brẹ́žati 2., -ím, vb. impf. weinen, wehklagen, Levst. (Rok.); Kaj ti je tebi, Marija, Ko tako milo stojiš in brežiš? Gabrje pod Krasom-Erj. (Torb.); (tudi breždžati, schreien: kaj tako breždžiš? Mik. [V. Gr. I. 290., 357.]); (— 2) scharf wehen; veter breži, Cig., Ahac.; menda pravilneje: briži; prim. brižati).
brídək, -dka, m. 1) scharf, schneidig; Meg., Habd., Cig. (T.), Jan., Mik.; b. nož, bridka sablja, b. veter, C.; — scharf v. Geschmack, Dict., Hip. (Orb.); — 2) bitter: b. kakor pelin, Danj. (Posv. p.); — bridko trpljenje, bridka smrt, bridke besede, bridko se jokati; bridko mi je, es wird mir angst und bange, Cig.; — bridko, sehr: bridko sem želel, mich hat es herzlich verlangt, Krelj; bridko so se prestrašili, C., M.; — 3) prächtig, schön, C.; vortrefflich, C.; b. biti na kaj, in einer Sache geschickt sein, C.; brav, C.; — prim. brdek.
bríliti, -im, vb. impf. veter brili = brije, C., Z.
brísavica, f. = veter, sapa: hladna brisavica pihlja od planinskih goščav, Glas.
bríti, brȋjem, vb. impf. 1) rasieren; b. se, sich den Bart rasieren; ovce b., scheren, ogr.-Valj. (Rad); sukno b., das Tuch scheren, Cig.; — 2) b. se, sich haaren: konj se brije, verliert das Winterhaar, Z.; sich mausen (von Vögeln), Federn lassen, Cig., C.; das Laub verlieren: drevje se brije, Cig.; — 3) brez britve b. koga, jemanden fein betrügen, Cig., M.; norce b., Possen reißen, scherzen, Flausen treiben; — 4) scharf wehen; veter, burja brije; Zlo brije zunaj mraz nocoj, Preš.; veter me brije, bläst mich scharf an, Cig.
brížati, -ím, vb. impf. pfeifen: veter briži, C.
bržẹ̑j, adv. eher, Gor.; visoke cimpre "bržè" (nam. bržej) veter podere, Kast.; kar najbržej, ehestens, Cig.
búhati, bȗham, -šem, vb. impf. puffen, stoßen; burja, veter buha; gorkota buha v sobo, Nov.; plamen buha kvišku, schlägt, lodert empor, C.; morje buha, das Meer brandet, C., Z.; na dveri buhati, stark pochen, C.; z glavo buhati v zid, Št.; schlagen: ženo z macljem buše, Npes.-Vraz; kozli se buhajo, stoßen sich mit den Hörnern, Cig.; b. se, sich im Gedränge stoßen, Dol.
cizẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) sanft rauschend wehen: veter cizi, C.; — 2) sickern: vino cizi iz soda pri sklepih, jvzhŠt.; — prim. cuzeti.
cvíliti, -im, vb. impf. quieken, winseln: pes, prase cvili; veter cvili, der Wind pfeift, Cig.; jammern, Cig.
čìst, čísta, adj. rein; čista posoda; čist papir, unbeschriebenes Papier; nebo je čisto, kakor ribje oko; čist zrak; čisti veter, der Nordwind, C.; rein, ohne Beimischung; čisto zlato; čisto vino, klarer Wein; čista juha, klare Suppe; čist glas, reine, klare Stimme; — čisti dobiček, der Reingewinn; na čisto prepisati, rein abschreiben; na čisto dejati, richtigstellen, feststellen, constatieren, DZ.; v čisto dejan, liquid, DZ.; — rein, unbefleckt, makellos; čista devica; čista vest; greha čist, frei von Sünde, Cig., Npes.-K.; — v čisto, gänzlich: v čisto pomesti, Kr.; v čisto obirati kmete, LjZv.; toča je polje v čisto stolkla, LjZv.; do čistega (do čista, Jan.); gänzlich, ganz und gar; — čisto, ganz, völlig: čisto nič, ganz und gar nichts; čisto nedolžen, ganz unschuldig; čisto nov, čisto sam; — compar. poleg: čistejši tudi: čišči, Levst. (Sl. Spr.), LjZv.
dəžę́vən, -vna, adj. regnerisch: deževno vreme, regnerisches Wetter; deževen veter, Regen bringender Wind, Dict.; deževna rja, der Mehlthau, Cig., Jan.
díhati, dȋham, -šem, vb. impf. athmen; težko d., einen schweren Athem haben; d. kaj iz sebe, etwas ausathmen; v sebe d., einathmen; v koga d., jemanden anathmen; z enimi usti mrzlo in vroče dihati (= drugače govoriti in drugače misliti), Krelj; — hauchen: veter diše, kamor hoče, Trub.; — 2) = duhati, riechen: vzemi mravljincev eno pest, preteri jih in diši tisto, Jurč.; — schnupfen: tobak d., Z., Podkrnci-Erj. (Torb.).
dolẹ́njəc, -njca, m. 1) der Bewohner einer niederer gelegenen Gegend, der Unterländer; — 2) veter, ki iz dolenjega kraja piše, v raznih krajih različen veter (v Halozah = Ostwind, C.); prim. zdolec.
dolẹ̑nji, adj. thalwärts, niederer gelegen, der untere, Unter-; dolenja krajina, Cig.; dolenji veter = dolenjec 2), Dict., Cig.; — tudi: dọ̑lẹnji ("dulajni" Dalm., "dulanji" Dict.).
drẹ́ti, dérem, vb. impf. 1) reißen; črevlje d., Cig.; mrežo d., C.; šoto d., Torf ausstechen, Cig.; zobe d., Zähne reißen, ausziehen; — skodle d., Schindeln reißen, Z.; zgaga me dere, ich habe das Sodbrennen; dere me, ich habe den Durchfall, Cig.; — 2) schinden, die Haut abziehen; na meh d., den Balg abstreifen, so dass er als Schlauch verwendbar ist, Cig.; kravo s svedrom dreti, eine Sache verkehrt in Angriff nehmen, Npreg.-Cig.; — pren. bedrücken, schinden, ta nas dere! der zieht uns aus! Z.; — 3) sich mit großer Gewalt schnell fortbewegen, reißen, reißend strömen; reka dere po pečinah; veter dere, der Wind reißt, Cig.; — rennen, stürzen; veliko sveta dere za njim, viel Volk rennt ihm nach, C.; vse je vkup drlo, alles Volk lief zusammen; sovražniki naprej derejo, die Feinde dringen vorwärts; — d. jo, rennen: to sta jo drla! UčT.; — 4) d. se, kreischend schreien, plärren; sraka, šoja se dere, mačke se dero; ves dan se dere otrok; d. se nad kom, keifen, Cig.; na vse grlo se dreti, aus vollem Halse schreien, Cig., C.
drẹ́vje, n. coll. die Bäume; drevja zasaditi; veter drevje lomi.
drȗg, adj. 1) ein anderer: druge vere, druge narodnosti biti, einem anderen Glauben, einer anderen Nationalität angehören; kdo drug? wer anders? nekaj drugega (druzega), etwas anderes; drug pot, drug krat, ein anderes Mal; druge pomoči ni, es gibt kein anderes Mittel; drug veter je potegnil, das Blatt hat sich gewendet; ni druzega, kakor (nego) laž, es sind lauter Lügen; ves drug si, du hast dich ganz geändert; med drugimi rečmi, med drugim, poleg (zraven) drugega, unter anderem; (govori se nav. drugi, kjer bi se pričakovalo: drug, n. pr. nihče drugi); — 2) drúgi, der andere; z druge strani (plati), andererseits; drug drugemu, einer dem andern, (tudi: eden drugemu); drug za drugim, einer nach dem andern; drugo (eno) k drugemu, im Durchschnitte gerechnet, Cig., Šol., Svet. (Rok.); — 3) drúgi, der zweite; drugo oranje, druga kop; druga setev, die Nachsaat, Cig.; druga žlindra, die Krätzschlacke, Cig.; druga vzmnož, das Quadrat (math.), Cig. (T.); — drugi člen, der Nachsatz (math.), Cig. (T.); — drugi dan, teden, am folgenden Tage, in der folgenden Woche; v drugo, zum zweitenmale; — (po Škrabcu [Cv.] 'drugi' nima nedoločne oblike).
dúhniti, dȗhnem, vb. pf. hauchen, wehen: krepek veter duhne, Levst. (Zb. sp.).
dúti, dújem, vb. impf. 1) wehen, blasen, Valj. (Rad); veter duje, Z.; — auf dem Horn blasen, Mur.; — 2) d. se, anschwellen, aufgehen (n. pr. o testu, mehurju), SlGor.-C., Z.
frtíca, f. mesto, kjer ima veter veliko moč, na frtici, starkem Winde ausgesetzt, Polj.; (nam. vrtica?).
frúliti, -im, vb. impf. pfeifen, Dol.; heulen: veter, vihar, burja fruli, Jan., Z., Fr.-C.
fudljáti, -ȃm, vb. impf. wehen: čist veter fudlja, Fr.-C.
fulíka, f. = čist veter, Fr.-C.; — prim. fuliti.
fúliti, -im, vb. impf. 1) hauchen, blasen: veter fuli, Št.; v roke si f., jvzhŠt.; — mit dem Munde pfeifen, SlGor.-C.; — 2) abstreifen: perje, kožo f., Rez.-C.; — schleifend gehen, Rez.-C.
gȋb, m. 1) die Regung, die Bewegung, Mur., Cig. (T.); gib zraka se veter zove, ogr.-Valj. (Rad); — die Geberde, Slom.-C.; — 2) die Biegung, der Bug, Cig., Mik.; zidni gibi, Danj. (Posv. p.); — 3) = zgib, das Gelenk, Pohl., Mur.
godíti, -ím, vb. impf. 1) zeitigen, reif machen, Cig., Jan., C.; hruške g., durch Abliegen weich werden lassen, Z.; godit dejati sadje, Z.; sadje se godi, liegt ab, Jan.; lan g., rösten; lan se po rosi godi; konoplje v vodi g., BlKr.; — ptički se gode, werden flügge, Cig., BlKr.; g. matice, Levst. (Beč.); gada si v nedrih g., eine Schlange an seinem Busen nähren, C.; — 2) g. komu, jemandem gefällig sein, s čim komu g., jemandem etwas nach Gefallen thun, C.; g. dekletu, schön thun, SlN.; — g. si, sich gütlich thun, sich erquicken, Cig., Blc.-C.; — 3) to mi godi, das kommt mir zustatten, das sagt mir zu, das bekommt mir wohl, Habd.-Mik., Cig., Jan., C., nk., BlKr.; toplice so mu dobro godile, Zv.; dež, veter dobro godi, thut wohl, Notr.-Z.; — 4) g. se, ergehen, gehen; dobro, slabo se nam godi, es geht uns gut, schlecht; po sreči se jim je godilo, da so ušli, es gelang ihnen zu entkommen, Vod. (Nov.); — 5) geschehen, zugehen; kaj se godi v mestu? was geht in der Stadt vor? tako se godi na svetu, das ist der Lauf der Welt.
gorẹ́njəc, -njca, m. 1) der Bewohner des Oberlandes, der Berge; — 2) = gorenji veter, der Nordwestwind, C., Gor.
gorẹ̑nji, adj. oberhalb befindlich, der obere; na gorenjem konci, am oberen Ende, gorenji veter, der Oberwind, Z.; — tudi: gọ̑rẹnji, (kar se nav. govori gọ̑ranji).
hlipẹ́ti, -ím, vb. impf. wehen: veter hlipi, Z.; toplota sem hlipi, der Wärmedunst strömt hieher, C.
hlipíti, -ím, vb. impf. den Athem benehmen: veter me hlipi, Z.
hlopẹ́ti, -ím, vb. impf. stürmen, Z.; veter hlopi, der Wind macht Stöße, stürmt, C., Z.
hrúščati, -ím, vb. impf. rauschen, brausen, tosen, Mur., Cig., Jan.; veter, voda hrušči, C., Jap. (Prid.); velike reke hruščijo, Slom.
hrúti, hrújem, vb. impf. tosen, rauschen, brausen, Cig., Jan., M., C.; veter, voda hruje, v oblakih hruje, C.; krachen: gre in drmasti po gošči, da vse hruje pod njim, C.; — hruje mi, ich röchle, C.; — schnell und laut reden, greinen, C.
