſtauze ǀ s'taisto or. ed. ž vago s'Katero naſs obogati, s'to tudi naſs obusha ǀ s'tajſto or. ed. ž bò ſvoje lushte, inu shpaſse imel ǀ njega s'taiſto or. ed. ž lubo noter poloshit ǀ s'tuiſto or. ed. ž pergliho ǀ nekiteri ludje imaio tulikajn blaga, de nevedo kaj s' taiſtem or. ed. s sazheti ǀ prèd taistim or. ed. s Boshjm oblizhom ǀ s'taistim or. ed. s greshnim dellom ǀ njega S. Ime vſta vſameio, s'taiſtim or. ed. s sashentaio, inu preklinaio ǀ s'taistom or. ed. s blagom kateru Bug je tebi poſsodil ǀ Kadar bi taiste im. dv. ž dvej Pershoni, Katere ſi ſo beſsedo dale ǀ taiſta tož. dv. m dua dny skuſi dar Svetiga Duha ſe je poſtil ǀ taiſti im. mn. m kateri imaio myr pokoj, inu ſrezho lety lahku Boga zhaſtè, inu hualio ǀ gdu ſo taisti im. mn. m kateri kradejo ǀ tajſti im. mn. m pak, kateri krejh, boi, ſaureshtvu lubio sò otrozij tiga Satana ǀ taiſtij im. mn. m, kateri sa boga ſo molili mozhike, pſſe, kazhe, ribe, tize ǀ per njemu ſò ſtali taiſty im. mn. m Sveti Ozhaki, inu Preroki ǀ taiſte im. mn. m ſtebri ſo bily ſreberni ǀ ſe ſo perblishali tuisti im. mn. m zhaſsi ǀ greshni ludje ſò toiſti im. mn. m, kateri resnashaio, opraulaio ǀ vſy tuiſti im. mn. m ludje ſo gluhi ǀ kaj vam taiſte im. mn. ž ſapovedò dershati, inu kaj vam prepovedaio ſturiti ǀ eden taistih rod. mn. je na ſmertni poſteli leshal ǀ od taiſtih rod. mn. Svetih Minihou ǀ aku od taiſtyh rod. mn. zhlovezh dalezh neſtoy ǀ tajſtoh rod. mn. volo dopernashash ǀ kakor ſe doli vſame s'taistih rod. mn. beſsed ǀ vekshi nepameti ſe ne naide kakor je toiſtoh rod. mn. ludy ǀ maihinu tojſtih rod. mn. pak ſo do ſerza shlishali ǀ ta zhlovik bi nemogal od tuistih rod. mn. ſe lozhit ǀ Aku tèhistih rod. mn. denarju eniga sguby ǀ taiſtom daj. mn. nej bil dal ampak pèt kruhou, inu dvej ribij ǀ ſe shpota taiſtem daj. mn., kateri imaio v'hishi smalane ſuoje ſtarishi ǀ dati taiſtim daj. mn. otrokam, kateri ſvoje ſtarishi nesposhtvaio ǀ taistim daj. mn. zhaunarjom je hotel sastopit dati ǀ gorè ſtutaushenkrat tajſtem daj. mn. katere Bug ſapuſtj ǀ bo k' ludem prishal, inu nijh grehe tajſtom daj. mn. odpuſtil ǀ je djal taistom daj. mn., kateri ſo ga troshtali ǀ nikar ſe vezh poverniti h' taiſtam daj. mn. greshnim beſſedam ǀ hudizhy ſo bili toiſtem daj. mn. pokorni ǀ Pridigar je toiſtim daj. mn. pravo resnizo povedal ǀ Poshle klizat te Modre, ter je h' toiſtom daj. mn. dial ǀ zhast, inu hualo toistom daj. mn. ſo pely ǀ od ſvojh uſt ſi utargat, inu tojſtom daj. mn. dati ǀ je djal tuiſtym daj. mn., kateri ſo njega pregovarjali ǀ tuistim daj. mn. ſamu ſvoi pozhitik naiti ǀ Bug tebe poshle h'taistim daj. mn. v'katere ſi vſelej savupal ǀ kadar pride k'taistim daj. mn. beſsedam ǀ k'taiſtem daj. mn. ſe je bil perſelil en Jud ǀ dokler ne bò taiſte tož. mn. m Malike s'hishe vergel ǀ ſvoje laſtne otroke je vbyal, taiſte tož. mn. m je kuhal, inu jedel ǀ kaj s'en ſampſon bode taiste tož. mn. m shtrike, inu ketene restargal ǀ kaj menish de bom tajſte tož. mn. m shlake, inu rane s'tvoyh rouk vſel ǀ Tajste tož. mn. m sheble is Katerimi je bil na Chrish perbit tulikain shtimajo ǀ Mashniki ſo tebe od grehou odveſali, bosh supet v'taiste tož. mn. m ſe samotal ǀ Katere je G. Bug poprej odlozhil, teiſte tož. mn. m je on tudi poklizal ǀ Leu pak pomeni tuiſte tož. mn. m, kateri ſo hude nature ǀ vſe taiſte tož. mn. ž spishe G. Bug ym je dal ǀ taiste tož. mn. ž salublene mislij imejti ǀ sazhne pokushat tajſte tož. mn. ž nesnane shpishe ǀ taiſtè tož. mn. ž lushti, katere jeſt tebi dam ǀ nekadaj je bila navada taiſta tož. mn. s kulla seshgati ǀ de ſi lih dobra della dopernashajo, vener s'kusi taista tož. mn. s G. Bogu dopasti neyshzhejo ǀ taiſte tož. mn. ž/s mertua trupla ima na ſuhu vun vrezhi ǀ taiste s. Rane kushuite, v'taiste tož. mn. ž vſe vashe vupajne postavite ǀ je bil v'taiſte tož. mn. ž Indianske deshele