ā3 medm.,
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
a2 [ȃ]
medmetizraža začudenje
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
àh medm. (ȁ) 1. izraža obžalovanje, naveličanost: ah, kje neki! ah, beži, beži! ah, kaj tisto! / Skopuh prekleti je .. začel eh pa oh pa ah, kako je težko živeti pod to oblastjo (I. Koprivec) 2. izraža občudovanje, zadovoljnost, domislek: ah, kako je lep! ah, kako se to prileže! ah, saj res! sam.: pripovedovanje je spremljala z neštetimi ahi in ohi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
aj [ȃj]
ali [ȁj]
medmetizraža začudenje
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
Ali izgubimo »oblast« ali »nadzor« nad vozilom?
Zelo preprosto: Ali se izgubi nadzor nad vozilom ali oblast nad vozilom (ali čemerkoli drugim)?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
ȁlo medm.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
apostol -a (apostol, apostel, apostal, apostos, apustol) samostalnik moškega spola1. versko vsak od dvanajsterih Jezusovih učencev, izbranih, da oznanjajo, širijo njegov nauk; SODOBNA USTREZNICA: apostol
1.1 kdor je od Boga poslan oznanjat, širit Kristusov nauk, krščansko vero
1.2 kdor je od Boga poslan z določenim sporočilom, nalogo
2. v prvih desetletjih širjenja krščanstva kdor oznanja, širi krščansko vero, ustanavlja, vodi versko skupnost, opravlja verske obrede
3. kdor je od koga poslan z določenim sporočilom, nalogo; SODOBNA USTREZNICA: odposlanec, sel
FREKVENCA: približno 600 pojavitev v 24 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bagatéla -e ž (ẹ̑) ekspr. kar je malo vredno, malenkost: za tako bagatelo se ni vredno prepirati;
eh, bagatela!
♦ glasb. krajša, manj zahtevna skladba, navadno za klavir// zelo nizka cena: dobiti, kupiti, prodati za bagatelo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bẹ́da -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bêjži glej béži
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bél2 -í [-u̯] ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí snov. (ẹ̑) les. beljava; vet. siva mrena
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
beseda -e (beseda, besejda, biseda) samostalnik ženskega spola1. jezikovna enota iz glasov ali črk v govoru ali pisanju, ki nekaj pomeni; SODOBNA USTREZNICA: beseda
1.1 enota jezikovnega sporočila, sestavljena iz več besed; SODOBNA USTREZNICA: stavek
2. misel, izražena z jezikovnimi enotami, ki nekaj pomenijo; SODOBNA USTREZNICA: beseda
3. izražanje misli z govorjenjem, pisanjem; SODOBNA USTREZNICA: beseda
3.1 v zvezi delati/storiti/imeti veliko/dosti besed dosti in vsebinsko prazno govoriti; SODOBNA USTREZNICA: govoričiti, besedičiti
4. navadno v ed. izjava, da bo kdo kaj storil, uresničil; SODOBNA USTREZNICA: obljuba, zagotovilo
4.1 vnaprejšnja najava poteka, pojavitve česa; SODOBNA USTREZNICA: napoved
5. izrazitev volje, da kdo mora uresničiti kako dejanje; SODOBNA USTREZNICA: ukaz, zapoved
6. zgoščeno izražena globoka misel, ki temelji na življenjski izkušnji; SODOBNA USTREZNICA: sentenca, izrek
7. ed., s prilastkom sistem izraznih sredstev za govorno in pisno sporazumevanje; SODOBNA USTREZNICA: jezik
7.1 jezik, zlasti v govorjeni obliki; SODOBNA USTREZNICA: govorica
8. mn. iz besed sestoječi del v knjigi ali potrjen v ustnem izročilu; SODOBNA USTREZNICA: besedilo
9. v zvezah božja beseda / beseda božja besedilo, nauk, ki ga je navdihnil, sporočil Bog; SODOBNA USTREZNICA: božja beseda
9.1 v zvezah božja beseda / beseda božja obredna uporaba tega besedila
9.2 v zvezah božja beseda / beseda božja oznanjanje, razlaga tega nauka, verske resnice
9.3 navadno v zvezah božja beseda / beseda božja Jezus Kristus kot božja prisotnost med ljudmi
9.4 v Stari zavezi, v zvezi božja beseda zaveza zvestobi Izraelovemu Bogu
10. ed., s prilastkom, v Stari zavezi sporočilo, ki ga preroki prejemajo od Boga in razglašajo ljudem; SODOBNA USTREZNICA: starozavezno preroško oznanilo
11. ed., s prilastkom, v krščanstvu Jezusov nauk vsem ljudem - o odrešenju človeštva, Kristusovem trpljenju in vstajenju; SODOBNA USTREZNICA: evangelij, evangelijsko oznanilo
12. ed., v Novi zavezi kar omogoča božje delovanje; SODOBNA USTREZNICA: božja moč
FREKVENCA: približno 9000 pojavitev v 49 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
béži -te medm. (ẹ̄) izraža začudenje, zavrnitev: eh, beži, beži, saj ti nič ni;
beži no, nikoli ne boste zmagali;
beži no, beži;
ah, bežite, bežite, nič vam ne verjamem / nar. da se je oženil? Beži kam; prim. bežati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bog1 -a (bug, bog) samostalnik moškega spola1. ed., v enoboštvu vsemogočno, nesmrtno nadnaravno bitje, ki ga verniki častijo, molijo; SODOBNA USTREZNICA: Bog
1.1 v krščanstvu vsemogočno, nesmrtno nadnaravno bitje, ki ga verniki častijo, molijo in obstaja v treh osebah, ki se med seboj razlikujejo, a so hkrati eno; SODOBNA USTREZNICA: (troedini) Bog
1.2 v krščanstvu Bog kot stvarnik in oče
1.3 v krščanstvu Bog kot učlovečeni božji sin
1.4 v krščanstvu Bog kot božji duh, ki usmerja, vodi ljudi v veri
2. v mnogoboštvu vsako od (vse)mogočnih, nesmrtnih nadnaravnih bitij s posebnim področjem delovanja, ki ga verniki častijo, molijo; SODOBNA USTREZNICA: bog
2.1 bitje, stvar, pojav, ki se mu pripisuje nadnaravna moč in ga verniki častijo, molijo
2.2 kip, predmet, ki predstavlja (vse)mogočno, nesmrtno nadnaravno bitje in ga verniki častijo, molijo
3. človek, ki zapoveduje komu v imenu Boga; SODOBNA USTREZNICA: bog
3.1 protestansko človek, ki mu papež, Katoliška cerkev pripisuje nadnaravno moč glede določenih stvari; SODOBNA USTREZNICA: zavetnik, priprošnjik
3.2 bitje, ki se mu pripisuje božja moč, lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: najvišji oblastnik
3.3 kdor s pomočjo posebnih sposobnosti napoveduje prihodnje ali razlaga pretekle dogodke; SODOBNA USTREZNICA: vedeževalec
4. slabšalno kar ima zelo veliko moč, vpliv
4.1 slabšalno kar komu največ pomeni; SODOBNA USTREZNICA: bog
FREKVENCA: približno 25000 pojavitev v 50 delih
FRAZEOLOGIJA: biti z Bogom / biti storjen v Bogu, Bog je priča / Bogu zaupam, Bog ne daj, Bog obari, Bog z nami, Bog zna, Bogu bodi toženo, Bogu se smili, čast Bogu, hvala (bodi) Bogu, pomagaj Bog / Bog daj dobro jutro/dober dan/dober večer / Bog vi zdravje, priti k Bogu, skozi Bog, tako nam Bog pomagaj
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bogat2 -a -o pridevnik1. ki ima mnogo materialnih dobrin; SODOBNA USTREZNICA: bogat
1.1 ki prinaša mnogo materialnih dobrin; SODOBNA USTREZNICA: bogat
1.2 v zvezi delati/storiti bogate/bogat bogatiti, obogatiti
2. z dopolnilom česa, od česa, k čemu, na čem, v čem, s čim ki ima, prinaša dosti česa; SODOBNA USTREZNICA: bogat
3. po stopnji, količini, vrednosti zelo velik; SODOBNA USTREZNICA: velik, obilen, dragocen
3.1 ki vsebuje številne ali pomembne elemente; SODOBNA USTREZNICA: bogat
4. o krščanskem Bogu ipd. mogočen, veličasten
FREKVENCA: približno 600 pojavitev v 33 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
boj1 -a samostalnik moškega spola1. oborožen spopad; SODOBNA USTREZNICA: boj
1.2.1 vojaški spopad, navadno med državami, ljudstvi; SODOBNA USTREZNICA: vojna
1.2.2 čas trajanja takega spopada
2. povzročitev smrti človeka; SODOBNA USTREZNICA: uboj, umor
3. stanje, ki ga povzročajo prepiri, nasprotovanja; SODOBNA USTREZNICA: nesloga
FREKVENCA: približno 450 pojavitev v 23 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
boljše prisl. primer. 1. bolje:
je bulshi ſe ſpouedat, Kakor pak do vekom v'pakli terpeti ǀ kakor hitru se bò bulshi pozhutil ǀ zhe bulshi ſi bodo poſtlali bulshi bodo leshali ǀ bi bilu bulſhi de bi nihdar yh ne bila spozhela 2. raje:
Eh bulshi nej on umerie, kakor de bi imeli terpeti presež.> tu ner bulshi im. ed. s je te neumne, inu greshne vuzhiti sapuvid Boshjo dershati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
božji2 -a -e (božji, bužji) pridevnik1. ki bitnostno pripada Bogu; SODOBNA USTREZNICA: božji
1.1 ki je lasten Bogu; SODOBNA USTREZNICA: božji
1.2 ki je v zvezi z delovanjem, dejanjem Boga; SODOBNA USTREZNICA: božji
1.3 ki izhaja iz Boga; SODOBNA USTREZNICA: božji
2. ki je, si prizadeva biti v skladu z nauki, zapovedmi Boga; SODOBNA USTREZNICA: božji
3. ki je v določenem odnosu do Boga; SODOBNA USTREZNICA: božji
4. ki je namenjen Bogu; SODOBNA USTREZNICA: božji
5. ki je v zvezi z drugo božjo osebo, Jezusom Kristusom; SODOBNA USTREZNICA: božji
6. v zvezah božja beseda / beseda božja besedilo, nauk, ki ga je navdihnil, sporočil Bog; SODOBNA USTREZNICA: božja beseda
6.1 v zvezah božja beseda / beseda božja obredna uporaba tega besedila
6.2 v zvezah božja beseda / beseda božja oznanjanje, razlaga tega nauka, verske resnice
6.3 v zvezah božja beseda / beseda božja Jezus Kristus kot božja prisotnost med ljudmi
7. ki je v zvezi z bogovi; SODOBNA USTREZNICA: božji
FREKVENCA: približno 14000 pojavitev v 49 delih