húčati, -ím, vb. impf. heftig wehen, veter huči, C.
húliti 3., -im, vb. impf. blasen: veter huli, C.; — hauchen: v roke huliti = hukati, Fr.-C.; — prim. fuliti.
igráti, -ȃm, vb. impf. 1) spielen; pridem iz šole, igram, Ravn. (Abc.); — i. kako igro; slepe miši i., blinde Kuh spielen; s kvartami i., mit Karten spielen; i. za velike denarje, za malo, hoch, niedrig spielen, Cig.; — auf der Bühne darstellen: i. kralja, die Rolle eines Königs spielen, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — musicieren: i. na klavir, na gosli, auf dem Clavier, der Violine spielen; i. v žveglo, Danj. (Posv. p.); i. v plunko, Zora; — srce mi igra od veselja, das Herz hüpft mir vor Freude; — solze mu igrajo v očeh, es glänzen Thränen in seinen Augen, Z., Jurč.; nebeško veselje ji igra po očeh, Ravn.; — z očmi i., blinzen, Cig.; — blinken, flimmern, Jan.; zarnice igrajo, es wetterleuchtet, Jan., Kor.; — i. si, spielen; s češuljicami in venci si igrate, Ravn.; z rokami si igram, Met.; z listi veter si igra, Str.; — i. se, spielen; otroci se igrajo, otrok se igra s psom, s kamenčki; igrali smo se biriče, lovače in skrivače, Zv.
izpodsółnčən, -čna, adj. izpodsȏłnčni veter = podsolnčnik, Let.
jerevȋn, m. silen veter, (jarovin?) Črni Vrh (Notr.)-Štrek. (LjZv.).
júžən, -žna, adj. 1) den Südwestwind betreffend; južni veter, der Südwestwind; južno vreme, das Thauwetter, gelindes Wetter; j. je, es ist Thauwetter; južen sneg, weicher, aufthauender Schnee; — 2) südlich, Süd-, Mur., Cig., Jan., nk.
kozodèr, -dę́ra, m. 1) der Ziegenschinder, Habd.-Mik.; — 2) veter, ki kozolce podira, krivec, Dol.
krnáti, -ȃm, vb. impf. = nagibati (čoln): veter krna, Barkovlje (Prim.)-Štrek. (Let.).
lẹtnočásən, -sna, adj. Jahreszeiten-: lẹtnočȃsni veter, der Jahreszeitenwind, Jes.
mlȋn, m. die Mühle; v mlin nesti; m. na sapo, die Windmühle, Jan.; = m. na veter, Cig.; m. na vago, die Panstermühle, V.-Cig.; m. na tri tečaje (mit drei Gängen), Cig., Jan.; = m. na tri kolesa, Cig.; = na tri kamene, Jan.; m. na ladijah, die Schiffsmühle, DZ.; mlin melje, kar se mu naspe, = wie man in den Wald hineinruft, so schallt es wieder, Cig.; — noga v mlin gre = melje, der Fuß ist eingeschlafen, C.; — prim. 2. malin.
morják, m. 1) der Seemann, der Schiffer, vzhŠt.-C.; der Matrose, Zora, DZ.; morjak-krmar, der Steuermatrose, DZ.; — 2) veter, ki od morja piha, der Meerwind, der Südwind, Idrija-Svet. (Rok.), Ip.-Štrek. (Let.).
morník, m. 1) = mornar: Nesrečnega mornika val izbljuje, Str.; — 2) veter od morja, der Sirocco, Črni Vrh-Erj. (Torb.), Štrek.; der Seewind, Cig. (T.), Jes., Sen. (Fiz.); tudi mǫ̑rnik, Valj. (Rad).
mrȃznik, m. der Südwind (veter, ki od Krima piha), Ljub.
mrzlótən, -tna, adj. kältlich; m. veter.
nahlę́niti, -hlę̑nem, vb. pf. = premraziti: veter me je nahlenil, Vrsno-Erj. (Torb.).
nanésti, -nésem, vb. pf. 1) eine gewisse Menge herantragen, zusammenbringen; veter je veliko prahu v sobo nanesel; — anschwemmen; voda je blata nanesla na travnik; nanesen svet, angeschwemmtes Land, Cig.; — 2) mit sich bringen; kakor beseda nanese, wie es das Gespräch mit sich bringt, M.; pogovor je tako nanesel, M.; čas in okoliščine so nanesle, C.; kakor nanese stvar, je nach der Art des Gegenstandes, Levst. (Nauk); prilika je tu ter tam nanesla, Levst. (Nauk).
nanóšica, f. = dež, ki ga veter nanaša od strani: n. zidu zelo škoduje, Gor.
napẹ̑njati, -am, vb. impf. ad napeti; 1) spannen, anziehen; n. strune, vrvi; n. lok, den Bogen spannen, Dalm.; — n. svoje moči; seine Kräfte anspannen; n. se, sich anstrengen; — n. koga k delu, zur Arbeit zwingen, C.; — 2) aufblähen, schwellen; veter napenja jadra; — nekatere jedi napenjajo človeka; napenja me, ich habe Blähungen; — n. se, sich aufblähen; — voda se napenja, das Wasser schwillt, Cig.
napíhati, -ham, -šem, vb. pf. eine gewisse Menge blasend zusammen bringen; veter je prahu napihal v sobo.
neprilǫ́žən, -žna, adj. unbequem, ungelegen, Cig.; nepriložen veter, Bas.
nésti, nésem, vb. impf. 1) tragen; v rokah, na hrbtu, v košari nesti kaj; — puška dobro nese, die Flinte schießt gut, Cig.; n. se, sich geberden, Cig.; konj se lepo nese, das Pferd hat eine schöne Haltung, Ig (Dol.); dokler (dokoder) oči neso, soweit das Auge reicht, Cig., LjZv.; — moja pamet nese toliko, da ... = pamet mi govori, uči me, da ..., Podkrnci-Erj. (Torb.); — dahin tragen, treiben; veter listje daleč nese; valovi ladjo neso v tuje kraje; kam te zlodej nese? Kam nese me obup, neznam, Preš.; nese me, es reißt mich fort, Mik.; — 2) eintragen, Nutzen bringen; hiša mi nese veliko; — 3) jajca n., Eier legen; kokoš ne nese več.
nósiti, nǫ́sim, vb. impf. 1) tragen; — vodo, drva n. v kuhinjo; čebele pridno nosijo, Por.; veter prah v oči nosi; morje ladje nosi; n. (dete), schwanger gehen, Cig., Jan.; — trächtig sein: kobila nosi, Gor.; glavo visoko n., sich hochtragen; — 2) n. se, schweben: n. se po zraku, Cig. (T.); sich geberden, sich gerieren, sich benehmen; mogočno, moški se n., vornehm, stolz einhergehen; Ko grom se nos' in blisk in piš (namr. kralj Matjaž), Npes.-K.; prva dva stanova, plemstvo in duhovstvo, nosila sta se zatorej kakor gospoda nad meščanom, Jurč.; nerodno se n., Jurč.; — pos. sich stolz benehmen, Zilj.-Jarn. (Rok.), Kr.; n. se nad čim, sich über etwas aufhalten, Cig.; — 3) n. se, sich kleiden; po gospodsko, po kmetsko se nositi.
nǫ́šica, f. dež, ki ga veter od strani nosi na zidovje, Gor.
obẹ́siti, -ẹ̑sim, vb. pf. hängen, aufhängen; na veter o. kaj; perilo o.; — na kljuko (kol) o., auf den Nagel hängen (fig.), Cig.; o. koga, jemanden hängen, aufknüpfen; o. se, sich erhenken; naj se pes obesi! hol' es der Henker! es koste, was es wolle! — stare cape na-se o., sich mit alten Lumpen behängen, Cig.; o. se komu za pod pazduho, sich jemandem einhängen, Jurč.; o. se na koga, sich an jemanden hängen (fig.); o kresi se dan obesi, t. j. dan se začne krčiti, Npreg.-Jan. (Slovn.); glavo o., den Kopf hängen lassen.
odję́njati, -am, vb. pf. = odnehati, nachlassen, nachgeben; veter je odjenjal, bolečine so odjenjale, Cig.; o. komu, jemandem nachgeben, BlKr.-M.; za las ne o., nicht um ein Haar breit weichen, Cig.; ne o. od pravice svoje, von seinem Rechte nicht lassen wollen, Cig.; o. od cene, vom Preise ablassen, Cig., Kr.; skladi so odjenjali, die Fugen haben nachgegeben, Polj.
odlómiti, -lǫ́mim, vb. pf. weg-, abbrechen; veter je drevesu vrh odlomil; — odlomila se je konica, die Spitze ist abgebrochen.
odnȃšati, -am, vb. impf. ad odnesti; 1) wegtragen, forttragen; eden kopa, drugi zemljo odnaša; — veter pleve odnaša; voda breg odnaša; spanje odnašati, Cig.; pete o., Fersengeld nehmen, fliehen, Glas., ZgD.; — o. komu, jemandem etwas nachtragen, Jan.; das Gepäck tragen: starikava baba nama je odnašala in pot kazala, Jurč.; — zadnjo premo o., voz o., den Hintertheil des Wagens heben und überstellen, Z., jvzhŠt.; wegschieben: odrivači kolesa odnašajo, da se ob zid ne zadevajo, Levst. (Cest.); — čoln odnaša, (treibt ab), Cig.; — 2) = odlašati, verschieben, Mur., jvzhŠt.-C., Jsvkr.; — 3) o. se, sich berufen, Cig. (T.); — o., se sich beziehen, nk.; (prim. odnos).
odnésti, -nésem, vb. pf. 1) weg-, forttragen; z mize odnesti posodo; davontragen: skrivaj o. kaj; — veter, voda kaj odnese; spanje o., den Schlaf benehmen, Cig.; upanje o., die Hoffnung benehmen, Z.; pete o., durch die Flucht entkommen, entwischen; celo kožo o., mit heiler Haut davonkommen, Cig.; srečno jo o., glücklich davonkommen, Cig., Jan.; — hebend wegrücken: o. voz, o. zadnjo premo; — 2) = zaleči: skrinja odnese za stol, die Truhe ersetzt einen Stuhl, Notr.; to veliko odnese, das macht einen großen Unterschied, Z.
odpáhati, -pȃham, vb. pf. durch Bewegung der Luft weg-, aufstoßen: veter je vrata odpahal, Cig.
ogrę̑dje, n. das Gebälk, das Gerüst, Cig. (T.), Zora-C.; veter je v skednju pihal po ogredju in lemezih, LjZv.
omàh, -máha, m. 1) der Überschlag (z. B. des Wagezüngleins), der Gewichtsausschlag: o. vzeti, Cig.; (tudi o človeku, ki omahne), Notr.; — der Schwung, C., M., Celjska ok.; kolo dobi omah, Notr.-M.; kamen če dalje leti, večji omah dobiva, Notr., Gor.-M.; — der Ausschlag des Pendels, Cig. (T.); — na omahu biti, in der Gefahr schweben, C.; — 2) o. dobiti, die Überhand bekommen: na tej njivi je plevel omah dobil, Ip.-Erj. (Torb.); za hišo je robida omah ("omoh") imela, Vrtov. (Km. k.); — veter ima tukaj svoj omah (Strich), C.; — tudi: ómah, -máha, Notr., Št.
opȃk, -páka, adj. äbicht, kehrseitig, Cig., C.; opaki veter, der Gegenwind, ogr.-C.; — boshaft, Z.; (na opak, Jan. [H.], iz: na opako, pogl. naopak).
ožížniti, -žȋžnem, vb. pf. stärker glimmen machen, o. se, stärker zu glimmen anfangen: veter je potegnil in pepel se je ožižnil, Polj.
páhati 1., pȃham, vb. impf. durch Bewegung der Luft Wind verursachen: fachen, fächern, Mur., Cig., Jan.; veter paha, C.; z banderom p., die Fahne schwenken, Cig.; ogenj p., das Feuer aufwehen, Cig.; žito p., das geworfelte Getreide (z. B. mittelst eines Tuches) ausfachen, ausstäuben, Z., BlKr., Dol.; pleve od vršaja p., Lašče-Levst. (M.); — im Gehen Wind machen, stolz einhergehen, Mur.; — fächeln, Mir paha mu hlad, Vod. (Pes.); — fächelnd sich bewegen: listje na drevju paha, C.