od Svetiga Ignatiuſa poslan ǀ Kakor eniga s'Kusi taiste tož. mn. ž/s Nebeſhke vrata noter poſtè ǀ teiſta tož. mn. s reuna trupla videozh ǀ imaio na njegove pushtobe gledat, inu po taistih mest. mn. piſsat ǀ v' taiſtih mest. mn. offrah ſe je ſpozhitala martra ǀ po taiſtyh mest. mn. en taku velik apetit imaio ǀ po tajstih mest. mn. lujtrah je gori shla ǀ de bi njega grèshni jesik imel v'taistih mest. mn. S. Ranah oprati ǀ ſe je bila ſeſtarala v'tajſtih mest. mn. ǀ zhlovek volnu ſe v'tajſtyh mest. mn. sadarshi ǀ kadar bi lonzou nebilu, de bi v'taiſtih mest. mn. kuhali ǀ njega S: Rane kushouati, inu v'taisteh mest. mn. vashe grehe oprati ǀ s' laſmyj je drugem mrejshe prejdla, inu ſe s' taiſtimi or. mn. shtimala ǀ vaſs bodo sfarili s' taistimi or. mn. beſsedami s'katerimi ſo nekadaj zholnarij sfarili Iona Preroka ǀ tudi ſe bo dopolnilu nad taistimy or. mn., kateri tulikajn krat na milost Boshjo preusetnu greshè ǀ sdaj v' vſoseski vſy s' perſtam sa taiſtimy or. mn. kasheio ǀ kateriga Syn Boshy na semli je bil ſturil s' taiſtomi or. mn., kateri Nebeſſa ſo sheleli kupit ǀ de bi ſvojo pravizo, inu miloſt na taiſtmy or. mn. iskaſali ǀ trijkrat jo poklizhe s'taistimy or. mn. lubesnivimy beſsedamy ǀ s'taistimi or. mn. beſsedamy ǀ s'taiſtimi or. mn. kluzhy mu bò to paklensko kouazhio adprel ǀ kadar bi eden vaſse vuoly v'ſvoj uſs vpregil, inu s'taiſtimy or. mn. voſil ǀ S. Klenem s'taisimi or. mn. beſsedami
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
tavník, m. = koš, v katerem se vjete ribe hranijo, Dol.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
tok1 [tọ̄k] samostalnik moškega spola
- neka morska riba
- sedelna torba
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
travúlja, f. schlechtes Gras, Cig., Jan.; pozebla t., Jurč.; — das Graswerk, C.; ribe tičijo pod ledom v mahu in travulji, LjZv.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
trboplúta, f. ribe trboplute, die Bauchflosser, Cig. (T.), Erj. (Ž.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
trẹ́biti, -im, vb. impf. 1) vom Ungehörigen befreien, reinigen, putzen: solato, gobe t.; drevje t.; jarek, reko, ribnik t. (vom Schlamme u. dgl. reinigen, baggern); njivo t., die Steine u. dgl. vom Acker sammeln, Cig.; — zobe t., die Zähne stochern; nos si t., sich die Nase putzen; — kožo t. (abschaben, falzen), V.-Cig.; — ausweiden; ribe t.; — jezik t., die Sprache purificieren, Cig. (T.), nk.; — t. se, sich des Ungehörigen, Unbrauchbaren entledigen: sadje se trebi, t. j. kar je črvivega, slabega, odpada; leščniki se trebijo (= gredo radi iz robčevine), Gor.; ptiči se trebijo, die Vögel wechseln die Federn, federn sich, Cig.; — krava se trebi (entledigt sich der Nachgeburt), Z., jvzhŠt.; — 2) roden: gozd trebiti.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
trebuh -a m trebuh: kaj s'eno bolesan ima, de y je taku trebuh im. ed. otekal ǀ na drugu nemiſlijo ampak na lushte nyh meſſa, inu shertje nyh trebuha rod. ed. ǀ kar en orru mu ie s'trebuha rod. ed. sletel ǀ li ſvojmu trebuhu daj. ed. je ſtregil ǀ supet bodo nyh garli, trebuhi daj. ed. ſtregli ǀ kadar prevezh shelodiz, inu trebuh tož. ed. nepolnj ǀ v' trebuhu mest. ed. te ribe balene ǀ prezej puzhuti eno veliko bolezhino v'trebuhu mest. ed., inu eno strashno ſmert ſtury ǀ Je molil Jonas v' trebuhi mest. ed. te ribe ǀ Shtokfiſh ima ſvoje ſerze v'trebuhi mest. ed. ǀ imamo ſpumnit na tu kar Bug je h' kazhi djal, de bo s' ſvojm trebuham or. ed. po semli lejsla
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