TERMINOLOGIJA: božja skrinja/arka / skrinja božje zaveze, božja večerja, božje dolžne bukve / božji register, božje jagnje / jagnje božje, božji človek, božji duh, božji otroci / božje dete/detece, božji pot, božji žlak/udarec, deset božjih zapovedi, sin božji / božji sin, tri božja imena/božje persone
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
brán2 -í ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí pojm. (ȃ ȋ) star.: ~ dežele obramba; vzeti koga v ~ v varstvo, zaščito; števn., star. ~i ob reki nasipi
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
breza1
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bŕst2 -í ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ȓ ȋ) listna ~; pojm. čas nove ~i
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bŕv -í ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ȓ ȋ) iti čez ~, po ~i
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
cép2 -í ž cêpi -- cêpi -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ẹ̑ ȋ) mlatiti s ~jo s cepcem; ~i jablan cepiči
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
cév -í ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ẹ̑ ȋ) vodovodna ~; anat. evstahijeva ~ ušesna troblja
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
Č 1. V slovenskem fonemu č (a) se ohranja pslovan. *č, ki je nastal po prvi palatalizaciji (tj. neposredno pred pslovan. samoglasniki *e, *ę, *ě /če iz ide. *ē ali *eH/, *i ali *ь) ali po jotaciji pred *j iz starejšega *k (glej k), npr. česáti. (b) Lahko je nastal tudi iz pslovan. *t' (iz starejše skupine *ti̯ ali *kt pred prednjimi samoglasniki), npr. svẹ́ča, nọ̑č. 2. V ljudskih izposojenkah je lahko nadomestil srvnem. z, npr. čẹ̑šplja. V romanskih izposojenkah ustreza it. ali furl. c pred i ali e, npr. čīčerka, v madž. ps cs, npr. čȃrdaš.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
část -í ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí pojm. (ȃ) veliko dati na svojo ~; sprejeti koga z vsemi ~mi; poud. Na mojo ~ |Res je tako|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
čast1 -i samostalnik ženskega spola1. občutek velike etične, moralne vrednosti; SODOBNA USTREZNICA: čast, ponos
1.1 ustaljeno dobro mnenje, ki ga ima več ljudi o kom zaradi njegovih lastnosti, dejanj; SODOBNA USTREZNICA: ugled, dobro ime
1.2 spolna nedotaknjenost dekleta; SODOBNA USTREZNICA: nedolžnost
2. splošno priznanje (moralno utemeljene) veljave, vrednosti; SODOBNA USTREZNICA: spoštovanje, slava
2.1 izraz velike oblasti, moči; SODOBNA USTREZNICA: mogočnost, veličastvo
3. navadno mn. služba, položaj ali naslov, ki vzbuja poseben ugled, čast in spoštovanje
FREKVENCA: približno 2500 pojavitev v 49 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
čelo -a (čelu, čelo) samostalnik srednjega spola1. del obraza nad očmi; SODOBNA USTREZNICA: čelo
2. zgornji, obli del glave med čelom in senci; SODOBNA USTREZNICA: teme
3. okostje glave; SODOBNA USTREZNICA: lobanja
FREKVENCA: 61 pojavitev v 11 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
čér -í ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ẹ̑) morske ~i
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
člôvek -éka m; dv. -a ljudí -oma -a ljudéh -oma; mn. ljudjé ljudí -ém -í -éh -mí člov. (ó ẹ́) dober, kmečki, star ~; anatomija ~a; skupina ljudi; knj. pog. iti med ljudi v javnost, v družbo; avtobus za petdeset ljudi potnikov; ~ žaba |potapljač|; publ. pravice malega ~a |človeka brez vpliva, veljave|; poud.: To je naš ~ |privrženec, somišljenik|; priti k svojim ljudem |sorodnikom, rojakom|; ~ božji, kaj vse sem že doživel |izraža začudenje|; V takih okoliščinah mora ~ potrpeti |vsakdo|; Živ ~ ga ni videl |nihče|; pokr. moj ~ (zakonski) mož
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
čudo [čȗdo]
medmetizraža presenečenje, začudenje; začuda
PRIMERJAJ: čuda
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
dán1 dnéva m, ed. tudi dán dné -évu -- -évu -ém; -éva dní -éma -éva -éh -éma; -évi dní -ém dní -éh -évi (ȃ ẹ̑)
1. tretji ~ v letu; ~ in noč; sončen ~; čez dva dni; Dober ~ |pozdrav|; brezskrbni ~evi; ~evi mladosti
2. rojstni ~; uradni ~evi; Prešernov ~; ~ državnosti; urad. dopis z dne 10. maja; Ljubljana, dne 26. 5.
3. Za dne je prišel; K ~u zvoni; spati čez ~; Večkrat na ~ ga vidi; Z dnem je pritisnil mraz |proti jutru|; Ves ~ se potepa; ~ na ~, ~ za dnem, iz ~eva v ~, noč in ~ misli na to |kar naprej, neprenehoma|
4. poud.: Svoj živ(i) ~ tega še nisem videl |še nikoli|; Do konca svojih dni ti bom hvaležen |do smrti|; Na ~ z besedo |povej, kaj misliš|; govoriti tja v en ~ |brez premisleka|; Pri belem ~evu se je zgodilo |podnevi; ne skrivaj, javno|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
dan1 dne/dneva (dan, dien, den) samostalnik moškega spola1. čas štiriindvajsetih ur; SODOBNA USTREZNICA: dan
1.1 s prilastkom dan, posvečen spominu na kak pomemben dogodek, osebo, navadno iz cerkvene zgodovine; SODOBNA USTREZNICA: praznik
1.2 v zvezah porodni/rodni/rojeni dan / dan rojstva rojstni dan
1.3 biblijsko, v zvezi angelski/tedenski dan obdobje v drugačnem načinu merjenja časa, ki ustreza enemu dnevu
1.4 v zvezi izbirati v dneh vedeževati na podlagi znamenj, kdaj so ugodni dnevi za kaj
1.5 v zvezi leto ino dan ves čas v trajanju približno enega leta
2. čas svetlobe od sončnega vzhoda do zahoda; SODOBNA USTREZNICA: dan
2.1 v zvezi beli/svetli dan izraža, da je nekaj javno, vsem na očeh
3. navadno mn., navadno s prilastkom izraža omejeno trajanje; SODOBNA USTREZNICA: dan
3.1 z razmerami, okoliščinami in stvarnostjo vred
3.2 v določenem obdobju življenja posameznika
3.3 v času celotnega življenja posameznika ali ljudstva
FREKVENCA: približno 7000 pojavitev v 49 delih
FRAZEOLOGIJA: biti dobro pri dneh, biti svetlo/očito na dnevu, Bog daj dober dan, dan na dan / od enega dne do drugega/na drugi, dati/dajati/pokazati/prinesti/pripraviti kaj (očito) na dan, dati kaj na dan, doseči dni, od dan/dne do dne, pasji dnevi, pri dobrih dneh postati star, priti/goripriti na dan, živeti v dan
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
dar -u samostalnik moškega spola1. kar kdo dobi/dobiva v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: darilo, dar
1.1 kar kdo dobi/dobiva zastonj, iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: miloščina
1.2 kar se da/daje komu za hitrejše, ugodnejše, večkrat nezakonito dejanje ali ravnanje; SODOBNA USTREZNICA: podkupnina
2. v judovstvu kar se podeli/podeljuje oz. da/daje Bogu v čast na oltar, v templju kot prošnja, zaobljuba ali zahvala; SODOBNA USTREZNICA: daritev, daritveni dar
2.1 v krščanstvu Jezus Kristus kot žrtveno jagnje, ki je za dosego zveličanja ljudi umrl na križu
3. kar dobi kdo od Boga, po božji volji; SODOBNA USTREZNICA: dar
3.1 navadno s prilastkom prirojena ali od Boga podeljena sposobnost za kaj; SODOBNA USTREZNICA: dar, talent
3.2 protestansko, navadno v zvezi z božji kar je podarjeno od Boga za odrešitev človeštva
FREKVENCA: približno 1100 pojavitev v 43 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
debèr -brí [də] ž -ì -- -ì -ijó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ə̏ ȋ) |ozka dolina|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
dejáti dẹ̑jem in dẹ̑m dov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
dẹ́lo -a s
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
delo -a (delu, dejlu, delo) samostalnik srednjega spola1. zavestno uporabljanje telesne ali duševne energije za pridobivanje dobrin; SODOBNA USTREZNICA: delo
1.1 navadno s prilastkom zelo velika, navadno čezmerna, naporna telesna ali umska aktivnost, potrebna za pridobivanje dobrin oz. za uresničitev cilja; SODOBNA USTREZNICA: garanje, trud
1.2 delanje, aktivnost za dosego, uresničitev česa; SODOBNA USTREZNICA: prizadevanje, trud
1.3 v zvezah biti/okoli hoditi/sedeti prez dela ipd. obstajati, živeti brez smiselne dejavnosti, nedejavno; SODOBNA USTREZNICA: postopati, lenariti
2. delanje, vezano na določen sloj ali skupino ljudi, ki se običajno opravlja kot vir zaslužka; SODOBNA USTREZNICA: delo, opravilo
2.1 delanje, uresničevanje tega, kar je komu naloženo ali kar mora delati/storiti glede na poklic, položaj, mesto; SODOBNA USTREZNICA: poslanstvo, naloga
2.2 kar mora kaj storiti glede na svoj namen; SODOBNA USTREZNICA: naloga
2.3 dejavnost, za katero je potrebna usposobljenost, navadno za pridobivanje osnovnih dobrin; SODOBNA USTREZNICA: poklic
2.4 s prilastkom delanje, vezano na določeno področje, območje; SODOBNA USTREZNICA: delovanje, dejavnost
3. opravljanje, izvrševanje kake dejavnosti, aktivnosti sploh; SODOBNA USTREZNICA: delo, početje
4. navadno s prilastkom kar se uresničuje, nastaja z delanjem; SODOBNA USTREZNICA: delo, opravilo
4.1 v zvezah s hud, hudičev, kriv ipd. kar se uresničuje z delanjem brez (prave) vere v Boga ter ljubezni do njega in sočloveka; SODOBNA USTREZNICA: delo, greh
5.1 z delanjem ali delovanjem Boga ali božjih oseb; SODOBNA USTREZNICA: dejanje, opravilo
