á1 -- in -ja m (ā) prva črka slovenske abecede: beseda se konča na a;
mali a;
veliki A;
od a dalje;
dva a-ja;
nečitljivi aji / kot nadomestilo za ime osebe A je dal B polovico zneska // samoglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: dolgi a
● če si rekel a, reci tudi b nadaljuj; povej vse; od a do ž od začetka do konca, vse; pog. ena a prvovrsten
♦ lit. rima aabb zaporedna rima; mat. 2a + 3b á -- kot imenovalni prilastek
prvi po vrsti: odstavek A; razdalja od točke A do B; v prvem členu pod točko a / učenci 1. a
♦ glasb. ton a ton na šesti stopnji C-durove lestvice; med. krvna skupina A; vitamin A; šah. polje a 1 prvo polje v prvi navpični vrsti z leve strani
á- prvi del zloženk
nanašajoč se na a, pomen, ki ga predstavlja kot krajšava: A-bomba atomska bomba; hotel A-kategorije / 1. a-razred
♦ glasb. A-dur durov tonovski način s tremi višaji; a-mol izhodiščni molov tonovski način; jezikosl. a-osnova ajevska osnova; med. A-vitamin
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
APodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [á], rodilnik [ája] tudi [á]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
á Frazemi s sestavino á:
če si rékel á, rêci šè b,
naučíti se od á do ž [čésa, o čem],
od á do ž
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
A 1. V slovenskem fonemu a (a) se ohranja pslovan. *a (iz ide. *ā ali *ō ali *aH, *oH pred soglasnikom ali v izglasju ali iz star. pslovan. dolgega ē za pslovan. *č, *š ali *ž), npr. máti, čȁs. (b) Lahko je nastal iz dolgega polglasnika ə̄, ki se je v sloven. končnih zlogih razvil pod cirkumflektirano, v nekončnih pa pod novoakutiranim naglasom iz pslovan. *ь (iz ide. *i) ali *ъ (iz ide. *u) v krepki poziciji, npr. vȃs, dánka, pásji. (c) V sklopih ra, la se je lahko razvil iz pslovan. *o v predsamoglasniških sklopih or, ol, npr. kráva, mlȃd. 2. V starejših ljudskih izposojenkah je nadomestil tujejezični (stvnem., srvnem. ali romanski) dolgi ā, npr. pȃpež, ki je narečno nastal tudi iz srvnem. ei, npr. ábota; v mlajših tudi kratki a, npr. papȋr, paradíž. Nadomestil je tudi srvnem. ä, æ, ou in še nekatere druge tuje glasove. 3. V imitativnih besedah velja a za najlažje izgovorljivi samoglasnik. Pojavlja se zlasti v besedah, ki se jih otroci najprej naučijo, npr. máma, áta.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
a m, F
2,
elementum, tudi ti puſtobi
a, b, c;
magister pedareus, kateri otroke vuzhy,
a, b, c
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
a4 črka prva črka abecede; SODOBNA USTREZNICA: a
FREKVENCA: 31 pojavitev v 10 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
a, b, c s abeceda:
lete ſò vashe vſakadajne litanie, katere proijete, letu je A, B, C im. ed., kateru vaſhe otroke vuzhite (II, 346) ǀ Hugo Cardinal enu cellu A, B, C tož. ed., ſturj od grehou, katiri is jeſika prideio (V, 199) ǀ ſledni mu more pokaſat ſuoie piſsmu, aku je prav A, B, C tož. ed., piſsal (I/1, 206) Zapis proijete je tiskarska napaka namesto poijete.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
abačica -e samostalnik ženskega spola predstojnica ženskega samostana pri nekaterih katoliških redovih; SODOBNA USTREZNICA: opatinja, opatica
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
A B C [ā bẹ̄ cẹ̄
]
večbesedna leksemska enotazačetek slovarja
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
abece nesklonljivo, samostalnik srednjega spola1. ustaljeno zaporedje črk v kaki pisavi, zlasti v latinici; SODOBNA USTREZNICA: abeceda
2. na čemer kaj temelji; SODOBNA USTREZNICA: abeceda
FREKVENCA: 8 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
abecedika [abecedíka]
samostalnik ženskega spolaučbenik za začetni pouk branja in pisanja; abecednik
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
abecedikar [abecedȋkar]
samostalnik moškega spolaučenec, ki se uči abecede; abecedar
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
abecedikarjev [abecedȋkarjev]
pridevnikabecedarjev
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
abecedikarski [abecedȋkarski]
pridevnikabecedarski
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
abonènt -ênta tudi -énta m (ȅ é, ẹ́) kdor se vnaprej naroči na kaj; naročnik2,
naplačnik: biti abonent;
abonenti imajo popust;
sprejemati abonente;
menza ima veliko abonentov
♦ gled. abonent reda B
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
abonmá -ja m (ȃ) vnaprej plačano naročilo na kaj: imeti, plačati abonma;
opera razpisuje abonmaje;
predstava je izven abonmaja / koncert za rumeni abonma z vstopnicami rumene barve
♦ gled. premierski abonma; abonma reda B
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
adenín -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
adíjo Frazemi s sestavino adíjo:
[in] potém adíjo kdó/kàj,
íti kómu kàj adíjo,
porêči kómu/čému adíjo,
rêči kómu/čému adíjo
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
afinitéta -e ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
Á-generácija -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
Agrovoltaična pašaZanima me, kateri slovenski ustreznik angleškega termina solar grazing ali nemškega Solarpark , ki označuje vrsto paše na kmetijskem zemljišču, na katerem se pridobiva tudi električna energije s fotovoltaiko, bi bil najprimernejši. Na spletu je veliko omemb takšne dvojne rabe kmetijskega zemljišča, ki je zelo razširjena v tujini. Razmišljamo o terminu sončno-pašna raba , podobno kot uporabljamo termin pašno-kosna raba .
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
aja ► aˈjaː medm.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
akrisól -a m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
Alanus m osebno lastno ime
Alanus:
Beatus Alanus im. ed. pak kodarkuli je hodil zheſzhena ſi Maria je molil ǀ kakor nas sagvisha B. Alanus im. ed. Alanus ab Insulis, frc. Alain de l'Isle (pribl. 1128–1203), menih, ki so ga zaradi njegove mnogostranske učenosti imenovali doctor universalis.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
Alberik -a m osebno lastno ime
Alberik:
Enkrat ſe je bila prikasala Alberiku daj. ed. Appatu (III, 455) ǀ B. Alberico daj. ed. Ordna S. Bernarda je bila pernesla eno belo kuto (IV, 315) Sv. Alberík (pribl. 1050–1109), opat v Cîteauxu
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
Albinus m osebno lastno ime
Albin:
Albinus im. ed. per eni vezhery je bil ſnedil 100 rib, 100 tiz, 10 dyn, 20 liberz grosdja, 300 aushtrih, 500 fih (IV, 292) ǀ Jeſt ſi nejſim letu ſmislil, ampak B. Albinus im. ed. Alcuinus, katiri je djal (V, 180) 1. Neki požeruh z imenom Albínus 2. → Alkuinus
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
albítski dvójček -ega -čka m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
álfa Frazemi s sestavino álfa:
álfa in ómega čésa
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
ȃlfa -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
ali1 (ali, oli) veznik1. v ločnem priredju, zlasti v zvezah ako – ali (nikar/ne), bodisi – ali (nikar/ne), (si) bodi/bodite – ali (nikar/ne), si – ali (nikar/ne), li – ali (nikar/ne), [vprašalni stavek] – ali (nikar/ne) za vezanje stavkov ali stavčnih členov, ki se vsebinsko izključujejo; SODOBNA USTREZNICA: ali
1.1 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, sta protipomenska
2. v ločnem priredju, zlasti v zvezah ako – ali, ali – ali, bodisi – ali, (si) bodi/bodite – ali, če – ali, li – ali za vezanje stavkov ali stavčnih členov, ki kažejo na možnost izbire; SODOBNA USTREZNICA: ali
2.1 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, sta med seboj neodvisna
2.2 v trojni formuli in pri naštevanju (kopičenju) za uvajanje posameznih členov (ali zadnjega)
2.3 negotovo, prekrivno z geslom alii za uvajanje prevodnih različic zaradi razlik v prevodnih predlogah
3. v ločnem priredju za vezanje stavkov ali stavčnih členov, ki se med seboj dopolnjujejo; SODOBNA USTREZNICA: ali
3.1 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, se dopolnjujeta
3.2 v trojni formuli in pri naštevanju (kopičenju) za uvajanje posameznih členov (ali zadnjega)
3.3 za uvajanje pojasnila k naslovu
4. v ločnem priredju za vezanje stavkov ali stavčnih členov, katerih pomen je skoraj enak; SODOBNA USTREZNICA: ali
4.1 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, sta sopomenska
4.2 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, sta manj znana/tuja beseda in beseda, ki jo natančneje pomensko določa ali razlaga
4.3 v trojni formuli za uvajanje posameznih členov (zlasti zadnjega)
4.4 za uvajanje besede, besedne zveze s podobnim, enakim pomenom
5. v protivnem priredju za uvajanje nove trditve namesto prej zanikane; SODOBNA USTREZNICA: ampak
6. v protivnem priredju, tudi v zvezah ali vsaj/saj, ali vsaj/saj viner/vunar, ali viner/vener/vunar/vini za izražanje nasprotja s prej povedanim; SODOBNA USTREZNICA: ampak, toda
6.1 za izražanje nasprotja, ki dopolnjuje prej povedano
6.2 za izražanje nepričakovanega
6.3 za izvzemanje, omejevanje
7. v protivnem priredju, z oslabljenim pomenom za dopolnjevanje, pojasnjevanje prej povedanega
8. za opozoritev na prehod k drugi misli; SODOBNA USTREZNICA: ampak, toda
FREKVENCA: približno 17000 pojavitev v 50 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
Ali je pravilno zapisati »doba sebe«?Zanima me, če je slovnično pravilno Doba sebe?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
Ali je večer »sredin« ali »sredni«?
Že leta opažam, da na MMC uporabljajo izraz sredni namesto sredin.
Danes mi je spet padel v oči članek z isto besedo
https://www.rtvslo.si/sport/kosarka/drzavno-kosarkarsko-prvenstvo/stavka-kosarkarskih-sodnikov-odnesla-sredne-in-cetrtkove-tekme/687408
Vprašal sem več starejših slavistov in noben se ne strinja s tako rabo. Na Radiu in TV Slovenija vedno uporabljajo sredin, tako kot smo se učili v šoli še v prejšnjem tisočletju.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
Alinejno naštevanje po črkah slovenske abecedeNikjer nisem našla pravil glede alinejnega naštevanja po črkah slovenske abecede v slovenskih besedilih/dokumentih. Zaradi vsesplošne rabe angleščine se namreč pogosto uporabljajo črke tega jezika.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
Alinejno naštevanje v alinejnem naštevanjuKakšna so pravila za alinejno naštevanje v alinejnem naštevanju?
Primer:
Danes moramo kupiti:
a) jajca
b) mleko
c) sir:
– kravji
– ovčji
č) papriko
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
Alinejno naštevanje z vmesnimi slikami in besedilomImam vprašanje v zvezi z alinejnim naštevanjem. Včasih opažam, da pisci npr. v seminarskih ali diplomskih nalogah ne pišejo alinej eno za drugo, ampak po kateri od alinej napišejo še nek dodaten samostojen odstavek besedila, ki ni del alineje, se pa nanjo nanaša, ali pa prilepijo sliko, ki ima seveda tudi nek svoj podpis. Celota nato izgleda precej nenavadno, saj se smisel alinejnega naštevanja nekako izgubi, saj je seznam prekinjen. Zanima me, če je v takem primeru sploh pravopisno pravilno uporabljati alineje in ali bi bilo bolj smiselno uporabiti kakšno drugo rešitev, npr. brez uporabe alinej.
Za ponazoritev tega problema dodajam primer, ki je sicer precej enostaven; v diplomskih nalogah gre za kompleksnejše primere.
Na dopust ne smemo brez:
– sončnih očal,
[Slika sončnih očal]
Slika 1: Sončna očala
Izberite očala z UV-zaščito.
– zaščitne kreme,
[Slika kreme]
Slika 2: Zaščitna krema
Izbrana krema naj ima čim višji zaščitni faktor.
– kopalk.
[Slika kopalk]
Slika 3: Kopalke
Najbolje je, da s seboj vzamete vsaj dva para kopalk.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
Ali so besede »monitor«, »blog«, »fjord« izposojenke ali tujke?Ali so besede tipa monitor, blog, fjord izposojenke ali tujke?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
Ali so imena abonmajev lastna ali občna?V publikaciji Abonmaji 2018/2019 se pojavljajo različni zapisi imen abonmajev: (abonenti) Belega abonmaja; (koncerti) abonmaja Klub; (abonenti) Abonmaja Obiski; abonma A la carte, Abonma Mladost.
Ker ti zapisi normirajo pravila pisanja v nekem okolju, bi rada strokovno mnenje o tem.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
Ali so »vilice« še vedno le množinski samostalnik?Zanima me, kako je z edninsko obliko samostalnika vilice. Zdi se mi, da je, vsaj ko gre za jedilni pribor, oblika vilica precej v rabi, tako v pogovorih kot v pisanih besedilih. Slovarji pa pravijo, da so vilice množinski samostalnik. Ali je torej napaka, če zapišemo Z vilico je iz lonca dvignil klobaso?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
Ali z besedo »učenec« označujemo zgolj osnovnošolske otroke ali niti ne?Vprašanje zastavljam kot tujka, ki ji je slovenščina drugi jezik ... V zgodnji fazi učenja jezika sem se namreč naučila, da se beseda učenec/učenka uporablja v primeru, ko govorimo o osnovnošolcih, v primeru srednješolcev se uporablja izraz dijak, potem pa študent. Sedaj pa se sprašujem, ali je to res, ali je samo moje zmotno prepričanje? Zelo konkretno me zanima, kako je s tem v kolektivni zavesti Slovencev, - torej, ko slišijo besedo učenec, ali pomislijo na osnovnošolskega otroka, ali ni nujno?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
Alkuinus m osebno lastno ime
Alkuin:
Alcuinus im. ed. odgovorj (II, 50) ǀ Alcuinus im. ed. pravi, de ſonze je zhaſt tiga ſvejta (III, 332) ǀ Jeſt ſi nejſim letu ſmislil, ampak B. Albinus Alcuinus im. ed., katiri je djal (V, 180) Albín Alkuín (735–804), teolog, svetovalec in učitelj Karla Velikega; → Alkimus 2.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
alsband -a (alsband, alsbant, alspant) samostalnik moškega spola okrasni predmet za nošenje okrog vratu; SODOBNA USTREZNICA: ogrlica, verižica
FREKVENCA: 5 pojavitev v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
Aluminijasta odrezninaAli v slovenščini obstaja termin, ki označuje odpadni aluminij, ki nastane pri žaganju? Če odpadek nastane pri piljenju, je opilek , če nastane pri struženju, je ostružek . Vprašanje pa je, kako se imenuje odpadek, ki nastane pri žaganju? Če govorimo o lesu, je to žagovina , kako pa je s tem pri kovinah, natančneje pri aluminiju?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
amfiból -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
anatema – označuje prekletstvo, izobčenje, izključitev iz skupnosti; SODOBNA USTREZNICA: anatema
FREKVENCA: 4 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
ángel Frazemi s sestavino ángel:
ángel váruh,
bdéti nad kóm/čím kot ángel váruh,
bíti [právi] ángel,
dóber kàkor ángel,
dóber kot ángel,
kot ángel váruh,
[lép] kot ángel,
módri ángel,
pádli ángel,
spáti kàkor ángel,
sprémljati kóga kot ángel váruh,
zaspáti kot ángel
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
antigéne predstavljajóče célice -- -ih -ic ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
antverharski -a -o (antverharski, antberharski) pridevnik ki se nanaša na antverharje; SODOBNA USTREZNICA: rokodelski, obrtniški FREKVENCA: 6 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
Á-oblíka -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
apartheid -a m [apȃrthajd-]
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
Ápo B Apa B m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
ápolipoproteín B -a -- m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
aprílski Frazemi s sestavino aprílski:
aprílska šála,
bíti aprílski,
kot aprílsko vrême
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
arfa -e (arfa, arpfa) samostalnik ženskega spola1. manjše glasbilo s strunami, napetimi na okvir, na katere se brenka ali udarja s paličicami
1.1 igranje na to glasbilo
FREKVENCA: 96 pojavitev v 12 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
argílični horizónt -ega -a m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
ariel -a samostalnik moškega spola prostor na oltarju z nezavarovanim ognjem, namenjen za opravljanje daritev Bogu; SODOBNA USTREZNICA: oltarno ognjišče
FREKVENCA: 3 pojavitve v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
armatúrno jêklo -ega -a s
Terminološki slovar betonskih konstrukcij, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
Aténe Frazemi s sestavino Aténe:
nosíti sôve v Aténe
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
B simbolsimbol za kemijski element bor
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. B, simbola za element ↑bor
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
b -- in -ja [bə̀ bə̀ja in bé bêja] m (ə̏; ẹ̄ ē) druga črka slovenske abecede: napiši b;
mali b;
od b do d;
nerazločni b-ji / kot nadomestilo za ime osebe A je dal B polovico zneska // soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: zveneči b
● če si rekel a, reci tudi b nadaljuj; povej vse
♦ lit. rima aabb zaporedna rima; mat. 2a + 3b b -- kot imenovalni prilastek
drugi po vrsti: točka b potrebuje razlage / učenci 1. b
♦ glasb. ton b za polton znižani ton h; gled. abonma reda B; med. vitamin B
b- prvi del zloženk
nanašajoč se na b: hotel B-kategorije
♦ glasb. B-dur durov tonovski način z dvema nižajema; b-mol molov tonovski način s petimi nižaji; med. B-vitamin; šah. kmet na b-liniji v drugi navpični vrsti z leve strani
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [bə̀], rodilnik [bə̀ja] tudi [bə̀] tudi [bé], rodilnik [bêja] tudi [bé]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
BPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [bə̀], rodilnik [bə̀ja] tudi [bə̀] tudi [bé], rodilnik [bêja] tudi [bé]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [bə̀], rodilnik [bə̀] tudi [bé], rodilnik [bé]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
BPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: simbol
IZGOVOR: [bə̀], rodilnik [bə̀] tudi [bé], rodilnik [bé]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
b1 b-ja tudi b -- [bə̀ bə̀ja in bé bêja tudi bə̀ in bé] m, prva oblika z -em (ə̏; ẹ̑ ȇ; ə̏; ẹ̑) |ime črke ali glasu|: od ~ do g; mali ~; razred ~; dva b-ja; učenec iz drugega ~ ‹2. b›; prim. b-2
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
B1 B-ja tudi B -- [bə̀ bə̀ja in bé bêja tudi bə̀ in bé] m, prva oblika z -em (ə̏; ẹ̑ ȇ; ə̏; ẹ̑) |ime črke|: od ~ do G; veliki ~; vitamin ~; dva B-ja; kakovost ~ 2; prim. B-
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
b2 -- [bə̀ in bé] ž (ə̏; ẹ̑) druga ~; učenec iz druge ~ ‹2. b›
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
B2 -- [bé] m, simb. (ẹ̑) fiz. bel; kem. bor; rač. bajt
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
b3 -- [bə̀ in bé] s (ə̏; ẹ̑) ~ deljeno z x ‹b : x›
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
B B-ja
m
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024
b Frazemi s sestavino b:
če si rékel á, rêci šè b
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
B 1. V slovenskem fonemu b se ohranja pslovan. *b (iz ide. *b ali *bh), npr. brȁt. 2. V starih germanskih izposojenkah je zamenjal stvnem. ali srvnem. f (pisano tudi v), če je ta nastal iz pgerm. f ali če je tujega izvora, npr. bọ́ter. Nadomestil je tudi srvnem. in nem. w, npr. bȃjar. V romanskih in madžarskih izposojenkah ustreza tujejezičnemu b, npr. bála, betẹ́žen. 3. V imitativnih besedah večkrat služi za posnemanje neartikuliranega govorjenja, npr. bebljáti.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
b [bogȃ]
črka b
PRIMERJAJ: boga
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
b črka
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
b m, F
2,
elementum, tudi ti puſtobi, a,
b, c;
magister pedareus, kateri otroke vuzhy, a,
b, c