tŕn, m. 1) der Dorn; on mi je trn v peti = er ist mir ein Dorn im Auge; vsak ima svoj trn = jeder hat seinen Kummer, Cig.; — 2) der Dornbaum, das Dorngesträuch; — beli t., der Weißdorn (crataegus oxyacantha), Pirc, Tuš. (R.); črni t., der Schwarzdorn, der Schlehdorn (prunus spinosa), Cig., M., Tuš. (R.); božji t., die Akazie, C.; mišji t., der Mäusedorn (ruscus aculeatus), Cig., M.; mrtvi t., der Kreuzdorn (rhamnus cathartica), Josch; pasji t., der Stechdorn (paliurus aculeatus), Gorjansko (Kras)-Erj. (Torb.); = žrdeni, žrdovinski t., Malhinje (Kras)-Erj. (Torb.); — 3) der Stachel, Mur.; der Bienenstachel, C.; — 4) die Angel, M.; ribe s trnom loviti, Guts. (Res.); — tudi: tȓn, Dol.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
tȓnək, -nka, m. dem. trn; 1) ein kleiner Dorn; — 2) die Fischangel; na t. loviti ribe; — 3) der Dornfortsatz am Wirbelknochen, Erj. (Som.); — 4) die unentwickelte Feder, der Kiel, Ip.-Erj. (Torb.); — 5) die Spindel am Spinnrade, C.; — 6) das Züngelchen am Gewehr, Jan. (H.); der Schneller, C.; — 7) der Nasenring (für Schweine), V.-Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
trnek -nka m trnek: Chriſtus Jesus je bil sapovedal Svetimu Petru, de ima vſeti ſvoj ternik tož. ed., inu k' mory poiti ǀ kakor te vreproſte ribe, katere vidio na terniku mest. ed. en dober piſſilz prezei ſe v'niega saletò ǀ s' ternikam or. ed. ribe lovj
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
tuna [túna] samostalnik ženskega spola
morska riba tun, tuna, LATINSKO: Thunnus
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
vaš -a zaim. vaš: aku Bug bode vash im. ed. m priatel, obeden vam nebode mogal shkodit ǀ s'dreviom ſe guantate kakor vaſh im. ed. m ozha Adam ǀ vidite de vaſs im. ed. m blishni je v'jamo tiga bushtva padil ǀ moi Ozha Nebeſhki bo vaſsozha im. ed. m+ ǀ nezh vam nej pomagala vasha im. ed. ž martra ǀ taku bode vaſha im. ed. ž dusha shivela ǀ vashe im. ed. s terpleine je kakor terplejne teh Puszhaunikou ǀ vaſhe im. ed. s isvelizhejne ſe vgmera ǀ vſe vaſse im. ed. s dellu, inu skerb je sebstojn ǀ zhaſtite nedolshnoſt vashiga rod. ed. m Patrona S. Sebaſtiana ǀ zhe ſe n'hozhete shonat vaſhiga rod. ed. m blishniga ǀ krish pride s'roke vaſiga rod. ed. m vſmilenega Ozheta Nebeskiga ǀ od voshiga rod. ed. m blishniga ǀ sa isvelizhenje vashe rod. ed. ž boge dushe ǀ vſe letu faleinje vidi sapjſsanu v'Bokvoh vaſhe rod. ed. ž vejſti ǀ poſsoda vashiga rod. ed. s serza je umadeshena ǀ je ſam sadosti bogat, inu nepotrebuje vaſhiga rod. ed. s blaga ǀ s'kuſi skushnave, inu ſlabuſt vaſſiha rod. ed. s meſsa ǀ ſte tudi dolshni vashimu daj. ed. m duhounimu Paſteriu pokorni biti ǀ bote della vaſhimu daj. ed. m ſtanu potrebna doperneſli ǀ Vy nejſte pokorni Bogu uoshimu daj. ed. m Nebeskimu Ozhetu ǀ Berite k'vashimu daj. ed. m shpotu, kaj Ariſtoteles Ajd ſapiſanu je puſtil ǀ Tezite vſe greshne sgrevane dushe k'vaſhimu daj. ed. m G. Bogu ǀ aku shelite vashi daj. ed. ž dolshnusti sadosti ſturiti ǀ nepameti vaſhi daj. ed. ž ſe nemore prezhudit ǀ G. Bug v'tej Zerkvi bo ſvoje Svete ozhy odperte k' vashi daj. ed. ž pomozhi, inu vshesha k'vashi daj. ed. ž proshni imel ǀ obene pomozhi vashimu daj. ed. s ubushtvi nenajdete ǀ britko martro taushenkrat ſte ponovili, inu k'vashimu daj. ed. s tovarshtvu djali ǀ kadaj bote vash tož. ed. m dolg plazhali ǀ vsimite vaſh tož. ed. m fazonetel ǀ Vejm de ſposnate ſamy de ſte vaſſ tož. ed. m jeſik greshnu nuzali ǀ Kadar v'ſpuvidi bi rash tož. ed. m greh samulzhali ǀ gledajte v'vash tož. ed. m arshat ǀ jokajte ſe zhes vashiga tož. ed. m ži. blishniga ǀ jest bodem ushe utalashil vaſhiga tož. ed. m ži. Gospuda ozheta ǀ obena spisha nepride na vasho tož. ed. ž miso de bi jo vam Bug neposlal ǀ vaſho tož. ed. ž miſsu v'Nebu polsdignite ǀ kadar bi eden v'vasho tož. ed. ž shtalo prishal ǀ de vejter nebò v'uasho tož. ed. ž kambro prishal ǀ sa vashe tož. ed. s telu ǀ nezhista miſal na vaſhe tož. ed. s ſerce ſede ǀ pobulshajte per zajtu vaſse tož. ed. s greshnu shiveine ǀ ſte takushne hude shelje v'vashe tož. ed. s ſerze perpustili ǀ morebiti de v' vashim mest. ed. m nej