5.1.1 pogosto v zvezah s čuden, silen, velik ipd. dejanje ali dogodek (večinoma) nadnaravnega značaja, ki ima namen izkazati ali potrditi resničnost in veličino Boga ter veljavnost božjega oz. verskega nauka; SODOBNA USTREZNICA: čudež
5.1.2 kar je smisel, bistvo božje dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: poslanstvo, naloga
5.2 z močjo, sposobnostjo, dodeljeno od Boga; SODOBNA USTREZNICA: delo, dejanje
5.3 v zvezah s hudič, hudičev z delanjem ali delovanjem hudiča; SODOBNA USTREZNICA: delo, dejanje
6. kar je uresničeno z delanjem
6.1 izdelano, narejeno navadno ročno; izdelek, predmet
6.2 pridobljeno z gojenjem rastlin; SODOBNA USTREZNICA: pridelek
6.3 ustvarjeno z umskim delom na literarnem, umetniškem področju; SODOBNA USTREZNICA: (literarno) delo, knjiga
7. kar je uresničeno z dejanjem, delanjem Boga; SODOBNA USTREZNICA: stvaritev, stvarjenje
8. kar je rezultat, učinek delanja, delovanja; SODOBNA USTREZNICA: rezultat, učinek
8.2 česa, navadno stanja ali lastnosti
9. uresničenje odločitve ali volje; SODOBNA USTREZNICA: dejanje
10. z dejanji izkazano to, kar se pri kom trajno kaže; SODOBNA USTREZNICA: lastnost, značilnost
FREKVENCA: približno 4500 pojavitev v 45 delih
TERMINOLOGIJA: delo Duha, delo ljubezni/milosti/smiljenosti, delo mesa / meseno delo / delo telesa / vunanje delo (na telesu), delo pokore, delo postave / postavno delo, delo pravičnosti/pravice, delo vere, dobro delo, petlersko/petlano delo, vunanje delo, zadosti storjenje dela,pravi,vunanji,vunanji
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
denar -ja (denar, dinar, danar) samostalnik moškega spola1. mn. splošno veljavno plačilno sredstvo in merilo vrednosti; SODOBNA USTREZNICA: denar
1.1 mn. to plačilno sredstvo, ki se da komu za kako drugo vrednost; SODOBNA USTREZNICA: plačilo, znesek
1.2 mn. denarno premoženje; SODOBNA USTREZNICA: denar
2. kovan predmet, navadno iz dragocene kovine, ki se uporablja kot plačilno sredstvo ali kot merilo vrednosti; SODOBNA USTREZNICA: kovanec, novec
2.1 srebrn rimski kovanec za deset asov ali štiri sesterce; SODOBNA USTREZNICA: srebrnik, denarij
2.2 grška denarna enota, po vrednosti izenačena z rimskim denarijem; SODOBNA USTREZNICA: drahma
2.3 bakren rimski novec manjše vrednosti; SODOBNA USTREZNICA: as
2.4 kovanec manjše vrednosti nasploh
FREKVENCA: približno 900 pojavitev v 32 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
deset1 -ih in nesklonljivo, posamostaljenoFREKVENCA: 21 pojavitev v 8 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
dẹ́te -ta s
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
dẹ́ti dẹ́nem dov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
devíca -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
dlán -í ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ȃ ȋ) razpreti ~; neobč. položiti ~ na ramo roko; poud.: Bilo ni niti za ~ prostora |skoraj nič|; Tam je komaj za ~ zemlje |zelo malo|; To je kakor na ~i |očitno, jasno|; Uspeh je bil na ~i |očiten, zagotovljen|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
dnò -à s, dv. -ì -òv/-ôv/dán -ôma -ì -ìh/-éh -ôma; mn. dnà -òv/-ôv/dán dnòm -à -ìh/-éh -í (ȍ ȁ) morsko ~; ~ jame, soda; knj. pog. iti na ~ potopiti se; poud.: ~ družbe |najrevnejši sloj|; dojeti do ~a |popolnoma|; iz ~a srca biti hvaležen |zelo|; izpiti kozarec do ~a |do konca|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
dojīti -ím nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
dósti prisl.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
dráž -í ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí pojm. (ȃ) neobč. privlačnost, mikavnost
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
droží droží množinski samostalnik ženskega spola [droží] 1. nadomestek za kvas, navadno iz ržene moke in vode, ki nastaja ob počasni fermentaciji zmesi
2. usedlina, ki po koncu vrenja ostane v vinu
ETIMOLOGIJA: = stcslov. droždьję, nar. hrv. drȏžđe, rus. dróžži, češ. droždí < pslov. *drožd'i, *drožd'ьje iz ↑drozga
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
droží -í ž mn. -ém -í -éh -mí snov. (ȋ; ȋ í) z ~mi pečen kruh; star. kupiti ~ kvas; vinske ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
dŕst -í ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí pojm. (ȓ) Ribe potujejo na ~, so v ~i
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
dŕva dŕv in drvà dŕv s mn., druga oblika dalje -òm -- -éh -mí (ŕ; ŕ ȓ; ȁ ŕ) suha ~ za kurjavo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
dvá dvé dvé glav. štev. dvéh dvéma -á/-é/-é -éh -éma (ȃ ẹ̑ ẹ̑) ~ brata; roman v ~eh delih; ~e uri; pred ~ema letoma, ●pred dvemi leti; knj. pog. imeti jih ~e manj kot sedemdeset |oseminšestdeset let|; prakt.sp. ~ čaja, prosim dve skodelici; Pokažite mi tista ~ vzorca; poud.: Že ~, tri tedne se nista videla |približno|; Do trgovine ima ~ koraka |zelo blizu|; ubiti ~e muhi na en mah |hkrati opraviti dve stvari|dvá dvéh m, člov. (ȃ ẹ̑) Zunaj te ~ čakata; poud. delati, jesti za ~ |zelo veliko|; Kjer se prepirata ~, tretji dobiček imadvé dvéh ž, člov. (ẹ̑ ẹ̑) Sprehajale so se po ~ in ~; nečlov. Ura je ~; ob ~eh ponoči |ob 2. uri; ob 2h; ob 2.00|dvé dvéh s, člov. (ẹ̑ ẹ̑) Imajo tri dekleta, ~ sta že poročeni
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
dva3 dvej/dvi dvej glavni števnik1. izraža število 2; SODOBNA USTREZNICA: dva
2. sestavina večbesednih glavnih in vrstilnih števnikov, v katerih nastopa dva in desetica; SODOBNA USTREZNICA: dva...; danes pisava skupaj
2.1 sestavina glavnih števnikov
2.2 sestavina vrstilnih števnikov
FREKVENCA: približno 2000 pojavitev v 42 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
dvor -a samostalnik moškega spola1. veliko, navadno razkošno grajeno poslopje, večinoma bivališče vladarja ali visokih dostojanstvenikov; SODOBNA USTREZNICA: dvor
2. (ograjen) nepokrit prostor ob (glavni) stavbi; SODOBNA USTREZNICA: dvorišče
2.1 negotovo kar omejuje, ograjuje tak prostor; SODOBNA USTREZNICA: ograja
2.2 navadno v zvezi s hiša površina ob hiši, namenjena gospodarskim opravilom
3. prostor za bivanje živine, drobnice; SODOBNA USTREZNICA: staja, hlev
4. manjše ozemlje, na katerem stoji več bivalnih poslopij in ki predstavlja zaključeno celoto; SODOBNA USTREZNICA: naselje, vas
5. velik, razkošen bivalni prostor; SODOBNA USTREZNICA: sobana
FREKVENCA: 212 pojavitev v 23 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
E 1. V slovenskih fonemih, ki jih zapisujemo s črko e, (a) se ohranja pslovan. *e (iz ide. *e), npr. česáti. Pslovan. *e je lahko nastal tudi iz ide. *o ali *a neposredno za *i̯. (b) Lahko se je razvil iz pslovan. *ě (iz ide. *ē, *eH, *oi̯, *ai̯ pred soglasnikom), npr. bẹ̑l ali (c) pslovan. *ę (ide. *n̥, *en, *m̥, *em in verjetno tudi *in, *im pred soglasnikom), npr. pẹ̑t. (č) Če sloven. zapis e predstavlja polglasnik, se je ta lahko razvil iz starejšega kratkega, tj. novoakutiranega v zadnjem zlogu ali nenaglašenega polglasnika *ə, v katerega sta sovpadla pslovan. *ь (iz ide. *i) ali *ъ (iz ide. *u) v krepki poziciji, npr. pȅs. Pslovan. *ь (iz ide. *i) in *ъ (iz ide. *u) v šibki poziciji v vseh sodobnih slovan. jezikih odpadeta, npr. rod. psȁ. 2. (a) V izposojenkah ustreza tujejezičnim e-jevskim glasovom, npr. krẹ́ša, žẹ̑mlja, brẹ̑nta, poleg tega pa še srvnem. ö (knẹ́delj), ie (krẹ̑gati) in redko æ, npr. drẹ́ta. (b) V najstarejših ljudskih izposojenkah sta se tujejezična kratka i in u nadomestila s slovan. *ь oz. *ъ, ki se obnašata enako kot ь in ъ iz ide. *i oz. *u, npr. skedȅnj. 3. V imitativnih besedah e nima izrazite vrednosti, se pa pojavlja, npr. bebljáti.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
èh in êh medmet1. tudi s ponovljeno črko e, tudi s ponovljeno črko h izraža, da je govorec nejevoljen, nezadovoljen s kom ali čim, zlasti ker meni, da vzroka za nejevoljo, nezadovoljstvo ne more, ni mogoče odpraviti1.1. izraža, da je govorec sprijaznjen s čim neprijetnim
1.2. tudi s ponovljeno črko e, izgovarja se z nižjim tonom izraža, da govorec zavrača sogovorčevo misel ali skuša ustaviti njegovo govorjenje
2. izraža, da govorec občuti nostalgijo
3. tudi s ponovljeno črko e izraža, da govorec razmišlja, se obotavlja spregovoriti
4. kot členek uporablja se, ko govorec poudarja svojo izjavo
5. kot členek, s ponovljeno črko e, ekspresivno uporablja se, ko govorec takoj popravi svojo namerno napako z namenom pritegovanja pozornosti, izražanja posmeha, kritike
ETIMOLOGIJA: ↑e
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
èh medm. (ȅ) 1. izraža vdano, ravnodušno prepričanje o povedanem: eh, z njim je križ, je zagodrnjala;
eh, bo že kako 2. izraža zavrnitev, nevoljo: eh, kaj bo ta! eh, rad bi že končno imel mir
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
èh razpolož. medm. (ȅ) ~, bo že kako; ~, kaj bo ta
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
èh razpolož. medm. izraža vdano, ravnodušno prepričanje o povedanem SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024
ȅh – glej ā3, ȁlo, ȍ2, ȍj
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
èh, interj. vzklik, ki izraža nevoljo: eh, pusti me!