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
b nepreg. m (črka) b:
ta pustob A, nej kakor ſim ga jest napiſsal? B im. ed., je umasan (I/207) ǀ Ta pushtob B im. ed., Brumnost je prevezh vmadeshen (I/1, 208)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
b črka ♦ P: 11 (TA 1550, TA 1555, TA 1566, KB 1566, KPo 1567, TC 1575, DJ 1575, TT 1581-82, DB 1584, BH 1584, DC 1585)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
b črka druga črka abecede; SODOBNA USTREZNICA: b
FREKVENCA: 27 pojavitev v 11 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
B -- m
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
b m
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
B- [bé] prvi del podr. zlož. (ẹ̑) B-diplóma, B-dúr, B-vitamín; B-dúrovski; prim. B1
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
b-1 [bé] prvi del podr. zlož. (ẹ̑) b-mól
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
b-2 [bə̀ in bé] prvi del podr. zlož. (ə̏; ẹ̑) b-línija, b-kmèt, b-rázred; prim. b1
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
b. krajšava blaženi:
kaj pravi B. im. ed. Simon ǀ nas vuzhij B. im. ed. Alanus Ni jasno ali se je krajšava brala kot lat. beatus ali kot sloven. blaženi. V lat. je izpisana zelo redko, npr. Beatus Alanus (III, 431), v sloven. pa sploh ne. Podobna dilema je pri → s., ki se lahko bere kot lat. sanctus ali kot sloven. sveti, medtem ko se → v. lahko bere le kot lat. venerabilis, saj se sloven. prevedek glasi častiti, → častit.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bába, f. 1) die Großmutter, Meg., Mur., Cig., Jan., Dalm., Levst. (Nauk); — 2) die Hebamme, Meg., Jarn., Jan., Dalm., Goriš.; — 3) zaničljivo o odrasli ženski, posebno starejši; o zakonski ženi (zaničlj.): babo si vzeti, moja baba; = feige Memme, to je baba, ne mož! — die Puppe, Št.-C. (Vest.); — 4) v vražah in pravljicah: a) "babo žagati" je stara navada Slovencev na sredipostno sredo; naredé si jo namreč po nekod iz slame in cunj ter jo prežagajo; navadno pa se le z otroki šalijo, praveč jim, da kje babo žagajo, da jih tja gledat izvabijo; b) "divje babe", bivajoče po gorskih jamah in duplinah, imele so dolge lase in nazaj obrnjene roke in noge, LjZv. 1884. 229; c) kvatrna b. = čarovnica, GBrda; — 5) der Herrenpilz (boletus edulis), "kadar je star in ima širok klobuk", Ip.-Erj. (Torb.); — 6) neka smokva, Biljana-Erj. (Torb.); — 7) ein stehender alter Baumstamm, Z., Notr.; ein alter Zaunpfahl, Z.; — 8) der Stockstamm einer Getreideharfensäulen, Cig.; kozolec v babe vcepiti, die Getreideharfensäule in die Stockstämme einsetzen, Z.; — 9) pri kozolci pokončen steber, v katerega so late vtaknjene, Dol.; der Brückenpfeiler, BlKr.; — 10) die Spaltklemme der Korbmacher, damit die Wieden abzuspalten, V.-Cig.; — 11) an einer Thür der Kloben, der auf eine Klampe passt, um ein Vorlegeschloss daran zu hängen, Cig., Jan.; — 12) die Oese, Cig.; — das Haftelöhr, Kr.; — 13) die Schraubenmutter, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
babiloniski -a -o (babiloniski, babiloniški, bobiloniski) pridevnik1. ki se nanaša na Babilon ali Babilonce; SODOBNA USTREZNICA: babilonski
1.1 v Stari zavezi, v zvezi babiloniska ječa sedemdesetletno izgnanstvo, preselitev Izraelcev v Babilon; SODOBNA USTREZNICA: babilonska sužnost
FREKVENCA: 49 pojavitev v 11 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
babilonski -a -o (babilonski, bobilonski) pridevnik1. ki se nanaša na Babilon ali Babilonce; SODOBNA USTREZNICA: babilonski
1.1 slabšalno ki je sovražen Bogu, zlasti z nadutostjo, prevzetnostjo
1.2 v Stari zavezi, v zvezah babilonska ječa / babilonsko porobljenje sedemdesetletno izgnanstvo, preselitev Izraelcev v Babilon; SODOBNA USTREZNICA: babilonska sužnost
FREKVENCA: 47 pojavitev v 7 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
babina -e (babina, bavina) samostalnik ženskega spola premoženje, dobljeno po umrlem; SODOBNA USTREZNICA: dediščina
FREKVENCA: 5 pojavitev v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bȃbištvọ, n. das Hebammenwesen, die Hebammenkunst, Mur., Cig., Jan., nk.; b. je skrajšan del porodništva, Vod. (Bab.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bȃbjak, m. 1) der Weibernarr; ves b. je, Jurč.; — 2) babják, feiger Mensch, kajk.-Valj. (Rad); — 3) bȃbjak, wilder Salvei (salvia silvestris), Spodnja Idrija-Erj. (Torb.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
Babyboom generacijaProsim, če mi lahko pomagate najti slovenski izraz za generacijo, imenovano baby boom . Demografski termin prihaja iz ameriškega okolja in označuje generacijo, rojeno v obdobju gospodarskega napredka po drugi svetovni vojni. V znanstvenih člankih se ponavlja omenjeni izraz, tudi v prevodih v slovenščino. Kako je pravilno?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bȃcəlj, -clja, m. 1) ein Pfropf aus gefaserter Leinwand: b. preje, Cig.; — 2) die Schoppnudel, V.-Cig.; — prim. facelj.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bacljȃnje, n. das kleinschrittige Gehen (z. B. der Kinder), Z.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bȃčka, f. der Beutel, Dict.; b. denarjev, Z.; = popotna torbica, Dict.; — prim. baška.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
báhati, -am, vb. impf. prahlen, Mur., Met.; z mošnjo b., beutelstolz sein, Cig.; Napuh njegov prezgodaj baha, Vod. (Pes.); s svojimi darmi b., Ravn.; — nav. b. se, b. se s čim; — tudi: baháti se, Gor., Št.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
baháti se bahám se tudi báhati se báham se nedovršni glagol [baháti se] tudi [báhati se] 1. pretirano se hvaliti, izpostavljati s svojimi dejanji, dosežki, premoženjem
2. ekspresivno imeti kaj, kar vzbuja ponos, občudovanje, zadovoljstvo; SINONIMI: ekspresivno pobahati se 2.1. ekspresivno izstopati s svojim videzom, pretirano okrašenostjo
ETIMOLOGIJA: = dluž. bachaś < pslov. *bahati iz ide. *bhah2- ‛govoriti’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
báhati se -am se nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bahátost, f. die Aufgeblasenheit, die Prahlerei; b. v obleki, der Kleiderluxus, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bájati -am nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bájati, -jam i. -jem, vb. impf. 1) schwätzen: b. = praviti basni, Dict.; — sagen: prim. baje, baje da, kar je menda nam. bajo da, Levst. (Sl. Spr.); — 2) prophezeien: dobro vreme b., sv. Vincenc baja, da bo dosti dobrega vina, C.; — 3) beschwören, zaubern, Mur., Mik., kajk.-Valj. (Rad).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bájt bájta samostalnik moškega spola [bájt] 1. iz računalništva in informatike izpeljana merska enota za izražanje količine podatkov, 8 bitov; simbol: B1.1. podatki, izraženi s to mersko enoto
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. byte iz bite ‛grižljaj’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bájt tudi byte -a [bájt] m (ȃ) rač. mera za količino pomnilnika, navadno osem bitov: USB je napolnil do zadnjega bajta [B]
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bájt -a m (ȃ) rač.; prim. B2
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bákər, -kra, m. das Kupfer, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; čisti b. das Feinkupfer (Garkupfer), Cig.; — po drug. slov. jezikih.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bakla [bȃkla]
samostalnik ženskega spolabakla
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
Bàkoš -a m Bakoš: Bakos Mihály BKM 1789, 8 b
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bakrę̑nəc, -nca, m. die Kupferlasur, Z.; modri b., Erj. (Min.); rdeči b., das Rothkupfererz, Erj. (Min.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bála, f. 1) der Ballen; b. platna; b. slame, Fr.-C.; — 2) das mobile Brautgut: balo peljajo; — 3) das Pfriemengras (stipa pennata), Istrski Kras-Erj. (Torb.); — prim. it. balla, der Ballen.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
baladúr -ja m (ȗ) nar. nadstropni hodnik ob hiši: Kras je imel zadosti arhitektonskih prvin s svojimi portali, kolonami in baladurji (B. Pahor)
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
balbirar -ja (polbirar, balbirar, bolbirar) samostalnik moškega spola kdor se ukvarja z britjem in s striženjem las; SODOBNA USTREZNICA: brivec
FREKVENCA: 3 pojavitve v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
balena -e (balena, belena) samostalnik ženskega spola1. največji, ribi podoben morski sesalec z vretenastim telesom in zakrnelimi zadnjimi končinami; SODOBNA USTREZNICA: kit
FREKVENCA: 19 pojavitev v 8 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bȃn, m. der Banus: hrvatski ban, der B. von Kroatien.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bandérọ, n. die Fahne, die Flagge; b. spustiti, die Fahne streichen, Cig.; pl. bandę̑ra; — prim. it. bandiera, nem. das Banner.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bànk bánka m (ȁ á) nar. delovna miza, pult: mizarski bank;
V kotu za točilnim bankom je bil telefonski aparat (B. Pahor)
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bȃnski, adj. Banal-, Cig., Jan., nk.; b. stol, die Banaltafel, Cig., nk.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bȃr, m. der Kolbenhirse (setaria italica), Hlad. (Rok.), Tuš. (B.), Kr.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
barȃnt, m. = kup: b. skleniti, Npes.-Schein.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
barantáti, -ȃm, vb. impf. kupčevati; b. z žitom, s kožami; — prim. baratati.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bȃrati -am dov. in nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bárati 2., -am, vb. impf. mit heißem Wasser abbrühen: b. kokoši, svinje, Mik., Št.; barani ječmen = Malz, Hip. (Orb.); — menda nam. obarjati; prim. obariti, variti.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bȃrik, adj. indecl. lüstern: b. česa, Guts., Cig., Npes.-Schein.; b. na kaj, Guts., Mur.; ni b. iti, er hat keine Lust zu gehen, SlGradec; tudi: barək, Guts.; — menda iz nem. begierig, Mik. (Et.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bȃrje -a s
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
barka -e samostalnik ženskega spola1. večje/veliko vodno plovilo; SODOBNA USTREZNICA: ladja
1.1 ladja posebne oblike, s katero je Noe rešil svojo družino in živali med vesoljnim potopom
2. barka kot prispodoba krščanstva
FREKVENCA: 299 pojavitev v 15 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
baromētər, -tra, m. das Barometer; dvokraki b., das Heberbarometer, Sen. (Fiz.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bart1 -a (fart, bart) samostalnik moškega spola s števnikom ali z izrazom količine krat
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
Bartholomeus m osebno lastno ime
Bartolomej:
kakor je bil odgovuril ta imenitni Vuzhenik Bartholomæus im. ed. de Scobar (II, 174) ǀ njegou Gospud Ozha Teccelinus, inu njegovi bratje Bartholomæus im. ed., Andreas, Gvido, Gerardus inu Nivardus (III, 452) ǀ kakor pravi Bartholomæus im. ed. de Piſa (III, 477) 1. Neki Bartolomêj iz Escobarja v Španiji 2. Bartolomêj iz Pise (umrl pribl. 1401), pisec dela De conformitate vitae b. Francisci ad vitam Domini Jesu (1385–90)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
Barva »magenta« v slovenščiniAli lahko pri svojem strokovnem članku uporabim besedo magenta. Barva je že nekaj časa poznana in je ena od barv, ki se uporabljajo pri kapljičnem tisku. Po SSKJ-ju je ena od dveh škrlatnih.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bȃrvati, -am, vb. impf. färben, Cig., Jan., nk.; rdeče, črno b., tudi: na rdeče, črno b., Cig.; b. se, sich schminken, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bȃrvnica, f. 1) die Farbenmuschel, Jan.; — 2) zemlja b. = barvilna zemlja, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bȃs, m. 1) die Bassstimme, der Bass; debeli bas, der Großbass, glavni b., der Contrabass, mali b., das Bassetchen, Cig.; — 2) die Bassgeige; Ne maram, zavpije, za gosli, za bas, Preš.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
básati, bȃšem, vb. impf. hineinstopfen; v žepe si kaj b.; vollstopfen; koš, trebuh b.; laden (ein Gewehr), puško b.; b. se kam, sich irgendwohin drängen; — prim. nem. fassen, Levst. (Rok.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bȃsən, -sni, f. 1) eine erdichtete Erzählung, etwas Erdichtetes; imeti kaj za fabulo ali b., Trub. (Post.); basni, Fabeln, Dalm.; — 2) die Fabel (als Literaturgattung), Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
basen -sni/-sne (bajsen, basn, basen, bajsin) samostalnik ženskega spola1. ekspresivno pripoved z izmišljenimi, domišljijskimi sestavinami; SODOBNA USTREZNICA: pravljica
2. kar kdo pripoveduje o resničnih dogodkih, povezanih v celoto; SODOBNA USTREZNICA: zgodba
3. poučna pripoved, v kateri nastopajo poosebljene živali ali stvari; SODOBNA USTREZNICA: basen
FREKVENCA: 60 pojavitev v 16 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bȃsənski, adj. Fabel-, fabelhaft, Cig., Jan.; b. svet, die Fabelwelt, Jan.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
basílọ, n. die Ladung (z. B. eines Schießgewehres), Cig., DZ.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
baštija -e (baštija, paštija) samostalnik ženskega spola zgradba ali del zgradbe, zgrajen za obrambo; SODOBNA USTREZNICA: branik, utrdba
FREKVENCA: 4 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bȁt báta m,
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bȃt, m. 1) der Kolben, Mur., Cig., Jan., Sen. (Fiz.); der Kolbenstock, die Keule, C.; Pripravil je že meč 'no bat, Omamil je je z batom vse, Danj.; das Scepter, kraljevi b., Mur.; b. i kraljestvo, kajk.-Valj. (Rad); z batom živeti, auf großem Fuße leben, C.; — 2) der Holzschlägel, der Holzhammer, Dict., Cig., jvzhŠt.; — 3) der Fruchtkolben, koruzni b., C.; bàt, Valj. (Rad); — prim. bet.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bȃtəc, -tca, m. dem. bat; kleiner Holzschlägel, Dict., C.; bobnarski b., der Trommelschlägel, Cig.; der Dengelhammer, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
baterȋja, f. oddelek topništva, die Batterie; — magnetska b., magnetisches Magazin, b. v koritu, der Trogapparat, Cig. (T.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
báti se bojím se nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
báti se, bojím se, vb. impf. Furcht haben, fürchten; b. se koga, česa, jemanden, etwas fürchten; bojim se, da bo jutri deževalo, bojim se, da bi jutri ne deževalo, ich fürchte, dass es morgen regne; bojim se, da se mu bo, da se mu ne bi kaj pripetilo, ich fürchte, dass ihm etwas zustoße; jaz se ne bojim, da bi tebe utrudil ali tebi nadležen bil, Jap.; Bedenken tragen, fürchten; Z roko migni, ak' bojiš se govorit', Preš.; on se boji tudi najmanjšega človeka razžaliti, Ravn.; b. se za koga, um Jemanden fürchten, besorgt sein; sich scheuen, Scheu haben, bati se dela, arbeitsscheu sein.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bati se bojim se nedovršni glagol1. čutiti strah zaradi doživljanja ali pričakovanja česa nevarnega, neprijetnega; SODOBNA USTREZNICA: bati se
1.1 kdo; s prisl. določilom časa ali vzroka
1.1.1 kdo čutiti strah ob stiku z nadnaravnimi bitji
1.2 kdo; koga/česa, pred čim
1.2.1 kdo; koga/česa, pred čim čutiti spoštljiv strah pred kom nadrejenim, mogočnim, nadnaravnim, ki se kaže zlasti v poslušnosti njegovim ukazom, zapovedim
2. kdo; česa, pred čim biti v skrbeh zaradi pričakovanja česa neprijetnega ali nezaželenega; SODOBNA USTREZNICA: bati se
2.1 kdo; česa komu, česa pred kom, zavoljo koga, komu, za koga biti v skrbeh za koga ali kaj
3. z nedoločnikom, kdo; česa, pred kom ne imeti dovolj poguma; SODOBNA USTREZNICA: bati se, ne upati si
FREKVENCA: približno 1900 pojavitev v 44 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
báviti se,* -im se, vb. impf. 1) sich mit etwas beschäftigen, sich abgeben, nk.; b. se s pesmami; Prip.-Mik.; malo se baviti z ljudmi, Jurč.; — 2) = muditi se, Jan.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bazilīsk, m. der Basilisk; amerikanski b., der Haubenbasilisk (basiliscus mitratus), Erj. (Ž.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bážati se, -am se, vb. impf. von gleicher Gattung sein: b. se s čim, Mur., Cig.; — prim. 1. baža.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bážol, m. = fižol, Tuš. (B.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
B-célični antigénski recéptor -ega -ega -ja m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
BCR BCR-a m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
B-diplómski -a -o [bé] (ẹ̑-ọ̑) ~ izpit
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
Be simbolETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. Be, simbola za element ↑berilij
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
beatboxing -a m
Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
beatus cit. prid. blaženi:
Beatus im. ed. m Alanus pak kodarkuli je hodil zheſzhena ſi Maria je molil (III, 431) ǀ Beatus im. ed. m Jordanus kadar v' Jeruſalem pò mory ſe pelal (IV, 402) ← lat. beauts ‛blažen’; → b.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bę́biti,* -im, vb. impf. 1) dumm machen, Cig.; b. se, sich albern betragen, Cig.; — 2) einem ein Blendwerk vormachen, ihn übertölpeln, Cig., C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bebljáti -ȃm nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bəckáti, -ȃm, vb. impf. stupfen, stochern, sticheln; po zobeh b., in den Zähnen stochern; — prim. becati.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bəcníti, bəcnèm, bácnem, vb. pf. stupfen, stoßen, Dol.; b. koga skozi vrata, Cig.; — prim. becati, bacniti.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bə̀č 1., -à, m. 1) sod, držeč do deset kvinčev (600 bokalov), Bilje pri Gorici-Erj. (Torb.); — 2) vodnjak, v katerem voda sama izvira iz tal, ter da ne bi mogla drugam odtekati, zatorej tak beč nekoliko oblože s kamenjem, Lašče-Erj. (Torb.), Ig, Gor.; zajemni b., der Schöpfbrunnen, V.-Cig.; — prim. boč.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bẹ́da -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bedákati,* -am, vb. impf. b. koga, jemanden *zum Besten halten, BlKr.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bedȇnəc, -nca, m. das Hitzbläschen, das Wimmerl, Cig., Dol., Gor.; črni b., die Brandblatter, Cig., C.; — morda nam. bodenec (?).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bədə̀nj, -dnjà, m. 1) der Bottich, Cig., Jan., DZ., Levst. (Nauk); die Weinkufe, Cig., C.; grozdje vržejo v veliko kad, bedenj, Hip. (Orb.); velika lesena posoda (kad), ki je vendar manjša od plavnika, Erj. (Torb.); — 2) die Butte, Ist.-C.; — 3) hohler Baumstamm, Mur., V.-Cig., Jan., C., Levst. (Nauk); v bednji ima žolna mlade, Ljutomer-Raič (Nkol.); ein zum Bienenstock ausgehöhlter Baumstamm, Habd., Ip.-Mik.; bukovi bednji rabijo namesto panjev, Levst. (Beč.); hohler Baumstamm als Brunneneinfassung, ogr.-C., SlGor.; — das Baumschiff z. B. bei der Schiffmühle, V.-Cig.; tudi bédənj, Valj. (Rad); — iz nem.; prim. stvn. butinna, srvn. büte, büten, Mik. (Et.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bedẹ́ti -ím nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bédrce, n. dem. bedro, das Schenkelchen; gosje b., die Ganskeule; pl. bę̑drca, Dol.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bédro -a s
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
beg -a (beg, bejg, beh) samostalnik moškega spola1. hitro umikanje iz strahu, pred nevarnostjo; SODOBNA USTREZNICA: beg