ſtrup ǀ aku bote shiveli po vaſhim mest. ed. m stanu ǀ v' uaſhem mest. ed. m nepekoju, inu ſupernoſti ǀ ene muhe, ali komarja nemorite en fertilz vre na vashom mest. ed. m obrasu terpèti ǀ koku ſte v'vashim mest. ed. m duhounim ſtanu shiveli ǀ shivèti po vashi mest. ed. ž hudi naturi ǀ nej bodi po vaſhi mest. ed. ž voli ǀ obeniga madeſha na vaſshi mest. ed. ž dushi nebote imeli ǀ Prau imate de eniga takushniga poſla v'vashi mest. ed. ž hishi neterpite ǀ Morebiti de shelite myr v'vaſhi mest. ed. ž hishi imeti ǀ v'uashi mest. ed. ž pak hishi vſy ſo sdravi ǀ vſy v' vashim mest. ed. s ſerzi ſte veſſeli ǀ v'vashim mest. ed. s teleſſi ſnoſite fantizhe, inu dekelze ǀ zhednu, inu ſnaſhnu prebivalſhe mu bote v'vaſhim mest. ed. s ſerzu perpravili ǀ de bi imeli letu S. Ime ſareſanu v'uashem mest. ed. s ſerzu ǀ hualo, inu zhast Boshjo v'uaſhshim mest. ed. s ſerzu imèite ǀ de bi ſe nad vashim or. ed. m grehom pohushali ǀ jeſt s' vashem or. ed. m Predicantem hozhmo v' ogin pojti ǀ bote pred vaſhom or. ed. m podvershenom folkom mogli rajtingo dati ǀ s'vaſhim or. ed. m offertnim, inu nezhistim guantom ǀ na morij ste s'veliko vasho or. ed. ž muio nenuznu ribe lovili ǀ s' vaſho or. ed. ž miſlio ǀ prezej pojte s'vasho or. ed. ž drushbo vzerku G. Boga sahvalit ǀ zhe vy dua s' vashim or. ed. s blagam bote eno Zerku puſtila ſidat ǀ G. Boga s'vaſhim or. ed. s greshnim shivejnom ſte reſerdili ǀ de s'vashim or. ed. s truplom nebote drugim pohushajna dale ǀ Kadar vashi im. mn. m hlapzi, inu dekle, vaſhi im. mn. m delauzi, inu Kmety vasho sapuvid prelomio ǀ vaſhi im. mn. m Boguvi ſo preobernili ſolse v'shlahtne kamene ǀ vaſhij im. mn. m Glavary sdaj morio od vaſhiga veliziga prehodiſha rajtingo dati ǀ vashe im. mn. ž ozhij ſo shkodlivishi Kakor ozhij tega basilishka ǀ aku n'hozhete, de vaſhe im. mn. ž strele is Katerimij shelite vaſhiga blishniga ranit, nebodo ſe ſupet zhes vaſs obernile ǀ vasha im. mn. s della ſo drevia, inu vy ſte ſemla is katere rasteio ǀ sa volo vashih rod. mn. nasramnih, inu Klafarskih beſsedij ǀ odpushajne vaſhih rod. mn. grehou bodete doſegli ǀ sa odpushajne vaſhyh rod. mn. grehou ǀ po shelah hudih vashijh rod. mn. pozhutku ǀ shenin vaſhijh rod. mn. dush nebode sa letu vedal ǀ sa nuz vasheh rod. mn. dush ǀ jokajne vaſhih rod. mn. ſtarisyh, ſolſe vash rod. mn. shenih, inu otrouk ǀ nihdar ene riſnizhne beſsede s'vaſhih rod. mn. vſt nej bilu shlishat ǀ Kar vij otrozij sdaj sturite vashim daj. mn. starishim ǀ hozhte vashijm daj. mn. hudim shelom ſe super postavit ǀ vſe vashe tož. mn. m ſaurashnike s'poterpeshlivostio bote premagali ǀ bote lahku premagali vaſhe tož. mn. m skriune ſaurashnike ǀ kadar bi eden vaſse tož. mn. m vuoly v'ſvoj uſs vpregil ǀ uashe tož. mn. m otroke uſeſkuſi hudizhu ysdaiete ǀ vashe tož. mn. ž dushe pogobiti ǀ Obriſhite vaſhe tož. mn. ž ozhij ǀ uashe tož. mn. ž duſhe bo hudizhom zhes dal ǀ Dokler ſte v'grehoh vaſhe tož. mn. ž/s lejta dokonzhali ǀ timu h'zhasti offrajte vſe vasha tož. mn. s della ǀ nejste obene manunge imeli njemu s'kusi vaſha djajna tož. mn. s dopasti ǀ po vashih mest. mn. sheljah, inu nori glavi ǀ po vaſhih mest. mn. Kratkih zhaſsoh hodite ǀ v' vashyh mest. mn. bolesnah ǀ bodite li poterpeshlive v' uaſhijh mest. mn. reuah ǀ shiher uſijh uashyh mest. mn. skushnauah bote s'Dauidam rekli ǀ morete gorezha ſvetila v'vashih mest. mn. rokah derſhati ǀ v'vaſhih mest. mn. potrebah ſturite Kakor David ǀ v'vaſhyh mest. mn. potrebah vam pomagaio ǀ Aku hozhete ſe pogovariat, ſe ſmejati, inu norzhie tribat, ſturite v'uashih mest. mn. hishah ǀ neponovite vezh s' vashimi or. mn. grehy to vojsko ǀ s' vashmi or. mn. grehi ſte moj pravizhni ſerd resdrashili ǀ imate Mario Divizo v'Nebeſsyh pred vaſhimij or. mn. ozhmy ǀ kakor de bi s' vashmy or. mn. ozhmi vidili ǀ de bi vaſs rèshil prèd vaſhimi or. mn. ſaurashniki ǀ zhe nebote talali s'vashimi or. mn. ſtarishy ǀ by rady takrat s'S. Mario Magdaleno s'vaſhimy or. mn. ſolſsamy noge Christuſhave oprali ǀ nuzh, inu dan s'vaſhmy or. mn. Bukuomy rajtingo delate