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
eh [ȅh]
medmetizraža nejevoljo
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
eh medm. eh:
Eh nepameten zhlovek ǀ Eh gvishnu pravu pravi s. Bernardus ǀ eh bodi veſsela
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
èj, interj. = eh: ej, vrag, pa že blodi kdo tu okoli, LjZv.; ej, saj je dejal doktor, da se ni bati, LjZv.; traun: ej, da je res, es ist traun wahr! Cig.; ej res! traun! Jan.; — ei! Cig., Jan.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
eléktropéč -í tudi eléktro péč ~ -i ž -pêči -- -pêči -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ẹ̑ẹ̑) železarna z ~jo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
fẹ̑tus -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
fígamóž -á m -u -á -u -em; -á -móž -éma -á -éh -éma; -jé -móž -ém -é -éh -mí člov. (íọ̑) poud. Ne moreš se zanesti na takega ~a |nezanesljivega človeka|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
finkušti -i (finkušti, vinkušti, vinkunšti, vinkusti°, vinkosti°) množinski samostalnik ženskega spola tudi ed. praznik na petdeseti dan po veliki noči; SODOBNA USTREZNICA: binkošti
FREKVENCA: 64 pojavitev v 17 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
gȁd gáda m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
gáz2 -í ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ȃ) delati ~i; pomor. ugrez
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
gnéd2 -í ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ẹ̑ ȋ) gned 1
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
gnját -i in gnját -í ž, druga oblika dalje -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ȃ; ȃ ȋ) ~i v sušilnici; snov. narezati krožnik ~i
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
gôl -í [-u̯] ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ȏ ȋ) |obsekano tanjše deblo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
gôlt2 -í [u̯t] ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ȏ ȋ) star. žrelo, grlo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
Golté Gôlt pokr. Gôlte Gôlt [u̯t] ž mn., zem. i. (ẹ̑ ó; ȏ) |planota v Kamniško-Savinjskih Alpah|: na ~ehgoltéški -a -o pokr. gôltski -a -o [u̯t] tudi gôltenski -a -o [u̯tən] (ẹ̑; ȏ; ȏ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
gorjé1 -á s górju -é górju -em/-ém; górji górij -éma -i -éh -éma; -á górij -ém -á -éh górji pojm. (ẹ̑ ȃ) prenašati ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
gós -í ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ọ̑ ȋ) jata ~i; člov., slabš. |neumna, domišljava ženska|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
gospá -é ž -é/°-êj -ó -é/°-êj -ó; -é -á -éma -é -éh -éma; -é -á -ém -é -éh -émi člov. (á ẹ́) sosedova ~; ~ Marija; ~ profesorica, neknj. pog. ~ profesor; Dober dan, ~; mestn. (zakonska) žena; poud. Bila je prava ~ |spoštovanje vzbujajoča ženska|gospêjin -a -o (ȇ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
góž2 -í ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ọ̑ ȋ) |vez za povezavo obeh delov cepca|: vtakniti oje v ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
gréd -í ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ẹ̑) jeklena ~; motorna ~; redk. ladijska ~ ladijski gredelj
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
grẹ́ti grẹ̑jem nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
gréz2 -í ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí snov. (ẹ̑) ilovnata ~; števn., pomor. ugrez
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
hŕbet -bta in hrbèt -btà m, druga oblika dalje -ù -- -ù -òm; -à -ôv -ôma -à -éh -ôma; -í -ôv -òm -é -ìh -mí (ŕ; ə̏ ȁ) upogniti ~; držati roke na ~u; kupiti meso s ~a; ~ roke; ~ čeka |zgornja stran|; napasti sovražnika v ~ |od zadaj|; knj. pog. pri padcu si zlomiti ~ hrbtenico; zem. gorski ~; snov., kuhar. srnin ~ |slaščica|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
hvaliti -im nedov. hvaliti:
je shlishal hualit nedol. eno Sheno, de je ſilnu lepa ǀ ſim bil sazhel zhaſtiti, inu hualiti nedol. to dobruto Boshjo ǀ katere hualit nedol. miſlio ǀ je Boga hualila del. ed. ž, inu druge hualiti namen. vabila ǀ jest hualem 1. ed. tiga Bogabojezhiga shkoffa ǀ s: Duh huali 3. ed. to duhouno nevesto ǀ sabstoin ſe huali 3. ed. de je en karshenik ǀ Ta kateri ta andverh nehvali +3. ed. ǀ my shiher kirkuli ſe najdemo G: Boga molimo, zhaſtimo, inu hualimo 1. mn. ǀ eh vtakushni vishi nikar Boga, temuzh hudizha hualite 2. mn. ǀ ludje tebe vidio, hualio 3. mn., shtimaio ǀ Nej li Judje hualijo 3. mn. Joſua ǀ kateriga nuzh, inu dan tij Chori teh Angelou zhastè, inu hualejo 3. mn. ǀ Nehualio +3. mn. Blanco, de ona je bila Franska Krajliza ǀ hualimo vel. 1. mn. tedaj, inu zhaſtimo bres vſiga konza G. Boga ǀ li zastite, inu hualite vel. 2. mn. Mario Divizo ǀ nehualite +vel. 2. mn. vashiga Boga Apolla ǀ Iob, kateriga ſam Bug je hualil del. ed. m ǀ Lacedemonski pak je hualu del. ed. m sapuvid suoje deshele ǀ je Boga hualila del. ed. ž ǀ ſim tu ſturila, de bi ony mene hualili del. mn. m, inu shtimali ǀ de bi v'naſhem ſerzu G: Boga nehualili +del. mn. m ǀ vſi ſo Christuſa zhastili, inu huadili del. mn. m hvaliti se hvaliti se:
s'kakorshno vestjo more uni rezhi, inu ſe hualit nedol. de je Christianus ǀ cilu ſe hualish 2. ed., de na semlo ſi prishal to shkodlivo shival iskati ǀ ſe hualio 3. mn. s' tem shlahtnem odleriam, ali Poſtojno ǀ vni Fariſeu ſe je hualil del. ed. m ǀ ſte ſe ſramuvali kershanski shivèti, ter ſte ſe hualili del. mn. m, inu shtimali
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
ì5 medm. (ȉ) star. 1. izraža začudenje, nejevoljo: i, o čem drugem pa naj bi govoril / i, kaj pa je? e2. izraža vdano, ravnodušno prepričanje o povedanem; e3,
eh: i, seveda, strah ga je;
i no, saj ti zaupam / star. kam naj deneš, vprašaš? – I, kjer si vzel (A. Aškerc)
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
izjéd -i in izjéd -í ž, druga oblika dalje -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ẹ̑; ẹ̑ ȋ) mišje ~i; ~i na krožniku |ostanki|; redk. ~i na kraških tleh izjede
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
jéd -í ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí snov. (ẹ̑ ȋ) ~ mu tekne; krožnik ~i; zelenjavne ~i; skup. skrbeti za ~ in pijačo; pojm. jemati zdravilo po ~i, pred ~jo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
kàd -í ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ȁ ȋ) lesena ~; ~ zelja
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
Kako sklanjamo samostalnike »drva«, »sence« in »tla«?
Kako sklanjamo samostalnike drva, sence in tla?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
kál2 -í [kal in kau̯] ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ȃ ȋ) zelene ~i; ~i krompirja; redk. bolezenske ~i klice; poud. ~ smrti |skrit začetek smrtne bolezni|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
kámšt -í ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ȃ ȋ) teh. idrijska ~ |vodna črpalka v rudniku|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
kándaharvéz -í tudi kándahar véz ~ -í ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ȃẹ́) šport. žarg. kandahar
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
káp2 -í ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí pojm. (ȃ ȋ) umreti za ~jo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
kléč klečí samostalnik ženskega spola [kléč] 2. ekspresivno ključna, navadno nepričakovana težava, nevarnost
3. povedkovnik, ekspresivno izraža, da je kaj za razumevanje česa bistveno, pomembno
ETIMOLOGIJA: = nar. hrv., srb. klȅč ‛lesen zatič’, rus. kljáč ‛klin, kriv kos lesa’, češ. kleč ‛ročica pri plugu’, ‛pritlikav borovec’ < pslov. *klęčь iz ide. *klenk- ‛kriviti, upogibati’, glej ↑klečati - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
kléč -í ž klêči -- klêči -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ẹ̑ ȋ) |skala|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
klét -í ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ẹ̑ ȋ) vinska ~; prakt.sp. stanovati v ~i v kletnem stanovanju; pokr. vzh. zidanica
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
klóp -í ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ọ̑ ȋ) vrtna ~; poud. guliti hlače po šolskih ~eh |hoditi v šolo|; šol. žarg. poslati učenca v ~ |ukazati mu, naj se vrne na svoje stalno mesto; dati mu nezadostno oceno|; poud. poznati se še iz šolskih ~i |iz let skupnega šolanja|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
komȃnda -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
kóp -í ž kôpi -- kôpi -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí pojm. (ọ̑ ȋ) kmet. |rahljanje zemlje|; neobč. ~ jame kopanje
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
korȋst -i ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
kóst -í ž kôsti -- kôsti -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ọ̑ ȋ) zlomiti si ~; poud.: biti premražen do ~i |zelo|; prešteti komu ~i |zelo pretepsti koga|; pognati komu strah v ~i |prestrašiti koga|; snov. izdelki iz ~i
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
kúga Frazemi s sestavino kúga:
báti se koga/čésa kàkor kúge,
béla kúga,
braníti se kóga/čésa kot kúge,
čŕna kúga,
da bi kúga kóga,
da bi kúga pobrála kóga,
izogíbati se kóga/čésa kot kúge,
ogíbati se kóga/čésa kot kúge,
razšíriti se kot kúga,
smrdéti kàkor kúga,
smrdéti kot kúga,
šíriti se kot kúga,
zaudárjati kot kúga
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
láhet -htí ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ȃ í) laket
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
láket2 -ktí ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ȃ ȋ) |del roke|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
lás -ú in lás -a m, prva oblika dalje -u -- -u -om; -a lás -oma -a -éh -oma; lasjé lás -ém -é -éh -mí (ȃ ȗ; ȃ)
1. izpuliti ~; dobiti sive ~e osiveti; knj. pog. izgubiti ~e |postati plešast|; poud. biti si v ~eh s kom |prepirati se s kom|
2. kmet. ~je na koruznem storžu; tekst. ~ flanele, žameta
3. poud.: biti si na ~ podoben |zelo|; biti za ~ boljši |zelo malo|; za ~ uiti nesreči |komaj|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
láž -í ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ȃ ȋ) velika ~; detektor ~i; poud. Kdo ti je pravil te ~i |izmišljotine|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
lúč -i in lúč -í ž, druga oblika dalje -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ú; ú ȋ; ȗ ȋ) prižgati, ugasniti ~; prakt.sp. zapeljati v križišče pri rdeči ~i; skup., knj. pog. Hribovske vasi so dobile ~ električno napeljavo; vznes. prinesti ljudem ~ |pozitivne vrednote|; pojm., poud. biti ožarjen od notranje ~i |duhovnega zanosa, prevzetosti|; vznes. ~ spoznanja; videti kaj v lepi ~i |s pozitivne strani|; prakt.sp. stati komu na ~i |s svojim telesom komu zaslanjati svetlobo|; publ. prižgati zeleno ~ za kaj omogočiti, dati dovoljenje
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
mandȃt -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
mást -í ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí snov. (ȃ ȋ) ocvreti na ~i; različne ~i; star. namazati boleče mesto z ~jo z mazilom
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
mél2 -í [-u̯] ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí snov. (ẹ̑) |droben pesek|: Pobočje prekriva sipka ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
móč -í ž môči -- môči -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí pojm. (ọ̑ ȋ)
1. velika ~; v roki nima ~i; z vso ~jo delati; najti ~ za vztrajanje; ~ hrepenenja
2. gospodarska ~ podjetja; Naprave delajo z vso ~jo; ~ demokracije; ~ vetra; fiz. enota za ~; člov., publ. Dobili so novo učno ~ novega učitelja
3. poud.: z zadnjimi ~i dvigovati |komaj, zelo težko|; hvaliti na vso ~ |zelo, močno|; knj. pog.: priti spet k ~i opomoči si; priti ob ~ oslabeti; biti pri ~i, pri ~eh močen, krepek; poud. biti na koncu ~i |telesno, duševno izčrpan|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
mọ́der2 -dra prid.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
mọ̄do -a s
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
móž -á m -u -á -u -em; -á móž -éma -á -éh -éma; možjé móž -ém -é -éh -mí člov. (ọ̑ ȃ)
1. zakonski ~; pokr. biti bratu za ~a za (poročno) pričo; poud.: črni ~je |pogrebniki|; figa ~ figamož; občinski ~ |odbornik; uslužbenec|; ~ postave |policist|; Bodi ~ in ne cmera |odločen, pogumen|; poud. biti ~ beseda |narediti, kar je bilo obljubljeno|
2. nardp.: povodni ~; ledeni ~je |majski svetniki|; poud. slamnati ~ |strašilo|móžev -a -o (ọ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
mrtvoud
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
nadláhet -htí ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ȃ ȋ) nadlaket
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
nadláket -ktí ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ȃ ȋ) zagorele ~i
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
nàdoblást -í in nàdoblást -i ž, prva oblika dalje -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí pojm. (ȁȃ ȁȋ; ȁȃ) |višja, nadrejena oblast|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
Naglaševanje in sklanjanje besede »podrast«V slovarju SSKJ2 sta navedena dva tipa naglaševanja besede podrast (podrást -i in -í). Druga varianta je shematična in je jasna. Malo se mi je zapletlo pri naglaševanju prve variante, in sicer predvsem pri dajalniku, mestniku in orodniku dvojine (in množine).
Katera od naslednjih oblik naglaševanja za dvojino je pravilna?
- podrásti, podrásti, podrastéma, podrásti, podrastéh, podrastéma
ali
- podrásti, podrásti, podrástma, podrásti, podrástih, podrástma
ali
- podrásti, podrásti, podrástema, podrásti, podrásteh, podrástema
Tretja se mi zdi še najmanj primerna. Ali sta naglaševanji različni le pri ednini in se za dvojino in množino v obeh primerih uporabljajo:
- podrastí, podrastí, podrastéma, podrastí, podrastéh, podrastéma?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
nalikováti -újem nedov. (á ȗ) star., z dajalnikom biti podoben, soroden: prostor je nalikoval dvorani;
v tej obleki je nalikovala vaški učiteljici;
njegov eh je nalikoval vzdihu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
nóč -í ž nôči -- nôči -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ọ̑ ȋ)
1. ~ in dan; ~ se dela noči se; ~ na ponedeljek; Čez ~ je zapadel sneg; poud. pod ~ se vrniti |ko se že noči|; pogovarjati se pozno v ~; Lahko ~ |pozdrav|; pesn. črna ~ temna; poud. ~ v njegovi duši |žalost, obup|; omilj. prijateljice ~i |vlačuge, prostitutke|
2. To ~ so zbežali nocoj; Za ~ si pripraviti čaj za ponoči; poud. ~ in dan dela |kar naprej, neprenehoma|; prakt.sp. imeti koga čez ~ prenočiti ga; poud. čez ~ zasloveti |na hitro, nepričakovano|; ver.: velika ~; sveta ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
nozdŕv -i in nozdŕv -í ž, druga oblika dalje -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ȓ; ȓ ȋ) Konju se kadi iz ~i
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
ȍ2 medm.,
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
obá -é -é cel. količ. zaim. -éh -éma -á/-é/-é -éh -éma (ȃ ẹ̑ ẹ̑) ~ otroka; ~e hiši; ~e koleni, žrebeti; z ~ema kolenoma, koncema, rokama; °z ~i koleni z obema kolenoma; °med ~ema vojnama |med zadnjima svetovnima vojnama|obá -éh m, člov. (ȃ ẹ̑) ~ sva kriva, ti in jazobé -éh ž, s, člov. (ẹ̑ ẹ̑) ~ sta zdravi, mati in hči
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
oblást -í in oblást -i ž, prva oblika dalje -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí pojm. (ȃ ȋ; ȃ) ~ skupine v podjetju; priti na ~; imeti v ~i gospodarstvo; biti pod ~jo Velike Britanije; publ. Voznik je izgubil ~ nad krmilom |ni mogel več usmerjati vozila|; števn. izvršilna ~ |organ oblasti|; ukrepi šolskih ~i; poud. ~ je kritizirala akcijo |oblastna ustanova|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
obrást -i in obrást -í ž, druga oblika dalje -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ȃ; ȃ ȋ) ~ na štoru
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
obŕt -i tudi obŕt -í ž, druga oblika dalje -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ȓ; ȓ ȋ) razvoj ~i; kovaška, umetna ~; slabš. obvladati filmsko ~ |dejavnost|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
obŕv -i in obŕv -í ž, druga oblika dalje -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ȓ; ȓ ȋ) mrščiti ~i
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
ȍj medm.,
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
ós -í ž ôsi -- ôsi -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ọ̑ ȋ) vzdolžna ~ letala; zadnja ~ voza; vrtenje zemlje okoli svoje ~i; geom. abscisna ~; neobč. ~ dramskega dogajanja jedro, središče; zgod. ~ Rim-Berlin
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
óst -í ž ôsti -- ôsti -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ọ̑ ȋ) kovinska ~ konica; poud. satirična ~ |kritičnost|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
ostí -í ž mn. -ém -í -éh -mí (ȋ í; ȋ) loviti ribe z ~mi
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
pást -í ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ȃ ȋ) ~ za polhe; poud.: nastaviti ~ komu |zvijačno privabiti, pridobiti koga|; dobiti, ujeti koga v ~ |prevarati, ukaniti ga|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
péč1 -í ž pêči -- pêči -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ẹ̑ ȋ) zakuriti ~, v ~i; greti se, sedeti na ~i, pri ~i; električna ~; ~ centralne kurjave
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
péč2 -í ž pêči -- pêči -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ẹ̑ ȋ) neobč. (večja) skala
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
péd -í ž -i/pêdi -- -i/pêdi -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ẹ̑ ȋ) pet ~i dolg; zrasti za ~ visoko; poud.: obdelati vsako ~ zemlje |vsak najmanjši košček|; ne premakniti se niti za ~ |prav nič|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
pès psà samostalnik moškega spola [pə̀s] 1. domača žival z ostrimi zobmi, ki laja in se goji za družbo, varovanje lastnine, lov
2. znamenje kitajskega horoskopa med petelinom in prašičem
STALNE ZVEZE: beli morski pes, bernski planšarski pes, grenlandski pes, hijenski pes, kitajski goli pes, leteči pes, mehiški goli pes, morski pes, morski pes orjak, orjaški morski pes, ovčarski pes, pastirski pes, perujski goli pes, portugalski vodni pes, prerijski pes, sinji morski pes, sivi grebenski morski pes, švicarski planšarski pes, tigrasti morski pes, veliki beli morski pes, veliki švicarski planšarski pes FRAZEOLOGIJA: biti na psu, brezzobi pes, čakati (na koga, na kaj) kot pes na kost, garjav pes, gledati se kot pes in mačka, kdo, kaj ni vreden, da bi koga, kaj pes poscal, kot pes, kot pes na povodcu, kot pretepen pes, kot psa, kot stekel pes, lagati kot pes, lajati kot pes, pes čuvaj, pokazati, kam pes taco moli, priti na psa, ravnati s kom kot s psom, spraviti koga, kaj na psa, še pes ne povoha koga, vedeti, kam pes taco moli, zelen pes, zvest kot pes, živeti kot pes, Kakršen gospodar, takšen pes., Pes, ki laja, ne grize., Pes ima kosmata ušesa., Pes je človekov najboljši prijatelj., Psi lajajo, karavana gre dalje., Starega psa ne moreš naučiti novih trikov., Še pes ima rad mir pri jedi., Vsak izgovor je dober, pa če ga pes na repu prinese., V španoviji še pes crkne. ETIMOLOGIJA: = stcslov. pьsъ, hrv., srb. pȁs, rus. pës, češ. pes < pslov. *pьsъ iz ide. *pik'ó-, tako kot stind. piśá- ‛neka lisasta žival’ iz ide. korena *pei̯k'- ‛rezljati, risati, označevati’, glej ↑pisati, prvotno torej ‛lisasta žival, lisko, piko’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
pést -í ž pêsti -- pêsti -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ẹ̑ ȋ) stisniti ~; ~ jagod; knj. pog. udariti s ~jo po mizi |odločno, ostro nastopiti, ravnati|; poud. delati na lastno ~ |brez soglasja, vednosti drugih|; knj. pog. dobiti koga v ~ |ujeti, kaznovati ga|; okusiti ~i gospodarja |biti tepen|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
péšpót2 -í ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ẹ̑ọ́ ẹ̑ȋ) gozdna ~; pojm., star. hoja, pešačenje
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
plán2 -í ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ȃ ȋ) neobč.: priti iz gozda na ~ na planjavo; morska ~ gladina, površina; poud. stopiti na ~ |na prosto, ven|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
plást3 -í ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ȃ ȋ) ~ prahu; ~ premoga, zemlje; zaščitna ~; zračne ~i; vladajoča ~ v družbi
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
plát -í ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ȃ ȋ) pešaj. stran, del: sprednja ~ hiše; jezikovna, oblikovna ~ romana; biti dobro opremljen po tehnični ~i tehnično; knj. pog. druga ~ medalje |stvar z drugega, nasprotnega vidika|; poud. dobiti jih po zadnji ~i po zadnjici
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
pȍd1 póda m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
podklét -í in podklét -i ž, prva oblika dalje -i -- -i -jó; -í -í -éma -é -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ẹ̑ ȋ; ẹ̑) garaže v ~i
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
podláhet -htí ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ȃ ȋ) podlaket
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
podláket2 -ktí ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ȃ ȋ) prijeti za ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
Podobni samostalniki z različnim sklanjanjem: »prejem«, »predujem«; »smrt«, »skrb«, »obrt«Navedel bom dva primera, v slovničnem smislu, zelo podobnih samostalnikov, ki pa se v posameznem sklonu sklanjata/jo različno.