1.1 rešitev iz neugodnih razmer; SODOBNA USTREZNICA: pobeg
FREKVENCA: 48 pojavitev v 12 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bẹ́gati 1., -am, vb. impf. 1) hin- und herlaufen; ne begaj za vrabci, kadar ti uhajajo golobje, LjZv.; živina bega = bezlja, C.; begajoče oči, schweifende Blicke, Šol.; — 2) hin- und hertreiben, scheuchen; pes kuretino bega; — b. koga, irre machen; ne begaj me! — kleinmüthig, furchtsam machen, C., Gor.-Levst. (Rok.); — 3) b. se, sich abmühen, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bẹ̑htati se, -am se, vb. impf. 1) spielen: otroci se behtajo, jagnjeta se behtajo po trati, BlKr.; — 2) sich abmühen, sich plagen: b. se pri delu, C.; — prim. 1. begati.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bêjevec -vca m (ē) pog. učenec iz b oddelka, razreda:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bêjevec -vca m z -em člov. (é; ȇ) šol. žarg. učenec (b-razreda)bêjevka -e ž, člov. (é; ȇ) šol. žarg. učenka (b-razreda)bêjevčev -a -o (é; ȇ) šol. žarg.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bekȃnje, n. das Blöken (o drobnici), Meg., Boh.; — b. tvojih pesni, ("Geplärr") Dalm.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
belPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [bél], rodilnik [béla]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bél1 -a m (ẹ̑) fiz. |merska enota|; prim. B2
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bẹ́l -a prid.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bẹ̑ł, -ȋ, f. 1) eine Augenkrankheit: der graue Star, Kras-Cig., Jan., Erj. (Som.); (pri konjih) Ip.-Erj. (Torb.); — 2) der Mehlthau, Cig.; — 3) svinčena b., das Bleiweiß, DZ., C., Erj. (Min.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bel -a -o (bel, bejl) pridevnik1. ki je take barve kot sneg ali mleko; SODOBNA USTREZNICA: bel
1.2 ki vzbuja spoštovanje
2. ki je svetle barve; SODOBNA USTREZNICA: bel
2.1 ki ima zaradi zrelosti svetlo barvo
2.2 v zvezi z lasje svetlo siv
2.3 v zvezi z dan poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže
FREKVENCA: približno 300 pojavitev v 30 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bẹlẹ́žiti,* -im, vb. impf. bezeichnen, Cig. (T.); zlato in srebro b., puncieren, Cig. (T.); — notieren, nk.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
beli -ega (beli, bejli) posamostaljeno1. kar je take barve kakor sneg ali mleko; SODOBNA USTREZNICA: belo
2. kar je svetle barve; SODOBNA USTREZNICA: belo
FREKVENCA: 30 pojavitev v 7 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
belialski -a -o (belialski, beliaski) pridevnik ki se nanaša na Beliala, tj. hudiča; SODOBNA USTREZNICA: Belialov, hudičev
FREKVENCA: 10 pojavitev v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bẹlíca, f. 1) (ime raznim živalim): weißes weibliches Schaf, C.; weiße Ziege, Erj. (Torb.); — kuna b., der Steinmarder, Glas.; — = snežna jerebica, Erj. (Ž.); — die Ringelnatter (coluber natrix), Štrek.; — der Weißfisch (leuciscus), Erj. (Z.); — 2) (ime raznim rastlinam, sadju itd.): neka vrsta pšenice, Valj. (Rad); — der männliche Hanf; — die Weißkirsche; — der Taffetapfel, C., Maribor-Erj. (Torb.); — die Weißbirn, Cig.; Tolm.-Erj. (Torb.); — die weiße Pflaume, C., BlKr.; — bela, obla smokva, C., Goriška ok. in Ip.-Erj. (Torb.); — neka oljika, Ip.-Erj. (Torb.); — neka trta, C., M.; — Črnina se barva, Belica rumeni, Npes.-K.; — 3) das Ei, M., C., ogr.-Valj. (Rad); — 4) der Lutter bei der Erzeugung des Wacholderbrantweins, M., C.; — 5) = svinčena bel, Jan., C., DZ.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bẹlílọ, n. 1) die weiße Farbe, das Weiß, Cig. (T.); die Tünche: b. se obleta, lušči, Cig.; — die weiße Schminke, Cig.; — 2) das Tünchen; — das Bleichen, die Bleiche.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bẹlȋn, m. 1) der Kakerlak (Albino), Cig.; — 2) ein weißes Thier männlichen Geschlechtes, C.; — weißer Hund, Cig., C., Mik.; — der Schneehase, Cig.; — weißer Ochs, C.; — der Weißling: glogov b., der Baum- oder Heckenweißling (pieris crataegi), kapusov b., der Kohlweißling (p. brassicae), repni b., der Rübenweißling (p. rapae), repični a. ogrščični b., der Rübesaatweißling oder Grünader (p. napi), Erj. (Ž.); — 3) = sneg: Belin, oj skopni že, LjZv.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bẹlína, f. 1) das Weiß, die weiße Farbe, Meg., Jan., Mik.; — 2) eine Traubenart, Št., Dol., v Brkinih-Erj. (Torb.), weißer Heunisch, Vrtov. (Vin.), Trumm.; laška b., ahornblättriger Wippacher, (Trumm.); — 3) das Splintholz, V.-Cig., Cig. (T.); — 4) prvo žganje, der Lutter, V.-Cig., Gor.; — 5) = svinčena bel, C., Levst. (Nauk); — 6) das Weißzeug: prodajalnica beline in platna, Jurč.; (das Leinzeug, Cig.); — 7) eine Augenkrankheit: der graue Star, Mur.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bẹ́liti, -im, vb. impf. 1) weißen, tünchen: b. hišo, sobe; danes belimo, heute sind wir mit dem Tünchen beschäftigt; — weiß schminken, Cig.; — beschönigen, Cig.; — 2) bleichen: platno b.; — glavo si b. s čim, sich mit einer Sache den Kopf zerbrechen; skrbi nas ne bodo dalje trle in belile, Ravn.; — 3) glühend machen; železo b.; weiß sieden: srebro b., Cig. (T.); peč b., heiß machen, C., Polj., jvzhŠt.; — b. koga, zum Zorne reizen, C., Z.; — 4) schmalzen, fetten: jedi b.; delo beli vse jedi, Jan. (Slovn.); resnice b. komu, jemandem derb die Wahrheit sagen, Cig., M.; — 5) abbasten, abrinden: kolje, trte, smreke b., C., BlKr., jvzhŠt.; koruzo b., schälen, BlKr.; — die Haut abziehen, schinden: kozla, jagnje, padnino b., Z., BlKr.; — jemanden schinden, betrügen, C.; — 6) b. se, weiß schimmern, C.; gore se bele, Zora; — beli se, es zieht ins Weiße, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
beliti -im (beliti, bejliti) nedovršni glagol1. kdo; (s čim) pokrivati z beležem ali belilom; SODOBNA USTREZNICA: beliti
2. kdo; kaj močno segrevati; SODOBNA USTREZNICA: beliti
FREKVENCA: 4 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bẹljȃva, f. 1) das Weiß, die weiße Farbe, Cig., Jan., Mik.; Vaša hvala je 'zgubljena, Vaša b'ljava zatopljena, Vod. (Pes.); zid beljavo izgublja, die Wand weißt ab, Cig.; — 2) das Splintholz; — 3) der zuerst abgezogene Brantwein, Šol.; "žganje od prvega teku", Pirc; zdaj še beljava teče, Z.; — 4) svinčena b. = svinčena bel, C.; — 5) das Bleichen, die Bleiche, Cig.; pri beljavi se platno lehko pokvari, Gor.; — 6) das Tünchen, Cig.; danes imamo beljavo, Gor.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bẹlóba, f. das Weiß, die Weiße, Jan.; svinčena b. = svinčena bel, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
belognojen -jna -o (bejlugnojen, belugnojen) pridevnik ki je take barve kot gnojni izcedek iz rane
FREKVENCA: 3 pojavitve v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
belognojno -ega (belugnojnu, bejlugnojnu) posamostaljeno kar je take barve kot gnojni izcedek iz rane
FREKVENCA: 11 pojavitev v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bẹlọ̑st, f. = belota, beloba, Mur., Cig.; teh zobi b., Kast.; snega b., Preš.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
Beltrandus m osebno lastno ime
Beltrand (?):
B: Ludovicus Beltrandus im. ed. ſilnu ſe je bal (I/1, 27) ǀ Ta boga boyezhi Beltrandus im. ed. en dan, kir s'drugimi Duhounimy je govuril (V, 6) ǀ odgovorj Beltrandus im. ed. (V, 6) Morda je mišljen → Bertrandus.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bẹlúš, m. der spitzblättrige Spargel (asparagus acutifolius), C.; tudi: porabni b., der gebräuchliche Spargel (a. officinalis), Tuš. (R.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bẹlȗšnica, f.,
pl. belušnice, Spargelgewächse, Tuš. (B.), Cig. (T.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bergamōtovəc, -vca, m. die Bergamottcitrone (citrus Bergamia), Tuš. (B.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
beribêri -ja m (ȇ) med. bolezen zaradi manjkanja vitamina B1: zboleti za beriberijem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bernardȋnski, adj. Bernhardiner-, Cig.; b. pes, der Bernhardshund, Erj. (Ž.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bernjáti, -ȃm, vb. impf. sammeln, Jarn.; betteln, Cig.; s svojo malho b. po vaseh, Jurč.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bernjȃvs, m. der Sammler, der Bettler (zaničlj.), Cig., Met.; neumni b., deseti brat, Jurč.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
Bertrandus -da m osebno lastno ime
Bertrand:
odgovorij Bertrandus im. ed. (I/2, 58–59) ǀ Je pridigval en dan S. Ludovicus Bertrandus im. ed. v'tem meſti Tubara (V, 51) ǀ Semkaj ſe raima Kar berem od B. ludou. Bertranda rod. ed. (I/2, 58) Sv. Lúdvik Bertránd (1526–81), misijonar, razglašen za svetnika 1671; → Beltrandus.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bȅs bésa in bẹ́sa m,
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
besẹ̑da, f. 1) das Wort, das einzelne Wort; domača, tuja b.; dolga b.; — das Wort im Zusammenhange der Rede; po besedah, laut Aussage, nach dem Wortlaute; od besede do besede, von Wort zu Wort, = do besede, Cig.; do besede je res, es ist wörtlich wahr, Z.; z besedo, mündlich, Cig.; z besedo in dejanjem, mit Wort und That; ob tej besedi, = v tem hipcu, Koborid-Erj. (Torb.); beseda se ga ne prime, mit Worten richtet man bei ihm nichts aus; beseda ni konj, ein Wort schadet nichts; beseda besede želi, wer a sagt, muss auch b sagen, Cig.; beseda besedo prinese, ein Wort gibt das andere; — 2) die zusammenhängende Rede, der Vortrag: besedo o čem imeti, etwas besprechen, C.; b. z mesta, eine Rede aus dem Stegreif, Cig. (T.); besedo poprijeti, das Wort ergreifen, Cig., nk.; besedo dati, vzeti (v zboru), das Wort geben, nehmen, nk.; besedo komu presekati, v besedo seči, jemandem ins Wort fallen; v besedo segati, dazwischen reden; — mala, vélika b., kleine, große Beschwörungsformel, Podkrnci-Erj. (Torb.); — das Gespräch: na besedo priti, povabiti, Št.; beseda je nanesla, das Gespräch führte darauf, Cig.; bila je beseda o —, es handelte sich um —, Cig.; — pl. besede, das Gespräch: ob to se je v besede z njim postavila, deshalb ließ sie sich in ein Gespräch mit ihm ein, Krelj; naj bo konec besedí! genug der Worte! — das Gerede: beseda gre, leti, es geht das Gerücht, Cig.; — 3) die Sprache: ob besedo je dejalo bolnika, der Kranke hat die Sprache verloren, Gor.; — die Ausdrucksweise, die Sprache; ta človek ima lepo besedo, Zilj.-Jarn. (Rok.); priprosta b., einfache Sprache; vezana, ne vezana beseda, gebundene, ungebundene Rede, nk.; — 4) das Versprechen: besedo dati, izpolniti, prelomiti, das Wort geben, halten, brechen; mož-beseda biti, sein Wort halten; Ali ste še tistih besedi? Npes.-K.; — imeli smo besedo, wir hatten uns verabredet, das Wort gegeben, C.; besede nisva imela, govorila pa sva včasi, (wir hatten uns das Eheversprechen nicht gegeben), Dol.; — 5) die Unterhaltung, (Rede, Declamation, Gesang u. dgl., po češ.), nk.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
beseda -e (beseda, besejda, biseda) samostalnik ženskega spola1. jezikovna enota iz glasov ali črk v govoru ali pisanju, ki nekaj pomeni; SODOBNA USTREZNICA: beseda
1.1 enota jezikovnega sporočila, sestavljena iz več besed; SODOBNA USTREZNICA: stavek
2. misel, izražena z jezikovnimi enotami, ki nekaj pomenijo; SODOBNA USTREZNICA: beseda
3. izražanje misli z govorjenjem, pisanjem; SODOBNA USTREZNICA: beseda
3.1 v zvezi delati/storiti/imeti veliko/dosti besed dosti in vsebinsko prazno govoriti; SODOBNA USTREZNICA: govoričiti, besedičiti
4. navadno v ed. izjava, da bo kdo kaj storil, uresničil; SODOBNA USTREZNICA: obljuba, zagotovilo
4.1 vnaprejšnja najava poteka, pojavitve česa; SODOBNA USTREZNICA: napoved
5. izrazitev volje, da kdo mora uresničiti kako dejanje; SODOBNA USTREZNICA: ukaz, zapoved
6. zgoščeno izražena globoka misel, ki temelji na življenjski izkušnji; SODOBNA USTREZNICA: sentenca, izrek
7. ed., s prilastkom sistem izraznih sredstev za govorno in pisno sporazumevanje; SODOBNA USTREZNICA: jezik
7.1 jezik, zlasti v govorjeni obliki; SODOBNA USTREZNICA: govorica
8. mn. iz besed sestoječi del v knjigi ali potrjen v ustnem izročilu; SODOBNA USTREZNICA: besedilo
9. v zvezah božja beseda / beseda božja besedilo, nauk, ki ga je navdihnil, sporočil Bog; SODOBNA USTREZNICA: božja beseda
9.1 v zvezah božja beseda / beseda božja obredna uporaba tega besedila
9.2 v zvezah božja beseda / beseda božja oznanjanje, razlaga tega nauka, verske resnice
9.3 navadno v zvezah božja beseda / beseda božja Jezus Kristus kot božja prisotnost med ljudmi
9.4 v Stari zavezi, v zvezi božja beseda zaveza zvestobi Izraelovemu Bogu
10. ed., s prilastkom, v Stari zavezi sporočilo, ki ga preroki prejemajo od Boga in razglašajo ljudem; SODOBNA USTREZNICA: starozavezno preroško oznanilo
11. ed., s prilastkom, v krščanstvu Jezusov nauk vsem ljudem - o odrešenju človeštva, Kristusovem trpljenju in vstajenju; SODOBNA USTREZNICA: evangelij, evangelijsko oznanilo
12. ed., v Novi zavezi kar omogoča božje delovanje; SODOBNA USTREZNICA: božja moč
FREKVENCA: približno 9000 pojavitev v 49 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
Beseda »mučéle«Alenka Glazer je uporabila v pesmi Muke besedo mučéle. Pozna kdo to besedo?
MUKE
Kaj se mučiš
na mučélah.
Svet je trd.
Hodiš skrušen
po mučélah,
s svetom sprt.
Streskaj misli.
Muke iz tebe
v prst potegne
Špicov vrt.
- Špicov vrt je ruško pokopališče.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
besédica Frazemi s sestavino besédica:
ne čŕhniti niti besédice,
ne rêči niti besédice,
ne spregovoríti niti besédice,
ne zíniti besédice
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
besẹdíčenje, n. das Geschwätz: prazno b., Levst. (LjZv.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
besẹdȋtəv, -tve, f. der Vortrag, die Declamation: lepa b., Cig. (T.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
besẹ́diti, -ẹ̑dim, vb. impf. sprechen, Jarn., Cig.; tako besedijo nasprotniki, Cv.; b. o čem, LjZv., Jurč.; — lepo b., declamieren, Cig. (T.); raisonnieren, Cig.; — b. se, in einem Wortwechsel begriffen sein, disputieren, Cig., C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
Besedna družina in lastna imenaZanima me, ali lahko spada v besedni družino s korenom -zdrav- tudi beseda Zdravko. Z imeni še nisem imela izkušenj.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
Besedna družina s korenom »dež«Zanima me, če spada deževnik v isto besedno družino kot dež.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
besẹdník, m. 1) der Redner, Guts., Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Boh.; modri besedniki, sloveči besedniki, Dalm.; — der Wortführer, der Sprecher, Cig., Jan.; — 2) der Sachwalter, der Rechtsbeistand, Dict., Hip., Cig., Jan.; juristi ali besedniki v pravdah, Trub. (Post.); pravdni b., Rec.; b. ali pravdni doktor, Jap. (Prid.); — der Fürsprecher, Meg., Cig., Jan., Krelj; naš pravi b. in edini srednik mej Bogom in mej človeki, Dalm.; vseh vernih b., pomočnik, Trub. (N. T.); dal nam je Jezusa za našega besednika, kateri pred obličjem božjim nas zagovarja, Kast. (N. c.); sirota brez besednika, Jsvkr.; tudi: besę̑dnik, Jap.-Valj. (Rad); — 3) = besednjak, Mur., C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
Besedni red: »bi bila lahko«
Zanima me, kako si sledijo besede v nizu bi bila lahko.
Recimo v primerih:
Izguba bi lahko bila zanje usodna.Ki bi jim mlada podjetja lahko bila svetovalci.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
Besedni red pri velelnem naklonu v navodilih za uporaboSpodnje vprašanje me zaposluje že dolgo časa – mislila sem že, da končno poznam odgovor, pa se mi čedalje bolj zdi, da drugi poznajo drugačen odgovor ;-)
Gre za besedni red v velelnih stavkih v navodilih za uporabo–- tukaj izmišljen primer:
- Naprava X obsega: vreteno A, rezilo B, posodo C in pokrov D. Sestavljanje naprave X: Namestite rezilo B na vreteno A v posodi C in posodo C pokrijte s pokrovom D, tako da je vse skupaj trdno pritrjeno.
To je moja predstava o tem, kje točno se v takšnih kontekstih uporablja povedek (v velelnem načinu), namreč na začetku stavka, sledijo mu že znani sestavni deli naprave X (kot "tema"), tem pa sledijo nove informacije (tako da je vse skupaj trdno pritrjeno kot rema).
Namen takšne stavčne strukture je seveda, da bralci a) takoj prepoznajo velelni stavek (zato je povedek na začetku) in b) takoj prepoznajo novo informacijo, saj se ta pojavi na koncu, za znanimi informacijami (tukaj: deli naprave A, B, C in D).
Smem?
Ali bi bilo bolj pravilno pisati tako (velelnik za delom "teme"):
- Naprava X obsega: vreteno A, rezilo B, posodo C in pokrov D. Sestavljanje naprave X: Rezilo B namestite na vreteno A v posodi C in posodo C pokrijte s pokrovom D, tako da je vse skupaj trdno pritrjeno.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
Besedni red v samostalniških besednih zvezahTrije dežurni učenci, tri vodilne smučarke, trije najpomembnejši fiziki … je stalni besedni red v besednih zvezah (prim. npr. povzetek predavanja Andreje Žele, dostopen na spletni strani Lektorskega društva Slovenije: »ti trije veliki zeleni očetovi lovski klobuki«).
Kaj je pravilno, če izpustimo samostalnik: trije dežurni ALI dežurni trije; tri vodilne ALI vodilne tri; trije udeleženi ALI udeleženi trije? Lahko namesto posamostaljenega pridevnika uporabimo posamostaljeni števnik (torej da besedni red najpomembnejši trije utemeljimo s posamostaljenim števnikom)? Ali te zveze res vedno vključujejo tudi neizrečen samostalnik?
Nekaj povedi:
a) To so trije najpomembnejši fiziki na svetu.
Vprašanje: Ti fiziki so trije najpomembnejši na svetu. ALI Ti fiziki so najpomembnejši trije na svetu.
b) Tri najboljše tekmovalke so se predstavile javnosti.
Vprašanje: Tri najboljše so se predstavile javnosti. ALI Najboljše tri so se predstavile javnosti.
c) Pomenska razlika: trije Iztokovi otroci (torej trije od X Iztokovih otrok) in Iztokovi trije otroci (torej ima Iztok tri otroke).
Vprašanje: Ali je pomenska razlika tudi v teh povedih:
V tej sezoni v svetovnem pokalu še ni stala na stopničkah. Pa tudi sicer je bila med tri najboljše uvrščena zgolj dvakrat v karieri. ALI V tej sezoni v svetovnem pokalu še ni stala na stopničkah. Pa tudi sicer je bila med najboljše tri uvrščena zgolj dvakrat v karieri.
Z utemeljitvijo, da ker smo v prejšnji povedi omenili stopničke, bi besedna zveza trije najboljši v prim. z najboljši trije napačno izražala arbitrarnost glede števila najboljših (lahko bi bili tudi štirje ali osem), v tem primeru pa ne gre za to, saj govorimo o prvih treh mestih. Zato naj bi bila boljša zveza s posamostaljenim števnikom, saj je pomensko zamenljiva z med najboljšo trojico ali med prve tri in ne na primer z med osem najboljših (ali pa najslabših). Torej, posamostaljeni števnik trije in pred njim pridevnik najboljši. Ali to res drži? Nasprotna stran namreč trdi, da je to napačno.
Ob tem še nekaj prevodov naslovov filmov: Veličastnih 6 (angl. Big Hero 6); Podlih osem (angl. The Hateful eight) in Sedem veličastnih (angl. The Magnificent Seven). Kako to utemeljiti?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
Besedni red v slovenščini
Pozdravljeni, zanima me, kako je z besednim redom v slovenščini.
Primer:
- Javni zavod je dolžan poslati sprejeti program dela v soglasje svojemu ustanovitelju.
- Javni zavod je sprejeti program dela dolžan poslati v soglasje svojemu ustanovitelju.
- Javni zavod je dolžan sprejeti program dela poslati v soglasje svojemu ustanovitelju.
Ali npr. naklonski glagol in nedoločnik vedno stojita skupaj?