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
vkǜpsprávlati -am nedov. zbirati: Vküp ſzprávlati Gyüjteni KM 1790, 95; Ino grejhe vküpe ſzprávlam BKM 1789, 368; szam steo vküpszpraviti szini tvoje, liki kokous vküpszprávla piscsencze KOJ 1833, XI; deáke vkupszprávlamo KOJ 1845, 141; Fticze Ni vküpneszprávlajo KAJ 1848, 408; ki ſzo je vtom jeziki nigda vküp ſzprávlali BKM 1789, 2
vkǜp správlati se ~ -am se zbirati se: Knávuki, Kſteromi ſze mi vküpe ſzprávlamo BKM 1789, 180; nego na hüſe ſze vküp ſzprávlate KŠ 1771, 512; gde ſze zevſzega kraja 'Zidovje vküp ſzprávlajo KŠ 1771, 326; I vküp ſze bodo ſzprávlali vſzi národje KŠ 1771, 85; ali tatyé ſzo ſze pri nyem vküp ſzprávlali KM 1790, 72; gda bi ſze po deſzétjezéro lüſztvo vküp ſzprávlalo KŠ 1771, 210
vkǜp spravlajóuči ~ -a ~ -e zbirajoč: Pá je priſzpodobno kvrſi zevſzákoga ploda ribe vküp ſzprávlajoucsoj KŠ 1771, 46
vkǜp správlati se ~ -am se zbirati se: Knávuki, Kſteromi ſze mi vküpe ſzprávlamo BKM 1789, 180; nego na hüſe ſze vküp ſzprávlate KŠ 1771, 512; gde ſze zevſzega kraja 'Zidovje vküp ſzprávlajo KŠ 1771, 326; I vküp ſze bodo ſzprávlali vſzi národje KŠ 1771, 85; ali tatyé ſzo ſze pri nyem vküp ſzprávlali KM 1790, 72; gda bi ſze po deſzétjezéro lüſztvo vküp ſzprávlalo KŠ 1771, 210
vkǜp spravlajóuči ~ -a ~ -e zbirajoč: Pá je priſzpodobno kvrſi zevſzákoga ploda ribe vküp ſzprávlajoucsoj KŠ 1771, 46
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
vlȃk, m. 1) der Zug (als Handlung), Cig.; die Zugarbeit: delo in v., Vrtov. (Km. k.); — das Ziehen, das Schleppen: na v. spravljati drva z gore, Dol.; — 2) die zunehmende Wucht eines sich schnell bewegenden Körpers; padajoča ali leteča stvar dobiva vlak, Svet. (Rok.); — der Druck der Gewichte, Cig.; — 3) das Zuggarn, das Zugnetz, Mur., Cig., Jan., ogr.-M., C., Hip. (Orb.), Cerknica (Notr.)-Erj. (Torb.); vlak v morje metati, z vlaki ribe loviti, ogr.-Valj. (Rad); — 4) der Weinheber, Cig., M., C.; — 5) ein zweirädriger Handwagen, Cig., Jan., M., C.; — kola z dvema kolesoma s pritrjenimi koli, da z njimi seno vlačijo s hribov, Notr.; vlak sena, Rut. (Zg. Tolm.); — na vlak voziti (klade, drva), an das Vordertheil eines Wagens befestigt fahren oder schleppen, Dol., BlKr.; — ein Schleppschlitten oder eine schlittenartige Schleife, um Lasten von Bergen herabzuschaffen, Dol., Notr.; — 6) die Holzriese, Rož.-Kres; — 7) der Zug (z. B. von Vögeln), Jan.; strašen vlak kobilic, neizmerni vlaki prepelic, Ravn.; ein Zug Soldaten, V.-Cig.; der Eisenbahnzug, Cig., Jan., nk.; osebni v., der Personenzug, nk.; tovorni v., der Lastenzug, nk.; = težki v., Svet. (Rok.); — 8) das Gereiß: vlak je za kaj, man reißt sich um etwas, Cig., Jan., C., Svet. (Rok.), LjZv.; za pšenico bil je velik vlak, Gor.-Valj. (Rad); — 9) eine Vorrichtung, um etwas zu ziehen, der Zug, Cig.; — der Göpel, Jan., Nov.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
vlák -a m
1. ribiška mreža: vrzte na dejſzno ſztrán ládje te vlák KŠ 1771, 334; Zdaj meszto plüga do ribe lovivsi z-vlákom delali AIP 1876, br. 4, 8; ka ſzta vlaké vu mourje metala KŠ 1771, 104
2. zanka, past: Gizdávczi z zankami vö raszpresztréjo vlák na poti TA 1848, 114; A neznajo gda vu vláke notri ſze zapletou SŠ 1796, 126
1. ribiška mreža: vrzte na dejſzno ſztrán ládje te vlák KŠ 1771, 334; Zdaj meszto plüga do ribe lovivsi z-vlákom delali AIP 1876, br. 4, 8; ka ſzta vlaké vu mourje metala KŠ 1771, 104
2. zanka, past: Gizdávczi z zankami vö raszpresztréjo vlák na poti TA 1848, 114; A neznajo gda vu vláke notri ſze zapletou SŠ 1796, 126
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