Prvi primer: prejem in predujem
Skupne značilnosti: prva moška sklanjatev, ista končnica v imenovalniku
Sklanjatev v rodilniku: prejema predujma
Zakaj se pri samostalniku predujem drugi e izpusti?
Lahko dodam še to, da se mi izgovorjava predujma sliši smešna oziroma čudna. Se mi z e-jem sliši veliko lepše, in tudi mislim, da je raba z e-jem v izgovorjavi pogostejša, kot pa brez.
Drugi primer: smrt, skrb in obrt
Skupne značilnisti: 2. ženska sklanjatev, polglasnik pred r-jem
Sklanjatev v dajalniku ali orodniku dvojine: smrtma, skrbema in obrtma/obrtema
Zakaj različno sklanjanje v dajalniku oziroma orodniku dvojine pri samostalnikih smrt in skrb? Pri samostalniku obrt pa sta možni celo dve možnosti. Vsaj tako navaja moj vir informacij. Ali obstaja kakšno pravilo, na podlagi katerega veš, kako se sklanjajo takšni in podobni samostalniki v orodniku in dajalniku dvojine? Kako veš, kje sta možni obe rešitvi, kot recimo pri samostalniku obrt?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
podrást -i in podrást -í ž, druga oblika -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ȃ; ȃ ȋ) posekati ~; gosta ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
pòdstrán pòdstraní samostalnik ženskega spola [pòtstrán] 1. spletna stran, ki je podrejena drugi, navadno glavni, izhodiščni spletni strani na istem spletnem mestu1.1. stran na teletekstu, ki sledi predhodni, izhodiščni strani
ETIMOLOGIJA: ↑pod + ↑stran
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
podúst podústi tudi podustí samostalnik ženskega spola [podúst] večja sladkovodna riba zelenkasto sive barve z oranžkastimi plavutmi in širšimi usti na spodnji strani glave, ki se drsti v velikih jatah; primerjaj lat. Chondrostoma nasus nasus
ETIMOLOGIJA: = nar. rus. podúst, sorodno češ. podoustev < pslov. *pod(ъ)ustь, iz ↑pod + ↑usta, po položaju ust te ribe nižje na spodnji strani glave - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
podúst -i tudi podúst -í ž, druga oblika dalje -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ȗ; ȗ ȋ) |riba|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
pòdzvŕst -í ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ȍȓ ȍȋ) slikarske ~i
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
polej [polẹ̑j]
medmet- uporablja se za izražanje opozorila na to, kar se opazi
- izraža začudenje
PRIMERJAJ: lej lej, lejte
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
pôlós -í [ou̯] ž -ôsi -- -ôsi -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ȏọ̑) ~ pri avtomobilu; geom. izračunati ~ elipse
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
pôlt -í [u̯t] ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ȏ) bela ~; poud. Kurja ~ ga spreletava |zaradi mraza, groze ima naježeno kožo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
postŕv postŕvi in postrví samostalnik ženskega spola [postə̀ru̯ postə̀rvi] in [postə̀ru postə̀rvi] in [postə̀ru̯ postərví] in [postə̀ru postərví] 1. sladkovodna riba z velikim gobcem in navadno pikami različnih barv ali vzorcem po trupu, ki živi v bistrih vodah; primerjaj lat. Salmoninae 1.1. ta žival kot hrana, jed
STALNE ZVEZE: ameriška postrv, jezerska postrv, kalifornijska postrv, mavrična postrv, morska postrv, ohridska postrv, potočna postrv, soška postrv ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. pȁstrva, bolg. pъstъ́rva < *pьstry iz pslov. *pьstrъ ‛pisan, pester, pikčast’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
postŕv -i in postŕv -í ž, druga oblika dalje -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ȓ; ȓ ȋ) pikaste ~i; potočna ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
pót3 -í ž -i -- -i -jó/-jo; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ọ́ ȋ)
1. ~ do morja; iti čez ~; stopiti s ~i; stati na ~i, ob ~i; prevoz po zračni ~i; biti zadovoljen s ~jo; srečati se na pol ~i; gozdna ~; trgovske ~i; fiz. razmerje med časom in dolžino ~i
2. ~ od ideje do uresničitve česa; ~ v samostojnost; poud. najti ~ iz zadrege |rešiti se|; publ. odpreti ~ naprednim idejam; poud. njegova umetniška ~ |delovanje, udejstvovanje|
3. pojm. med ~jo prepevati; biti na ~i; poud. ~ se jim vleče |se jim zdi dolga|; Srečno ~; iti na božjo ~; navidezna ~ sonca; poud. življenjska ~ |življenje|
4. publ. rešiti spor po diplomatski ~i; publ. po kakšni ~i začeti kako; star. to ~ uspeti tokrat; star. priti drugo ~ drugič, drugikrat; poud.: vzeti ~ pod noge |začeti hoditi|; Vse gre rakovo ~ |propada|; privzdig. dokončati svojo življenjsko ~ umreti; prim. napoti, spoti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
pózen -zna prid.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
práčlôvek práčlovéka samostalnik moškega spola [práčlôvek] človekov prednik ali njegov izumrli najožji sorodnik
ETIMOLOGIJA: ↑človek
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
pred predl. s tož. in or.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
prèdjéd -í ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ȅẹ̑ ȅȋ) za ~ naročiti narezek
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
prèdkál -í [-l in -u̯] ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ȅȃ ȅȋ) rastl.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
prevéz -i in prevéz -í ž, druga oblika dalje -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ẹ̑; ẹ̑ ȋ) pokr. belokr. šparon: obrezati trto na ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
prȋd1 prīda m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
primés -í in primés -i ž, prva oblika dalje -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí snov. (ẹ̑ ȋ; ẹ̑) odstraniti ~; strupene ~i; poud. čustvene ~i pripovedi |sestavine, značilnosti|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
raván -vní ž rávni -- rávni -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ȃ í) neobč. ravnina
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
ráven1 -vní in ravèn -vní ž, prva in druga oblika dalje rávni -- rávni -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (á; ə̏ ȋ) dvigniti izobrazbeno ~; biti na visoki umetniški ~i; odločanje na ~i občine
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
ráven2 -vní in ráven -vni ž, prva oblika dalje -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (á ȋ; ȃ ȋ; á; ȃ) star. ravnina
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
ráz -í ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ȃ ȋ) neobč. raza
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
rdẹ́ti -ím nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
réber -bri tudi réber -brí ž, druga oblika dalje rêbri réber rêbri -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ẹ́; ẹ̑; ẹ́ ȋ; ẹ̑ ȋ) njive na ~ih, v ~ih
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
réč -í ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ẹ̑ ȋ)
1. odvzeti komu osebne ~i; zavreči neuporabne ~i; knj. pog. urediti uradne ~i zadeve; poud.: delati zaradi malenkosti tako ~ |mnogo hrupa, vznemirjenja|; Njena prijateljica je krhka ~ |oseba|; Kako bo to naredil, je njegova ~ |stvar|; Štiri dni ni taka ~ |ni (tako) dolgo|; olepš. počenjati tiste ~i |spolno občevati|
2. poud. |izraža omalovaževanje, zadrego, zaskrbljenost|: Lepa ~, zdaj ga pa ni; Prava ~, če so kupili avto; Ti presneta ~, ti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
réd2 -í ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ẹ̑ ȋ) raztrositi ~i; ~ trave; pokr. izkopati ~ krompirja vrsto
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
réz2 -í ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí pojm. (ẹ̑ ȋ) poletna ~ sadnega drevja; števn. premazati ~; alp. grebenska ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
rób1 -a m; dv. -ôva tudi róba in robá -ôv, -éh; mn. -ôvi tudi róbi -ôv, -éh (ọ̑) ~ pločnika; ~ovi pohištva; hlače brez ~a |zaviha|; vas na ~u gozda |blizu, zraven|; živeti na ~u mesta |v predmestju|; publ. živeti na ~u družbenega dogajanja ne udeleževati se ga; poud.: biti na ~u obupa |zelo obupan, potrt|; postaviti se komu po ~u |upreti se mu|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
róg -a tudi róg -á m, druga oblika dalje rôgu in -u -- rôgu in -u; róga tudi -ôva -ôv, tož. tudi -á, mest. tudi -éh; -ôvi -ôv, tož. tudi -é, mest. tudi -éh, or. tudi rogmí (ọ̑; ọ̑ ȃ) trobiti na, v ~; V orkestru so se oglasili ~ovi; angleški ~; gamsov ~; ~ova polmeseca; ~ za smodnik; publ. Afriški ~ Somalija in del Etiopije; poud.: ugnati koga v kozji ~ |premagati koga, biti boljši od koga|; zgrabiti bika za ~e |odločno se lotiti težkega, zahtevnega dela|; himalajski ~ovi |koničasti vrhovi|; snov. ~ kopita roževina
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
sámopomóč -i in sámopomóč -í ž, druga oblika dalje -ôči -- -ôči -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí pojm. (ȃọ̑ ȃȋ) organizirati ~; pravica do ~i; števn. član ~i |organizacije|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
saní -í ž mn. -ém -í -éh -mí (ȋ í; ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
Siemens-Martínova péč -e -í [sím] ž, druga enota dalje pêči -- pêči -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí stvar. i. (ȋ-í ẹ̑ ȋ-í ȋ) teh.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