Dobrodošla bi bila še kakšna informacija na splošno o besednem redu.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
Besedotvorne dvojice: »uporabnostne« ali »uporabne« lastnostiKaj je pravilneje: uporabnostne ali uporabne lastnosti?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
besẹdovȃnje, n. das Sprechen, die Rede: kaj je mojega obširnega besedovanja smoter in konec? Str.; die Hochzeitsrede, Jarn.; prazno b., leerer Wortschwall, Cig., Jan.; — die Debatte, Cig., Jan.; — der Wortstreit, Cig., Zora.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
besẹdováti, -ȗjem, vb. impf. sprechen: Kralj Matjaž tak beseduje, Npes.-K.; kadar je šel človek po gozdu, besedovala so drevesa, Npr.-Erj. (Torb.); toliko, da sta besedovala, nur um zu sprechen, LjZv.; raisonnieren, Jan.; — b. komu, gegen jemanden vorlaut sein, C., Z.; — einen Vortrag halten, Jan., Cig. (T.); den Sprecher (z. B. bei Hochzeiten) machen, Jarn.; — b. za koga, jemanden als Anwalt vertreten, Cig.; — debattieren, Cig., Jan.; — b. se, einen Wortstreit haben, disputieren, Cig., C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bẹsnẹ́ti, -ím, vb. impf. rasen, wüthen, Cig., Cig. (T.), nk.; na boj b., Zv.; (— praes. besnẹ̑m: ogenj, voda besne, ogr.-Valj. [Rad]).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bę̑štər, -štra, adj. 1) munter, wachend: nisem bil še bešter, kadar je začela vas goreti, Cerkno-Erj. (Torb.); na sv. Silvešter bodi vsak zgoda bešter, Cerkno-Erj. (Torb.); — munter, lebhaft, geweckt; beštri otroci, Kr.-Erj. (Torb.); — 2) hübsch, schön, Cig., C.; b. dan, beštra punca, Mik. (Et.); — prim. dešter in it. destro, Mik. (Et.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bêt bêta tudi bèt bèta samostalnik moškega spola [bêt] tudi [bə̀t] peclju podoben del gobe, ki ima na vrhu klobuk; SINONIMI: kocen
ETIMOLOGIJA: = nar. rus. bót ‛pesino, krompirjevo listje’ < pslov. *bъtъ < ide. *bhuto- iz korena *bheu̯- ‛rasti, uspevati, obstajati’, tako kot gr. phytón ‛rastlina, zelišče, sadika, steblo’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bȅt betȁ in béta m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
béteg, -ę́ga, m. der Schmerz, Dalm., Boh.; — die Krankheit, Mur., Cig., Jan., ogr. i. kajk.-Valj. (Rad), vzhŠt.; veliki b., die Fallsucht, die Epilepsie, vzhŠt.; — tudi: béteg, gen. bétega, Valj. (Rad), vzhŠt.; — prim. magy. beteg krank, Mik. (Et.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
betež -a samostalnik moškega spola1. občutek telesnega in/ali duševnega trpljenja; SODOBNA USTREZNICA: bolečina
2. kar povzroča, da je življenje komu bolj neprijetno, hudo; SODOBNA USTREZNICA: težava, tegoba
3. motnja v razvoju ali delovanju organa ali celotnega organizma; SODOBNA USTREZNICA: bolezen
FREKVENCA: 214 pojavitev v 30 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
betę́žən, -žna, adj. leidend, mit Beschwerden behaftet, krank, Mur., Cig., Jan., vzhŠt.; — b. revež, Cv.; — tudi bȇtežen, SlGor.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
betica -e (batica, butica, betica) samostalnik ženskega spola1. lesena ali železna palica, podobna večjemu kladivu ali kiju; SODOBNA USTREZNICA: bat
2. ekspresivno človek glede na podobo svoje glave; SODOBNA USTREZNICA: betica
FREKVENCA: 15 pojavitev v 8 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
betonica
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
betonski Glej:
Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bȇtva, f. 1) = betvo, der Halm, Cig., M., vzhŠt.; der Schaft, Tuš. (B.); — 2) der Volksstamm, Nov.; — 3) eine Kleinigkeit, ein bisschen, Cig., Jan., C., Mik., Št.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bȇtvica, f. dem. betva; 1) das Schäftchen: b. lasca, Erj. (Som.); — 2) eine Kleinigkeit, ein bisschen, Cig., Jan., C., nk., Št.; b. majorana, Pjk. (Črt.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bȇtvọ, n. 1) der Halm, Mur., Cig., Jan., C., Mik.; bę̑tvo, ogr.-Valj. (Rad); travno b., Cig. siljeno b., der Kornhalm, ogr.-C., Mik.; koruzno b., der Kukuruzhalm: po trije klasi so letos na enem koruznem betvu, Št.; iz betva žrd, aus einer Mücke einen Elefanten, C.; — 2) der Volksstamm, C.; — 3) eine Kleinigkeit, ein bisschen, Cig., Jan., C., Mik.; b. kruha, C.; niso odstopili, ne za betvo, ZgD.; — prim. bitvo.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bę̑vkati, -kam, -čem, vb. impf. belfern, quäken, Cig., Jan.; ščene, lisica bevče (bevka), Z.; lajati in b., Str.; — blöken: ovce so bevkale, Jsvkr.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bę̑vsniti, -nem, vb. pf. = bevskniti: b. kaj, etwas ausschwatzen, ZgD.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bə̀za, f. = bezeg, Tolm.-Erj. (Torb.); — divja b., der Traubenholunder (sambucus racemosa), Fr.-C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bəzáti 1., -ȃm, vb. impf. stupfen, stochern: ne dela, če ga ne bezaš, Z.; ogenj b., das Feuer stochern, Cig.; stoßen: smrt mlado in staro v grob beza, Ravn.; — (mit Worten) sticheln, C.; plemenitniki so se bezali mej seboj, Jurč.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bèzeg bèzga in bezèg bezgà samostalnik moškega spola [bə̀zək bə̀zga] in [bəzə̀k bəzgà] 1. grm ali nizko drevo z drobnimi rumenkasto belimi cvetovi v socvetjih in črnimi plodovi; primerjaj lat. Sambucus nigra; SINONIMI: iz botanike črni bezeg 1.1. cvetovi ali plodovi te rastline, zlasti kot hrana, jed
STALNE ZVEZE: črni bezeg, divji bezeg, smrdljivi bezeg, španski bezeg ETIMOLOGIJA: = hrv. kajk. bezek, nar. srb. bázag, sorodno še hrv. bàzga, čak. bȃzd, nar. rus. bóz, češ. bez < pslov. *bъzgъ, *bъzdъ, *bъzъ, morda prvotno *bъzdъ, iz ide. *bheu̯‑‛napihniti, nabuhniti’ + *(o)zdo‑ ‛veja’, prvotno *‛napihnjena, nabuhla veja’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bezȅg -zgȁ m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bəzə̀g, -zgà, m. der Holunder (sambucus); črni b., der gemeine Holunder (s. nigra); rdeči ali divji b., der Traubenholunder (s. racemosa), Cig.; — bȇzəg, -zga, Št.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bezeg -zga (bezg) samostalnik moškega spola grm ali nizko drevo z zdravilnimi rumenkasto belimi cveti in črnimi jagodami; SODOBNA USTREZNICA: bezeg
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bézən, -zna, m. 1) die Kluft, die Bergspalte, C., Tolm.-M.; das Loch, C.; teman brlog, GBrda; — tolmun v vodi, Črniče (Goriš.); — 2) die Fuge (z. B. im Bretterboden), Rib.-M.; bezə̀n, -znà, Valj. (Rad); — prim. brezen.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bəzgȃłnica, f. b. za klobase, der Wursttrichter, Bes.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bəzgáti 1., -ȃm, vb. impf. 1) stochern, bohrend wühlen, C., M., Kr.; b. pipo, in der Pfeife stochern, Kr.; b. cevko, ein Röhrchen aushöhlen, Kr.; — 2) herumstöbern, Štrek.; — prim. 1. bezati.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bəzgǫ́v, adj. Holunder-; b. les, bezgovo cvetje; — b. izgovor, eine schale Ausrede, Z.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bezjački (bezjački, bazjački) prislov izraža povezanost s kajkavščino ali kajkavci; SODOBNA USTREZNICA: kajkavsko
FREKVENCA: 14 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bežáti -ím nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bẹ́žati, -ím, vb. impf. 1) fliehen; bežali so, kar so mogli pred sovražnikom b.; bežite pred grehom, Mik.; strupene zveri beže od ljudi, Ravn.; sv. duh modrosti beži od hinavca, Škrinj.; od ljudi b., sich von der Welt abschließen, Cig.; od dela b., arbeitsscheu sein, Cig.; — beži, beži, ne govori tako nespametno! geh doch, rede nicht so thöricht! — 2) = teči; beži hitro po vode, Cig., jvzhŠt.; tudi: bẹžáti.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bežati -im (bežati, bejžati, bižati) nedovršni glagol1. kdo/kaj; iz česa, od koga/česa, pred kom/čim, s kom, s prisl. določilom kraja hitro se umikati iz strahu, pred nevarnostjo; SODOBNA USTREZNICA: bežati
1.1 kdo/kaj; s prisl. določilom kraja hitro se umikati, hitro iti proč; SODOBNA USTREZNICA: bežati
1.2 kaj; pred čim umikati se zlasti po božji volji
2. delati, da ne prihaja do srečanj, stikov s kom; SODOBNA USTREZNICA: izogibati se
2.1 kdo/kaj; od koga/česa, pred kom, s prisl. določilom kraja
2.1.1 kaj; od koga, pred kom
2.2 z vezljivostjo, kalkirano po nemščini, kdo; kogatož.
3. delati, da ne pride do česa nezaželenega, neprijetnega; SODOBNA USTREZNICA: izogibati se
3.1 kdo; od česa, pred čim
3.2 z vezljivostjo, kalkirano po nemščini, kdo; česa, kaj
4. nedov. in dov., kdo; h komu/k čemu, s prisl. določilom kraja prihajati/priti kam/h komu z namenom dobiti pomoč, podporo, zaščito; SODOBNA USTREZNICA: zatekati se, zateči se
5. kaj hitro se časovno odmikati; SODOBNA USTREZNICA: bežati
6. dov., kaj; od koga izraža, da pri kom preneha sposobnost, stanje, kot ga določa samostalnik; SODOBNA USTREZNICA: zapustiti
FREKVENCA: približno 750 pojavitev v 34 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bežeč -a -e (bežeč, bejžeč, bežoč, bejžoč) deležnik ki se umika iz strahu, pred nevarnostjo; SODOBNA USTREZNICA: bežeč
FREKVENCA: 12 pojavitev v 5 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bežeči -ega (bežeči, bežoči, bejžoči) posamostaljeno kdor se umika iz strahu, pred nevarnostjo; SODOBNA USTREZNICA: bežeči
FREKVENCA: 8 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
Bfe-horizónt -a m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
B-generácija -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
Bh-horizónt -a m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
B-horizónt -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
B-horizónt -a m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
(B)-horizónt -a m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bi pogojnik glagola bíti
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bíba, f. 1) kriechendes kleineres Thier, bes. ein Insect (največ le v otročjem govoru); biba leze, biba ni, tovor nese, osel ni, roge ima, kozel ni, (= polž); coll. vsa biba in golazen, LjZv.; — suha b. = suha južina, der Weberknecht, C.; — 2) das Truthuhn, C.; — = raca, Trst. (Let.); — 3) die Gezeiten des Meeres, Flut und Ebbe, Cig. (T.), Jes.; prim. bibavica; — 4) der Grashalm, Ip., Kras-Erj. (Torb.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bíbati, -bam, -bljem, vb. impf. langsam sich fortbewegen, Levst. (Rok.), Bes.; wackelnd gehen (o raci), Trst. (Let.); — langsam hervorkommen: zobje mu bibajo iz čeljusti = er zahnt, Cig.; — b. se, wallen, C.; fluctuieren (o cenah), h. t.-Cig. (T.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
biblijski -a -o (bibliski, bibliški) pridevnik ki se nanaša na Biblijo; SODOBNA USTREZNICA: biblijski, svetopisemski FREKVENCA: 12 pojavitev v 5 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bíca 2., f. die Binse, Z.; jezerska b. die Seebinse, (scirpus lacustris) Tuš. (R.); — prim. 2. bic.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bič
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bìč 1., bíča, m. 1) die Peitsche; z bičem pokati, mit der Peitsche knallen; mnogo biča, malo piče, Str.; — 2) die Peitschenschmitze, C.; — 3) die Saugwurzel der Pflanzen, C.; božji, (veliki, vražji) b., die Wurzel des Baldrian (valeriana), C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bíčiti, bȋčim, vb. impf. = bičati, Z., z besedo koga b., schelten, C.; peinigen, beängstigen: bičilo me je, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bȋčkast, adj. iz bička, bičja narejen: b. plašč, Dol.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
b. i. d. -- -- --
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bidertaufar -ja (bidertaufar, vidertaufar) samostalnik moškega spola pripadnik verske sekte, ki zahteva ponovni krst odraslih; SODOBNA USTREZNICA: prekrščevalec
FREKVENCA: 8 pojavitev v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bidertaufer -ja (vidertaufer, bidertaufer, biderteufer°) samostalnik moškega spola pripadnik verske sekte, ki zahteva ponovni krst odraslih; SODOBNA USTREZNICA: prekrščevalec
FREKVENCA: 62 pojavitev v 10 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bijen -a -o deležnik1. (od koga, zavoljo česa, k čemu, s čim) ki je deležen udarcev, danih z namenom povzročanja bolečine oz. kaznovanja; SODOBNA USTREZNICA: udarjan, tepen
1.1 v zvezah z lice, obličje, (v kaj, po čem, s čim) ki je deležen udarcev v obraz, zadanih s sramotilnim namenom
1.2 ki je deležen uničevalnega udarca
FREKVENCA: 80 pojavitev v 21 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bijenje -a (bijejnje, bijene, bijenje) samostalnik srednjega spola1. udarjanje z namenom povzročati bolečino; SODOBNA USTREZNICA: tepenje
1.1 besedni spopad; prepir
2. (s čim) udarjanje s čim, kar ob dotiku povzroča (močne) glasove
FREKVENCA: 9 pojavitev v 6 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bìk 1., bíka, m. 1) der Stier; divji b. = tur, Cig.; moškatni b., der Moschusochs, Erj. (Z.); preg. pojdi se z bikom bost! (tako pravi, kdor se neče ustavljati človeku, ki si ne da nič dopovedati); — psovka nerodnemu človeku; — 2) trsni b. in einem Bogen angebundene Weinrebe, C., Z.; (prim. konj); tudi: neobrezana rozga, jvzhŠt.; — 3) der Stechapfel (datura stramonium), C.; — 4) peč za kruh, sadje, lan, C., vzhŠt.; — 5) nesežgan kamen med apnom, Gornja Savinska dol.-DSv., tudi: surovina v kuhanem krompirju ("bə̀k, -à"), Gor.-Cv.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bíł, f. 1) der Halm, Dict., Mur., Cig., Jan., Valj. (Rad); slamnata b., der Strohhalm, Trub. (Post.); — das Halmgewächs, Jan.; — 2) das Kräutig (von Erdäpfeln, Kürbissen u. dgl.), C.; — 3) črna b., die Braunwurzel (scrophularia nodosa), Cig., Povir-Erj. (Torb.); — tudi: der Beifuß (artemisia vulgaris), Ptuj, SlGor.-C.; — tudi: die Einbeere, (paris quadrifolia), Spodnja Idrija in Volče-Erj. (Torb.); — 4) der Splitter, Mur., b. ali troha (v očesu), Trub. (Post.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bil1 -i samostalnik ženskega spola1. steblo žit ali trav; SODOBNA USTREZNICA: bilka
2. od celote ločen majhen, droben del, navadno lesa; SODOBNA USTREZNICA: iver
FREKVENCA: 26 pojavitev v 9 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bil2 -a -o deležnikI. v slovnični vlogi za tvorbo zloženih glagolskih oblik
1. v zvezi z (nezanikanimi in zanikanimi) sedanjiškimi spregatvenimi oblikami glagola biti sem in opisnim del. na -l za tvorbo predpreteklika; SODOBNA USTREZNICA: bil
2. v zvezi s pogojnikom bi glagola biti sem in opisnim del. na -l za tvorbo preteklega pogojnika; SODOBNA USTREZNICA: bil
II. kot (značilna) sestavina predpreteklika, tvorjenega od dovršnih in (redkeje) nedovršnih glagolov, predpreteklik v pomenski vlogi
1. izraža preteklo preddobnost; SODOBNA USTREZNICA: bil
1.1 izraža dejanje, ki se je končalo ali (omejeno) trajalo pred nastopom drugega dejanja
1.1.1 v predmetnih odvisnih stavkih izraža preddobnost dejanja, ki je postalo predmet zaznavanja, mišljenja, védenja, pripovedovanja
1.2 v vzročnih odvisnih stavkih in v pojasnjevalnem delu vzročnega priredja izraža preteklo dejanje ali stanje, na katerega se posledično veže sledeče preteklo dejanje ali stanje
1.3 v časovnih odvisnih stavkih izraža izvršeno dejanje, ki mu neposredno sledi drugo preteklo dejanje, pogosto kot prvo iz niza
1.3.1 v časovnih odvisnih stavkih izraža umeščenost opisovanih dejanj v preteklost
1.4 poudarja preddobnost izbranega, konkretnega dejanja (ali izbranih, konkretnih dejanj) iz niza preteklih dejanj
2. izraža stanje kot posledico v preteklosti izvršenega dejanja; SODOBNA USTREZNICA: bil
3. izraža časovno odmaknjeno ali davno preteklost; SODOBNA USTREZNICA: bil
4. izraža preteklo istodobnost; SODOBNA USTREZNICA: bil
4.1 z nedovršnim ali dovršnim glagolom izraža istodobnost (izbranega) trajajočega ali dovršenega preteklega dejanja
4.2 izraža istodobnost preteklega dejanja kot posledice (še trajajočega) stanja
4.3 izraža istodobnost preteklega dejanja kot konkretizacije dejanja s splošnejšim pomenom
5. izraža preteklo zadobnost; SODOBNA USTREZNICA: bil
5.1 izraža zadobnost (izbranega) preteklega dejanja v odnosu do drugega preteklega dejanja
5.2 izraža zadobnost preteklega dejanja, ki posledično sledi drugemu preteklemu dejanju ali stanju
FREKVENCA: približno 4500 pojavitev v 42 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bilānca, f. računski sklep, die Bilanz: b. trgovine, die Handelsbilanz, Cig. (T.); kosmata b., die Rohbilanz, SlN.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bȋlja, f. 1) das Vorfest, die Vigilie, Cig.; na biljo, Št.; sveta b., = sveti večer, Guts.; — 2) pl. bilje, das Todtenamt, Cig., Mik., Gor.; — iz lat. vigiliae, Mik. (Et.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bȋnkoštnica, f. 1) das Pfingstlied, M.; — 2) der Pfingstapfel, M.; — die Pfingstbirne, Cig.; — = kresnica (leucanthemum vulgare), Josch; — jasenolistna b., der eschenblättrige Diptam (dictamnus fraxinella L.), Robič (Nkol.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bióm -a m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
biotín biotína samostalnik moškega spola [bijotín] iz biologije, iz farmacije vitamin skupine B, topen v vodi, ki se pojavlja zlasti v rumenjaku, jetrih, arašidih in pozitivno vpliva na celično rast, tvorbo, presnovo maščobnih kislin in aminokislin; SINONIMI: iz biologije, iz farmacije vitamin H
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek angl. biotin, nem. Biotin) iz nlat. biotinum, kar je tvorjeno iz gr. biotḗ ‛življenje’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
biotín -a m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
biotín -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
Bi prevedli del imena »Las Vegas Strip«?Kakšen bi bil najbolj točen prevod izraza Strip, ki ga uporabljajo za lasvegaško ulico, na kateri so največji hoteli in igralnice? Recimo v povezavi ... she worked on the Strip.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bíra Frazemi s sestavino bíra:
bíti vsáke bíre,
vsáke bíre,
vsáke bíre in báže
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
birič -a (berič, birič) samostalnik moškega spola kdor po pooblastilu civilne ali sodne oblasti izvaja naloge, povezane s kaznovanjem, zlasti zapornim; SODOBNA USTREZNICA: birič
FREKVENCA: 48 pojavitev v 13 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
birka Glej:
Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bísernica, f. prava b., die eigentliche Perlmuschel (meleagrina margaritifera), potočna b., die Flussperlmuschel (unio margaritifer), Erj. (Ž.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bíster -tra prid.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bístər, -stra, adj. 1) schnell, munter sich bewegend; b. konj, ein feuriges, schnelles Pferd; bistra voda, ein schnell fließendes Wasser; — bistro oko, ein munteres, lebhaftes Auge; bistro gledati, einen lebhaften Blick haben; — 2) s pojmom hitrosti, urnosti se druži tudi pojem čistosti: klar, hell; b. potok; vino bistro teče (= čvrsto in čisto); b. kakor steklo, glashell, Cig.; — bistra glava, ein heller Kopf; b. um, scharfer durchdringender Verstand.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bistranga
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bístrenje, n. das Aufhellen, das Aufklären: b. duha, razuma, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bistrína, f. 1) der schnelle Lauf des Wassers, Mur., Cig.; — 2) die Schärfe (z. B. des Auges, des Verstandes), Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); — 3) die Klarheit, Mur., Cig.; — 4) goveje in ovčje ime, Tolminski hribi, Kanin-Erj. (Torb.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bístriti, bȋstrim, vb. impf. 1) klären, Mur., Cig., Cig. (T.); — pojmovi, razmere se bistrijo, nk.; — schärfen, ausbilden, aufklären: b. um, Cig. (T.), nk.; — 2) b. koga na kaj, jemanden zu etwas aneifern, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bistrọ̑st, f. 1) die Schärfe (z. B. des Auges, des Verstandes), Cig., Jan.; — 2) die Klarheit (z. B. des Wassers), Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bistróta, f. 1) die Schnelligkeit (z. B. des Wassers), Mur.; — 2) die Schärfe, Mur.; — 3) die Klarheit, Mur.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bȋtək 1., -tka, m. der Schlag, Mur.; urni b., das Schlagen der Uhr, Danj. (Posv. p.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bíti2 sem [sə] nedov. si je, sva sta sta, smo ste so (í), poudarjeno sèm sì jè, svà stà stà, smò stè sò (ə̏ ȉ ȅ, ȁ, ȍ ȅ ȍ); bódi -te in -íte (ọ́; ȋ); bíl -à -ó in -ò (ȋ ȁ ọ̑; ȋ ȁ ȍ), bilí in -ì -è -à (ȋ; ȉ ȅ ȁ); prihodnjik bom boš bo, bova bosta, pokr. bota, bosta, pokr. bota, bomo boste, pokr. bote, bodo, knj. pog. bójo, zastar. bodem itd., poudarjeno bóm itd., zastar. bódem itd.; °bom bil bom (ọ̑; ọ̑); pogojnik bi --, poudarjeno bì (ȉ); nikalno nísem [sə] nísi ní itd. (í); ne bóm itd.; nê bi (é) in ne bì; preteklik sem/si/je ... bil, sedanji pogojnik bi bil za vse tri os.; pri tvorbi zloženih oblik drugih glagolov in naklonov zveza sem/si/je ... + opisni deležnik na -l izraža preteklost, zveza sem/si/je ... bil + opisni deležnik na -l predpreteklost, zveza bom/boš/bo ... + opisni deležnik na -l prihodnost, zveza bi za vse tri os. + opisni deležnik na -l sedanjo pogojnost, zveza bi bil za vse tri os. + opisni deležnik na -l preteklo pogojnost: sem delal, sem bil storil, bom delal, bi delal; bi bil delal; v zvezi pomožnik glag. biti + sam. beseda/prid. beseda/povdk. imajo oblike sedanjika prvotne časovne in naklonske vrednosti; enako velja za trpnik: sem kovač/vesel/tiho/spoštovan
I. kot polnopomenski glag.
1. 'obstajati, živeti': Ali je kje izhod; Izhoda ni; Bil je kralj, ki je imel tri sinove; Red mora ~; s prid. izrazom količine Kupcev je bilo dosti; poud. Kar je, je |Nič se ne da spremeniti|; °Kako si Kako se imaš
2. 'nahajati se': Oče je doma; Očeta ni doma; Oče ni doma, ampak v mestu; s prid. izrazom količine Za mizo je bilo pet deklet
3. 'dogajati se': V mestu bo sejem; Sejem bo; Sejma ne bo; Tedaj ni bilo vojne; Tedaj ni bila vojna, ampak mir; Zunaj je bil hud mraz
II. kot pomožnik
1.