voda ž, F250, aqua defluit, voda odtéka; dysuria, kadar eden teṡhku ſvojo vodó puṡzha, oſtrúſt zhovéṡke[!] vodè, teṡhkúſt zhlovéṡke vodè v'zuranîu; expatiata flumina, velike, reslyte vodé; fluxio aquae, tèk vodè; fundere urinam, vodó puṡzhati, zurati; limpha, vel lympha, voda; piscosa aqua, dobra voda ṡa ribe loviti; pluvia aqua, deṡhevna voda; ripa, -ae, krai per vodah, brég nad vodó; turbida aqua, kolna voda
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
voda -e ž voda: dokler nej snal plavat prezeiga je bila voda im. ed. posherla ǀ vuoda im. ed., ſemla, lufft, inu Nebu ſo tebi pokorni ǀ ta slana, inu grenka morska uoda im. ed. je bila slatka ratala ǀ Taisti, kateri dalezh od vode rod. ed. ſtoij neutoni ǀ mu imaio frishne vuode rod. ed. perneſti ǀ vſame en bokau ſmerdezhe uode rod. ed. ǀ kadar kuli enu ſernu shita pobere, ali eno kaplo vodè rod. ed. popye ǀ Skala od nature je ſuha, inu vſebi nima vuodè rod. ed. ǀ te shelesne mazhike s'vode rod. ed. vun ulezhe ǀ vuodi daj. ed. ſi bil ſapovedal de ima ribe roditi ǀ ona gre pruti vodi daj. ed. ǀ te druge shtorkle v'klnu vodo tož. ed. noſsio ǀ s'eno shlizo je vodò tož. ed. s'morja jemal ǀ ona bo dalla njemu, inu shivini uodo tož. ed. pyti ǀ Chriſtus vuodo tož. ed. je v' vinu preobernu ǀ Stuari vuodò tož. ed., inu jo poſtavi na ſvoje meſtu ǀ uodò tož. ed. pijete ǀ ie bil ſapovedal vſe Iſraelske fantizhe vdo tož. ed. vrezhi ǀ prezei sa nym v'vodo tož. ed. ſkozhi ǀ ob ſuhim kruhu, inu frishni vodi mest. ed. ſo shiveli ǀ aku pak dolgu zhaſsa vuodi mest. ed. leshj tard kakor kamen rata ǀ ob ſuhem kruku, inu uodi mest. ed. ſe je poſtil ǀ cello nuzh je v'vodi mest. ed. ſtal ǀ v'shveplenskim ogniu te dushe plauaio, kakor ribe v'uodi mest. ed. ǀ s' vodo or. ed. je vinu mejſhal ǀ de bi njemu s' frishno vodò or. ed. hotel glavo smiti ǀ vinu s'vodo or. ed. meiſhaio ǀ sapovej s'uodò or. ed. vus'volni ſvejt potopiti ǀ s'vodò or. ed. je golufal ǀ vſe vode im. mn. teh ſtudenzou, inu shternih, okuli tiga meſta Hjericho ſo bile ſe pokaſile ǀ vſe vuode im. mn. ſe v' morje skryeio ǀ kadar uode im. mn. ſo bile nah dalle, ta zholn je bil shal pozhivat na ta viſsoki hrib Armenie ǀ je sapovedal vodam daj. mn. de ſo yh potopile ǀ Poſtavi ali deni tvoi kruh na te tekozhe vode tož. mn. ǀ pres zholna ſo zhes glaboke, inu derezhe vuode tož. mn. na plajshu v' tem S. Imenu ſe prepelali sladka voda sladka voda: is terde skale ſturij de frishna ſlatka voda im. ed. ſvera
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
vodica2 ž, F5, arundo piscatoria, ribiṡka ſhiba s'vodizo; hamare, s'vodizo loviti; pertica, -ae, ena dolga ṡhtanga, paliza ṡa polá merjenîe, vodiza, ali ſhiba ṡa ribe loviti; piscarius hamus, en ribiṡhki ternik, ali vodiza; seta piscatoria, vodize ṡhnora
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
vol -a m vol: Levu hitru tezhe, vuol im. ed. pozhaſſu hodi ǀ dellat, kakor en uol im. ed. ǀ s'Boga je bil en vol im. ed. ratal ǀ zhe edn eno jamo na zejſti skoppa, inu jo spet nesaſſuie, ter v' taiſto en vol im. ed., ali oſsil pade, ima vola tož. ed., ali osla plazhat ǀ drugu oblizhe je bilu podobnu enimu leou, tu tryetie enimu Vollu daj. ed., inu zheteru en Poſtojni ǀ vſakdan vezhkrat gresh pogledat tuoijga koijna, inu vola tož. ed. ǀ moshje, inu shene glihi vishi ſo pleſſali, inu ſe verteli, kakor ſo vuola tož. ed., (katiri je bil ta rogoti hudizh) vidili pleſſat ǀ Lev je leshal per jelenu, metved per volu mest. ed., voulk per auzhizi ǀ kakor de bi otrozy ſe jokali, pſy laiali, mazhke maukale, ouze beukale, voli im. mn. mukali ǀ de bi tebe hodile poshlushat ribe, kakor S. Antona: tize kakor S. Franciſca: koini, inu vuoli im. mn., kakor S. Adalberta ǀ je vſdignil skalo, katero dvajſiti parav volou rod. mn. jo nej ſo mogli is mejſta ganiti ǀ oſſem parou vuolou rod. mn. ſo pelali ǀ Ceſar Otto je tulikajn ludy redil, de vſak teden taushent preshizhu, stu volu rod. mn., taushent ſtariu phſenize, inu duajſeti Sodu vina je gori shlu ǀ ſim shla travo pukat, inu ſim jo daiala volam daj. mn. ǀ so G: Bogu offruali, vole tož. mn., telleta, kashtrune, inu jagneta ǀ Elias je G. Bogu offroval vuole tož. mn. ǀ onij ſo vezh lubili nijh volle tož. mn., nijh nijve, nijh pristave, kakor pak to shlahtno vezherjo ǀ En drugi na mejſti Paſterja je paſil vuole tož. mn. Iſidoru ǀ G. Bug neshelij od naſs de bi mij niemu offrali s'Cainam shitu, s'Abelnam Koshlizhe, s'Noieſsam uvole tož. mn. ǀ Volar je hotel vuoly tož. mn. vſtanovit, ali nej bilu megozhe ǀ ſo vuoli tož. mn., teletta, inu golobe predajali ǀ zhe vſamem kmeta bo vezh sherbil ſa voli tož. mn., inu kraue, kakor ſa sheno ǀ je bil sapovedal, de imajo njemu kakor ſtuarniku offrovati te shgane offre, inu de lete offre imaio vseti s'elementa te semle vvoli tož. mn., telleta, koshtrune, koshlizhe, inu jagnizha
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
votel prid., F15, buccinum, ena votla kúſt ene morske ribe, kakòr en rúg; cavamen, enu ṡkopanîe, ali votla reizh, ena votlina; cavator, kateri doble, ali votlu déla, votlar; cavatus, isduben, votil; caverna, votlu pezhovjè, jama, luknîa, ṡvirinska jama, votle ṡhkale; cavus, -a, -um, votil, ẛduben; cavus, -vi, et cavum, -vi, ena globoka votla luknîa; concavus, -va, -vum, dupelnaſt, votel, s'votlen; hypenemium ovum, quod et vrinum, et zhephirium, et irritum dicitur, enu votlu, ali praṡnu jéze, ṡapertek, klopotiz; imbrex, -cis, vel imbricium, -ÿ, tudi en ṡhlibat zégel, ali votel zégel; laganum, -ni, pohanîe, kateru ſe napuhne, inu s'notrai je votlu; meatus, -us, votla meiſta pod ṡemló; tracon, votla meiſta pod ṡemló; tubulatus, -a, -um, votel
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
vrša ž, F3, gurgustium piscium, en ravſhel, ali verſha ṡa ribe hraniti; naſsa, -ae, varſha, ravſheln; scirpiculim, -li, ena verſha, ena zainiza s'bizhovja
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
zaję́ti, zajámem, zajmèm, (zájmem), vb. pf. 1) einmal schöpfen; s korcem, z roko vode z.; juhe z žlico z.; korec vode mi zajmi! zajmite z nami! esset mit uns, Cig., Jan.; z lopato z., mit der Schaufel auffassen, Cig.; — 2) in Besitz nehmen, occupieren: on zajme po meni (nach mir), Svet. (Rok.); — 3) umringen, umzingeln, einschließen; z. sovražnike, Cig., M.; vojaki so trumo tujcev zajeli, Blc.-C.; mreža zajme ribe, Jap.-Valj. (Rad); — vesela družba vas je zajela, Erj. (Izb. sp.); — z. koga (z besedo), jemanden packen, ihm eine scharfe Lection geben, Krelj; — noč nas je zajela, die Nacht hat uns ereilt, Cig.; — 4) denar z., Geld auf Zinsen aufnehmen, Blc.-C., Z.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
zaleteti se -im se dov. zakaditi se, zaprašiti se, zaleteti se: ta Dekelza ſe v'petlerzo saleti 3. ed., inu is hishe jo pahne ǀ ta pſſ ſe v' to sheno saleti 3. ed. ſazhne groſnu lajat, inu zukat ǀ pſs ga gleda, ſe u'niega ſaleti 3. ed., inu ga ſa urat popade ǀ kakor te vreproſte ribe, katere vidio na terniku en dober piſſilz prezei ſe v'niega saletò 3. mn.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
zraven2 predl. z rod. zraven: Ie pridgual S. Ioan. Karsnik s'raven Iordana Iudom ǀ vſe skusi je bil ſraven Alexandra Macedonskiga ǀ della teh ſerznih Vojszhakou ſmalaio sraven nyh pilda ǀ kakor en Ribizh s' raven vode, kateri ſidy, inu s' ternikam ribe lovj ǀ pravi shivi Iſraelski Bug n' hozhe obeniga Boga sraun ſebe imeti → izreči
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
žaba [žába] samostalnik ženskega spola
žival žaba, LATINSKO: Rana
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
žabica [žábica] samostalnik ženskega spola
- majhna žaba; žabica
- neka goveja bolezen