pahljáti, -ȃm, vb. impf. fächeln; p. v koga, jemanden anfächeln, Cig.; zufächeln: p. komu kaj, Cig.; veter nam hlad pahlja, Mur.; — fächelnd sich bewegen: brezovo listje pahlja, C.
pahljàv, -áva, adj. fächelnd, leise wehend: pahljavi veter (o zefiru), C.
pajarščák, m. ein lauer Wind, C.; veter, ki z Bavarskega veje, Trst. (Let.).
pasātən, -tna, adj. pasatni veter, der Passatwind, Cig., Jan., Cig. (T.).
píhati, -ham, -šem, vb. impf. blasen; ogenj p., das Feuer durch Blasen ansachen; vročo jed p., eine heiße Speise durch Blasen kühlen; na mrzlo pihati = etwas Unnöthiges thun, C.; kar te ne peče, ne pihaj = was dich nicht angeht, das lass stehen, Mur.; — hoffärtig sein, SlGor.-C.; — od jeze p., vor Wuth schnauben; — mačka piha, die Katze pfucht; gad piha, die Viper zischt; — wehen; veter piha od juga; veter mi v obraz piha; — p. jo, eilen, C.
píhniti, pȋhnem, vb. pf. 1) einen Blasehauch von sich geben, blasen; kakor bi pihnil, in einem Nu; p. v koga, v kaj, na kaj; — wehen: veter pihne, in list odpade; — 2) schnipfen: p. kaj, jvzhŠt.
pískati, -skam, -ščem, vb. impf. (mittelst eines Instrumentes) pfeifen; na flavto, na postranico p., die Flöte blasen; — veter, burja piska (pfeift, heult), Z., jvzhŠt.; — zischen: gad pišče (piska), C., Z.
plẹ́va, f. 1) der Samenbalg des Getreidekernes; — der Kelchbalg; — nav. pl. pleve, die Spreu; veter pleve odnaša; zrnje ločiti od plev; — 2) die Schote, C.; — 3) (očesna) p., das Augenlid, Habd.-Mik.
podrẹ́ti, -dérem, -drèm, vb. pf. 1) niederstürzen machen, niederreißen; zid, hišo, most p.; veter je drevo podrl; dirjaje koga p., jemanden umrennen; s strelom p., niederschießen, Cig.; čebele ali panj p., die Bienen abstoßen (tödten), Cig., Por.; — untergraben (fig.), Cig.; — p. kup, einen Kauf rückgängig machen, Cig.; — null u. nichtig machen: p. postave, Cig.; — vereiteln: p. komu upanje, namero, Cig.; p. komu srce, jemanden muthlos machen, Cig.; — p. se, niederstürzen, einstürzen: zid, most se je podrl; hrast se je podrl; — pogajanje se je podrlo, die Unterhandlungen wurden abgebrochen, Cig.; — 2) zerreißen: podrena obleka, Dol.-Mik.
polę́či, -lę̑žem, vb. pf. 1) nach einander sich niederlegen, sich lagern; koze so polegle na planem, die Ziegen lagerten im Freien, Cig.; čreda je okoli njega polegla, Ravn.; — žito je poleglo, das Getreide hat sich gelagert oder gelegt (infolge der Schwere der Ähren, oder des Regens u. dgl.); poleglo žito, Cig.; lan poleže na njivi; — p. se, sich legen, sich sacken: jed se poleže v želodcu, Cig.; — 2) sich legend niederdrücken, Dol.; okoli nas so bili poseli ali polegli trato kmetje, Jurč.; — 3) gebären (vom Vieh), Junge werfen, Mur., V.-Cig., Svet. (Rok.), vzhŠt.; vsa čreda je polegla, Cig.; vsa drobnica je pasaste mladiče polegla, Ravn.; svinja je dvanajst prascev polegla, LjZv.; p. se, geworfen werden, Svet. (Rok.); (redko kedaj o človeku: p. otroka, Z., C.); — 4) nachlassen, Jan.; veter je polegel, Cig.; — tudi p. se: morje se je poleglo, das Meer hat aufgehört zu toben, Cig.; valovi so se polegli, C.; tukaj se imajo tvoji valovi poleči, Dalm.
pọ̑łnočən, -čna, adj. Mitternachts-, mitternächtlich; — Nord-: polnočni veter, Dict.
polómiti, -lǫ́mim, vb. pf. nacheinander zerbrechen; veter je drevesu vse veje polomil; kosti komu p.; ves polomljen je, er ist ganz zerschlagen, ein ganzer Krüppel.
polulẹ́tən, -tna, adj. halbjährig, nk., (polol-) Cig., Jan.; poluletni veter, der Monsun, Cig. (T.).
popíhati, -ham, -šem, vb. pf. 1) nacheinander wegblasen; veter je popihal pleve; — verthun: marsikak grošič smo že popihali, Cig.; — 2) p. jo, enteilen, Reißaus nehmen; — 3) ein wenig wehen: popiše veter, LjZv.
popíhniti, -pȋhnem, vb. pf. 1) wegblasen; — 2) ein wenig blasen: veter je popihnil; — 3) p. jo, enteilend Reißaus nehmen, Jan., C.; domu jo p., Zora.
popúhniti, -pȗhnem, vb. pf. (einmal) blasen o. wehen: drug veter popuhne, Zv.
postáti, -stȃnem, vb. pf. 1) entstehen; veter je postal, C.; — werden; meso p., Fleisch werden; p. mlačen, lau werden; (pomni: s prahom p., zu Staub werden, ogr.-Mik.; p. s človekom, C.); — 2) = postati (-stojim): kokot postane na vrhu gnoja, ogr.-Valj. (Rad).
posušíti, -ím, vb. pf. 1) trocken werden lassen, trocknen; seno, perilo p.; veter je posušil ceste; entwässern, trocken legen; p. močvirje; dörren: veliko sadja p., posušeno sadje; v dimu p., selchen, räuchern; ausleeren und dadurch trocken werden lassen: posušili smo sode, Cig.; — erschöpfen, Jan.; p. banko, die Bank sprengen, Cig.; — p. se, trocken werden; seno, perilo se je posušilo; studenci so se posušili; drevo se je posušilo (ist verdorrt); mošnja se je posušila (ist leer geworden); — 2) mager machen: skrbi so ga posušile, Cig.; p. se (o človeku), mager werden.
potę́gniti, -nem, vb. pf. einen Zug thun, ziehen; konj neče p.; iz kupice dvakrat p., zwei Züge aus dem Glase thun; iz vode koga p.; vina p. iz soda, Wein (mit dem Heber) aufheben; — koren p., eine Wurzel ausziehen (math.), Cel. (Ar.); — meč p., das Schwert ziehen; — denar p., Geld beziehen; p. britev po kamenu (abziehen); z roko p. črez kaj, mit der Hand etwas überfahren, Cig.; p. črto, eine Linie ziehen; — sapa potegne, ein Windhauch erfolgt; kakor veter potegne, wie der Wind bläst; — ausstrecken, dehnen, Cig., Jan.; dan se je potegnil, der Tag ist länger geworden, Z., jvzhŠt.; — wiegen, Cig. (T.); koliko potegne to blago? Z.; močno p., schwer in die Wagschale fallen, Cig.; = dosti p., C.; — ako letina dobro potegne (gut ausfällt), SlN.; — na kislo p., sauer zu schmecken anfangen, zicken, Cig.; — p. jo, Reißaus nehmen, sich davon machen; kam jo je neki potegnil? — p. se kam, sich davonschleichen, Cig., M.; bolezen se kam potegne (versetzt sich), Cig.; — p. s kom, auf jemandes Seite treten, jemandes Partei nehmen; z nasprotniki je potegnil; — p. se za koga, kaj, sich jemandes, einer Sache annehmen; p. se za prijatelja, za resnico; p. se za svojo kožo, sich seiner Haut wehren, Cig.
potəhíniti, -ȋnem, vb. pf. 1) = pothiniti, still werden, sich legen: otrok ne kriči več, je potehinil, Dol.; veter je potehinil, jvzhŠt.; šumenje v panju potehine, Levst. (Beč.); — 2) p. se = potuhniti se, sich verstellen, Kras.
pothíniti, -hȋnem, vb. pf. aufhören (pos. o dežju, vetru i. viharju): veter je pothinil, Dol., Notr.-Erj. (Torb.), ogr.-C.; — prim. potuhniti.
potíhniti, -tȋhnem, vb. pf. (allmählich) still werden; grom, šum potihne; vihar, veter je potihnil, der Sturm, der Wind hat sich gelegt; — srd potihne, der Zorn legt sich, C.
povlẹ́či, -vlẹ́čem, vb. pf. 1) nacheinander ziehen: v globočino pekla jih povlečejo, Jsvkr.; — 2) ziehend bearbeiten: z brano p., beeggen; brazde povlečeje z brano, Ravn.-Valj. (Rad); p. njivo, Dict.; — pšenico z valjenjem p., den Weizen einwalzen, Cig.; — 3) überziehen: gora je od dežja povlečena, C.; — Salomon je hišo povlekel s čistim zlatom, Dalm.; — 4) ein wenig ziehen; — p. črto, eine Linie ziehen, Cig. (T.); p. črno, široko progo, Žnid.; — 5) veter povleče, es kommt ein Windzug.
povlẹ́kati, -am, vb. impf. ad povleči; veter povleka po ravnini, wiederholt streift ein Windzug durch die Ebene hin, Vrt.
povọ̑dnik 2., m. 1) = povodni mož, Mur.; — 2) veter pred nalivom, pred povodnjijo, Podkrnci-Erj. (Torb.); — 3) der Abzugscanal, Cig., C.; — 4) die von der Dachrinne herabgeleitete Röhre, Dol.
požvižgávati, -am, vb. impf. in Absätzen pfeifen: kos požvižgava v dolino, Zora; veter požvižgava memo ušes, Vrt.
prehlidẹ́ti, -dím, vb. pf. durchwehen: veter vrt prehlidi, vzhŠt.-C.
prekúcniti, -kȗcnem, vb. pf. umstürzen; sod p.; — stürzen (fig.); vlado p., Cig.; — p. se, sich überstürzen, überschlagen, burzeln; p. se z voza; einen Burzelbaum machen; (fig.) p. se, sich verändern, umschlagen, Cig.; veter se prekucne (legt um), Cig.; vino se je prekucnilo, der Wein ist umgeschlagen oder ist in die Essiggährung übergegangen, Cig., M.
presẹjáti, -sẹ̑jem, vb. pf. durch ein Sieb, einen Reiter durchlaufen lassen, durchsieben, durchschlagen; moko, pesek p.; — presejan veter, feiner, durchdringender Wind, C.; — na drobnem situ je presejan, er ist ein durchtriebener Mensch, Z.
pretuljeváti, -ȗjem, vb. impf. zu heulen pflegen: tu ne pretuljuje veter, Cig.
prevrẹ́či, -vȓžem, vb. pf. von einem Ort an einen andern werfen, überwerfen; list v knjigi p., umblättern, Mur., Cig., C.; krava si je čreva prevrgla, Glas.; — govorico p. na drugo stvar, das Gespräch auf einen anderen Gegenstand lenken, Jurč.; — in Umlauf bringen: veliko denarja p., veliko denarja se prevrže (kommt in Umlauf), C.; — umwerfen, umstürzen, umreißen; beim Fahren umwerfen: počasi vozi, da ne prevržeš; p. se, stürzen; dvakrat smo se prevrgli na tem kratkem potu; — p. se, umburzeln; sunil te bom, da se boš dvakrat prevrgel; — durcheinander werfen; vse p. po hiši; — verändern, verkehren: misel p., von der Meinung abgehen, Cig.; (eine Thatsache) entstellen, Cig., Jan.; schief deuten, p. besedo, Mur., C.; eine andere Wendung nehmen, umschlagen, sich ändern; veter se prevrže (legt um); vreme se je prevrglo; — p. se, aus der Art schlagen, Cig.; — prevržen, pfiffig, C.; geschickt: p. na kaj, C.
pricapljáti, -ȃm, vb. pf. trippelnd kommen: Veter dal boš dvajseticam, Pricapljal nazaj boš bos, Preš.
prihlidẹ́ti, -ím, vb. pf. daherzuwehen anfangen, C., Z.; veter prihlidi, es kommt ein Windzug, Z.