a) sedanjik: Mož je poštenjak; Otrok je bolan; On je po očetu; Fant je ves dan tiho; Meni je umreti; Sram jo je; Ni je sram; Od vseh je spoštovan; v dvogovoru, brez določila Ali je poštena? -Je; kot del vez. zv. Pride pozno, to je ob treh zjutraj
b) preteklik: Mož je bil poštenjak; Delal je štirideset let; Rože so hitro uvenele; Deževalo je tri dni; Bila je utrujena; Fant je bil tiho; Bilo je mraz; Sram jo je bilo; Ni je bilo sram; Od vseh je bil spoštovan; v dvogovoru, brez določila Si bil tam? -Sem, poud. Sem bil, poud. Bil; poud. Da mi tega nisi več naredil |Tega ne naredi več|; Teta iz Zagreba je prišla k nam |je pri nas|; neknj. pog. Ali ste že plačala plačali
c) predpreteklik: Ko je prišel, je bila mati že vstala; Pretepali so ga, ker jim je bil nasprotoval; kadar ni dvoumno, tudi navadni preteklik Pretepali so ga, ker jih je ozmerjal
č) prihodnjik: Janez bo njen mož; Fant se bo oženil; Se bo nadaljevalo; Jutri bo snežilo; Če bo dež, ne bomo šli nikamor; Še žal ti bo; Nagrajen bo; v dvogovoru, brez določila Boš priden? -Bom; Če ti tako praviš, bo že res |izraža domnevo, verjetnost|; Za ušesa te bom |izraža grožnjo|; Pa naj bo po tvoje |izraža privolitev|; Naj bo še tako zvit, ne bo me premagal |izraža dopuščanje|; omilj.: To pa ne bo držalo |To ne drži|; To boš pa popravil |popravi|
d) sedanji pogojnik: Molčati bi bilo krivično; Ti bi bil lahko tiho; Bi mi dali ogenj? Vede se, kakor bi me ne poznal; Večkrat zapusti sejo, ne da bi pozdravil; v dvogovoru Ali bi jedel? -Bi; Bi zdaj lahko odšli? -Lahko; Gledališče naj bi (°bi naj) tudi vzgajalo; knj. pog. Se je vrnil? -Ne bi vedel mogoče; ne vem; omilj. Rekel bi, da se motite |Motite se|; omilj. Delat bi šel, ne pa da postopaš |pojdi|; omilj. Ali bi že nehali klepetati |Nehajte klepetati|; Jesenice so premagale Olimpijo, ●da bi nato izgubile s slabšim moštvom nato pa izgubile
e) pretekli pogojnik: On bi ti bil posodil, pa ni imel denarja; Ko bi se bil hotel učiti, bi bil šolo izdelal; kadar ni dvoumno, tudi sedanji pogojnik Ko bi se hotel učiti, bi šolo izdelal;
f) velelnik: Ne bodi len; neobč.: Naprej moramo, pa bodi še tako nevarno naj bo; Bodi tako ali drugače, zadevo moramo razčistiti naj bo
2. s predl., za izražanje prehodnosti: biti ob koga/kaj Krava je bila ob mleko |je izgubila mleko|; biti proti komu/čemu ~ ~ vsem in vsemu |nasprotovati|; biti za koga/kaj ~ ~ napredek |podpirati|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bíti1 sȅm nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bíti2 bȋjem nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bíti, bȋjem, vb. impf. schlagen, preg. večkrat bit, kakor sit, Jan. (Slovn.); b. se, kämpfen, eine Schlacht liefern; boj b., einen Kampf kämpfen, Cig., C.; Valjhun — boj krvavi Že dolgo bije za krščansko vero, Preš.; z nogami ob tla b. auf den Boden stampfen; takt b., den Takt schlagen, Cig.; na zvon b., an die Glocke anschlagen; b. plat zvona, die Feuerglocke läuten; ura bije eno, deset, es schlägt ein, zehn Uhr; — srce, žila bije, das Herz, der Puls schlägt; — potok na zid bije, der Bach bespült die Mauer, Cig.; ptiči v vinograd bijejo, die Vögel dringen in den Weingarten, C.; na pete komu b., jemanden verfolgen, Cig.; smrt mu na pete bije, er ist in Todesgefahr, Z.; vse bije na to, da ... alles zielt dahin, dass ... to na-me bije, das geht mich an, Cig.; sum bije na koga, man hat ihn im Verdacht, Nov.; b. na kaj, auf etwas anspielen, Cig.; ta stvar bije v izročeno področje, es handelt sich dabei um Gegenstände des übertragenen Wirkungskreises, Levst. (Nauk); v oči bije, es fällt in die Augen, Cig., DZ.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bíti, sə̀m, (bǫ́di, bǫ̑m, [bǫ̑dem], bȋł səm), vb. impf. — A) s subjektom: 1) sein = existieren; Bog je bil, je in bo vekomaj; bil je oče, ki je imel tri sinove; ne bom dolgo več, mit mir wird es nicht mehr lange dauern; — bestehen, človek je iz duše in telesa; sich befinden; kje si bil tako dolgo? stammen, herrühren, kommen; odkod si? woher bist du? odtod je vsa moja nesreča; gehören; biti v kako faro, zu einer Pfarre gehören, Cig., Met.; in mi bi pod njega hoteli biti? Ravn.; sein = fehlen: kaj ti je? was fehlt dir? nič mi ni, es fehlt mir nichts; gelegen sein, angehen; kaj je tebi za to? kaj je tebi do tega? was geht dich dies an? nič mi ni zanj, za to; dienen, gereichen, kčemu ti bo to? b. v škodo, v čast, v lepotičje; to ni za nič, dies taugt zu nichts; sein, vor sich gehen, geschehen; danes je mraz, vročina; zvečer bo ples v dvorani; danes to ne more biti; kaj bo s teboj? sich befinden; kako si kaj? sich verhalten: tiho bodi! sei still! — 2) sein (copula): biti komu vrsta, jemandem dem Stande nach gleich sein, Rib.-M.; to je moje in pa božje, das gehört mir und Gott; to mi je prijaznost! das heißt Freundschaft! to je, das heißt; b. gostih besedi, viel zu reden pflegen; b. kake vere, sich zu einer Religion bekennen; — ni dobro človeku b. samemu, es ist für den Menschen nicht gut allein zu sein; Bog vam da moč b. močnim; daj nam biti milim in dobrim; biti učiteljem, Lehrer sein, nk. (po drugih slov. jezikih); — 3) predikat je izpuščen: kaj boš ti? — tega jaz nisem nesti (bin nicht imstande), Podmelci (Tolm.)-Erj. (Torb.); — B) brez subjekta: 1) namesto subjekta stoji partitiven genitiv: bilo je vina in kruha na prebitek; bilo je ljudi, da se je vse trlo; — 2) kar bi moglo biti subjekt, je v akuzativu, v negativnih stavkih v genitivu: po vseh potih jo je, koder bi bil utegnil priti, Ravn.; cel voz je bilo ranjenih; tri dni je, kar ga nisem videla; bilo je silo ljudstva, es gab eine Menge Leute; pomni: gola nedolžnost jo je, sie ist die lautere Unschuld, samočista pijaznost ga je, er ist voll Freundlichkeit, Ravn.; ni bilo ni kraja ni konca, es hatte kein Ende; očeta in matere ni doma, Vater und Mutter sind nicht zuhause; brata še ni iz mesta, der Bruder ist noch nicht aus der Stadt gekommen; ne bo me več k vam, ich komme nicht mehr zu euch; Ljubezen je bila, ljubezen še bo, Ko tebe in mene na svetu ne bo, Npes.; da ni mene bilo, tebi bi se bila slaba godila, wenn ich nicht gewesen wäre, so wäre es dir übel ergangen; — 3) z adjektivom (predikatom): vroče je, es ist heiß; težko mi je bilo, es kam mir schwer an; kako ti je? wie befindest du dich? slabo, hudo mi je, es ist mir unwohl, übel; bolje, huje mi je, es geht mir besser, schlechter; — 4) predikat je izpuščen, pa ga je lahko dopolniti: natepejo ga, pa je! (= pa je dobro!) prosi ga odpuščanja, pa bo (und die Sache hat ein Ende); bi še bilo, ko bi ..., es gienge noch an, wenn ..., bi že bilo, ko bi ..., es wäre schon recht, wenn ...; tako se rabi tudi samo: bi, es wäre schon recht: bi, ko bi vsak dan tako bilo, jvzhŠt.; bi, ko bi bilo o kresu Erj. (Izb. sp.); — 5) z infinitivom: ni slišati zvonova, man hört die Glocke nicht; ni bilo nič slišati, da bi bil prišel, es verlautete nichts von seiner Ankunft; — können, sollen, müssen; biti mi ni več doma, ich kann nicht mehr zuhause bleiben; že jih je bilo srečne in vesele videti, Ravn.; kaj mi je začeti? was soll ich thun? pretrpeti nam je, wir müssen es ertragen; stati nam bo pred božjim stolom; — 6) z nominativom, ki je le na videz subjekt: dolg čas mu je bilo, er hatte lange Weile, Met.; groza je bilo videti boja, es war ein Graus den Kampf zu sehen, Npes.; kadar je bilo red, als es an der Zeit war, Trub.; tega ni treba bilo (prim. Mik. (V. Gr. IV. 367.)); — 7) z nekaterimi samostalnimi imeni z akuzativom osebe; ni ga še volja, er hat noch nicht Lust; ne bo vas groza smrti, ihr werdet vor dem Tode nicht erschrecken; groza vas ga je bilo, ihr erschraket vor ihm, Ravn.; kterega teh dveh zgledov vas je misel posnemati? pravice vas bodi skrb! skrb me je! was geht das mich an! jvzhŠt.; sram jo je bilo; strah nas je; čudo vas bodi božje prijaznosti, bewundert die göttliche Liebe, Ravn. (prim. Mik. (V. Gr. IV. 367.)); — objekt stoji pri nekaterih substantivih v genitivu: Niniv bo konec, Ravn. (prim. Mik. (V. Gr. IV. 368.)); — C) werden; bila je žena v solnato postavo, ward zur Salzsäule, Ravn.-Mik.; kaj hočeš biti? was willst du werden? iz tega nič ne bo, daraus wird nichts; sedem let ni iz hleva bil, sieben Jahre kam er nicht aus dem Stall, Npes.-Mik.; (navadnejše: ni ga bilo); — D) opomnje o posameznih oblikah: 1) "bodi" za relativi = "immer" (cunque); kdor bodi, wer immer; kar bodi, was es auch sei; toda: bodi kaj, etwas nichtsnutziges, Mik. (prim. bodikaj); bodi (si) — bodi (si), sei es — sei es, bodi vino, bodi pivo, rad oboje pijem, C.; — 2) z nikalnico se v indikativu prezentnem vkupaj piše in kakor jedna beseda govori: nísəm ali nẹ́səm, ich bin nicht; (pomni: za "bi" se rabi v Ziljski dolini: besem, besi, be, besva, besta, besmo, beste, beso, Jarn. [Rok.]; Besi bila moja, Besi vino pila, Npes.-Schein.; jèsəm-səm, ogr., kajk.-Valj. [Rad]).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
biti1 bijem nedovršni glagol1. kdo/kaj; s prisl. določilom kraja s silo, močjo udarjati kam ali zadevati ob kaj; SODOBNA USTREZNICA: biti, tolči
1.1 kaj; kaj s silo, močjo zadevati (ob) kaj in povzročati škodo; SODOBNA USTREZNICA: biti
1.2 kaj; (s čim), s prisl. določilom kraja suvati, udarjati z nogami; SODOBNA USTREZNICA: brcati
2. kdo/kaj; koga/kaj, (s čim) udarjati koga/kaj z namenom povzročati bolečino; SODOBNA USTREZNICA: tepsti
2.1 navadno v zvezah z lice, obraz, obličje, kdo; kogatož., (na kaj, v kaj, po čem, s čim) udarjati koga v obraz, glavo s sramotilnim namenom
2.2 kdo; na koga napadati koga
2.3 kdo; kogatož. pobijati
2.4 nedov. in dov., kdo; koga/kaj, na koga, (s čim) prizadeti/prizadevati koga s kaznijo, nesrečami
3. kdo; (s čim), s prisl. določilom kraja udarjati po delih telesa z namenom izraziti (močno) čustvo; SODOBNA USTREZNICA: biti, tolči
3.1 v zvezah z bedra, ledovje udarjati po stegnih ali ledjih z namenom izraziti stisko, sram, žalost ali obup
3.2 v zvezi s prsi udarjati po prsih z namenom izraziti kesanje ali stisko, obup
3.3 v zvezi biti vkup/vkupe z rokami udarjati z eno roko, dlanjo ob drugo z namenom izraziti močno čustvo, navadno obup, strah, jezo ali ogorčenje zaradi česa
4. kdo; (na kaj) udarjati po glasbilu z namenom izvabljanja glasov; SODOBNA USTREZNICA: igrati
5. kaj; s prisl. določilom kraja s silo, močjo prihajati od kod in se širiti kam; SODOBNA USTREZNICA: biti
6. kaj pojavljati se z močnim zvokom (in močno svetlobo); SODOBNA USTREZNICA: treskati
FREKVENCA: 270 pojavitev v 25 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
biti2 sem nedovršni glagolI. kot polnopomenski glagol
1. kdo/kaj izraža materialno ali duhovno obstajanje v stvarnosti; SODOBNA USTREZNICA: obstajati
1.1 dov., kaj začeti obstajati; SODOBNA USTREZNICA: nastati
1.2 kot slovnični zgled izraža potrditev, pritrditev
1.3 kdo/kaj, koga [rodilnik količine] obstajati kot živo bitje; SODOBNA USTREZNICA: živeti
2. v zvezi s (tretje)osebno rabljenim naklonskim glagolom moči izraža
2.1 kot povedek, navadno ob osebkovem odvisnem stavku, kaj; negotovo, vprašljivo ali zaželeno, dopustno obstajanje oz. uresničitev česa
2.2 kot členek nepopolno prepričanost o čem; SODOBNA USTREZNICA: morda, mogoče
3. kdo/kaj; s prisl. določilom kraja izraža navzočnost v prostoru in času
3.2 kdo bivati, prebivati, živeti
3.2.1 kdo; (okoli koga) zadrževati se
3.3 kdo; (pri čem), s čim biti prisoten, udeležen pri kaki dejavnosti; udeleževati se česa
3.3.1 kdo; (na čem, v čem) biti dejaven pri kakem delu, opravilu; SODOBNA USTREZNICA: opravljati kaj
3.4 kdo; (pri kom, v čem) s kom nahajati se v družbi s kom
3.4.1 kdo; s kom hoditi, iti za kom, spremljati koga
3.4.2 kdo; s kom spremljati koga zaradi varstva, pomoči
3.5 v velelniku, kdo/kaj; s kom kot del pozdravnega in/ali blagoslovitvenega besedila izraža željo, hotenje po (blagodejni) prisotnosti koga/česa
3.6 kaj; komu [smiselni osebek], (na kom [smiselni osebek], pri kom/čem [smiselni osebek], v čem) izraža, da kaj pripada osebku ali je značilno zanj; SODOBNA USTREZNICA: imeti
4. nedov. in dov., kaj; komu, s prisl. določilom časa ali s prihodnjikom izraža
4.1 uresničevanje/uresničitev ali obstoj, potek česa v prostoru in času; SODOBNA USTREZNICA: dogajati se, zgoditi se, obstajati
4.2 nedov. in dov., kaj začenjanje/začetek obstajanja; SODOBNA USTREZNICA: nastajati, nastati, nastopiti, priti
5. v zvezi z vprašalnimi zaimki sprašuje po neznanem
5.1 v zvezi s kdo, kdo sprašuje po neznani osebi
5.2 v zvezi s kaj, kdo/kaj; komu, s kom sprašuje po vzroku ali posledici dejanja, dogajanja ali stanja, predstavljenega v sobesedilu
5.3 v zvezi s k čemu, kaj; komu sprašuje po namenu ali vzroku (obstajanja) česa
II. kot pomožni glagol, z opisnim ali trpnim deležnikom
1. za tvorbo časovnih oblik in izražanje časov
2. za tvorbo naklonskih oblik in izražanje naklonov
2.3.1 ob členku si ali/in v zvezi z ali/oli v vezniški vlogi izraža možnost izbire
III. nedov. in dov. kot pomožni glagol, v vlogi vezi s povedkovim določilom
1. povedkovo določilo je samostalniška beseda, samostalniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik izraža obstajanje ali nastop tega (navadno stanja, lastnosti ali položaja/funkcije), kar označuje povedkovo določilo
1.1 kdo; kdo/kaj, komu kdo/kaj povedkovo določilo izraža poklic, položaj, funkcijo, pripadnost skupini ali (sorodstveno, prijateljsko) razmerje ipd.
1.2 kdo/kaj; kaj, komu kaj povedkovo določilo natančneje opredeljuje osebek glede na vsebino oz. pomen, dejavnost, lastnost(i), stanje ipd.
1.2.1 kot del vezniške zveze to je s pojasnjevalnim namenom uvaja drugačno, ustreznejšo, nazornejšo ali podomačevalno izrazitev, opredelitev česa
1.2.2 kdo/kaj; (pri kom) izraža (vsebinsko) istovetnost osebka
1.2.3 dov., kdo/kaj; (iz česa), k čemu, kaj izraža spremembo v to, kar označuje povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: postati kaj
1.3 v zvezi z vprašalnimi zaimki kot nadomestilom ali dopolnilom povedkovega določila
1.3.1 v zvezi z zaimkoma kdo in kaj sprašuje po neznani vsebini osebka
1.3.2 v zvezi s kaj za (en/enega) sprašuje po kakovosti, lastnosti ali vrstnosti samostalnika v povedkovem določilu
1.4 kaj; koga/česa [rodilnik svojilnosti], od koga/česa izraža svojino, pripadnost komu/čemu
1.4.1 v zvezah s čiga, česa sprašuje po pripadnosti koga/česa komu/čemu
1.4.2 kaj; komu izraža namenjenost česa komu
1.5 nedov. in dov. izraža obstajanje ali nastop stanja oz. lastnosti
1.5.1 kdo/kaj; komu/čemu kaj, komu k čemu obstajati za koga/kaj kot to, kar izraža povedkovo določilo
1.5.1.1 kdo; komu k čemu povzročati/povzročiti komu/čemu to, kar izraža povedkovo določilo
1.5.2 kdo/kaj; komu, k čemu obstajati kot predmet dejanja z neprijetnim učinkom, ki ga izraža povedkovo določilo
1.5.3 nedov., kdo/kaj; komu [smiselni osebek] kaj vzbujati občutek, vtis, kot ga izraža povedkovo določilo
1.5.4 nedov. in dov., kaj; komu [smiselni osebek] pripadati/pripasti komu to, kar izraža povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: prejeti/imeti
1.5.4.1 kaj; komu koristiti komu
1.5.4.2 v zvezah z ime, priimek, vzdevek, brezoseb.; komu/čemu [smiselni osebek] kaj izraža, da ima kdo/kaj ime, priimek, vzdevek, namenjen razpoznavnosti oz. prepoznavnosti nosilca; SODOBNA USTREZNICA: imenovati se
1.5.5 navadno v zvezah s k, za, kdo/kaj; komu/čemu, k čemu, za koga, (za koga/kaj) izraža namenskost, kot jo izraža povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: služiti
1.5.5.1 kaj; za kaj izraža vrednostno nadomestitev oz. zamenjavo
2. povedkovo določilo je pridevniška beseda, pridevniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik, kdo/kaj; kakšen/čigav/kateri, kakšnim, komu kakšen povedkovo določilo izraža lastnost, značilnost, pripadnost, količino ali vrstnost
2.1.1 kot del molitvenega obrazca
2.1.2 kot pozdrav ali/in blagoslov oz. kot del tovrstnega besedila
2.2 nedov. in dov. izraža pridobitev ali obstoj lastnosti, ki jo izraža povedkovo določilo
3. povedkovo določilo je prislov, prislovna besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik
3.1 kdo/kaj, koga/česa [ob količinskem izrazu] izraža obstajanje v okoliščinah (prostorskih, časovnih, lastnostnih, vzročnostnih), ki jih izraža povedkovo določilo
3.1.1 kdo/kaj; (iz koga/česa, od koga/česa) izraža izvor, izhodišče, vir; izvirati
3.1.2 kaj; (iz česa) izraža snov, iz katere je osebek
3.2 kdo/kaj; (v čem, s čim) nahajati se v stanju (položaju, razmerju), ki ga izraža povedkovo določilo
3.2.1 kdo/kaj; (pod kom) nahajati se v podrejenem položaju
3.2.2 kdo/kaj; (pri kom, v čem) biti predmet tega (čustvovanja, odnosa, dejanja, delovanja), kar izraža povedkovo določilo
3.2.3 kdo; (v čem) nahajati se v tem ali biti opremljen s tem, kar izraža povedkovo določilo
3.3 kdo/kaj; komu, (v čem) opravljati dejanje, ki ga izraža povedkovo določilo
4. povedkovo določilo je povedkovnik, povedkovniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik
4.1 nedov. in dov., brezoseb. izraža stanje v naravi
4.2 nedov. in dov., brezoseb./kdo/kaj; kogarod. [smiselni osebek], (od česa), komu [smiselni osebek], kogatož. [smiselni obsebek], na koga/kaj, za koga/kaj, na kom/čim, pred kom/čim, (med kom), s kom [smiselni osebek] izraža doživljajsko in/ali razpoloženjsko stanje udeleženca oz. nosilca
4.2.1 v zvezi biti čez, kdo/kaj obstajati kot del celote, ki ne obstaja več; SODOBNA USTREZNICA: (pre)ostajati
4.2.2 v zvezi biti proč/tja/tjakaj/vun, kdo/kaj izraža prenehanje obstajanja, življenja in/ali časovno odmaknjenost česa; SODOBNA USTREZNICA: miniti, umreti
4.3.1 brezoseb./kaj [nadomestilo za polstavek, odvisnik z da ali nedoločnik]; (na čem)
4.3.2 brezoseb.; kogarod. [smiselni osebek], komu/čemu [smiselni osebek]
4.3.2.1 v zvezi temu je/bode/bodi tako izraža potrditev, da je prej povedano v skladu z resničnostjo; Tako je! Naj bo tako!