sísalvŕv -í tudi sísal vŕv ~ -í ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ȋȓ ȋȋ) sisalska vrv
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
Sklanjanje samostalnika »raven«Zanima me sklanjanje samostalnika raven v množini. Ali je prav med ravnemi?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
skŕb -í ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ȓ ȋ) živeti brez ~i; delati komu ~i; biti (ves) v ~eh, star. v ~i zaradi česa, za koga; denarne ~i; knj. pog. Brez ~i, vse se bo srečno končalo; poud.: grenke, moreče ~i; tiha ~; odložiti za nekaj časa vse ~i |dolžnosti, obveznosti|; pojm. povečati ~ za izobraževanje; prevzeti ~ za otroke; imeti koga na ~i; redk. s ~jo vse pripraviti s skrbnostjo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
skríl2 -í [iu̯ tudi il] ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ȋ ȋ) s ~mi krite strehe; snov. skrilavec
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
skŕl2 -í [ru̯ tudi rl] ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ȓ ȋ) pokr. skril ž
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
slást -í ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí pojm. (ȃ ȋ) jesti s ~jo; poud. ustvarjalna ~ |zadovoljstvo|; neobč. ~ po pijači velika želja; števn., poud. ~i življenja |slast vzbujajoče stvari|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
sléd3 -í ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ẹ̑ ȋ) iti po ~i; lisičje ~i; ~ storilčevih prstov na žrtvi; iti po ~eh divjačine; Dogodki so pustili globoke ~i v kulturnem življenju; poud.: V njem je ugasnila vsaka ~ ljubezni |najmanjša količina|; Za njim je izginila vsaka ~ |nihče ne ve, kje je|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
smér -í ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ẹ̑ ȋ) navpična ~; ~ hoje; leteti v ~i vzhod—zahod; prometni znak: obvezna ~; plezalna ~; študijska ~; razmišljati v to ~; publ. koraki v ~i izboljšanja odnosov → za izboljšanje
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
smét -í ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ẹ̑ ȋ) ~ v očesu; mn., snov. odvoz ~i; prakt.sp. vreči kaj v ~i |v posodo, na prostor za smeti|; člov., slabš. Ta ~ se jim posmehuje |malopridni človek|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
smučí -í ž mn. -ém -í -éh -mí (ȋ) vezi za ~i; tek na ~eh
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
snéd -í ž, člov. -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ẹ̑ ȋ) star. požrešen človek
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
snét -í ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí pojm. (ẹ̑ ȋ) kmet. |rastlinska bolezen|; števn. |glivica|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
snôv -í ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ȏ ȋ) zakon o ohranitvi ~i; grenka ~; plinasta ~; rudninske ~i; ~ pogovora; roman s ~jo iz kmečkega življenja; filoz. materija; kem. anorganska ~; šol. učna ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
sọ̑d1 -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
sọ̑d2 sọ̄da prid.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
sodīti sọ́dim nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
sôl -í [-u̯] ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí snov. (ọ̑ ȋ) dodati juhi ~; ščepec ~i; morska ~; ~ za posipanje cest; konzerviranje v ~i; poud.: govorjenje brez ~i |nespametno, vsebinsko prazno|; ne imeti niti za ~ |biti zelo reven|; kem. baze, kisline in ~i
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
spẹ́ti spȅm nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
sporíš -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
sŕt -í ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ȓ ȋ) |ribja koščica|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
sŕž -í tudi sŕž -i ž, prva oblika dalje -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ȓ) neobč. ~ problema bistvo, jedro
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
strán1 -í ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ȃ ȋ)
1.
a) ~i neba; leva ~ telesa; vrt na zadnji ~i hiše; veter piha z zahodne ~i; poud. druga ~ medalje |drugi, nasprotni vidik|; urad. dobiti odobritev s ~i pristojnega organa odobritev (od) pristojnega organa
b) dobre ~i poletja; Po eni ~i zdravilo pomaga, po drugi ~i škoduje; biti po materini ~i Slovenec; prestopiti na nasprotnikovo ~, na ~ nasprotnikov
2. s ceste zaviti na ~; pripeljati s ~i; poud. od ~i kaj izvedeti |posredno, ne naravnost|; prakt.sp. dati kaj na ~ odložiti; prihraniti; shraniti; poud. stati komu ob ~i |pomagati komu, podpirati koga|
3. končati besedilo na sredini ~i; pri navajanju vira Slovenski pravopis 1962, stran 35
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
stránpót -í ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí; mn. tudi stránpóta s, rod. mn. tudi stránpótov, dv. tudi stránpóti; 'napačna, kriva pot' mn. stránpóta s in stránpotí ž, rod. mn. stránpótov in stránpotí, dv. stránpóti s in stránpotí ž (ȃọ́ ȃȋ; ȃọ̑ ȃȋ; strȃnpọ̑ta) star. prepeljati tovor po ~i po stranski poti; poud.: miselne ~i |misli, ki peljejo stran od cilja|; moralna ~a |napačne, krive poti|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
strást -í ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí pojm. (ȃ ȋ) prepustiti se ~i; ~ po maščevanju; storiti kaj iz ~i; biti brez ~i; poud. biti suženj ~i |ne moči jih obvladati|; zbiralska ~; ~ do česa; ~ za kaj; ~ po čem
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
stŕm1 -í ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ȓ ȋ) star. strmina; poud. iti čez drn in ~ |ne po poti|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
stvár -í ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ȃ ȋ) živa ~; pripovedovati znane ~i; poud. postaviti ~i na pravo mesto |poiskati primerne rešitve|; publ. biti privržen ~i humanizma humanizmu; poud.: sprevideti, v čem je ~ |za kaj gre, kaj je predvsem pomembno|; To narediti ni lahka ~ |ni lahko|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
Svéti tríje králji -ih -eh -ev m, oseb. i. (ẹ́ ȋ á) ver.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
svilod
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
Š 1. V slovenskem fonemu š (a) se ohranja pslovan. *š, ki je po prvi palatalizaciji (tj. neposredno pred pslovan. samoglasniki *e, *ę, *ě /če iz ide. *ē ali *eH/, *i ali *ь) nastal iz starejšega *x (glej H), npr. šȅl. (b) Lahko je nastal iz pslovan. *s' (kar nekateri označujejo s š), ki je po jotaciji nastal iz *si̯, npr. šíti. (c) Pred samoglasnikom č se je asimiliral iz s, npr. ščípati. 2. V ljudskih izposojenkah je nadomestil (a) srvnem. in nem. sch, npr. šípa, (b) srvnem. ss, npr. prẹ́ša, (c) rom. s (zlasti pred p, t ali k), npr. špináča, (č) madž. s, npr. šantáti. 3. V imitativnih besedah in onomatopejah posnema predvsem šelestenje, šumenje in šepetanje, npr. šelestẹ́ti, šumẹ́ti, šušljáti.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
ščí ščí ž mn. -ém -í -éh -émi snov. (ȋ) |ruska juha|: odlične ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
škóda Frazemi s sestavino škóda:
škóda beséd
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
tȃška -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
tẹ̑ma2 -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
tésen -sní ž têsni -- têsni -ijó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ẹ́ ȋ) Reka teče skozi ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
tẹ̑za1 -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
tlà tál [tau̯ in tal] s mn. tlòm -- tléh tlémi/tlí (ȁ á)
1. majanje tal; segati do tal; odbiti se od tal; tiščati napadalca k ~om; gledati v ~; ležati na ~eh; stopiti na ~; Struga se zajeda v ~; sestava tal; peščena ~; ravninska ~
2. poud.: zapustiti domača ~ |domovino|; življenje na tujih ~eh |v tujini|; publ. gibanja na univerzitetnih ~eh na univerzi; poud.: do tal porušiti |popolnoma|; do tal se priklanjati |zelo|; ~ mu gorijo pod nogami |Je v veliki stiski, nevarnosti|; izgubiti ~ pod nogami |ne biti prepričan o pravilnosti svojega ravnanja; imeti ogrožen (družbeni) položaj|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
tríje tudi trijé trí -í glav. štev. -ém -í -éh -émi (ȋ; ẹ̑) ~ bratje; ~i lipe; ~i okna; ~i tisoč; ~i ure hoda; obvladati ~i svetovne jezike; igra v ~eh dejanjih; delati v ~eh izmenah; V ~eh letih bo projekt končan; zmagati s ~emi goli prednosti; °~ možgani troje možganov; °~i grablje troje grabelj; °~i vrata troje vrat; Počakaj ~i, štiri minute; jezikosl. ~i pike ‹...›tríje tudi trijé tréh m mn., člov. (ȋ; ẹ̑) Od sedmih so ostali živi le ~; biti sam proti ~em; Za družbo so potrebni ~trí tréh ž mn., člov. (ȋ) ~ so že rodile; nečlov. vstati ob ~eh zjutraj |ob 3. uri; ob 3h; ob 3.00|trí tréh s mn. (ȋ) Eno tele so prodali, ~ so ostala pri hiši
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
tvár -í ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí snov. (ȃ ȋ) neobč. množina ~i snovi
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
ȗd ūda m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
uspẹ́ti -ȅm dov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