pripẹ̑njalica, f. = trta ali vrv, s katero se na hribu stoječa kopa pripne, da je veter ne prevrne, Vas Krn-Erj. (Torb.).
pripíhati, -ham, -šem, vb. pf. blasend, wehend herankommen o. heranbringen; veter je pripihal, es kam ein Wind; — stark athmend, pustend kommen, jvzhŠt.
pritę́gniti, -nem, vb. pf. 1) dazuziehen, näher ziehen, Cig., Jan.; — 2) herbeikommen: strnadi so pritegnili v vas, Erj. (Izb. sp.); voda pritegne, das Wasser beginnt zuzuströmen, Z.; veter pritegne, es kommt ein Windstoß, Jan. (H.); — 3) eig. mit anziehen: sich zugesellen, um zu helfen, mitthun; tu je treba p., Cig.; — beistimmen, beipflichten: p. komu; niti enemu niti drugemu pritegniti, Jurč.; zugeben: tega ne pritegnejo radi, Levst. (Zb. sp.); — 4) ein wenig anziehen, anspannen.
pritę́zati, -tę̑zam, vb. impf. = pritegati; zusetzen: veter krepkeje priteza, Vrt.; — molitvi p., ins Gebet einstimmen, Zora; — einräumen: p. komu kaj, DZ.; ne pritezajo se oprostitve, DZ.
prodȋrati, -am, vb. impf. = predirati: vorwärts dringen, eindringen, Jan., Cig. (T.), C., Erj. (Min.); veter prodira v najmanjše luknjice, Žnid.
púhati 1., -ham, -šem, vb. impf. starken Hauch ausstoßen, schnauben, blasen; mačka puha, die Katze pfaucht; puhajoči žrebec, Glas.; p. od zlobnosti in srda, Dalm.; veter puše, C., vzhŠt.-Pjk. (Črt.), kajk.-Valj. (Rad); — tobak p., schmauchen, Mur., V.-Cig., Jan., C.; trobento p., die Trompete blasen, ogr.-C.; — mit der Flinte schießen, vzhŠt.-C.; — sich schnell bewegen, herumschießen, Cig., Jan.
púhniti, pȗhnem, vb. pf. hauchend o. wehend stoßen; oblaček dima kvišku p.; veter je puhnil, es kam ein Windstoß; smradljivi zrak je v mene puhnil, ko sem v sobo stopil; — sich schnell bewegen, huschen, schießen, schnellen, Cig., Jan.; kvišku p., aufspringen, Šol.; — v glavo mu puhne misel, LjZv.
púščati, -am, vb. impf. ad pustiti; 1) lassen; nikogar k sebi ne p.; veter p., den Wind wehen lassen, usta p. na hudo, den Mund Böses reden lassen, ružne (grde) reči p. iz ust (dem Munde entfahren lassen), ogr.-Valj. (Rad); — dušo p., in den letzten Zügen liegen, C., Jsvkr.; — vodo p., den Harn lassen; — posoda, sod pušča, das Gefäß, das Fass rinnt, läuft; skozi streho pušča, es dringt der Regen durch das Dach, Vrtov. (Km. k.); — barvo p., abfärben, ne p. barve, die Farbe behalten, Cig.; — p., da kdo kaj stori, da se komu (čemu) kaj zgodi; pri miru p. koga; v nemar p. kaj; duri odprta p.; p. komu kaj na voljo; — 2) zur Ader lassen (v tem pomenu tudi pf.); p. komu; tebi bi treba bilo s krampom na čelu p.; konju v goltancu p.; zdravniki zdaj neradi puščajo.
razgnáti, -žénem, vb. pf. auseinandertreiben; r. pse, kokoši; — veter je oblake razgnal; — zersprengen; vino je sod razgnalo; puško je razgnalo; s smodnikom skalovje r.
razkadíti, -ím, vb. pf. zerstieben machen, zerstreuen; veter je meglo razkadil; vrabce r.; r. se, verrauchen, verfliegen, zerstieben; megla, dim, prah se razkadi.
raznȃšati, -am, vb. impf. ad raznesti; 1) nach verschiedenen Richtungen tragen, austragen; pisma, časnike r.; — zerstreuen; veter pleve raznaša; — beim Tragen verstreuen; lepo nesi, ne raznašaj! — verschleppen: dekla rada raznaša, Svet. (Rok.); svoje r. (vergeuden), Škrinj.-Valj. (Rad); — 2) herumerzählen, unter die Leute bringen; lažnjive novice r.; — ljudi r., Leute ausrichten, verleumden; — 3) zersprengen.
raznésti, -nésem, vb. pf. 1) auseinandertragen, austragen; vsa pisma v eni uri r.; zerstreuen; veter je pleve raznesel; — beim Tragen verstreuen; polovico pšenice je po poti raznesel; — 2) aussprengen, unter die Leute bringen, ausklatschen; — r. koga, jemanden verklatschen, verleumden; ni je hotel raznesti, Trub.; vi me raznesete, Met.; — r. se, sich unter den Leuten verbreiten; raznesla se je govorica, Jan. (H.); — 3) zersprengen; kotel je razneslo; razneslo me bo, ich werde platzen; r. koga na solnčni prah, Kres.
razpíhati, -ham, -šem, vb. pf. 1) auseinanderblasen; veter je pleve razpihal; — ogenj r., das Feuer anfachen; — 2) r. se, die Blüte entfalten: odletel bo popek, preden se razpiše, Cv.
sápa, f. 1) der Athem; nima sape, er hat keinen Athem; sapo mi je vzelo, es hat mir den Athem benommen; tak veter je, da človeku sapo jemlje; sapo zapreti, zapirati, den Athem hemmen; (fig.) sapo zapreti komu, jemanden mundtodt machen, ihn zum Schweigen bringen, Cig. (T.), nk.; sapa mu pojema, zastaja, der Athem fängt ihm an auszubleiben, Cig.; sape mi zmanjkuje, es geht mir der Athem aus; sapa me žene, ich habe starken Athem, Svet. (Rok.); sapo k sebi držati, den Athem zurückhalten, LjZv.; ob eni sapi, in einem Athem, Cig.; v eni sapi, hastig, C.; — 2) die bewegte Luft, der Wind; s. piha, vleče, es zieht ein Wind; na sapi biti, der Zugluft, dem Winde ausgesetzt sein; sape se bati, luftscheu sein, Jan.; mlin na sapo, die Windmühle, Cig., Nov.-C.; dušilna s., die Stickluft, Jan.; treskava s., schlagende Wetter, Erj. (Min.); sušeča s., fixe oder mephitische Luft, Erj. (Min.).
sẹjáti, -sẹ̑jem, vb. impf. 1) säen; gosto, redko s.; pšenico po ledu s. = sich vergeblich bemühen, Cig.; — prepir s. med ljudi; — denar s., mit dem Gelde wüsten, Cig.; — bolezen s., eine Krankheit durch Ansteckung verbreiten, Cig.; — 2) mit dem Sieb reinigen, sieben, reitern; moko s.; s. phano rudo, das gepochte Erz rädern (mont.), Cig.; — 3) kolo, voz seje, das Rad, der Wagen gleitet oder wackelt hin und her, Dol.; — praes. sẹ̑jam, Mik., ogr.-Valj. (Rad); škrjančku pojejo otroci: Sej, sej, sejaj sejaj! Pjk. (Črt.); Veter veja, s snegom seja, Npes.-Vraz.
sẹ́verən, -rna, adj. nördlich, Nord-, arktisch, Polar-; severni veter, severna stran, severni sij.
slǫ̑j 2., m. suh veter, veter, ki suši, Vas Krn-Erj. (Torb.); — nam. smoj, Štrek. (Let.).
spárən, -rna, adj. = soparen, schwül, Cig., Jan., C., Gor.; sparni veter, der Glutwind, h. t.-Cig. (T.).
spíhati 2., -ham, -šem, vb. pf. blasend zusammenbringen, zusammenblasen, zusammenwehen: veter je listje na kup spihal.
stránski, adj. 1) Seiten-, Neben-; s. oltar; stranske opombe, die Marginalien, Cig.; stranska pot, der Neben-, Beiweg, Cig., Jan.; stransko pogorje, das Nebengebirge, Jan., Jes.; stranska mavrica, der Nebenregenbogen, Žnid.; s. otrok, ein uneheliches Kind, Cig., C.; (von der Seite): stranski veter, der Querwind, der Zwischenwind, Cig.; s. vid, die Seitenansicht, Cig. (T.); s. prerez (načrt), das Profil, Jan.; — stransko = po strani, auf eine Seite gewendet o. geneigt: stransko hoditi, vzhŠt.; stranski = po strani: s. hoditi, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); — 2) nebensächlich, Neben-: s. predmet, das Nebenfach, Jan.; stranski dohodki, Nebeneinkünfte, Jan.; — 3) abseitig, abwegsam, Cig., Jan.; — 4) fremd, nicht heimisch, auswärtig, Cig., Jan., C., kajk.-Valj. (Vest.), BlKr.-Let., vzhŠt., jvzhŠt.; stranski ljudje, jvzhŠt.; stranske šege, Cig.
sȗh, súha, adj. 1) trocken; s. pot; suha drva; suha zemlja, das Festland; suha meja, die Landgrenze, Cig. (T.); po suhem in po mokrem, zu Wasser und zu Lande; na suho stopiti, den Fuß aufs Land setzen, Cig.; na suho dejati ribnik (entwässern), Pjk. (Črt.); perilo, seno je že suho; suha usta imeti, lechzen, Cig.; s. veter; s. mraz; suha kopel, das Schweißbad, Cig.; — s. zid, t. j. brez malte narejen, Notr., Tolm.; — 2) dürr; suha veja; suha hosta, das Raffholz, Cig.; suho listje; — suha roba, Holzware, Rib.; — 3) getrocknet, gedörrt; suho sadje; — geselcht: suho meso, suha klobasa; — 4) rein, gediegen (min.); suho zlato; suhi cekini, tolarji; — lauter, pur: suho vino; toliko je bilo suhega denarja, das war der Reinertrag, Svet. (Rok.); — 5) mager; s. kakor plot, Erj. (Torb.); s. kakor poper, bilka, s., da ropoče, poka, Cig.; konj, suh kakor kresilna goba, Jurč.; — suha bolezen, die Lungensucht, Cig.; — 6) ohne Geld; mošnja je suha; Si mošnjico mi rejeno Djal popolnoma na suho, Preš.; s. sem, ich bin blank; — v suho mi gre, ich büße ein, ich verliere, C.; — v suho plačati, umsonst zahlen, C.; — 7) sachleer, seicht (fig.), Cig.
sušíti, -ím, vb. impf. trocknen (trans.); perilo, seno s.; veter suši; močvirje s., den Sumpf trocken legen; sušeča olja, trocknende Öle, Cig. (T.); (pren.) čaše s., die Becher leeren, Cig.; — dörren: sadje s. v peči, v sušilnici; — räuchern, selchen; v dimu s. meso, klobase; — mager machen, auszehren: bolezen ga suši; — s. se, trocknen (intr.); perilo, seno se hitro suši; cvetlica se suši (welkt ab); drevo se suši (dorrt ab); — s. se, mager werden; — roka se mu suši, seine Hand stirbt ab.
širōko, m. jugozapadni veter, der Scirocco.