4.3.2.2 v zvezah kot čast/hvala/mir bodi komu, s kom
4.4 kot pozdrav in/ali blagoslov oz. kot del tovrstnega besedila
4.5 kot del molitvenega obrazca
4.6 kot izraz hvaležnosti
4.6.1 brezoseb.; komu [smiselni osebek], nedoločnik naklonsko opredeljuje dejanje
4.6.2 v zvezi s čas, red, brezoseb.; česa, nedoločnik izraža primernost časa za kaj
5. povedkovo določilo je nedoločnik, v zvezi z videti, kaj izraža videz stanja, lastnosti, kot ga/jo izraža povedkovo določilo
6. v povedkovem določilu je predložni morfem
6.1 izraža rodilniško prehodnost, v zvezi biti prez, kdo; koga ne imeti
6.2 izraža dajalniško prehodnost, v zvezi biti proti, kdo; komu nasprotovati
6.3 izraža tožilniško prehodnost, v zvezi biti čez, kdo/kaj; koga/kaj izraža nadrejenost ali višjo stopnjo; SODOBNA USTREZNICA: gospodovati, presegati
6.4 izraža tožilniško prehodnost, v zvezi biti za
6.4.1 kdo; za koga soglašati s kom, biti pristaš koga
6.4.2 brezoseb.; komu [smiselni osebek], za koga prizadevati si, truditi se za kaj
6.5 izraža dajalniško ali tožilniško prehodnost, v zvezi biti zoper, kdo/kaj, koga [rodilnik količine]; komu/čemu, koga/kaj nasprotovati komu/čemu
6.6 izraža orodniško prehodnost, v zvezi biti z, kdo; s kom soglašati s kom, biti pristaš koga
FREKVENCA: približno 97000 pojavitev v 52 delih
FRAZEOLOGIJA: biti čez graben, biti dan na znanje, biti (dobro) pri dneh, biti k smrti, biti (komu) k ničemur, biti (komu) k pridu, biti (komu) na del, biti (komu) na poti , biti komu na strani , biti komu ob srcu/srce, biti komu v misli, biti komu v rodu/žlahti, biti kriji/roda/žlahte koga, biti majhnega srca , biti meča, biti na dnevi, biti na dnevu, biti na erpergah, biti na glavi koga, biti na kom, biti na laži , biti na tem, biti na tem, biti na/v porodu, biti nad čim k norcem, biti nad kom, biti pred davrmi , biti pred kom, biti pred očima, biti pred rokami, biti pred srcem/v srcu, biti pri mleku/sescih matere, biti pri pameti/umu, biti (si) v svesti česa, biti smrti, biti spred oči, biti v krili, biti v oblasti, biti v pan dejan/položen, biti v roki/rokah koga, biti v (veliki) časti, biti vpričo, biti za kom, bodi Bogu toženo, bodi ga Bog hvaljen/zahvaljen, Bog je priča, (kaj) biti komu pokošen travnik, kaj bo/bode (h) komu, kaj je komu s kom?, kaj je (komu) zato?, ne biti enega boba vreden, (to) bodi daleč, truc bodi komu/čemu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
biti se bijem se nedovršni glagol1. kdo; s kom/čim udeleževati se oboroženega spopada, boja; SODOBNA USTREZNICA: bojevati se
1.1 kdo; za kaj udeleževati se spopada sploh; SODOBNA USTREZNICA: spopadati se
1.2 kdo; s kom, (s čim) udeleževati se besednega spopada; SODOBNA USTREZNICA: prepirati se
FREKVENCA: 17 pojavitev v 6 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bítje 1., n. 1) das Schlagen, die Schlägerei, Mur.; svajo z bitjem končati, ogr.-Valj. (Rad); — b. žile, der Pulsschlag, Cig. (T.); — 2) das Schlagwerk der Uhr, C.; ura z bitjem, ura se je na bitju pokazila, Polj.; tudi: bitjè.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bítje 2., n. 1) das Sein, die Existenz, Mur., Cig. (T.); boj za bitje in nebitje, Zv.; b. in žitje, Zv.; svoje b. imeti, existieren, Vod. (Izb. sp.); — 2) die wesentliche Beschaffenheit: b. in natura, b. in lastnost, Pohl.-Valj. (Rad); — der Zustand: v dobrem bitju držati kaj, etwas im guten Zustand erhalten, Levst. (Pril.); b. ljubljanskega močvirja, Levst. (Močv.); — 3) das existierende Wesen (ens), Guts., Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; umno b., das Vernunftwesen, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bítnost, f. 1) die Wesenheit, die Natur, das Wesen (essentia), Guts., Cig., Jan., Cig. (T.); eno samo b. imeti, Jsvkr.; stvar dobi vinu podobno b., Vod. (Izb. sp.); človeška b., Zora; — 2) die Wirklichkeit, die Realität, Jan., Zora; potrdila o bitnostih, über Thatsachen, DZ.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bívanjski -a -o prid. (í) nanašajoč se na bivanje b, c: odprti bivanjski odnosi med ljudmi z različnimi svetovnimi nazori;
filozofija bivanjskega strahu / glavni junak se neprenehoma cepi na posamezne bivanjske možnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bK -- m
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
B-kategorija -e [békategoríja]
ž
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024
B-kromosóm -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
b. l.Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [bə̀lə̀]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
b. l. okrajš. brez letnice
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
blȃg blāga prid.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
blagȃjnica, f. die Schatzkammer, Cig., Jan.; die Casse, Jan., Levst. (Nauk), nk.; državna b., das Aerar, DZ.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
blagȃjniški, adj. Cassier-: b. posel, das Cassageschäft, nk.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
blagọ̑, n. 1) das Gut (bonum): zdravje drago blago; das Gut = die Glücksgüter: imel je blaga in blaga, er hatte des Gutes die Fülle, Ravn.-Mik.; rodovinsko b., das Familiengut, Cig.; krivično b., unrecht Gut; — 2) das Vieh, Cig., Jan., Kras-Erj. (Torb.), Dol.; blágo, BlKr., jvzhŠt.; — strižno b., das Wollvieh, Jan.; — 3) die Ware; dobro, slabo b.; drobno b., kurze Ware, Cig., Jan., nk.; b. na pokaz, Warenproben, DZ.; vozno b., Frachtgut, Cig., Jan., nk.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
blagodȃr, m. der Segen: b. evropske omike, Glas.; Nisi zaklepal doma ti žlahtnega blagodarova, Preš.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
blagoslòv, -slǫ́va, m. der Segen, Mur., Cig., Jan., nk.; — očetov blagoslov, Ravn.; cerkveni b., maša z dvema blagoslovoma, nk.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
blagougǫ́dən, -dna, adj. 1) wohlgefällig: očem b., Vrt.; — 2) gefällig: izza novih blagougodnih nasvetov, durch weitere gefällige Intervention, Levst. (Močv.); — stsl.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
blagováti, -ȗjem, vb. impf. 1) wohl gedeihen: naj država blaguje, Cig. (T.); — 2) sich wohl schmecken lassen, C.; (= b. se, SlN.); — hs.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
blagovnica
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
blȃtən, -tna, adj. kothig, schlammig; blatno je, es ist kothig; ves b., ganz mit Koth beschmutzt.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bláto -a s
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
blato [bláto]
samostalnik srednjega spolablato
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
blázen -zna prid.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
blazína1 -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
blazína, f. 1) der Bettpfühl, das Kissen, Cig., Jan., C., Rib.-M., ogr.-Valj. (Rad); die Matratze, Mik., das Federbett, Cig., Ptuj; — 2) der Fuß- oder Handballen, V.-Cig., Cig. (T.); — 3) der Lagerbalken: a) des Daches, Tolm.-Erj. (Torb.); na blazine se opira vse ostrešje, Gor.; b) des Dreschbodens, Cig., Naklo (Gor.); c) unter Fässern, Naklo (Gor.); d) die Schwelle (z. B. bei der Eisenbahn): hrastove blazine, LjZv.; (bei einer Brücke), Cig.; e) eine wagerechte Stange am Gerüst, worauf die Bretter des Gerüstes ruhen, die Rüststange, V.-Cig.; f) das Well- oder Zapfenlager, Jan., Cig. (T.), Savinska dol.; g) oni del voza, v katerem tiče ročice, Z.; der Rungstock, Cig.; — der Querbaum des Schlittens, V.-Cig.; h) das Pfluggestellchen, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
blazina
Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
blazínica, f. dem. blazina; 1) das Kisschen, Cig.; podzglavna b., das Kopfkissen, DZ.; — 2) der Handballen (unter dem Daumen), Cig.; — 3) die Zapfenpfanne, Cig., Erj. (Min.); — 4) das Kipfstockholz am Rüstwagen, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
blázniti, -im, vb. impf. 1) beirren, verwirren, Dict.; v igri koga b., Mik., C.; ne dajte se krivičnim ukom blazniti, Krelj; preproste ljudi v pravi veri b. in motiti, Trub.; to šibko srce silno blazni in moti, Dalm.; (durch Schmeichelei), Meg.; — ärgern, Alas.; druge ljudi blazne ali pohujšujo, Krelj; ako pak tebe tvoja roka blazni, ... Trub.; — b. se, ein Aergernis nehmen, sich ärgern, C.; nad njim so se blaznili, Dalm.; vi se čudite ino blaznite, Krelj; — 2) = blazneti, sich wahnsinnig benehmen, irre reden, delirieren, Habd., Cig., Jan., M., C.; — vraga ima i blazni, ogr.-Valj. (Rad); fluchen, lästern, Habd., Mur., C.; proti Bogu b., ogr.-Mik. (Et.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bláznost, 1) der Irrsinn, der Wahnsinn, Cig., nk.; tresoča b., delirium tremens, Let.; — die Narrheit, die Thorheit, M., C.; modrost tega sveta je blaznost pri Bogu, ogr.-Valj. (Rad); — 2) der Frevel, die Gotteslästerung, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
Blažilec pokaProsil bi za pravilen slovenski termin, ki označuje napravo na koncu cevi lovske puške, ki ublaži, ne pa povsem zaduši pok puške ob sprostitvi eksplozivnih plinov ob/po zapustitvi izstrelka. Poznamo že dušilec , ki skoraj povsem zaduši pok in ki je prepovedan za uporabo na lovskem orožju. Lovci v večini držav EU to napravo v angleščini imenujejo suppresor ali sound moderator , v nemščini pa Schalldaempfer . Menim, da bi bil primeren termin blažilec zvoka ali blažilec poka , saj poka ne zaduši povsem, ampak ga ublaži na 140 decibelov. Zdaj balistični strokovnjaki uporabljajo kar poslovenjen izraz supresor , kar pa se mi zdi povsem nesprejemljivo z vidika spoštovanja materinščine.
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
blažnjénje, n. 1) das Beirren; — 2) b. ljudi, das Gewirre der Menschen, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
blebetáti -ȃm in -ẹ́čem nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
blẹ̑d blẹ́da prid.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
blẹ̑d, blẹ́da, adj. blass, bleich: bled kakor smrt, todtenblass; b. kakor stena; — bleda me obide, ich erbleiche, C., Ravn.; — fahl, falb, Jan.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
blẹdíti, -ím, vb. impf. bleichen, Jan.; barve b., Farben verschwemmen, Cig.; — b. se = bledeti, Mur.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
blẹ̄jati -am nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
blę́k 1., m. b. ovac, eine Herde Schafe, Medv.-M., Kras; — prim. blekati.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
blekáti, -kȃm, blę́čem, vb. impf. 1) blöken, C.; — 2) schwatzen, Cig., C.; neumno b., LjZv.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
blę́kniti,* blę̑knem, vb. pf. 1) aufblöken, C.; — 2) einen Stammellaut hören lassen, mucksen; tudi katero vmes b., auch ein Wort mitreden, Šol.; ne blekne nobene, Andr.; unvorsichtig etwas aussprechen, ausplappern, Cig., LjZv.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
blȇsav -a prid.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
blȅsk blẹ́ska m,
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
blẹskožéljnost, f. die Prachtliebe: rimska b., Zv.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
blésti blédem nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
B-léstvica -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
blẹ́ščiti, -im, vb. impf. 1) durch den Glanz blenden, Guts., Jarn.; solnce me blešči, SlGor.; — 2) platno b. = beliti, C.; — 3) b. se, = lesketati se, Dict., C., Vrt.; — 4) blešči se mi, es blendet mich, Cv., Dol.; Človeku rado blešči se od zlata, Str.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
b-línija -e [bé] ž (ẹ̑-í) šah.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
blískati, -am, vb. impf. 1) blitzen: z očmi bliska, seine Augen sprühen Feuer, Cig.; — bliska = bliska se; Po gorah grmi in bliska, Ljubček pa po polju vriska, Npes.-Valj. (Rad); tako močno bo grmelo in bliskalo, da ljudje bodo oslepeli, Jsvkr.; bliska ino treska, ogr.-Valj. (Rad); — 2) b. se, blinken; zlato se bliska, Cig.; glitzern: Kak lepo se rosa bliska! Preš.; — bliskalo se je rib in ribic vse polno po vodi, Ravn.; — bliska sè, es blitzt; vso noč se je bliskalo; — blíšče se, Valj. (Rad).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
blískati se 3. os. ed. -a se nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
blískniti, blȋsknem, vb. pf. aufblitzen, Cig.; — b. koga, jemandem einen Schlag versetzen, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bliščáti, -ím, vb. impf. = bleščati, b. se = bleščati se, Cig., Jan., Ravn., Met., nk.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
blìz, I.
adv. 1) = blizu, nahe: b. biti, Met., Mik.; — 2) bliz, bliz da, wahrscheinlich, vermuthlich, Cig., Gor.; — II. praep. c. gen. = blizu: bliz nebes, Met., Mik., Dol.; — prim. stsl. blizь.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
blízu1 prislov [blízu] 1. v majhni prostorski oddaljenosti določenega kraja, predmeta, pojava
2. v majhni časovni oddaljenosti določenega trenutka, obdobja, pojava
3. navadno z dajalnikom v tesnem stiku, odnosu glede na medsebojno naklonjenost, razumevanje
4. kot členek izraža majhno oddaljenost od določene polne mere, količine
ETIMOLOGIJA: = cslov. blizu, hrv., srb. blízu, nar. rus. blizú, stpolj. blizu < pslov. *blizu iz *blizъ ‛bližnji’, prvotno ‛ki se tišči drugega’ < ide. *bhlei̯g'- ‛tolči’, tako kot latv. blaîzît ‛mečkati, tolči’, bliêzt ‛tolči’ in gr. phlī́bō ‛stiskam, mečkam’, lat. flīgere ‛tolči’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
blízu prisl.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
blízu, I.
adv. nahe (o prostoru in času); b. stati; konec leta je b.; — annäherungsweise, beiläufig; ima b. moja leta; na b. beiläufig, Svet. (Rok.); — fast, beinahe; b. vse; — blizu da, vermuthlich, wahrscheinlich, C.; b. ne, wahrscheinlich nicht, C.; prim. bliz; — II. praep. c. gen. nahe bei; b. nas stanuje; b. konca; — III. compar. bliže, adv. et praep. näher; pridi bliže; bliže mesta stanovati; — ("blizu", Meg., Alas., Rec., Levst., nk., Rez.-Baud.); — prim. stsl. blizu.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
blȋžati, -am, vb. impf. nähern; b. se, sich nähern, nahen; sovražnik, nevihta, zima se bliža; b. se komu, h komu; Z duhovnim bliža slapu se Savice, Preš.; konj frče, če se k njemu osel bliža, ogr.-Valj. (Rad); b. se koncu ali h koncu, nk.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bljúsniti, bljȗsnem, vb. pf. b. kaj, mit einer Bemerkung herausplatzen, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bljúvati -am in bljújem nedov.,
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bljuváti, bljúvam, bljújem, vb. impf. sich erbrechen, speien; bljuvati se mu hoče, es ist ihm brecherlich, Cig.; — ogenj b., Feuer speien.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
blǫ́diti, -im, vb. impf. 1) umherirren; blodeča ovca, C.; to mi blodi po glavi, das geht mir im Kopfe herum, Cig., jvzhŠt.; po grehu b., in der Sünde leben, Z.; — irren, fehlen, Guts., Jarn., Mur., Jan.; — 2) wirres, unsinniges Zeug reden, Dict.; blodiš, da ni ne na konja, ne na osla, Cig.; blodiš, česar ne veš, Z.; bloditi jih komu, M.; — 3) mischen, pantschen, C.; vino b., den Wein fälschen, C.; den Schweinen das gekochte Futter mit Mehl, Kleien u. dgl. mischen, M.; nekritično bloditi slovenščino z drugimi narečji, Levst. (Zb. sp.); — 4) irre führen: svet nas če bloditi, misli me blodijo, C.; — 5) b. se, = bloditi 1): Misel se mu v glavi blodi, Vod. (Pes.); — blodi se mu, er phantasiert, er redet irre, C., Z., Št.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
blodnjȃva, f. das Irren, die Verirrung: b. mlade glave, Let.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
blǫ́dnost, f. der Irrthum, C.; v b. napeljati, plačo blodnosti vzeti (= prejeti), ogr.-Valj. (Rad).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
blojénje, n. 1) das Herumirren: b. po svetu, Cig.; — 2) das Irrgespräch, das Phantasieren, Cig.; — 3) die Pantscherei, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
blọ̑nd neskl. prid.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
b-mól -a [bé] m, pojm. (ẹ̑-ọ̑) glasb.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bòb Frazemi s sestavino bòb:
bòb iz krópa pobírati,
bòb ob sténo metáti,
bòb v sténo metáti,
íti bòb iz krópa pobírat,
kàj je [kot] bòb ob sténo,
kàj je [kot] bòb v sténo,
rêči bôbu bòb,
vsè je [kot] bòb ob sténo,
vsè je [kot] bòb v sténo
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bȍb1 bóba m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bòb, bóba, m. tudi
coll. 1) die Saubohne (vicia faba); b. iz kropa pobirati = die Kastanien aus dem Feuer holen, LjZv.; bob ob (v) steno metati, sich vergeblich bemühen jemanden zu überreden, zu überzeugen; vse besede so bob v steno pri njem, alles Reden ist bei ihm vergeblich; da te mili bob! potz tausend! C.; zdaj sem se iz boba izdrl, jetzt kenne ich mich erst aus, Erj. (Izb. sp.); — volčji b., die Lupine (lupinus), Tuš. (B.), Nov.; — divji b., gemeine Fetthenne (sedum maximum), Velikovec-Josch; — 2) = fižol, die Fisole (phaseolus vulg.), Soča, Trenta-Erj. (Torb.); — 3) kleine, krapfenähnliche Schmalzkuchen, Gor.; — 4) = krompir, C.; — 5) kozji, ovčji b., die Geiß-, Schafexcremente, Z.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bǫ̑bən, -bna, m. 1) die Trommel; na boben biti, die Trommel schlagen; toliko znati kaj, kakor zajec na boben; meni filozofija pa zajcu boben! Zv.; b. poje, es wird die Trommel geschlagen, Z.; na boben prodajati, im Licitationswege verkaufen; na boben priti, fallieren, bankerott werden; na boben so ga dejali, er hat falliert; — laški b. = bobnica, V., Cig.; — merski boben, die Maßtrommel, DZ.; — 2) neka bolezen: die Trommelsucht, (tympanitis), V.-Cig.; — 3) "košara pletena od vrbovih protov v ribjo lov", Videm (Št.)-Erj. (Torb.); — 4) povodnji b. = bobnarica, Frey. (F.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
boben -bna (boben, buben*) samostalnik moškega spola1. tolkalo z napeto kožo na eni strani, običajno za ritmično spremljavo pesmi, plesov; SODOBNA USTREZNICA: boben, pavke
1.1 ritmično udarjanje na to tolkalo, običajno pri petju, plesu; SODOBNA USTREZNICA: bobnanje, igranje na pavke
1.2 kdor igra na to tolkalo; SODOBNA USTREZNICA: bobnar, pavkist
FREKVENCA: 34 pojavitev v 9 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bôber bôbra tudi bóber bóbra samostalnik moškega spola [bôbər] tudi [bóbər] večji glodalec z gosto dlako, s širokim ploščatim luskastim repom in z nogami s plavalno kožico, ki živi ob vodi in gradi jezove; primerjaj lat. Castor
STALNE ZVEZE: evropski bober, kanadski bober ETIMOLOGIJA: = hrv. kajk. bobr, rus. bóbr, češ. bobr < pslov. *bobrъ tako kot litov. bãbras, bẽbras, lat. feber, nem. Biber < ide. *bhe/obhro/u- iz ide. korena *bher- ‛(svetlo)rjav’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bọ́ber1 -bra m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bobíca, f. die Beere: brinjeva b., C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bobíka, f. 1) die Beere: borovica ima bobike, C.; brinova b., die Wacholderbeere, Cig.; — 2) die Arzneipille, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
B-oblíka -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bǫ̑bnati, -am, vb. impf. trommeln, die Trommel schlagen; b. na vzbud, Morgenwache (Reveille) schlagen, vkup b., Appell schlagen, na odhod b., zum Abmarsche schlagen, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bobníčən, -čna, adj. 1) Pauken-: bobnični obroček, der Paukenring, Cig.; — 2) bobnična otlina, die Paukenhöhle (im Ohr), b. mrena, das Paukenfell, bobnični žleb, der Paukengang, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bobovnják, m. = bobovnik 1), Tuš. (B.), Josch.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bobrovec
Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bòč 1., bóča, m. ein Bergvorsprung, eine bauchige Berghöhe, C.; die Ausbauchung (z. B. eines Steines), C.; — prim. bok.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bóčiti,* -im, vb. impf. convex machen, Z.; — b. se, sich bauchen; deska se boči, das Brett wirft sich, Fr.-C.; lesena streha se boči, zapŠt.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bodi1 (bodi, budi) veznik1. v ločnem priredju, v zvezah bodi – ali, bodi – bodi – ali za vezanje stavkov ali besednih zvez, ki kažejo na možnost izbire, večkrat tudi med vsebinsko nasprotnimi možnostmi; SODOBNA USTREZNICA: bodisi
2. v dopustnih odvisnih stavkih ali podrednih zvezah, navadno za prirednim veznikom, v zvezi bodi glih/lih za izražanje dejstva, kljub kateremu dejanje ali stanje iz nadrednega stavka ohranja veljavo, uresničljivost; SODOBNA USTREZNICA: čeprav, če
FREKVENCA: 78 pojavitev v 17 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bodi2 (bodi, budi) členek1. za prirednim veznikom ali v zvezi s tudi poudarja vzporedno, lahko manj pričakovano možnost; SODOBNA USTREZNICA: pa
2. v zvezi s členico koli oz. s prislovi in zaimki s sestavino koli poudarja poljubnost izbire; SODOBNA USTREZNICA: že
3. za prirednim veznikom stopnjuje povedano z omembo dodatne, manj pričakovane, pogosto negativne možnosti; SODOBNA USTREZNICA: celo
4. za prirednim veznikom izraža omejevanje na najmanjšo količino ali mero; SODOBNA USTREZNICA: samo
5. izraža dopustitev česa, soglašanje s čim
FREKVENCA: 30 pojavitev v 10 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bodi3 (bodi, budi) členica za oziralnimi zaimki ali prislovi v zvezah čigar bodi, kadar bodi, kakor bodi, kakošen bodi, kakover bodi, kakovršen bodi, kamor bodi, kar bodi, kdo bodi, kdor bodi, kir bodi, kjer bodi za poudarjanje nedoločnosti, poljubnosti, posplošenosti; SODOBNA USTREZNICA: koli
FREKVENCA: 28 pojavitev v 15 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bodȋc, m. trnjavi b., die feindornige Felsenschnecke (murex tenuispina), Erj. (Ž.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bodíca,* f. der Stachel (z. B. des Brombeerstrauches), C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bodícniti, bodȋcnem, vb. pf. stechen, C.; z iglico b. koga, Npes.-Vraz.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bǫ́dikaj, -česa, I.