úš -í ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ȗ ȋ) obirati ~i; naglavna ~; člov., nizk. |malovreden človek|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
utéž -í tudi utéž -i ž, prva oblika dalje -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ẹ̑ ȋ; ẹ̑) svinčene ~i; ura na ~i; dvigovalec ~i
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
ūzda -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
vás -í ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ȃ ȋ) rojstna ~; živeti na ~i |na deželi|; pokr. iti v ~ h komu obiskati koga
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
vdọ̑va -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
vèleobŕt -i tudi vèleobŕt -í ž, druga oblika dalje -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ȅȓ; ȅȓ ȅȋ) poud. |obrt velikega obsega|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
vélmóž -á tudi vêlmóž -á m -u -á -u -em; -á -- -éma -á -éh -éma; -je -- -ém -é -éh -mí (ẹ̑ọ̑ ẹ̑ȃ; éọ̑ éȃ) vaški ~je; neobč. veljakvélmóžev -a -o tudi vêlmóžev -a -o (ẹ̑ọ̑; éọ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
vès vsà vsè [vəs] cel. mer. zaim., m in ž dalje vsèga/vsè -èmu/-èj vsè/vsò -èm/-èj -èm/vsò; vsà/vsì -èh -èma vsà/vsì -èh -èma; vsì/vsè -èh -èm vsè/vsè vsèh vsèmi; s: kot m, le da je tož. ed. vsè; dv. -ì; mn. -à (ə̏ ȁ ȅ) ~ dan, gozd, krompir, obraz; ~i otrobi so plesnivi; ~e hlače si umazal; ~a njiva je bila pohojena; Srajca je ~a raztrgana; poud. ~a vas je bila pokonci |vsi prebivalci|; ~e leto, sadje, seme; ~a ta vrata bo treba prepleskati; poud.: odpovedati na ~ej črti |popolnoma|; zavpiti na ~a pljuča |zelo|; ~ moker; ~a vesela; ~e premraženo; ~ v ognju
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
vést2 -í ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ẹ̑ ȋ) ~ o nesreči; časopisne ~i
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
véz2 -í ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ẹ̑ ȋ) razrahljati ~i; prijateljske ~i; smučarske ~i; jezikosl. |kopula|; pojm. ~ vinske trte |vezanje|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
vídeostrán -í ž (ȋȃ ȋȋ) ogledati si spored na ~eh
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
vòl vôla [vou̯] m živ., mn. tudi -ôvi -ôv; daj., mest., or. tudi -ém -éh -mí (ȍ ó) orati z ~i; člov., slabš. |neumen, nedomiseln človek|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
vós2 -í ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ọ̑ ȋ) kitove ~i; zastar. dlaka, brk
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
vóz -á m -u/vôzu -- -u/vôzu -om; dv. -ôva -ôv tudi -á -ôv -éma -á -éh -éma; mn. -ôvi -ôv tudi -jé vóz -ém -é -éh -mí (ọ̑ ȃ) napreči ~; peljati se na ~u; ~ sena; neobč. rešilni ~ rešilni avtomobil; publ. usmeriti gospodarski ~ gospodarski potek, razvoj; poud. To pa je ~ |dober avto|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
vŕh1 -a tudi vŕh -á m, druga oblika dalje -u -- -u -om; -ôva -ôv; -ôvi -ôv; tož. mn. -é, mest. dv. in mn. tudi -éh, or. mn. tudi -mí (ȓ; ȓ ȃ)
1. priti na ~ (gore); odžagati ~ (drevesa); doseči ~ ustvarjanja; publ.: uvrstiti se na ~ na najboljše mesto; državni ~ najvišji organ; geom. ~ stožca
2. naliti kozarec do ~a |do roba|; splavati na ~ |na površje|; speljati napeljavo po ~u |po površini|; publ. odločati z ~a z najvišjega mesta; poud.: do ~a glave imeti koga |imeti koga za nadlego|; Hiša je pogorela od ~a do tal |popolnoma|; stanovanje na ~u |v najvišjem nadstropju, na podstrešju|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
vŕv -í ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ȓ ȋ) prerezati ~; voditi žival na ~i; teh. vlečna ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
vsì -è -à cel. količ. zaim. -èh -èm -è/-è/-à -èh -èmi (ȉ ȅ ȁ) ~ ljudje; z ~emi prijatelji; ~e hiše; ~a mestavsì -èh m mn., člov. (ȉ) ~ so odšli delatvsè -èh ž mn., člov. (ȅ) Skoraj ~e se tu zgodaj omožijo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
vzmét -í ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ẹ̑ ȋ) ~ se sproži; fiz. spiralna, vijačna ~; nož na ~; poud. čustvene ~i koga |gibala, gonila|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
Zapisovanje glavnih števnikovZanima me, ali je prav pri 4-ih ljudeh ali pri 4 ljudeh.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
zatẹ̑gadẹ̄lj prisl.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
zdẹ́ti se zdím se nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
zẹ́hati -am nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
zél -í [-u̯] ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ẹ̑) strupena ~; zdravilne ~i
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
zẹ̑nica -e ž,
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
zév -í ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ẹ̑) široka ~ v skalovju; teh. ~ cevi
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
zijáti -ȃm nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
zíniti zȋnem dov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
zób1 -a tudi zób -á m, druga oblika dalje -u -- -u -om; -á zób -éma -á -éh -éma; zobjé zób -ém -é -éh -mí (ọ̑; ọ̑ ȃ) ~ ga boli; mlečni ~; ~ brane; ~ od glavnika; poud. Spet ga imajo v ~eh |ga kritično obravnavajo, opravljajo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
zrást -í ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí pojm. (ȃ) ~ dveh kosti; števn. prerezati dimeljnično ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
zvér -í ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ẹ̑) ~ rjove, tuli; huda, krvoločna ~; poud.: Mesto uničuje ognjena ~ |požar|; biti ~ v človeški podobi |zelo surov, zloben|; člov., slabš. Poročila se je s pravo ~jo |s surovim, okrutnim človekom|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
zvẹ́zda -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
zvŕst -í ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ȓ) književna ~; ~i zabavne glasbe; socialna ~ jezika
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
Ž 1. V slovenskem fonemu ž (a) se ohranja pslovan. *ž, ki je nastal po prvi palatalizaciji (tj. neposredno pred pslovan. samoglasniki *e, *ę, *ě /če iz ide. *ē ali *eH/, *i ali *ь) iz starejšega *g (glej G), npr. žélja, žẹ́ja, žába, žȋv. (b) Lahko je nastal iz pslovan. *z' (kar nekateri označujejo z *ž), ki je po jotaciji nastal iz *zi̯, npr. pọ̄lž. 2. V ljudskih izposojenkah je nadomestil srvnem. s, npr. žafrȃn, rom. g pred mehkimi samoglasniki (tj. dž-jevske in ž-jevske glasove), npr. žọ̑ga, pȃž, ben. it. s, npr. dọ̑ž, pa tudi hrv. dž in đ, npr. žȅp. 3. V imitativnih besedah in onomatopejah ali v besedah, ki so postale imitativne, ponazarja nekatere naravne glasove, npr. žvrgolẹ́ti, žužẹ̑lka.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
žába žábe samostalnik ženskega spola [žába] 1. dvoživka brez repa, z večjo glavo in močnimi nogami s plavalno kožico; primerjaj lat. Anura 1.1. ta žival kot hrana, jed
2. v množini, manj formalno oprijeto, hlačam podobno oblačilo, ki pokriva tudi stopala
3. manj formalno plavanje, pri katerem se z rokami in nogami delajo krožni gibi; SINONIMI: manj formalno žabica
4. manj formalno priprava za utrjevanje tal, terena
5. slabšalno bahav, nadut, aroganten človek ali po videzu neprijeten človek
STALNE ZVEZE: barska žaba, človek žaba, laška žaba, morska žaba, pisana žaba, prava žaba, rjava žaba, volovska žaba, zelena žaba FRAZEOLOGIJA: napihovati se kot žaba, pojesti živo žabo, žabe se bodo zaredile komu v želodcu ETIMOLOGIJA: = cslov. žaba, hrv., srb. žȁba, rus., češ. žába < pslov. *žaba < ide. *gu̯eh1b(h)ah2 iz *gu̯eh1b(h)- ‛sluzast, zdrizast, sluzasta žival’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
žába -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
žávba Frazemi s sestavino žávba:
z vsèmi žávbami namázan
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
želézo Frazemi s sestavino želézo:
bíti [kot] iz želéza,
bíti za med stáro želézo,
bíti za v stáro želézo,
iméti dvé želézi v ôgnju,
iméti šè êno želézo v ôgnju,
iméti vèč želéz v ôgnju,
íti med stáro želézo,
íti v stáro želézo,
kováti želézo, doklèr je vróče,
med stáro želézo,
ne bíti iz želéza,
odíti med stáro želézo,
rómati med stáro želézo,
spremeníti kàj v stáro želézo,
stáro želézo,
v stáro želézo,
vèč želéz je v ôgnju
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
Žirí -ôv ž mn. -ém -- -éh -mí zem. i. (ȋ ó)žirôvski -a -o (ó)Žirôvec -vca m z -em preb. i. (ó)Žirôvka -e ž, preb. i. (ó)Žirôvčev -a -o (ó)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
žív1 -í ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ȋ ȋ) neobč. živo bitje; snov., neobč. protoplazma
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
žléb -a tudi žléb -á m, druga oblika dalje -u -- -u -om; -ôva -ôv; -ôvi -ôv; mest. dv. in mn. tudi -éh (ẹ̑; ẹ̑ ȃ) strešni ~; nestrok. splezati po ~u |strok. po strešni odtočni cevi|; spuščati opeko po ~u; ~ v gorski steni; dolbsti ~ v desko
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
žŕd -í ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ȓ ȋ) z ~jo povezan voz sena
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.