šȗškati, -am, vb. impf. rauschen: voda, veter šuška, C.
tənə̀k, -nkà, adj. (določno: tȃnki, -a, -ọ, Cv.); 1) dünn; tenka šiba; — tanko črevo, der Dünndarm, Cig. (T.); — fein; tenko platno, sukno; t. veter, ein durchdringender Wind, Svet. (Rok.); t. sluh, ein feines Gehör; tenko slišati; t. nos, eine feine Nase; ima tenek nos, er nimmt es gerne sehr genau, Cig.; t. okus, Cig. (T.); — 2) knapp: pet kil tenke vage, Rihenberk-Erj. (Torb.); na tankem, knapp, C.; tenka hrana, strenge Diät, Cig.; — 3) genau; tenka vest; tenko poročilo, eine genaue Mittheilung, DZ.; tenko poučilo, eine präcise Instruction, Levst. (Močv.); tȃnjša določila, nähere Bestimmungen, DZ.; t. premislek, reifliche Erwägung, Levst. (Pril.); t. človek, ein accurater, gewissenhafter Mensch, Svet. (Rok.); na tanko, genau; tanje, genauer, Levst. (Močv.); tanje ustanoviti, DZ.
ulę́či, ulę̑žem, vb. pf. 1) erliegen: pod mojo težo bi ti ulegel, Lašče-Erj. (Torb.); unterliegen, Vrt.; — sich krank niederlegen, Rez.-C.; — 2) gebären, u. se, geboren werden, (vl-) Jarn.; (ulenči, Zilj.-M.); — 3) u. se, sich niederlegen; — sich krank niederlegen; — sich legen: morje se je uleglo; veter se je ulegel; jeza se mu je ulegla; — 4) ulegla je steza, es führt ein Weg, Npes.-Vraz.
umółkniti, -mȏłknem, vb. pf. verstummen, stille werden; ptiči so umolknili; — veter, grom je umolknil.
unȃšati, -am, vb. impf. ad unesti; 1) wegtragen; veter unaša listje, vzhŠt.; gewaltsam entführen, Cig., Jan.; — entwenden, Cig., C.; — 2) weniger ausgiebig sein: žito unaša, kadar nasad ne daje toliko, kakor po navadi, M.; — 3) u. se, vom Eifer ablassen, nachgeben, Cig.
utíhniti, -tȋhnem, vb. pf. still werden, verstummen; — sich legen, aufhören: veter je utihnil.
vahljáti, -ȃm, vb. impf. flackern, Cig., Jan.; sveča grdo vahlja, veter prijetno vahlja (fächelt), Mik.; — z lučjo v., mit dem Lichte herumfuchteln, Slom.; — prim. kor.-nem. wach'ln = wehen, flattern.
vẹ́hati, -am, vb. impf. 1) wehen, Jan., C.; veter veha, Trub.; — 2) schwanken, Jan., C.; pijan je bil, da je kar vehal, Dol.
vẹ̑jati, -jam, -jem, vb. impf. 1) v. žito, das Getreide worfeln, auswinden; — 2) wehen, Jarn., Levst. (Sl. Spr.); pridi jug in vejaj skozi moj vrt! Dalm.; veja ino piha na vseh straneh, Trub.; veter veje s snegom, burja je vejala s snegom, Dol.
vẹ̑tər, -tra, m. der Wind; zgornji v., der Westwind, Savinska dol.; dolenji v., der Ostwind, Meg.; veter = jug, Kras; — okno na dva vetra, ein Fenster mit zwei Flügeln, Cig.; vetra (veter) dati čemu, verschwinden machen, schnell verbrauchen, verzehren: dal mu (vinu) je vetra! er hat tüchtig getrunken, jvzhŠt.; Veter dal boš dvajseticam, Preš.; — v. napraviti komu, jemanden ins Bockshorn jagen, vzhŠt.; — vetrovi, die Bauchwinde, vetrovi ga napenjajo; — na vetrih biti, allem Ungemach ausgesetzt sein, C.
vẹ́ti, vẹ̑jem, vb. impf. 1) wehen; — veter veje s snegom, Vrt.; — 2) = vejati, (Getreide) worfeln, Cig., Jan., C.
vẹ̑trc, m. dem. veter; das Windchen.
vẹ̑trič, m. dem. veter; das Windchen.
vẹ̑trih 2., m. = hud duh, ki dela veter, Poh.-Pjk. (Črt.).
víhati, -ham, -šem, vb. impf. 1) aufwärts biegen o. drehen; lase v.; v. si brke, sich den Schnurbart drehen; - zurückschlagen, aufstülpen; v. si hlače, rokave; — nos v., die Nase rümpfen; — v. se, sich zurückbiegen; obutal se viha, če je predolga; — 2) schwingen: mlatiči vihajo cepce na kvišku, Ravn.; — 3) stürmen: burja viha, veter je vihati jel, C.
vlẹ́či, vlẹ́čem, vb. impf. ziehen, schleppen: v. voz; v. koga za roko; magnet železo na-se vleče, der Magnet zieht das Eisen an; domov me vleče, es zieht mich nachhause; oči na se v., Aufsehen machen; črez zobe v., ausrichten, verleumden; — sapo na se, k sebi v., den Athem an sich halten; — na ušesa v., lauschen, horchen; — v. koga, jemanden aufziehen, Kr.; on me je dolgo vlekel, jaz sem ga pa potegnil, Polj.; — veter vleče; tu vleče, hier ist ein Luftzug; — na belo, črno, zeleno v., ins Weiße, Schwarze, Grüne spielen, Dict., Cig., Šol.; mesec je na rdeče vlekel, jvzhŠt.; — v. na kaj, nach etwas schmecken, einen Beigeschmack haben; vino, pivo na kislo vleče, der Wein, das Bier hat einen Stich, Cig.; — v. s kom, es mit jemandem halten; na dvoje v., in zwei Parteien getheilt sein, Cig.; — v. se, geschleppt, geschleift werden; obleka se vleče po tleh; dahin ziehen: Po cest' se vleče silna vojska, Npes.-K.; sich hinschleppen; vleče se kakor megla brez vetra; — pot se vleče, der Weg zieht sich; — reč se vleče, die Sache verzieht sich, zieht sich in die Länge; kar se vleče, ne uteče, aufgeschoben ist nicht aufgehoben, Cig.; — vino se vleče, der Wein zieht sich, ist zähe, Cig.; — v. se za koga, kaj, sich um jemanden, etwas reißen; v. se za koga, jemandes Partei halten, sich für ihn verwenden; — v. se za kako reč, etwas eifrig verfechten; — v. se s kom, mit jemandem streiten, zanken: nikar se z bogatim človekom ne vleci! Škrinj.; v. se s kom za svoje, Jsvkr.
vŕšati, -ím, vb. impf. = vršeti: mrzel veter je vršal okolo naju, Glas.; na lipi je vršalo, LjZv.
vstáti, vstȃnem, vb. pf. aufstehen; (v. si, aufstehen, Dol.); zgodaj v.; — od mrtvih, od smrti v., auferstehen; — sich erheben, entstehen; veter, nevihta, boj, ogenj vstane; v. zoper koga, sich gegen jemanden erheben, revoltieren; — (v. se, aufstehen, C., Št.).
vzdrẹ́ti se, vzdérem se, vb. pf. heranbrechen: veter se vzdere, ogr.-C.
zabrísati, -brȋšem, vb. pf. verwischen, Cig., Jan.; z. se, sich verwischen, unkenntlich werden (z. B. von einer Schrift), Cig.; — verwehen: veter gaz zabriše, C.
zagnáti, -žénem, vb. pf. 1) hintreiben, treiben; zagnati ovce v hlev, pure na pašo; z. koga po kaj, jemanden etwas schnell holen lassen; z. sovražnike v beg, die Feinde in die Flucht schlagen; veter je ladjo na plitvino zagnal; — davonjagen; z. posla; — 2) einen Schwung geben; in Bewegung setzen: kolo z., da se vrti; uro z., da gre; mlatilnico z., die Dreschmaschine in Thätigkeit versetzen, Nov.; — schleudern, werfen; kamen z. črez reko; poleno komu z. pod noge; — z. se, sich einen Schwung geben, einen Anlauf nehmen, stürzen, schießen, schnellen; z. se in preskočiti potok; z. se na konja, sich aufs Pferd schwingen; z. se v kaj, v koga, gegen etwas (jemanden) losstürzen, etwas, jemanden anrennen; z. se nad koga, über einen herstürzen, Jan., na koga, Cig.; — 3) zagnana koža, verdickte, schwielige Haut, C.; — 4) anfangen, erheben: z. krik, jok, hrup, zu schreien, zu weinen, zu lärmen anfangen; kletev, prepir z., Lašče-Levst. (M.); zagnali so glas, govorico, man hat ausgebracht, es ist das Gerücht aufgetaucht, Cig.; zagnali so, es geht das Gerücht, Cig.; zagnali so nanj sum, man hat ihn im Verdacht, Cig.; z. smeh, ein Gelächter aufschlagen, Cig.; tožbo z., eine Klage erheben, einbringen, Soška dol.-Erj. (Torb.).
zahlidẹ́ti, -ím, vb. pf. zu wehen anfangen, C.; veter zahlidi, Slom.-C., jvzhŠt.
zanȃšati, -am, vb. impf. ad zanesti; 1) vertragen; veter zanaša listje, Cig.; verschlagen: vihar ladje zanaša, Cig.; pijanca zanaša, der Betrunkene taumelt hin und her, Gor.; mene je zdaj sem zdaj tje zanašalo, Zv.; — hinreißen, h. t.-Cig. (T.); — 2) hineintragen: z. vero med ljudi in v domove, Ravn.-Valj. (Rad); — 3) z. komu, Nachsicht haben mit jemandem, ihn schonen, Mur., Cig., Jan., Dalm.; — 4) z. se, sich verlassen, bauen, rechnen; z. se na koga, na kaj; (z. se v ljudi, Ravn.).
zapȃdnik, m. 1) = zahodni veter, Zora; — 2) der Klinkenhaken, in welchen das Ende der Klinke fällt, Cig.; — 3) die Luftklappe vor der Öffnung des Blasebalges, die Sperrklappe, Cig.; — 4) ein größerer, auf dem Geleise eines Gebirgsweges liegender Stein, Dol.; — 5) = zapaden sneg, Dol.
zapadnják, m. 1) = zahodni veter, Cig. (T.); — 2) der Westeuropäer, C.; der Anhänger westeuropäischer Anschauungen, SlN.
zašumẹ́ti, -ím, vb. pf. zu rauschen, zu brausen anfangen; aufrauschen, erbrausen; veter, voda zašumi; nekaj je v suhem listju zašumelo.
zatúliti 1., -im, vb. pf. zu heulen anfangen, aufheulen; psi so zatulili; veter je zatulil.
zgornják, m. = zgornji veter, der obere Wind, Cig.; (der Westwind, Guts.-Mur., Cig.).
zjẹ́zditi 2., -jẹ̑zdim, vb. pf. 1) reitend enteilen, dahinreiten: zjezdijo po vasi, kakor bi jih veter nesel, Pjk. (Črt.); — 2) z. se, gegeneinander reiten: Spet se v drugo zjezdita, Npes.-K.; (tudi brez "se": Bota v prvo zjezdila, Npes.-K.); — (nam. vzj-).
zjútrnji, adj. = zjutranji: zjutrnji veter, der Morgenwind, Jan.
zúnaj, I. adv. draußen, außerhalb; zunaj mrzel veter brije; danes še nisem bil zunaj (= iz hiše), Cig.; z. rastoča rastlina, eine exogene Pflanze, Tuš. (B.); — II. praep. c. gen. außerhalb; z. mesta; z. tega = razen tega, Cig.; — prim. izunaj; izvunaj; (iz vuna, Trub.-Mik.).
zvonílọ, n. 1) das Läutwerk: die Glockensignalvorrichtung, DZ.; — die Thurmglocken, Jan.; — das Schlagwerk in der Uhr, Cig.; — 2) das Geläute; tu imate lepo zvonilo; to je bilo zvonila, ko se je škof pripeljal! Polj.; veter z. odnaša, da se nič ne sliši, Polj.; mrliško z., das Todtengeläute, Cig.; ob jutranjem zvonilu, C.; soglasno z., C.; s petjem in zvonilom koga pokopati, Cig.
žgáti, žgèm, vb. impf. brennen (trans.); tobak ž., Tabak rauchen, Cig., Št.; apno, opeko, olje ž., Kalk, Ziegel, Kohlen brennen; žgan svinec, kositer, Bleiasche, Zinnasche, V.-Cig.; rudo ž., das Erz durch Rösten zubrennen, Cig.; žgana ruda, geröstetes Erz, Cig.; kavo ž.; Kaffee rösten; iz žita i palinko žgejo, ogr.-Valj. (Rad); na gladko ž., glatt brennen (techn.), Cig. (T.); lase ž., die Haare brennen; — ein brennendes Gefühl veranlassen: solnce žge, die Sonne brennt; kopriva žge; v prsih me žge, Mur.; žgoči veter, der Glutwind, Cig. (T.); žgoč, brennend, heiß, Jan.; (prim. žgeč); — (pren.) žgoč humor, kaustischer Humor, Cig. (T.); — žgala sta jo, sie sind gehörig gelaufen, UčT.
žígniti, žȋgnem, vb. pf. zusammenfallen: kruh žigne, če ga veter obleti, kadar se peče, C.