pron. etwas Geringes, Nichtsnutziges, Schlechtes: b. govoriti, za bodikaj imeti, C., vzhŠt.; — II. adj. indecl. gering, nichtsnutzig, schlecht: bodikaj ljudstvo, b. človek, b. trava, C., vzhŠt.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bǫ́dikam, adv. b. hoditi, gemeine, unanständige Orte besuchen, C., vzhŠt.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bọdljáti, -ȃm, vb. impf. 1) kleine Stiche machen: langsam arbeiten, (bud-) C.; — 2) anstechen: klobase b., (budlati), Mik. (V. Gr. II. 470.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bodljìv, -íva, adj. 1) stößig: b. vol, Mur., Cig., Jan.; — 2) stachelig, stechend, Cig.; bodljiva odeja smreke, Vrt.; bodljive zeli, LjZv.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bodonę́ža, f. die Eberwurz (carlina acaulis), Z.; lepocvetna b., Glas.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bodríti, -ím, vb. impf. ermuntern, nk.; osrčavati in b. koga, LjZv.; — iz rus.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bọ̑g bogȃ m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bọ̑g,* bogȃ, m. 1) der Gott; lažnjivi, krivi bogovi, die falschen Götter, Götzen; služite drugim bogom, Dalm.; — pomni: zlega boga uživa z menoj vred, es geht ihm schlecht, wie mir, BlKr.-M.; — Bog, Gott (der Christen); Boga moliti, beten; Bogu služiti, Gott dienen; Bog oče, Gott Vater; Bog človek, Bog in človek, der Gottmensch, Jan.; — tak hrup je, da ni grmečega Boga slišati (čuti), *von zu großem Lärm hört man den Donner nicht, Z., Levst. (Zb. sp.); — v rekih o pozdravljanju: (prihajajočemu ali sploh temu, s katerim smo se sešli): Bog te sprimi, (vzprimi), grüß dich Gott! Cig., Jan.; (prim. Bog vas primi! Alas.; "buge waz primi gralva Venus!" tako je pozdravil l. 1227. koroški knez s svojimi vitezi Ulrika Lichtensteinskega, ki je kot Venera oblečen potoval, Kres 1882, 177.); (pri ločitvi:) z Bogom! adieu! lebe wohl! Bog te obvaruj! behüt' dich Gott! Bog s teboj! Bog z vami! Gott befohlen! Cig.; ("Bog z vami" je odgovor na "Bog vas primi", Alas.); z Bogom ostani, Gott befohlen! (pri srečevanju:) dobro jutro Bog daj! odzdrav je: Bog ga daj! (tudi samo: Bog! Levst. [M.]); zato: Boga povedati, C.; komu Boga dati (davati), grüßen: srečal me je, ali ni mi Boga dal, Z., Npes.-Vraz; (delavcem:) Bog daj dobro srečo! Bog daj srečo! Glück zu! Glück auf! (uživajočim kako jed:) Bog blagoslovi (žegnaj)! (počivajočim:) Bog daj srečo k počivanju! Bog daj dober počitek! (o napivanju:) Bog živi! Gott erhalte! mozi ti Bog! ("masti bog") Guts.; prim. moči; (ako kdo kihne:) Bog pomagaj! zur Genesung! (v vzklikih:) Ti moj Bog! Bog pomagaj, da si tako nagle jeze! Bog mu daj zdravje, on mi je veliko dobrega storil! Bog mu daj dobro, tam kjer je! hvala Bogu! bodi ga Bog zahvaljen! Gott sei Dank dafür! Boga zahvali, da si toliko dobil! skrajšano: "Bog", za: "Bog bodi hvaljen", ali kaj takega: Bog, da je tako, gottlob (ein Glück, ich bin froh, ich bin zufrieden), dass es so ist; Bog, da si prišel! Bog, da te ni videl! sam Bog, da nisem tega izgubil! Levst. (M.); še Bog, da je toliko; gottlob, dass es so viel ist, jvzhŠt.; Kruha b' ti dala, Ajdov je. "Ljubica moja, Bog, da je!" Vod. (Pes.); še Bog, če mu bomo hoteli žlico dati, LjZv.; Bog se usmili! Bogu se smili! Gott erbarme sich! tak je bil, da se Bogu smili! er sah aus, dass es Gott erbarme! bodi Bogu potoženo! Gott sei es geklagt! Bog hotel! wollte Gott! Bog dal, da bi bilo tako, gebe Gott, dass es sich so verhalte! Bog daj! geb' es Gott! Bog pomozi! helfe Gott! ako (če) Bog da! so Gott will! naj pa bo z Bogom! so sei es denn in Gottes Namen, Levst. (M.); Bog ve! weiß Gott! Bog ve, kdo, Bog ve, kam itd.; vedi si ga Bog, kje vedno tiči! Bog sam vedi, kaj bo iz tega! nosi se, kakor bi bila Bog si jo vedi kaj, Vrt.; Bog ne daj! Bog ne zadeni! Bog obvaruj! Bog prenesi! Bog odvrni! Gott behüte! Gott bewahre! Bog tega varuj! das verhüte Gott! (Bognasvaruj, subst.; der Gottseibeiuns, Jurč.; strah imeti pred čim, kakor Bognasvaruj pred križem, SlN.); Bog in sv. božji križ! Bog bodi pri nas in sveti vtorek! (sreda itd., kakeršen dan si je tedaj, kadar se to govorí; a tako govore največ tedaj, kadar odvračajo od sebe čarodejsko moč, in to se imenuje "dan izgovoriti", Levst. [Rok.]); za Boga svetega! za Boga milega! za Boga! um Gottes Willen! (poglej vsaj, skozi Bog! Dalm.; za skozi Bog! Prim., Kras; po it. "per Dio!" napačno narejeno); (o zagotavljanju, zaklinjanju:) Bog in duša! bei meiner Treue! Cig.; Bog me! (bogme!) = so wahr mich Gott strafe! bei Gott! Bog me, da je res! Bog mi je priča! — "pod milim Bogom" se pristavlja v podkrepljanje kakega nikanja; n. pr. nima pod milim Bogom nič opraviti; er hat auf Gottes Erdboden nichts zu thun; — v Boga ime (vbogajme) dati kaj, ein Almosen geben; rad v Boga ime daje; — 2) die geweihte Hostie: župnik je nekam šel z Bogom, (gieng versehen); — 3) das Gottesbild: držiš se, kakor lipov bog! = du thust so hölzern! bogove prodajati, Kruzifixe verkaufen; — 4) bog stari, die Gottesanbeterin (mantis religiosa), Kras-Erj. (Torb.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bog1 -a (bug, bog) samostalnik moškega spola1. ed., v enoboštvu vsemogočno, nesmrtno nadnaravno bitje, ki ga verniki častijo, molijo; SODOBNA USTREZNICA: Bog
1.1 v krščanstvu vsemogočno, nesmrtno nadnaravno bitje, ki ga verniki častijo, molijo in obstaja v treh osebah, ki se med seboj razlikujejo, a so hkrati eno; SODOBNA USTREZNICA: (troedini) Bog
1.2 v krščanstvu Bog kot stvarnik in oče
1.3 v krščanstvu Bog kot učlovečeni božji sin
1.4 v krščanstvu Bog kot božji duh, ki usmerja, vodi ljudi v veri
2. v mnogoboštvu vsako od (vse)mogočnih, nesmrtnih nadnaravnih bitij s posebnim področjem delovanja, ki ga verniki častijo, molijo; SODOBNA USTREZNICA: bog
2.1 bitje, stvar, pojav, ki se mu pripisuje nadnaravna moč in ga verniki častijo, molijo
2.2 kip, predmet, ki predstavlja (vse)mogočno, nesmrtno nadnaravno bitje in ga verniki častijo, molijo
3. človek, ki zapoveduje komu v imenu Boga; SODOBNA USTREZNICA: bog
3.1 protestansko človek, ki mu papež, Katoliška cerkev pripisuje nadnaravno moč glede določenih stvari; SODOBNA USTREZNICA: zavetnik, priprošnjik
3.2 bitje, ki se mu pripisuje božja moč, lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: najvišji oblastnik
3.3 kdor s pomočjo posebnih sposobnosti napoveduje prihodnje ali razlaga pretekle dogodke; SODOBNA USTREZNICA: vedeževalec
4. slabšalno kar ima zelo veliko moč, vpliv
4.1 slabšalno kar komu največ pomeni; SODOBNA USTREZNICA: bog
FREKVENCA: približno 25000 pojavitev v 50 delih
FRAZEOLOGIJA: biti z Bogom / biti storjen v Bogu, Bog je priča / Bogu zaupam, Bog ne daj, Bog obari, Bog z nami, Bog zna, Bogu bodi toženo, Bogu se smili, čast Bogu, hvala (bodi) Bogu, pomagaj Bog / Bog daj dobro jutro/dober dan/dober večer / Bog vi zdravje, priti k Bogu, skozi Bog, tako nam Bog pomagaj
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bog2 -a -o (bog, vog) pridevnik1. ki ima malo ali nič materialnih dobrin; SODOBNA USTREZNICA: reven
2. ki je nesrečen, vreden pomilovanja; SODOBNA USTREZNICA: ubog
2.1 ekspresivno ki je vreden pomilovanja zaradi nevednosti, zlasti v verskih zadevah
3. z dopolnilom na čem, v čem ki ima malo česa; SODOBNA USTREZNICA: ubog
FREKVENCA: približno 450 pojavitev v 26 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bog ► ˈbȯːk ˈbȯga m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
boga [bogȃ]
ime črke b
PRIMERJAJ: b
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
boga
samostalnik
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
boga nesklonljivo, samostalnik – ime črke B kot druge v abecedi
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bogaboječ2 -a -e (bogaboječ, bogabojoč) pridevnik1. ki čuti spoštljiv strah do Boga, kar se kaže zlasti v poslušnosti njegovim zapovedim; SODOBNA USTREZNICA: bogaboječ
1.1 ki odraža takšno človekovo občutje in ravnanje; SODOBNA USTREZNICA: bogaboječ
FREKVENCA: 181 pojavitev v 26 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bogajme (bugajme, bogajme) prislov izraža, da se kaj da iz usmiljenja, dobrote, zlasti beraču, revežu; SODOBNA USTREZNICA: vbogajme
FREKVENCA: 21 pojavitev v 9 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bogat1 -ega posamostaljeno kdor ima mnogo materialnih dobrin; SODOBNA USTREZNICA: bogati
FREKVENCA: 26 pojavitev v 10 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bǫ̑gati, -am, vb. impf. 1) = ubogati, folgen, Jan., Št.; — pšenica me boga, gedeiht, SlGor.-C.; — 2) b. se s kom, mit jemandem friedlich auskommen, Cig.; prim. pobogati se; — 3) b. se, sich schicken: boga se ti, Gor.; Dunajčanom se boga, es geschieht den Wienern recht, ZgD.; — iz nem. folgen.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bogati2 -am (bugati, bogati) nedovršni in dovršni glagol1. kdo; koga/kaj narediti tako, kot kdo zahteva, predlaga; SODOBNA USTREZNICA: ubogati
1.1 kdo; kaj upoštevati pri svojem ravnanju
FREKVENCA: 12 pojavitev v 7 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bogátiti, bogȃtim, vb. impf. reich machen, bereichern; b. se, sich bereichern.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bogȃtstvọ, n. der Reichthum; b. v živini, der Herdenreichthum, b. v besedah, der Wortreichthum, Cig.; kjer je bogatstvo, je eden hudič, kjer je uboštvo, tam jih je pa sedem, M.; — govori in piše se nav. bogastvo.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bogočástən, -tna, adj. Gott ehrend, Cig.; b. dar, Burg.; gottesdienstlich, Jan.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bogočȃstje, n. die Gottesverehrung, der religiöse Cultus, Jan., Cig. (T.), nk.; minister za b. in uk, DZ.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bogorǫ́dnost, f. die Frömmigkeit, Cig.; šesti (dar sv. duha) je dar bogorodnosti, Schönl.; službe bogorodnosti, Kast. (N. c.); Jakobova b., Jsvkr.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bogospriję́ti,* -prímem, vb. pf. willkommen heißen: b. koga, Cig., Jan.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bogovanje -a (bogovanje, bugovane, bogovajne, bogovane, bogavanje, bogovajnje) samostalnik srednjega spola1. napovedovanje prihodnjih ali razlaganje preteklih dogodkov s pomočjo posebnih sposobnosti; SODOBNA USTREZNICA: prerokovanje, vedeževanje
2. izjava, ki napoveduje prihodnje ali razlaga pretekle dogodke, dana s pomočjo posebnih sposobnosti; SODOBNA USTREZNICA: prerokba
FREKVENCA: 11 pojavitev v 5 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bòh, bóha, m. der noch ungeschnittene Speck, die Speckseite; cel b., pol boha, Z.; celi bohi slanine, Cv.; mačko k bohu za varha postaviti = Dieben etwas anvertrauen, Met.; — iz nem.; prim. tirol. bachn.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
boháti, -ȃm, vb. impf. 1) entzweiquetschen, entzweiplatzen machen: b. češplje, C., Valj. (Rad), Gor.; b. se, aufspringen, platzen: češplje se bohajo, Z.; — 2) mästen: trebuh, prašiče b., C.; — prim. boh.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bohotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. schnell, üppig emporschießen (o rastlinah), BlKr.; b. in rasti, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bohótən, -tna, adj. üppig; bohotno rasti, emporwuchern; b. polje, -tni travniki, M., C.; bohotno bilje, C.; bohotno perje, Cv.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bohótiti se -im se nedov.,
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bòj, bója, m. 1) der Kampf; hud boj, ein heftiger Kampf; na boj iti, in den Kampf ziehen; b. biti, bojevati, einen Kampf kämpfen, Preš., nk.; b. razločiti, den Kampf entscheiden, Npes.-Cig. (T.), M.; boja željen, kampfbegierig; je (ni) za boj, er ist (nicht) kampffähig; b. na pesti, der Faustkampf, Cig.; b. za obstanek, der Kampf ums Dasein, Cig. (T.), nk.; der Zank, Handel, kreg in boj imeti, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
boj1 -a samostalnik moškega spola1. oborožen spopad; SODOBNA USTREZNICA: boj
1.2.1 vojaški spopad, navadno med državami, ljudstvi; SODOBNA USTREZNICA: vojna
1.2.2 čas trajanja takega spopada
2. povzročitev smrti človeka; SODOBNA USTREZNICA: uboj, umor
3. stanje, ki ga povzročajo prepiri, nasprotovanja; SODOBNA USTREZNICA: nesloga
FREKVENCA: približno 450 pojavitev v 23 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bojar -a (bojar, vojar) samostalnik moškega spola kot slovnični zgled vojvoda, voditelj
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bojeváti, -ȗjem, vb. impf. kämpfen, Dict., Dalm.; boj b., Cig.; In šel je boj boj'vat brez upa zmage, Preš.; dokazila bojujoča zoper obdolženca, die zur Überführung des Beschuldigten dienenden Beweismittel, DZ.; — nav. b. se, kämpfen: s kom, zoper koga.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bojevati -ujem (bojovati, bojevati, bajovati) nedovršni glagol1. kdo/kaj; (zavoljo koga), za koga/kaj, zoper koga, s kom/čim, (s čim) udeleževati se oboroženega spopada; SODOBNA USTREZNICA: bojevati se
1.1 kdo; kaj [notranji predmet] udeleževati se (oboroženega) spopada; SODOBNA USTREZNICA: bojevati
1.2 kdo; zoper koga/kaj vojaško se spopadati; SODOBNA USTREZNICA: vojskovati se
1.3 kdo/kaj; za koga, s kom z različnimi postopki se udeleževati spopada
2. kot slovarski zgled ubijati, moriti, navadno divje, surovo
3. kdo dokazovati pravilnost ideje, prepričanja; SODOBNA USTREZNICA: braniti, zagovarjati
FREKVENCA: 208 pojavitev v 10 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bokȃł, -ȃla, m. die Maß: b. vina, Kr.; merski b., die Messkanne, Cig.; — prim. it. boccale, der Krug.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bokal -a (bokal, bukal) samostalnik moškega spola1. posoda za hranjenje in nalivanje tekočin; SODOBNA USTREZNICA: vrč, bokal
1.1 taka posoda kot prostorninska mera; SODOBNA USTREZNICA: bokal
FREKVENCA: 20 pojavitev v 9 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bokȃłnica, f. die Füllstange, die Schürstange (bei den Kohlenbrennern), Cig.; b., precej dolga preklja, s katero ogljarji braško v kopo spravljajo, Zv.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bókast, adj. bauchig: bokasta posoda, Mik.; b. sod, C.; bokasta ladja, Zora; — convex, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bókati,** -am, vb. impf. 1) bauchig machen: bokati dogo, eine Daube hohl schneiden, Cig.; — b. se, sich werfen (o lesu), Z.; — 2) den Kohlenmeiler füllen: ogeljnico bokati, Cig., C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bokátost, f. die Bauchung (z. B. der Säule), h. t.-Cig. (T.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bȏł, -i, f. der Schmerz, Cig., Jan., Levst. (Sl. Spr.); srčna b., das Herzeleid, Jan.; Duh plemeniti sam bo nosil boli, Greg. (prim. bȏl, gen. bȏli, kajk.-Valj. [Rad]); — suha bol, die Schwindsucht, Notr.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bolȃn, bółna, adj. krank; za smrt, na smrt b., todkrank.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bòle tudi bòlje prisl. bolj: nego bolie tvoie licze oberni knyemu SM 1747, 63; ſzem mojo zkvarjeno voljo bole naſzledüval SM 1747, 48; od koga bole eden krſztsenik KŠ 1754, 69; nego bole nátom bojdmo, da KŠ 1771, A4b; nego bole to hüdo z dobrim obládaj KŠ 1771, 72; i lidjé ſzo bole lübili kmiczo, liki ſvetloſzt KŠ 1771, 121; nego doſzta bole düsevnoga KM 1783, 141; od koga bole BKM 1789, 7 b; od toga bole szo KM 1790, 90; vendar je bole KOJ 1833, 82; kêm bole popolno KAJ 1848, 1; je bole nücliva s tem AI 1878, 10; vucsenike bolye povcsiti KOJ 1833, 32; sze pá 'zelênye bolye zglasuvala AIP 1876, br. 1, 5; malo bolje premiszli AIP 1876, br. 7, 2; rázum bolje raztolmacsi AIN 1876, 69 nájbòle najbolj: ſztákſov páſzkov, zkákſov ſzem naibole mogau, preloſo TF 1715, 9; te drüge dni, naj bole te ſzvéteſnye liki KŠ 1754, 26; Naj bole nyemi je zoucsi velika miloscsa i vugodnoſzt glédala KŠ 1771, 432; prineſzi, i knige, naj bole módre KŠ 1771, 652; ſtera zdr'sávajo ſze naj bole vu Apoſztolſzke vöre vadlüványi KM 1780, 7; tebi hválo dájem, ali náj bole, ka ſzi me oszloubodo KM 1783, 4; ali nikéd, i náj bole vu ſztári peſzmaj BKM 1789, 4b; 'Zivi tak na trôst vu trplênyi, i naj bole na zvelicsanye BKM 1789, IV; Gda moremo nájbole 'siveti KOJ 1833, 141; náj bolye vu nomenaj KOJ 1833, 44
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bolẹ́ti -ím nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
boleti -im nedovršni glagol1. kaj/brezoseb.; koga motiti koga s telesno bolečino
2. kaj/brezoseb.; kogatož. povzročati močne duševne bolečine; SODOBNA USTREZNICA: boleti
FREKVENCA: 48 pojavitev v 12 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bolẹ̑zən, -zni, f. die Krankheit; očesna b., die Augenkrankheit; vročinska bolezen, hitziges Fieber; b. sv. Vida, der Veitstanz, Cig.; b. sv. Valentina, die Fallsucht, die Epilepsie, Jan.; sramna b., die venerische Krankheit, Cig., Jan.; ženska b., die monatliche Reinigung, C.; nalezljiva, kužna b., eine ansteckende Krankheit; bela b., die Bleichsucht, Cig., C.; suha b., das Zehrfieber, die Hektik, Cig.; uscana b., die Harnruhr, Cig.; huda b. = padavica, C.; gnila b. = metljaji pri ovcah, C.; rdeča b., der Rothlauf (der Schweine), C.; b. si navleči, sich eine Krankheit holen, Cig.; b. nalesti, von einer Krankheit angesteckt werden; prestati b., eine Krankheit überstehen; b. se hujša, poprijema, die Krankheit nimmt zu, Cig.; b. gre po ljudeh, die Krankheit ist epidemisch, Levst. (Nauk); preg. dolga bolezen, gotova smrt, eine langwierige Krankheit bringt den Tod; b. gre z vozom v človeka, iz človeka po niti, Jan. (Slovn.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
Bolgarska zemljepisna imena na -e: »Ruse« in »Pomorie«Zanima me, kako bi se sklanjala bolgarska zemljepisna imena na -e, npr. Ruse, Pomorije. Se lahko zgledujemo po drugih slovanskih krajevnih imenih, kot so Cetinje, Jajce, Skopje, pri katerih se uporablja vzorec brez podaljševanja osnove (na Cetinju, v Skopju)? Zaradi podobnosti s slovenskimi Rušami nam pride na misel tudi ta vzorec (v Rušah, v Kladjah), medtem ko npr. na portalu Eur-lex najdemo tudi primer s podaljševanjem osnove: v Ruseju.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bọ́lha -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bółha, f. 1) der Floh (pulex irritans); bolha me pika, jé; bolhe loviti; morska b., der Meerfloh (talitrus), Erj. (Z.); b. peščenica, der Sandfloh (sarcopsylla penetrans, Erj. (Z.)); povodna b., der Flohkrebs (gamarus), Cig., Erj. (Z.); prstna b., der Erdfloh (haltica oleracea), Erj. (Z.); (prim. bolhač); — 2) der oberste Weinpressriegel (ein würfelförmiger Holzpflock), C.; — 3) der Kreisel (= volk), C.; — 4) das Weberschiffchen, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bolha -e (bolha, bulha) samostalnik ženskega spola majhen zajedavec z daljšimi zadnjimi nogami; SODOBNA USTREZNICA: bolha
FREKVENCA: 5 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bolj1 (bul, bujl, bojl) primernik prislova1.1 pridevnike in deležnike, predvsem tiste, ki nimajo primernika z obrazilom; SODOBNA USTREZNICA: bolj