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
žalódec tudi žalóudec tudi želódec -dca m želodec: Stomachus 'Saloudecz KMS 1780, A7b; 'Saloudecz Gyomor KM 1790, 92(a); Gyomor; 'saloudecz KOJ 1833, 158; i 'zalôdec je tüdi vrédi AIP 1876, br. 1, 6; malo vina v'zivaj za tvojega 'zaloucza volo KŠ 1771, 641; Szlovenje szo mocsnoga 'selodcza KOJ 1845, 73; za trbüjh i 'zaloudecz ſze prevecs ſzkrbi KŠ 1754, 11; naphala ſzta ſzi 'saloudecz KM 1790, 26; liki je bio Jonás v'zaloczi czet ribe KŠ 1771, 40; Jonás vCzet ribe 'zalouczi, Le'za tri dni BKM 1789, 94; V želoci nájdemo mále AI 1878, 39; I z-práznim 'salouczom vi domou ne hodte SIZ 1807, 33; pren. Oszloubodi me 'se vö ſzmrti 'saloucza KM 1783, 269; Vu zemlé 'zalodecz tejlo ſze nám ſzráni BKM 1789, 406; Te je vzemi v-'saloudecz zemlé SŠ 1796, 21; z-káksim 'saloudczom bi ti trpo v-tvojoj hi'si taksega sztanovnika KOJ 1833, XIII
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
žarka [žārka] samostalnik ženskega spola
morski pes
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
žival ž, F18, animal, ẛvir, ẛhivál, ẛvirina, ẛhiviniza; cicur, divja ẛhival, domá pervajena; foetura, -ae, tá ſad, inu tú mladu ene ſléherne ṡhivali; reptilis, -le, ſléherna ṡhivál, katera laṡi, ali leiṡe; vitalia, drob v'ṡhivali; vivarium, -rÿ, en vert, ali proſtor ṡa ṡhivál, ṡvirino, tyze, ali ribe, ali ṡa drugo ṡhival
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
žleht1 nepreg. prid. slab: en shleht im. ed. m, hudoben zhlovik is imenom Semei je preklinal ǀ ta shleht im. ed. ž lolka, katera shlishi v'ogin ǀ vaſhe shleht im. ed. s, inu greshnu dellu tu bo vrſhoh de bote fardamani ǀ v' hisho ene shleht rod. ed. ž loterze ǀ je bil en mladenizh shlahtniga ſtanu, ali shleht rod. ed. s shivejna ǀ krajl je djal enimu lenimu inu shleht daj. ed. m ſholneriu ǀ h'shlushbi temu Satanu, inu eni shleht daj. ed. ž Pershoni ǀ s'en shleht tož. ed. m dobizhik, s'en kratk lusht G: Boga reshalio ǀ s'eno taku shleht tož. ed. ž rejzh predash hudizhu ǀ shleht tož. ed. s blagu, sa dobru ſi predal ǀ ty Ajdje s'enu shlet tož. ed. s koſsilice, taku hualeshni ſe temu kloshtru iskaſheio ǀ kadar bi vy pò mory venem shleht mest. ed. m, resbitem zholnizhu ſe pelali ǀ nikar mene neshtrajfaj po mojm shleht mest. ed. s sadarshajnom ǀ jeſt ſe boim, inu ſramujem pred tvoje Svetu pravizhnu oblizhe priti s' takorshno shleht or. ed. ž raitingo ǀ s' taku maihinem, inu shlet or. ed. s blagam tulikajn slata, inu srebra ſo ony udobili ǀ zhe ſo ohernio tribali, s'shleht or. ed. s blagam golufali ǀ neplazhesh antverharie temuzh s'hleht or. ed. s blagom ǀ zhe vy pak ſte shleht im. mn. m, taku bo vam enkrat hudu hodilu ǀ ueni mreshj ſe najdeio dobre, inu shleht im. mn. ž ribe ǀ ſa volo shleht rod. mn. andlu ǀ S. Duh je perglihal lete poſvejtne rezhy takorshnem shleht daj. mn. rezhjem ǀ de ſi lih shleht tož. mn. m ſobe imaio ǀ od kateriga drugiga ſe nemorio troshtat, ampak hude shleht tož. mn. ž beſsede ǀ niska, shleht tož. mn. s, inu nespodobna della nyh viſokim ſtanu ſo dopernaſhali primer.> Vy ſte tu bulshi sbrali, inu meni tu shlegenshi tož. ed. s puſtili ǀ dokler hudizh je tu bulshi vsel, nej she tu shlehenshi tož. ed. s s'kuharzo rejd vsame presež.> kakor de bi bil ta ner shlehtnishi im. ed. m zhlovek tiga ſvejtà ǀ kakor de bi ta ner shlehtnishi im. ed. ž reizh bila ǀ kakor de bi she shlehtnishi im. ed. s bilu, kakor je enu shenofovu sernu ǀ de bi mogal ſapovedat muham, ali tej nershlehtnishi daj. ed. ž shivali ǀ te vesheio kakor tega ner shlehtnishiga tož. ed. m ži. zhloveka ǀ veliku krat s'eno shlehtnishi tož. ed. ž rejzh preda ǀ k'temu je bil sbral to nar shlehtniſhi tož. ed. ž, inu maluvrednishi rejzh ǀ satorai je te ner shlehtnishi tož. mn. ſnope sberal ← srvnem. sleht ‛slab, slabo’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.