žvížgati, -am, vb. impf. (ohne ein Instrument) pfeifen; Lepo je žvižgal ino pel, Npes.-K.; ž. komu kaj, jemandem etwas vorpfeifen; žvižgam si za kratek čas; pojdi rakom žvižgat! = geh zum Kuckuck! Žvižgaj, žvižgaj, črni kos! Npes.-K.; — veter žvižga skozi razpoke; — zischen: gad žvižga, kače žvižgajo; — svinčenke žvižgajo po zraku, mimo ušes.
déjsna tudi désna -e ž
1. desnica: ka csini dejſzna tvoja KŠ 1771, 18; zdejſzne moje KŠ 1771, 673; zdejszne Ocsé BKM 1789, 133; na ſzvojo dejszno KM 1783, 53; na dejſznoj tvojoj KŠ 1771, 66; zdejſznov ſzvojov KŠ 1771, 356
2. desna stran: Deli z-dêsznov lübézni KAJ 1848, 141; Csi z-dêszne pise veter KAJ 1870, 144
hlád -a m hlad: Krisztusa moka Ie nám vteskoucſi drági hlád BKM 1789, 63; Nyega tiho gibanye sze hlád, krepse veter zové KAJ 1870, 150; daj I 'z-nyé hládom düso otaviti KAJ 1848, 132
jǜg tudi jǜk -a m
1. jug, južni veter: I, gda jüg piſe, právite KŠ 1771, 214; Gda bi pa jüg pihao, ſtimali ſzo, ka bodo KŠ 1771, 424; Püszto je pihati zdôlcz pod nébov, i zbüdo je po môcsi szvojoj jüg TA 1848, 63; za nistere dnéve jük podpino AIP 1876, br. 1, 8
2. jug, stran neba: Kralicza jüga gori ſztane na ſzoudnyi dén KŠ 1771, 208
klátiti se -im se nedov. klatiti se, potepati se: Kóborlani; potepati sze, klátiti sze KOJ 1833, 163; Csüj, nekláti sze, kak veter KAJ 1870, 79; Ni dühôv, ki bi sze klátili, I tvoje lüdsztvo sztrasili KAJ 1848, 230
krèpek -pka -o prid. močen, krepek: ár mi je szkázao dobroto szvojo na krepkom meszti TA 1848, 24; Ka ſzi nász Zdr'zo Vu zdrávji, i krepkoj moucſi BKM 1789, 37; szta dvá krepkiva decska vu dolino országa sla KAJ 1870, 133; Moje krepke nogé pa tebé neszti májo KAJ 1870, 37; pren. mlejko rejcſi Bosje ſzvéte, po ſteroi da mocſni ino krepki poſztánete TF 1715, 8; Csi li oſztánete vu vöri fundálivani i krepki KŠ 1771, 605
krèpši -a -e močnejši, krepkejši: gda je 'se ſztarejsi, i krepsi grátao, nikoga je nej steo bougati KM 1790, 54; K-szpouvedi idi vecsfárti, da bos krepsa vu szküsávanyi KOJ 1845, 47; Zrák .. Nyega tiho gibanye sze krepse veter zové KAJ 1870, 150; denok je krepsega nej zamogao vkrotiti KOJ 1848, 30; divje szvinyé doszta huse i krepse szo, kak te krotke KAJ 1870, 70
nájkrèpši -a -e najmočnejši: I ta najkrepsa gla'zojna sze sztere KAJ 1870, 13
nègìban -bna -o prid. negiben, mirujoč: Veter negiban nepise KAJ 1870, 27
ogvǜšiti -im dov. zavarovati, zagotoviti: vrábel, ki je szamoga szebé prôti pogübeli ogvüsiti nêznao KAJ 1870, 143; i vu nyé krajini vnogo jezér ortov zemlé ogvüsijo prôti kvári povôdni KAJ 1870, 110
ogvǜšeni -a -o zavarovan, zagotovljen: Csi zdêszne pise veter, pod lêvo perôt szi potisznemo glavô i tak szmo ogvüseni prôti vetri i mrazi KAJ 1870, 144
píhati -šem nedov.
1. pihati, gibati se zaradi razlik v zračnem pritisku ali temperaturi: Vöter, gde ſcsé, piſe KŠ 1771, 271; Gda bi pa jüg pihao KŠ 1771, 424; kakda, csi bi zdêszne pijao veter KAJ 1870, 144; i pihali ſzo vötrovje KŠ 1771, 23
2. iztiskati zrak skozi priprta ali našobljena usta: i vi taki zacsnite pihati vaſſe trombönte KM 1796, 48; Na vrôcse pisi KAJ 1870, 97
3. s pihanjem izražati strah ali nejevoljo: Či jo glodamo, [mačka] predé, i či jo dráždži, pihše AI 1878, 9
pišéč -a -e pihajoč: franczoszki Kráo, ki szkrivoma vu nyihov meh pissécs podküri Rákóci Ferentza KOJ 1848, 100
píhavši -a -e ko je pihal: Sulus pa eſcse pihavſi prityé KŠ 1771, 367
píš -a m piš, veter: krivicno blágo jasz raz'se-ném kak czesztni práh pis pometé KOJ 1845, 122
plátiti -im dov. plačati: naſſe duge ſzi vſzeh platil SM 1747, 68; arje on vſzei verni greihe ſzmertyom platil SM 1747, 89; Pláti vam Boug SIZ 1807, 16; Veter, Bôg vam pláti tô KAJ 1870, 30
plèva -e ž pleva: Ali nei ſzo tak ti hüdi, nego ſzo kako pleva, stero veter raznoſzi SM 1747, 92; pleve pa ze'zgé zognyom nevgáſſenim KŠ 1771, 174; ki sze med pleve mejsa, ga szvinyé pojejo KOJ 1845, 6; nego szo kak pleve, stere vöter raztori TA 1848,, 3
prehodìti -hòdim dov.
1. prehoditi: csi je gli Frigyio prehodo KŠ 1771, 601; Niki Zvisáva ſze, vſze prehodi, Zgibi ſzrecso BKM 1789, 171
2. prepihati: oblecsala, ár ga veter prehodi KAJ 1870, 147
3. prizadeti: Ki ſzrdcza ſzkrovnoſzti prehodis BRM 1823, 336; potrto ſzrczé tú'sno, oszter mecs je prehodo KM 1783, 238; Recsi ete szo tak prehodile szrdce tatá KAJ 1870, 51
prestóupiti tudi prestópiti -im dov. prestopiti, kršiti, prelomiti: Práznoſzt, je teliko, liki ſz. hiſtvo preſztoupiti KŠ 1754, 42; Ali nej ſzte ſteli vprávdi, kaj vſzobottaj popevje vczérkvi ſzobotto preſztoupijo KŠ 1771, 38; dao je nyim réd, steroga nepresztôpijo TA 1848, 119; vadlüjem, kai ſzem to zavezo mojega kerſzta preſztoupo SM 1747, 48; i nigdár ſzam zapovid tvojo nej preſztoupo KŠ 1771, 224; 'zena pa zapelana je preſztoupila právdo KŠ 1771, 637
prestópivši -a -e ko je prestopil: Gdare veter goni zrák, Obláki pôt presztôpivsi KAJ 1870, 150
raznosìti -nòsim dov. raznositi: nego ſzo kako pleve, stero veter raznoſzi SM 1747, 92
sìlje -a s žito: Gda bi pa csüo Jákob, ka je ſzilje vu Egyptomi KŠ 1771, 359; Brüszi sze kosza i szrp, szilje z-nôg szpádne KAJ 1870, 57; Vogerszko szilje jáko iszkano AI 1875, kaz. br. 8; [kruh] er'zéni, ali ſz-kakſté drügoga ſzilja KŠ 1754, 202; trbej je znati psenicze, ali pa kákſega drügoga ſzilja KŠ 1771, 523; Po 'zétvi od szilja cêna goriszkocsila AI 1875, kaz. br. 8; tak je gvüsno, ka szilji cêna goriszkocsi AI 1875, kaz. br. 8; geto ſzo vo ſzipali ſzilje vu mourje KŠ 1771, 426; nego je moj ocsa ſzilje doli po'seo KM 1790, 32; naj ni ſzilje küpili KM 1796, 29; Naszkoroma velika vrocsina prisla i szilje v-zrelojcsi sztisznola AI 1875, kaz. br. 8; kak csi bi oni rávno z sziljom obiljávali TA 1848, 4; gdare tihi veter sziljá szemta goni KAJ 1870, 120
sláp -a m vihar, močen veter: ſzláp KŠ 1754, 177; najkrepse pa szláp ali vihér zové KAJ 1870, 150; Gda bi ſze pa jáko od ſzlápa gonili KŠ 1771, 425; V velikom ſzlápi zdaj poginemo BKM 1789, 334; ki po ſzlapej etoga mourja vlácſim ládjo mojega tejla KM 1783, 183; Kak mourſzko válovjé, Ko ſzem tam ſzlápi noſzijo BKM 1789, 206; On na neverne dá vihér ſzlápov TA 1848, 9
strnìšče tudi strnjìšče -a s strnišče: Drevje, szüho sztrnyiscse KAJ 1870, 63; Csi záto ſto czimpra na té fundamentom zláto ſzinou, ſztrniſcse KŠ 1771, 495; i mrzel veter fücska po szühom sztrnyiscsi KAJ 1870, 101; osztro vetrôvje fücska po kukoriscsi i sztrnyiscsaj KAJ 1870, 28