1.2 prislove; SODOBNA USTREZNICA: bolj
2. primrk. izraža večjo mero glagolskega dejanja ali stanja; SODOBNA USTREZNICA: bolj
3. primrk. izraža sorazmernost dejanja, stanja v nadrednem in odvisnem stavku; SODOBNA USTREZNICA: bolj
FREKVENCA: 44 pojavitev v 19 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bolje1 (bule, bujle, bulje, bolje) primernik prislova1. primrk. presež. stopnjuje pridevnike in deležnike, predvsem tiste, ki nimajo primernika z obrazilom; SODOBNA USTREZNICA: bolj, najbolj
2. primrk. presež., s širokim pomenskim obsegom izraža zaželen način dejanja ali stanja v večji ali največji meri; SODOBNA USTREZNICA: bolje, najbolje
3. primrk. presež. izraža večjo/največjo mero temeljitosti, natančnosti, izčrpnosti dejanja ali stanja; SODOBNA USTREZNICA: bolje, najbolje
3.1 primrk. presež. glede na določene zahteve v večji/največji meri uspešno, učinkovito, primerno; SODOBNA USTREZNICA: bolje, najbolje
3.2 primrk. presež. takó, da v večji/največji meri ne vzbuja dvoma, pomislekov glede resničnosti; SODOBNA USTREZNICA: bolje, najbolje
4. primrk. presež. izraža večjo/največjo mero glagolskega dejanja, stanja ali lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: bolj, najbolj
5. primrk. izraža sorazmernost dejanja v nadrednem in odvisnem stavku; SODOBNA USTREZNICA: bolj
6. primrk. presež., v zvezi bolje imeti/imeti se/iti/stati ipd. v večji/največji meri živeti v ugodnih gmotnih, zdravstvenih razmerah, naklonjenih okoliščinah; SODOBNA USTREZNICA: bolje imeti se, bolje iti
6.1 v zvezah bolje priti komu / bolje postati s kom izraža izboljšanje zdravstvenega stanja koga
FREKVENCA: približno 400 pojavitev v 32 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bolje2 (bule, bujle, bolje, bojle, bulje) primernik povedkovnika1. primrk., komu [smiselni osebek] izraža primernost, koristnost česa v večji meri; SODOBNA USTREZNICA: bolje
2. primrk. presež. izraža zadovoljivost razmer, okoliščin v večji/največji meri; SODOBNA USTREZNICA: bolje, najbolje
3. primrk., komu [smiselni osebek] izraža zadovoljivost psihičnega, zdravstvenega ali gmotnega stanja v večji meri; SODOBNA USTREZNICA: bolje
4. primrk., v členkovni rabi, negotovo izraža soglasje, privolitev
FREKVENCA: 89 pojavitev v 19 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
boljka, f. das Ruchgras (anthoxanthum odoratum), Tuš. (B.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bọ̑ljšati, -am, vb. impf. bessern, auferbauen; b. se, sich bessern, besser werden; počasi se boljša, seine Genesung schreitet langsam vorwärts, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
boljše1 (bulše, bolše, bujlše) primernik prislova1. presež. stopnjuje pridevnike in deležnike, predvsem tiste, ki nimajo primernika z obrazilom; SODOBNA USTREZNICA: bolj, najbolj
2. primrk. presež. izraža večjo/največjo mero temeljitosti, natančnosti, izčrpnosti dejanja ali stanja; SODOBNA USTREZNICA: bolje, najbolje
2.1 primrk. presež. glede na določene zahteve v večji/največji meri uspešno, učinkovito, primerno; SODOBNA USTREZNICA: bolje, najbolje
3. primrk., v zvezi boljše imeti v večji meri živeti v ugodnih gmotnih, zdravstvenih razmerah, naklonjenih okoliščinah; SODOBNA USTREZNICA: bolje imeti se
FREKVENCA: 20 pojavitev v 7 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
boljše2 (bulše, bolše) primernik povedkovnika1. primrk. presež., komu [smiselni osebek] izraža primernost, koristnost česa v večji/največji meri; SODOBNA USTREZNICA: bolje/boljše, najbolje/najboljše
2. primrk. izraža zadovoljivost razmer, okoliščin v večji meri; SODOBNA USTREZNICA: bolje/boljše
3. primrk., komu [smiselni osebek] izraža zadovoljivost psihičnega, zdravstvenega ali gmotnega stanja v večji meri; SODOBNA USTREZNICA: bolje/boljše
FREKVENCA: 88 pojavitev v 15 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
boljši1 -ega (bulši, bolši) tudi nepregibno posamostaljeno1. s širokim pomenskim obsegom kar ima večjo mero zaželene lastnosti, kakovosti; SODOBNA USTREZNICA: boljše
1.1 z nikalnico izraža omejitev na določeno, navedeno
1.2 v zvezi na boljše glede na določene zahteve, kriterije v večji meri uspešno, učinkovito, primerno
1.3 v zvezi (komu) k boljšemu v korist, prid komu
1.4 v zvezi obračati/obrniti/izlagati/zastopiti na boljše/k boljšemu ne pripisovati/pripisati slabšega pomena ravnanju, dejanjem ljudi, okoliščinam v zvezi z njimi, tudi če so za koga neugodni
FREKVENCA: 171 pojavitev v 27 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
boljši2 -a -e (bulši, bolši, bojlši, bujlši) tudi nepregibno primernik pridevnika1. primrk. presež. ki ima v primerjavi s kom večjo/največjo mero pozitivnih lastnosti, zlasti v moralnem pogledu; SODOBNA USTREZNICA: boljši, najboljši
1.1 primrk. presež. ki kaže v primerjavi s kom večjo/največjo mero pozitivnih lastnosti v odnosu do ljudi; SODOBNA USTREZNICA: boljši, najboljši
2. primrk. presež., s širokim pomenskim obsegom ki ima v primerjavi s čim večjo/največjo mero zaželene lastnosti, kakovosti; SODOBNA USTREZNICA: boljši, najboljši
2.1 primrk. presež. ki se v primerjavi s čim pojavlja v večji/največji meri; SODOBNA USTREZNICA: večji, največji
2.2 primrk. presež. ki v primerjavi s kom bolj/najbolj uspešno izpolnjuje zahteve in dolžnosti, ki mu jih nalaga njegov položaj; SODOBNA USTREZNICA: boljši, najboljši
2.3 primrk. presež. ki je v primerjavi s čim v večji/največji meri učinkovit, koristen, primeren glede na določene zahteve, kriterije; SODOBNA USTREZNICA: boljši, najboljši
3. primrk. presež. ki se v primerjavi s kom/čim pojavlja v višji/najvišji stopnji glede na pomembnost, veljavo, položaj; SODOBNA USTREZNICA: boljši, najboljši
4. primrk. presež. ki prinaša bolj/najbolj pozitivno čustveno stanje, razpoloženje; SODOBNA USTREZNICA: boljši, najboljši
FREKVENCA: približno 650 pojavitev v 35 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bolščáti -ím nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bọ̑m prih. glagola bíti
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bọ̑mba 1., f. etwas Freihangendes, z. B. die Schaukel, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bọ̑mbati, -am, vb. impf. hangend schwingen, sich wiegen, geschaukelt werden, C.; b. se, sich schaukeln, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bombȃževəc, -vca, m. die Baumwollstaude, zelni b. (gossypium herbaceum), drevesni b. (g. arboreum), rumeni b. (g. religiosum), Tuš. (R.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bome ► ˈbọme medm.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bonifika
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bòr1 bôra samostalnik moškega spola [bòr] 1. iglasto drevo z dolgimi iglicami in razbrazdanim lubjem; primerjaj lat. Pinus; SINONIMI: borovec
STALNE ZVEZE: alepski bor, črni bor, gorski bor, korejski bor, primorski bor, pritlikavi bor, rdeči bor, zeleni bor ETIMOLOGIJA: = cslov. borъ, hrv., srb. bȏr, rus. bór ‛iglast gozd’, češ. bor < pslov. *borъ iz ide. *bharu- ‛iglasto drevo’, tako kot stnord. bǫrr ‛drevo’, ags. bearu ‛gozd, grmičevje’, iz ide. *bhar- ‛nekaj ostrega, drevesna iglica, resa’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bôr2 bôra tudi bór bóra samostalnik moškega spola [bôr] tudi [bór] element, ki nastopa v obliki zelo trdih kristalov ali sivega prahu, kemijski element; simbol: B
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Bor, okrnjeno iz Borax ‛natrijev borat’, prevzeto prek srlat. borax in arab. bawraq iz perz. būrah - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bór1 -a m (ọ̑) kem. element, ki nastopa v obliki zelo trdih kristalov ali sivega prahu, element B: dodajanje bora;
posledice, znamenja pomanjkanja bora pri rastlinah;
magnezij in bor
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bór -a m, snov. (ọ̑) kem.; prim. B2
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bȍr1 bóra m,
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bọ̑r2 -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bòr 2., -bóra, m. der Kampf, Mur., Cig.; Čujte bor! Kos.; poskusni b., der Wettkampf, Jan.; Pozove petje v bor italijansko, Levst. (Zb. sp.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bor [bọ̑r]
samostalnik moškega spola- drevo javor, LATINSKO: Acer
- drevo bor, LATINSKO: Pinus
PRIMERJAJ: borovec
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
boracít -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
borīti se -ím se nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
boríti se, -ím se, vb. impf. kämpfen, ringen, fechten, Cig., Jan., nk.; b. se zoper kaj, gegen etwas ankämpfen, Cig., Jan.; streiten, Jan.; zanken, C.; b. se s čim, sich mit einer schwierigen Sache beschäftigen, Cig. (T.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
borjénje, n. das Kämpfen, der Wettkampf, Cig., Jan., C., nk.; na skradnje b. svojo dušico okrepiti, kajk.-Valj. (Rad); tudi: borjenjè, ogr.-Valj. (Rad).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
borǫ́v, adj. 1) Kiefer-, Föhren-; b. les; borove saje, der Kienruß, Cig. (T.); — 2) geschmacklos trocken, Jan., C.; b. kruh, borova jed, Št.; borovo meso, saftloses Fleisch, Št.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
borovníca, f. 1) die Heidelbeere, die Schwarzbeere (vaccinium myrtillus); prim. črnica; — rdeča b., die rothe Heidelbeere, die Preißelbeere (vaccinium vitis idaea), Tuš. (R.); — 2) die Wacholderbeere, Npes.-Vraz; — 3) laška b., die Myrte, Dict.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
borovnjak
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
boršt -a (boršt, borst°, voršt) samostalnik moškega spola z drevjem strnjeno poraslo zemljišče; SODOBNA USTREZNICA: gozd
FREKVENCA: 58 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bọ̑s bósa prid.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bos -a -o (bos, bus) pridevnik ki ni obut; SODOBNA USTREZNICA: bos
FREKVENCA: 14 pojavitev v 7 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bosíti, -ím, vb. impf. b. konja, dem Pferde das Hufeisen abnehmen, Mur., Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bȏskati, -am, vb. impf. s kamenom pri ostrenju b., Mik.; — pogl. bodckati.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bosopèt, -ę́ta, adj. barfuß; b. pastir, Jurč.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bósti bódem nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bósti, bódem, vb. impf. stechen; vol bode, der Ochs ist stößig; vola se bodeta, die Ochsen stoßen sich mit den Hörnern; kdor se rad bode, se roga iznebi, C.; — bode me, ich habe einen stechenden Schmerz; pos. ich habe Seitenstechen; v oči b., auffallend sein, Jan., nk.; — hervorsprossen: žito iz zemlje bode, Z.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bosti bodem nedovršni glagol1. kdo/kaj; (okoli česa), koga/kaj, v koga, s čim z ostrim predmetom povzročati komu pekočo telesno bolečino; SODOBNA USTREZNICA: bosti
2. kaj; kogatož., (pod kaj, v kaj) povzročati komu duševno bolečino; SODOBNA USTREZNICA: bosti
2.1 brezoseb.; kogatož. [smiselni osebek], (v čem) čutiti ostro bolečino; SODOBNA USTREZNICA: bosti
FREKVENCA: 52 pojavitev v 15 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
boštvo -a (buštvu, bustvu*, boštvo) samostalnik srednjega spola1. veliko pomanjkanje materialnih dobrin; SODOBNA USTREZNICA: revščina
2. zelo majhno premoženje; SODOBNA USTREZNICA: revščina
FREKVENCA: 115 pojavitev v 25 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bǫ́ter, -tra, m. der Pathe; komu za botra biti (iti), bei jemandem Pathenstelle vertreten; krstni b., der Taufpathe; birmski b., der Firmpathe; — prim. stsl. kъmotrъ iz lat. compater, Mik. (Et.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bóugši -a -e prid. boljši: je eden den od drügoga dnéva bougſi KŠ 1771, 479; notri pripelanyé bougſega vüpanya KŠ 1771, 682; to ſztáro je bougſe KŠ 1771, 182; Jeli ne bi tou bilou bougse KM 1790, 84; ſz-kelikim je bogsi KM 1796, 5; nejmas bougse zibeli KM 1796, 32; Bougse je od kincsa KM 1790, 16; je lepse i bougse meszto KOJ 1848, 10 nájbóugši -a -e najboljši: Tou mi naj bougsi táo bode KŠ 1754, 261; náj bougsi táo moj KM 1783, 2; Ti ſzi moj náj bougſi táo BKM 1789, 7; mojega naj bougſega Otso KŠ 1754, 231; Vsze, ka náj bougsega jaſz mám BKM 1789, 272; drevje, ſtero je náj bougsi ſzád rodilo KM 1796, 5; gde je vodou na náj bougse vino obrno KM 1796, 96; mojega ſztvoritela, náj bougsega Ocso razdréſzelo KM 1790, 108; nyegove naj bougse ricsi i csinejnye na oupak preobrácsamo KŠ 1754, 56; lüczke náj bougse reje KOJ 1833, V bóugše -oga sam. boljše: Trostajmo sze bogsemi AIP 1876, br. 1, 1; naj kaj bougsega perneſzé BKM 1789, 8 b; Vüpamo ſze pa od váſz, lübleni, bougſa i tákſa KŠ 1771, 680
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
BovdenVečina evropskih jezikov za upogibljivo žico ali tanko jekleno vrv v zaščitni cevi za prenos potisnih ali vlečnih mehanskih sil, npr. namenjeno zaviranju, uporablja poimenovanje bovden , ki je izpeljano iz priimka iznajditelja Ernesta Monningtona Bowdna. V Lenartu deluje Tovarna bovdenov in plastike, ne najdem pa knjižnega izraza v slovenščini.
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
božati
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
božec -žca (božec, bužec) samostalnik moškega spola1. kdor ima malo ali nič materialnih dobrin; SODOBNA USTREZNICA: revež
2. kdor prosi za miloščino; SODOBNA USTREZNICA: berač
FREKVENCA: 13 pojavitev v 6 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bôžič -íča m z -em pojm. (ó í) priti na, za ~, o(b) ~u
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
božȋčnjak, m. 1) = božičnik 1), Mur., Cig.; — 2) veliki b., = december, mali b., = januar, kajk.-Valj. (Rad).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
božjȃst, f. die Fallsucht, die Epilepsie; žitna b., die Kornstaupe, die Kriebelkrankheit, Cig.; mrzla b., der Rheumatismus, C.; — die Gicht, Jarn.; — iz: božja oblast, Mik.; bav. Gewalt Gottes, češ. boží moc, C.; prim. oblast.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
božjȃstən, -tna, adj. fallsüchtig, epileptisch; b. otrok.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bóžji,* adj. Gottes, göttlich; sin božji, der Sohn Gottes; božja porodnica, die Gottesgebärerin; božji grob, das hl. Grab; — b. človek, der nach Gottes Ebenbild erschaffene Mensch: saj sem božji človek, ne živinče, Jurč.; kdo je božji? wer ist es? Vrt.; pomagaj, kdor je božji, Z.; ljudje božji, pomagajte mi! jvzhŠt.; božji ostani! Gott befohlen, Z.; ves božji dan, den ganzen lieben Tag; vso božjo noč; na vsem božjem svetu (auf der ganzen lieben Welt) nimam nikogar, da bi mi pomagal; (v vzklikih:) božja dekla! za božji čas! za božji dan, kaj pa delaš! um des Himmels willen, was treibst du denn! hiša božja, božji hram, das Haus Gottes; božja služba, der Gottesdienst; božja pot, die Wallfahrt; na božjo pot iti, sich auf eine Wallfahrt begeben; b. sod, die Ordalien, Cig. (T.); — po božje častiti koga, jemandem göttliche Ehre erweisen; — božje = božjast: božje ga je metalo, Zv.; tudi: božje ga tere, Št.; dete božje tere, das Kind hat die Fraisen, Pjk. (Črt.); — božje ga je udarilo, der Schlag hat ihn getroffen, Cig.; božji udarec, der Schlagfluss, Guts.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bóžji (dodatek k slovarju), dodaj na koncu: — (bọ̑žji, v zvezah: b. grob, pot, Cv.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
božji2 -a -e (božji, bužji) pridevnik1. ki bitnostno pripada Bogu; SODOBNA USTREZNICA: božji
1.1 ki je lasten Bogu; SODOBNA USTREZNICA: božji
1.2 ki je v zvezi z delovanjem, dejanjem Boga; SODOBNA USTREZNICA: božji
1.3 ki izhaja iz Boga; SODOBNA USTREZNICA: božji
2. ki je, si prizadeva biti v skladu z nauki, zapovedmi Boga; SODOBNA USTREZNICA: božji
3. ki je v določenem odnosu do Boga; SODOBNA USTREZNICA: božji
4. ki je namenjen Bogu; SODOBNA USTREZNICA: božji
5. ki je v zvezi z drugo božjo osebo, Jezusom Kristusom; SODOBNA USTREZNICA: božji
6. v zvezah božja beseda / beseda božja besedilo, nauk, ki ga je navdihnil, sporočil Bog; SODOBNA USTREZNICA: božja beseda
6.1 v zvezah božja beseda / beseda božja obredna uporaba tega besedila
6.2 v zvezah božja beseda / beseda božja oznanjanje, razlaga tega nauka, verske resnice
6.3 v zvezah božja beseda / beseda božja Jezus Kristus kot božja prisotnost med ljudmi
7. ki je v zvezi z bogovi; SODOBNA USTREZNICA: božji
FREKVENCA: približno 14000 pojavitev v 49 delih
TERMINOLOGIJA: božja skrinja/arka / skrinja božje zaveze, božja večerja, božje dolžne bukve / božji register, božje jagnje / jagnje božje, božji človek, božji duh, božji otroci / božje dete/detece, božji pot, božji žlak/udarec, deset božjih zapovedi, sin božji / božji sin, tri božja imena/božje persone
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
božúr, m. 1) die Gichtrose (paeonia officinalis), Mur., Tuš. (B.); — 2) der Safran, Levst. (Nauk); stsl.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
b. p.Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [bə̀pə̀] in [bépé]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
b. p. okrajš. brez posebnosti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bráda -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bráda,* f. 1) der Kinnbart; mlečna b., der Milchbart, Cig.; = mišja b.: Imeli še niso mišje brade, Pa vendar možakom so že zabavljali, Levst. (Zb. sp.); — med brado, in den Bart hinein; na brado dati, prodati, auf Credit, auf Ehrenwort geben, verkaufen, C., Z.; na brado vino točiti, Str.; na mojo brado, auf meine Rechnung, C.; za brado viseti, Schulden (bes. Zechschulden) haben, LjZv.; — preg. iz brade ne more pameti spoznati, C.; — kozja b., der Bocksbart; — 2) das Kinn, gola brada, das bartlose Kinn; — 3) bradi podobne reči: das Bartläppchen der Hühner, Cig.; — der Schlüsselbart, Cig.; — das Flugbrett des Bienenstockes, C.; — der hintere, breitere Theil der Sense, Cig.; — der untere Theil des Tabakpfeifenkopfes, C.; — das hervorragende Ende eines Balkens, der Balkenkopf, Cig.; — žrjavi lete v brado (in Keilform), Z.; — 4) rastline: božja b., das Zittergras (briza media), Z., Medv. (Rok.); — travniška kozja b., der Wiesenbocksbart (tragopogon pratense), velika kozja b., der große Bocksbart (tr. major), Tuš. (R.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bradáča (dodatek k slovarju), f. sekira b., das Bartbeil, Zv.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bradačíca, f. rdeča b., die rothe Meerbarbe (mullus barbatus), Erj. (Ž.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bradavíca, f. die Warze; bradavice imeti na rokah; — sesna b. (na sesku), die Brustwarze, Cig.; — ostrovasta b., die umwallte Papille, Erj. (Som.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bradavíčica, f. dem. bradavica, das Wärzchen; tipalna b., das Tastwärzchen, Erj. (Z.); kožne bradavičice, die Hautwärzchen, Cig. (T.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
brajda
Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 3159 zadetkov.