štèri -a -o
I. ozir. zaim.
1. kateri, ki: Drügi zrok, ſterie nei naiménſi TF 1715, 5; Ki vszáko ſztvári nyé sivleinye dáva, ſteri da kermo neimoi sivini ABC 1725, A6a; Bojdi dika Bougi ſteri vſze vodi KŠ 1754, 264; Boug je pravicsen Szodecz, ſteri louna to dobro KMK 1780, 5; nej nám trbej táksega kejpa gori vzéti, ſteri ſze nám ne priſztája KM 1790, 20; Grêh je ta moja nevola, Steri mi ſzrdcze ſztrási BRM 1823, 9; szam premiszlo on haszek, steri sze zná szpraviti KOJ 1833, V; szo szvoj szlóki jezik obogatili, steri je lih vu pszüvanyi premo'sen bio KOJ 1848, 8; more eden glasznik bidti, steri ali jedino sztoji AIN 1876, 7; Mesárski pes, šteri bojéča teléta goni AI 1878, 8; cslovecsa moudróſzt, ſtera znatúre pohája TF 1715, 3; po nenávednoſzti, ſtera vu nyih jeſzte SM 1747, 7; Szpomenisze ſztvoie dobroute, stera je bila SM 1747, 93; miloſcse, Stera je obilno razisla na náſz KŠ 1771, 574; modrouſzt, ſtera vkaniti nemore KMK 1780, 5; rejcstá, Stera mi bojazen dá BKM 1789, 14; pomoucs meti, stera bode pouleg nyega SIZ 1807, 5; Telou moje, Stero je za váſz dáno TF 1715, 40; ſzerczu, stero ta nebeſzka iscse SM 1747, 91; popejvanye, ſtero ſzprávoga ſzrczá zhája BKM 1789, 7b; 'ſivlejnyem, ſtero je veſz ſzvejt premoglo KM 1796, 10; czvejtje, Stero hitro zraſzté SŠ 1796, 10; Vogleja je prvo bilou, stero je melo szpoznati KOJ 1848, 4; drêvo, stero prineszé szád TA 1848, 3; sze dête, stero je pol leta sztaro AI 1875, kaz. br. 7; Dühá, po ſteroga miloſchi vörjemo TF 1715, 27; ſztvár, ſtere neſzmejmo 'zeleti KŠ 1754, 61; katechiſmus, kſteromi ſze je priverglo TF 1715, 9; Cslovik, steromi greihe ne racsuna SM 1747, 95; oszoba je ona, k-steroj ta prva gucsi AIN 1876, 16; katechiſmus, Steroga offerüjem TF 1715, 9; vecsnoga blasenſztva, steroga ſzem ſzpravil SM 1747, 83; pleva, stero veter raznoſzi SM 1747, 92; miloscſo, stero davas SM 1747, 90; nébo, vſtero je Kriſztus gori vzéti KŠ 1754, 112; ſzin, vſterom ſzeje ſzpunila TF 1715, 38; Po sterom dugoványi ſzo zgübili SM 1747, 51; 'zivlejnye, vſterom je on 'ziveo KŠ 1754, 106; reicſi, po ſteroi poſztánete TF 1715, 8; pout, po steroi bodes hodil SM 1747, 96; materno rejcs, vſteroj ſzo ſze poroudili KŠ 1771, A6a; pays, zsterim vgaſziti morete SM 1747, 27; moucs, ſz-ſterov ſze nescsejo KŠ 1754, 194; ſzſterov merov bodte vi merili KŠ 1771, 113; Ár, ſterom ſoudbom ſzoudite, ſztiſztom bodete ſzodjeni KŠ 1771, 21; Po ſzkrblivoſzti, z-ſterom ti vsza ravnas KM 1783, 25; Jezik, z-sterim vadlüjemo KOJ 1833, XI; Pannonii, z-sterov szo ládali KOJ 1848, 7; nyim Timotheuſa i Epafrodituſa posle, ſteriva nyim preporácsa KŠ 1771, 590; od Szrbie i Csarnegore poglavnikov, steriva národa tüdi szlovenszki jezik gucsita AI 1875, kaz. br. 3; Otsa i Szin, od Steriva vö ſzhája KŠ 1754, 123; Od ſzrditoſzti i düsne vejſzti, ſterivi je doli ftisao KŠ 1754, 116; ti ſzi nepriatel vszeim tisztim, ſteri hüdo delajo ABC 1725, A7b; grehi, steri ſzo veliki SM 1747, 93; Vi, ſteri ſzte okrſztseni KŠ 1754, 266; i malo ji je, ſteri jo nájdejo KŠ 1771, 22; nepriatele moie, sterie doſzta SM 1747, 95; prilik, ſz-ſteri necſiſztoucſa ſzhája KŠ 1754, 47; Sterih düſe pa ido KMS 1780, B2b; vnogi ſzo znáſz, ſterim nyihovo vreime nepernáſſa TF 1715, 7; Ti trüdni, ſtere i delo Te'zi KŠ 1754, 261; nevoul, ſtere i mi trpimo KŠ 1771, 529; ricsi; vu ſteri ſze zvelicsas ti KŠ 1771, 376; Pri ſterih eto nájdes BKM 1789, 5; garicze, vu steri ga pelajo KOJ 1833, VI; moje greihe, ſterimi ſze odpüſzti TF 1715, 46; grehe ſterimi ſzem tebé zbantüval ABC 1725, A5b; med ſterimi ſze Bo'za rejcs gláſzi KŠ 1754, 129
2. za izražanje pripadnosti lastnine: Stero je tou blágo KŠ 1754, 132; de drevo, steroga liſztje ne povéhne SM 1747, 92; Kriſztus, ſz-ſteroga ranami ſzmo ozdravili KŠ 1754, 109; Za toga volo i mi, od ſteroga dnéva ſzmo csüli KŠ 1771, 603; krvi preleanya, stere czeina je tak drága SM 1747, 61; ſztvár, ſtere czeina je tak drága SM 1747, 61; Márie zſtere je porodjen Jezus KŠ 1771, 5
3. kdor: A ſteri pak ne vörje TF 1715, 45; kaj vſzáki, ſteri ſze ſzrdi na brata ſzvojega KŠ 1771, 15; Steri kaj hüdoga ſzprſzéganyem obecse KŠ 1754, 18; I vſzáki, ſteri csüje ete moje ricsi KŠ 1771, 23
4. kar: Za ſtera vſza jeſz nyemi hválo dávati morem KŠ 1754, 86; Da ſzküſzite, ſtera ſze razlocsávajo KŠ 1771, 592; nazvejſztita Ivani, ſtera csüjeta KŠ 1771, 35
II. poljub. zaim. izraža nedoločeno, poljubno osebo, stvar: Steri poszlavec na dugo vrêmen vöosztáne AI 1875, kaz. br. 3; ſteri Szlepoſzti oslátati nemorejo TF 1715, 4; Stere ſztvorjene ſztvári Bo'se ſzo vrejdne KMK 1780, 9; Stera szo govorênya tále razlocsávajôcsa znaménya AIN 1876, 8; Sterih pamet je témna poſztánola SM 1747, 7; Od ſteri ſze zdaj loucsim SŠ 1796, 6; sterim Cslovik more vüzdo polositi SM 1747, 96; Sterim Apoſtolom ſze je i ſzkázao KŠ 1754, 112; Za stere bodo te molili SM 1747, 95; kaj csi bi ſteri ſzpadno SIZ 1807, 14
tróbiti tudi tróubiti -im nedov.
1. trobiti, dajati močne glasove: zemla more vſza múcsati, csi gli zdai tak troubi SM 1747, 76; Csi gli beſznej, i troubi BKM 1789, 280; Veter pise, fücska, trôbi KAJ 1870, 29; Troubite divje zvirine BKM 1789, 86; pren. ſatan Csi gli troubi SŠ 1796, 114; Nai ſzi Satan i veſz ſzveit troubi SM 1747, 72; Najſzi ſatan troubi BKM 1789, 166
2. vsiljivo oznanjati: ka szo v nyihovoj cérkvaj lutheránje troubili KOJ (1914), 140; vszáki v-szvoj roug troubi KOJ 1845, 87
3. tožiti: trôbim od nepokôja szrcza mojega TA 1848, 31; No zdaj, bogáczi, joucste ſze i troubte nad nevolami vaſimi KŠ 1771, 752
vö̀ter tudi vèter -tra m veter: Vöter Szél KM 1790, 92a; Vöter, gde ſcsé, piſe KŠ 1771, 271; Kak vöter noſzi prájh BKM 1789, 186; kak pleve, stere vöter raztori TA 1848, 3; priſzpodoben je kválom, ſteri ſze od vötra 'zenéjo KŠ 1754, 148; záto ſze ne dájmo od vſzákoga vötra okouli goniti KŠ 1771, 339; pozdignovſi vötrniczo kvötri KŠ 1771, 426; Vidoucsi pa vöter mocni KŠ 1771, 49; kaj ſzo nyemi i votrovje i mourje pokorni KŠ 1771, 27; i vküp ſzprávijo te odebráne nyegove od ſtiri vötrouv KŠ 1771, 81; Eda gori ſztanovſi poprejto ſze je vötrom KŠ 1771, 26; pleva, stero veter raznoſzi SM 1747, 92
zmirìti -ím tudi zmériti -im dov. pomiriti, spraviti: Ini svajüvajôče zmérijo BJ 1886, 44; Po tvem ſzini vſze náſz zméri BKM 1789, 34; na ſzmrt dáo, po koj je náſz z-Bougom zméro KŠ 1754, 108; Da ga ti zmiris vu dnévi hüdi TA 1848, 77; po tvem ſzini vſze náſz zmiri SM 1747, 86; zméri nász z-Ocsom KM 1783, 26; Ino svajüvajôče zmérijo BJ 1886, 44; I zméro bi obá KŠ 1771, 577; ſzi mené z-Bogom zmiro SM 1747, 52; Zpekla ſzi náſz Zocſom Tvojim zmiro BKM 1789, 4; on je náſz potom zBogom zmiro SM 1747, 16; Tak nász je vſze z-Bougom zméro KŠ 1754, 251; da ga je nej li ſzamo 'znyim zméro KŠ 1771, 664; Sztebom náſz je zmiro BKM 1789, 135; lidí je zBougom zméro BKM 1789, 103
zmirìti se -ím se tudi zmériti se -im se
1. pomiriti se, spraviti se: Jôžeki odpüsto ino se žnjim zméro AIP 1876, br. 2, 3; Naſſa pa: 1.) hitro ſze 'znyimi zmiriti KŠ 1754, 170; Daj ſze mi tak zmiriti BRM 1823, 401; gda ſze znaſſim bli'znyim zmirimo KŠ 1754, 198; zméri ſze prvle zbratom tvojim KŠ 1771, 15; I po nyem ſze vſza zmirijo KŠ 1771, 604; ali ſze pa naj zmo'zom zmiri KŠ 1771, 502; Poglaváre naj bi sze zmirili KOJ 1845, 54; da ſze je Boug zméro zvami KM 1783, 233; Da ſze je Boug zmiro zvami BKM 1789, 33; Jôžeki odpüsto ino se žnjim zméro BJ 1886, 6; Csi ſzmo ſze z-Bogom zmérili KŠ 1771, 457
2. pomiriti se, poleči se: Veter, oblák sze zmirita KAJ 1870, 151
zmérjeni -a -o pomirjen, spravljen: ali za volo z-Bogom zmérjenoga KŠ 1754, 81; ſzmo ſze z-Bogom zmérili od koga bole zmérjeni ſze obrd'zimo KŠ 1771, 457; Hercegovinanci szo escse nê zmérjeni AIP 1876, br. 2, 3
zmlátiti -im dov. zmlatiti, sklatiti, zbiti: Veter je küpe kilavoga szadá zmláto doli z-drevja KAJ 1870, 16
zvír -a m vihar, veter: Zvir nasztáne vu zráki KAJ 1870, 27
dežnev prid., notus, -ti, júg, deṡhnevi véter
dober prid., F142, approbus, cilú dober; beneficium, dobru djanîe; bono animo eſse, biti dobre vole; bonus, dober, brumen; euge serve bone, ai ti dober hlapez; fortunate, ſrèzhnu, k'dobri uri ali zhaſſu; indole bona praeditus, ene dobre ṡhare, ali nagnenîa, vmeitaln; ingeniosus, -a, -um, pameten dobre ṡhare, modre glave, viſſokiga ṡaſtopa, dobre glave k'vuku; jam dudum, ṡdavnai, vṡhè pred enim dobrim zhaſſom, vṡhè ṡdavnai; mentis compos, dobri per umi, ali pameti; multù, vezh, en dober deil; optabilis, -le, kar je dobru inu vrédnu ṡheléti; perquam bonus, ṡalu dober, cilú dober, ſylnu dober; praedicatum, ṡhtimanîe, dobar glas od eniga; probus, -a, -um, brumin, dober; salubris, -re, dober, ṡdrav; sua spontè, od ſam ſebe, s'dobro volo, rad, dobrovolnu; subjectum bonum, en dober, inu raṡumen zhlovik; ventus secundus, en dober véter; vocalis, -le, glaſſán, dobriga glaſſú; prim. boljši
duh2 m, F5, anhelitus, dihanŻe, teṡhka ſapa, dúh; expirare, vmreiti, dúh gori dati; expiratio, ṡdihanîe, duha ſpuṡzhanîe; spiritus, -tus, dúh, véter, poſháſt; spiritus spirat, dúh paha
hiter prid., F
77,
acupedius, hitir na nogah h'teikanîu;
aeripes, hitir;
asturco, vel gradarius, hiter ſel;
catapulta, -ae, ena
hitra ſtréla, en
hiter ſtreil;
celers, celer, hiter, jedern, berṡ;
citus, hiter;
concitus, -a, -um, hiter, jedern;
indeses, -sidis, nelein,
hiter, nevtragliu;
ocys, jedern,
hiter;
pedibus celer, hiter na nogah;
pernix, hiter;
praepes, -tis, hitar na nogah, lagák, berṡ;
praevelox, -cis, ſylnu
hitir, cilú
hitir, ſhe prehitir;
properus, -a, -um, hitir;
sonipes, -dis, en
hitri koyn, en zeltar;
velox, -cis, hitir- hitrejši , F2, ocyor, ocyus, -oris, hitréſhi; pernicior, hitréſhi kakòr véter
hud prid., F
99,
alastor, huda vèſt;
calumniare, -ri, eniga
v'hude beſſéde perpraviti;
confragosus, -a, -um, hud, oſter;
durum frigus, hud, terd mráṡ;
malefactum, -ti, enu
hudu déllu,
hudu ſturjenîe;
malum opus, hudu déllu;
malus, -a, -um, hud, huda, hudu;
mordax, húd, vjédliu;
tempestas mala, hudu vremè,
huda ura,
hud véter
- hujši , F6, deterior, huiſhi; maledicentior, ſhe huiſhiga jeṡika; nequior, -oris, doſti huiſhi; peſsimare, ṡhaliti, huiſhe ſturiti, huiſhi perhajati; recrudescere, oſroviti, ṡupèt huiſhi perhajati, huiſhi ratati
- naj
- hujši , peſsimus, -a, -um, cilú húd, ſylnu húd, narhuiſhi
iz hod (iz'hod) m, F8, ab ortu usque ad occasum solis, od ſonzhniga is hoda, do ſonzhniga ṡahoda; consternans, tá h'tretimu potreṡ, kateri pod ṡemlo rije, inu iṡ hoda yṡzhe; egreſsus, -us, vun hojenîe, is'hod; exortus, -us, is hod; oriens, jutrova deṡhela, ſonzhni is hod, ſonza is hajanîe; origo, ṡazhetek, ṡvierek, roiſtvú, is hod; orto sole, ob ſonzhnim is'hodu; vulturnus, -ni, véter od ſonzhniga is'hoda
jug m, F3, auster, júg, dulanî veiter, od puldne; eurus, jug; notus, -ti, júg, deṡhnevi véter
kakor vez., ab aurora, kakòr ſe je ṡarja pokaṡala; ac, inu, kakòr, inu, tudi: est coniunctio copulativa; antecellere, bulſhi biti, vezh kakòr drugi velati, premozhi; ceu, ravnu kakòr, ali kakòr; fatum, -ti, poſlanîe Boṡhye, ſmert, kakòr Búg hozhe; gruere, krizhati kakòr ṡherjavi; imminere, viſſéti, vunſtati, ſe perbliṡhovati, ſe viṡhiti, ali nagniti, kakòr de bi hotlu paſti; pernicior, hitréſhi kakòr véter; priusquam, poprei kakòr; proximè, berṡh kakòr bó moglu biti; sicut, sicuti, kakòr, raven, takú; supra tres, zheṡ try, vezh kakòr try; tanquam, kakòr; ut, uti, kakòr; ut famae est, kakòr ſe pravi; volucer, hiter kakòr tyza
krnica ž, F4, gurges, -tis, ena karniza vodé, ali en tumpf, ṡlobna voda; lacus, -ci, jeṡeru, karniza, kada pod prèſho, ena brènta, kovazku koritu; vorago, -inis, jama, ali karniza ſylnu globoka, ena vertazha; vortex, -cis, vertulka, tumf, karniza, vertázha, vihar, ali velik véter, kateri ſe okuli obrazha, ṡlobna voda
nase zaim., F2, caecias, en véter, kateri oblake naſe vleizhe; medicamentum attrahens, arznia, katera naſe vleizhe; prim. na
oblak m, F11, caecias, en véter, kateri oblake naſe vleizhe; imbrifer, -ra, -rum, mavra, lók v'oblakih, kar deṡh pomeini; innubilus, -la, -um, innubis, -be, neoblazhnu, jaſnu, pres oblakou; innubis dies, jaſni dán preṡ oblakou; iris, -iridis, maura, lok v'oblakih; nubes, -bis, oblák; nubifugus, -gi, tá kateri oblake preganîa; nubigena, -ae, od oblakou rojen ali ſturjen; nubilus, -a, -um, temmán od oblakou; praenubilus, -a, -um, ſylnu oblazhin, inu od oblaku temmán; subnubilus, -a, -lum, enu malu oblazhin, ali s'oblaki ṡkriven
obračati se nedov., F2, scalmus, -mi, ladje klin, okuli kateriga ſe veſlu obrazha, ali pervèṡhe; vortex, -cis, vertulka, tumf, karniza, vertázha, vihar, ali velik véter, kateri ſe okuli obrazha, ṡlobna voda
pogubiti dov., F7, damnare, obſoditi, ferdamovati, pogubiti, ferdamati; depopulare, ẛatréti, pogubiti, folke konzhati, obrupati; disperdere, cilú ẛatréti, pogubiti; exposititius, ṡaverṡhen ṡa pogubiti, ſrèzhi zhes dan, na véter verṡhen; perdere, ṡatréti, pogonobiti, ferderbati, pogubiti, fundati, ṡkaṡiti, pogréſhiti, ṡgubiti, ṡadjati; perdere, ṡgubiti, ṡadjati, potratiti, pogubiti, pogonobiti. Dan:2.24; perire, pogubiti, poginiti
poldne s, F2, auster, júg, dulanî veter, od puldne; meridiari, ob poldnè jeſti, ali ſpati, ali pozhivati. Job.24
pošast ž, F7, larva, -ae, ena nozhna poſháſt, ſhema; lemures, nozhne poſhaſti, katere po hiſhah ropotajo; monstrum, ena ṡmejna poſháſt: zhudu ſtraſhlivu, ſtraſhnu zhudu, ſpaka; penates, domazhe poſhaſti, ali ṡhkratelni; phantasma, -tis, phantasmata, folṡh ſanîe, poſhaſti; spectrum, -tri, ena poſhaſt, ena garda ṡmiſlena reizh; spiritus, -tus, dúh, véter, poſháſt
proti prisl., F32, I. adversum, ẛupar, pruti; contrapositus, ẛuper ali pruti poſtavlen; contravenire, pruti priti, ẛupar priti, ſturiti ẛupar; ex contrario, ṡuper, pruti; obenire, pruti priti, ſrezhati; obversus, -a, -um, pruti obarnîen; obvertere dorsum, harbat obarniti pruti, ali ṡupar obarniti; occursare, pruti tezhi, pruti pertezhi; versus, adverbium, pruti; II. hostimentum, pruti povernenîe ene dobrute; occursatio, pruti tekanîe; occursus, -us, ṡaſtanik, pruti pridik; oppositus, -us, oppositio, pruti ſtavṡzhina, pruti ſtanîe; resplendere, reſveititi, mozhnú ſyati, pruti ſvitlobo dajati; restipulatio, pruti naprei obluba; retonare, pruti ṡhtimo dajati, ali mozhnú ṡapeiti; ventus adversus, ṡupar véter, pruti véter; prim. na proti
puh m, F6, flamen, puh, puhanîe, pihanîe; flatus, ſapa, puh; exhalare, ſe ṡkaditi, ſe is ſopariti, en puh dati; exhalatio, ſopariza, en puh, dim; pneuma, -tis, en púh, ſapa, véter; vapor, -oris, púh, dim, ſapa, para, kadenîe, ſopariza
sapa ž, F11, anhelitus, dihanĵe, teṡhka ſapa, dúh; arteria aspera, tá ror tega luffta, po katerim ẛapa grè k'pluzham ſkusi golt; caros, en terd ſen, enu mozhnu ſpanîe, de ſe li ſama ſapa zhuti; flatus, ſapa, puh; foetor, ſmrád, ſmardèzha ſapa; halitum extremum efflare, to puſlednîo ſapo ſpuſtiti; halitus, -us, ſapa, dihanîe, dahnenîe; interspiratio, ſapo pojemati; pedere, perdéti, ali peṡdéti, kadar ſapa grè na tihim; pneuma, -tis, en púh, ſapa, véter; vapor, -oris, púh, dim, ſapa, para, kadenîe, sopariza
silen prid., F8, efflagitatus, -us, et efflagitatio, ṡvéſta proſhnîa, ſylna proſhnîa; impetuosus, -a, -um, nagel, ſyln; molis, -lis, ſilna teṡhava; mons gravi mole constitit, gorra je s'ſilno teṡhavo vſajena; podagra, -ae, putigrom, prity, inu ſylna bolezhina v'nogah; turbo, -nis, velik, ſyln véter, vihár; vehemens, ſyln; violentus, -a, -um, violens, ſyln
tumf m, vortex, -cis, vertulka, tumf, karniza, vertázha, vihar, ali velik véter, kateri ſe okuli obrazha, ṡlobna voda; prim. tumpf
ura ž, F29, astrologiarius, kateri vro navia, inu gliha; clepsydra, clepsammidion, péṡzhena vra, ali vodena; fortunatè, ſrèzhnu, k'dobri uri ali zhaſſu; hora, -ae, ura; hora mortis, ſmertna ura; horologium, ſonzhna ura, ſicer ſléherna ura ſe imenuje horologium; in horas, od ure do ure; quota est hora, kuliku je na uri, obkuliku je ura; sciathericon orologium, tá ſonzhna ura, katera s'ſenzo ure kaṡhe; tempestas mala, hudu vremè, huda ura, hud véter
veter m, F39, aquilo, ſeiver, pulnozhni veiter, burja; auster, júg, dulanî veiter, od puldne; caecias, en véter, kateri oblake naſe vleizhe; etesiae, vétri v'paſjih dnèvih; favonius, veter od ſonzhniga ṡahoda; notus, -ti, júg, deṡhnevi véter; ornithiae, od polnozhý vetrovi marṡeli, ṡlano inu poṡèb perneſſó
vetrc m, F2, aura, veiterz, luftik; ventulus, -li, véterz, maihin véter
vihar m, F10, importuosus, -a, -um, kir nei porta ṡa barke, kir ſe ne morejo barke, ali ladje poſtavlati, perpinîati, pred viharji obarovati, vſtavlati; irrumpens ventus, en nagel vihár, inu piṡh; naufragium, ſtrenîe, reṡbienîe, ali potoplenîe barke, ali ladje, ẛa volo velikih viharjou, inu fortune na murju; nimbus, -bi, en naliu, vihár; procella, -ae, vihár s'naglim deṡhjam, hudu vreme; procellere, ſtreſti, ṡlomaſtiti s'ſhumeinîam, s'viharjam inu s'hudim vremènom ṡlomaſtiti; procellosus, -a, -um, polhin viharjou inu hudiga vremena; tempestas, -tis, vremè, vihár, zhaṡ, ali zait; turbo, -nis, velik ſyln véter, vihár; vortex, -cis, vertulka, tumf, karniza, vertázha, vihár, ali velik véter
vreme1 s, F30, aeris inclementia, hudu vremè, nesdravu vremè; aprilis tempus, s'méſhanu vremè; coctura, gorka roſſa, gorku vremè; fulgurare, bliṡkati, hudu vremè biti; nubilar, ena utta ſturjena ṡa vremè; seminatura, vremè ṡa ſjanîe; tempestas mala, hudu vremè, huda ura, hud véter
zavržen del., F11, abiéctus, -a, -um, ṡavershen, frahtan, nyzh ṡhtimán; antiquatio, prózh verẛhenîe, ſtare ẛaverẛhene rizhy, zunîe; charta rejicula, ẛaverṡheni papyr; contemptus, -a, -um, ferrahtan, ṡanizhovan, ṡaverṡhen; excuſsus, -a, -um, âb excutior, vun ṡbyen, ṡklaten, ṡaverṡhen; exposititius, ṡaverṡhen ṡa pogubiti, ſrèzhi zhes dan, na véter verṡhen; expositus, -a, -um, vun poſtavlen, ṡaverṡhen; improbabilis, neṡviṡhan, ṡaverṡhen; improbus, -a, -um, nebrumin, hudobin, ṡaverṡhen; oves rejiculae, ṡavirṡhki, ṡaverṡhene ovzè; rejiculae oves, te odverṡhene, ali ṡaverṡhene ovzhè, kakòr te ſtare, ali bolne, vun iṡverṡhene
zloban (z'loban) prid., F13, atrox, grosovit, ſlobán, ſylnu hud; efferus, -a, -um, ẛlobán taku mozhnu, kakòr de bi norel, groṡovid, prehúd; furcosus, -a, -um, ṡlobán, vuṡ nor; furens, ṡlobán, tagoten, norraglou; furere, divjati, s'ṡlobán biti; furiatus, -a, -um, furiosus, ṡlobán; gurges, -tis, ena karniza vodè, ali en tumpf, ṡlobna voda; impetús irae, nagel ſerd, ṡlobán ſerd; rabiosus, -a, -um, ṡlobán, ſylnu ſerdit, inu jeṡin; saevus, -a, -um, groṡovitin, ṡlobán, ſylnu húd; ṡlobán [str. 265a ]; vortex, -cis, vertulka, tumf, karniza, vertázha, vihar, ali velik véter, kateri ſe okuli obrazha, ṡlobna voda; zelosus, -a, -um, ṡlobán
zoper prisl., F49, I. adversum, ẛupar, pruti; contravenire, pruti priti, ṡupar priti, ſturiti ṡupar; ex contrario, ẛuper, pruti; impugnare, ṡupar ſhtritati, ṡupar ſtati; obluctari, ſe ṡupar fehtati, ſe ṡupar poſtaviti, ṡupar ſtati; II. impugnare, ṡupar ſhtritati, ṡupar ſtati; obluctari, ſe ṡupar fehtati, ſe ṡupar poſtaviti, ṡupar ſtati; ventus adversus, ṡupar véter, pruti véter
] samostalnik moškega spola