slúžba -e ž (ȗ)
1. delo na podlagi delovnega razmerja: dobiti, imeti, iskati, izgubiti, odpovedati službo; biti brez službe; odpustiti, ekspr. napoditi koga iz službe; biti ob službo; sprejeti koga v službo / priložnostna, stalna, začasna služba / pisar. nastop službe takoj, plača po dogovoru
// opravljanje takega dela: ta teden nimam službe; službo jemlje resno, zavzeto; za danes smo službo končali, ekspr. odbrenkali / dežurna služba; nočna služba / voziti se v službo; zamuditi službo začetek delovnega časa / opravljati službo tajnice biti tajnica
// pog. stavba, prostor, kjer se opravlja tako delo: v službi imamo centralno kurjavo; počakal te bom ob dveh pred službo / to sem slišal v službi
2. s prilastkom delo, dejavnost, vezana na določeno področje: biti v civilni, diplomatski, vojaški službi; prosvetna, socialna, upravna, zdravstvena služba
// dejavnost, ki se ukvarja z delom, kot ga določa prilastek: hidrometeorološka, inšpekcijska, patronažna, požarna služba / gorska reševalna služba; informacijsko dokumentacijska [INDOK] služba ki zbira, obdeluje in posreduje informacije z določenega področja; prijavna in odjavna služba; strokovna služba; služba družbenega knjigovodstva od 1959 do 1994 družbena organizacija, ki nadzoruje uporabljanje družbenih sredstev
3. nav. mn. oddelek (v delovni organizaciji): o sklepu je treba obvestiti vse službe; usklajevati delo posameznih služb / evidenčna, finančna, računovodska služba
4. služenje: namen gledališča je služba družbi, resnici / biti v službi domovine
● skupne službe delovna skupnost; šalj. vse gre, spada v rok službe delovni čas teče, mineva, ne glede na koristnost, smiselnost dela, ki ga kdo opravlja; ekspr. družba je družba, služba pa služba ločevati je treba prijateljske odnose od delovnih dolžnosti, obveznosti; preg. goste službe, redke suknje kdor zelo pogosto menjava delo, službe, revno živi
♦ agr. pospeševalna služba ki se ukvarja s strokovnim svetovanjem kmetovalcem, kako izboljšati in posodobiti delo; avt. vlečna služba ki skrbi za odvoz poškodovanih in pokvarjenih vozil; navt. krovna, strojna služba; pravn. služba državne varnosti v socializmu del državne uprave, ki skrbi za varovanje ustavne ureditve; rel. služba božja maša; šol. prosvetno-pedagoška služba nekdaj strokovna služba, ki svetuje in pomaga šolam pri pedagoškem delu; žel. izvršilne službe ki sodelujejo pri prevozu na železnici ali ga tehnično omogočajo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

slúžba -e ž (ȗ) sprejeti koga v ~o; voziti se v ~o; biti brez ~e; biti v diplomatski ~i; gorska reševalna ~; nočna ~; delo posameznih služb v podjetju; knj. pog.: zamuditi ~o začetek delovnega časa; čakati koga pred ~o |pred stavbo|; imeti pet let ~e |pet let delovne dobe|; ver. ~ božja |maša|; pojm., redk. ~ resnici, domovini služenje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

slúžba -e ž
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: pojmovnik akviziterska služba  pojmovnik dežurna služba  pojmovnik informativna služba  pojmovnik inšpekcijska služba  pojmovnik intendantska služba  pojmovnik obveščevalna služba  pojmovnik patronažna služba  pojmovnik pogrebna služba  pojmovnik protifitoftorna služba  pojmovnik protiobveščevalna služba  pojmovnik računovodska služba  pojmovnik redarska služba  pojmovnik sanitetna služba  pojmovnik stražarska služba  pojmovnik svetovalna služba  pojmovnik taksistična služba  pojmovnik vlečna služba  pojmovnik vojaška služba
GLEJ ŠE SINONIM: oddelek, zaposlitev
GLEJ ŠE: maša, oddelek, zaposlitev, zaposlitev, zaposlitev, odpovedati, odpustiti, odpustiti, odpustiti, odpuščati, zaposlen, zaposlen, zaposlitev, zaposlitev, zaposliti se, zaposliti se, zaposliti se, zaposliti se

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024

slúžba-esamostalnik ženskega spola
  1. delo, dejavnost na podlagi delovnega razmerja
    • služba koga/česa
    • , služba za kaj/koga, za koliko
    • , služba v/na čem, kje
    • , služba pri čem, kje
    • , služba s čim
  2. oddelek v delovni organizaciji
    • služba česa
    • , služba za kaj/koga
    • , služba v/na čem, kje
    • , služba pri čem, kje
    • , služba s čim

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

služba je sestavina izrazov
Služba je služba, družba pa družba
V VARIANTI IZRAZOV: Najprej delo, potem zabava

Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov, prva izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

slȗžba – glej služīti

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

slȗžba, f. das Dienen, der Dienst; lahka, težavna, prijetna s.; vojaška s., der Militärdienst, cerkvena s., der Kirchendienst; službo opravljati, den Dienst verrichten; — das Dienstesverhältnis, die Dienststelle, der Dienstposten, das Amt; v službo vzeti koga za hlapca, deklo; v službi biti pri kom, bei jemandem bedienstet sein, dienen; iz službe iti, aus dem Dienste austreten, Cig.; brez službe biti, ohne Dienst, dienstlos sein: službo dobiti, izgubiti, einen Dienstposten bekommen, verlieren; službo razpisati; službo odpovedati, den Dienst kündigen; službi odpovedati se, das Amt niederlegen; službo prevzeti, den Dienst, das Amt übernehmen; v službo dejati, anstellen, Šol.; v službo postavljeno osebje, das angestellte Dienstpersonal, DZ.; — služba božja, der Gottesdienst; — na službo biti komu, jemandem zu Diensten stehen, Cig.; na službo, zu Befehl! Cig.; — službo povedati, einen Gruß melden, C.; lepe službe ali: velike službe! (als Gruß: schöne Empfehlungen!) Kor.-Jarn. (Rok.); — tudi: službà, Valj. (Rad), Cv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

slǜžba -e ž
1. služba, služenje: ete mile Doike nyé verna ſzlüsba TF 1715, 7; Bolvánſztvo je ſzlüsba Bo'za bolvanom dána KŠ 1754, 9; Evangelioma ſzlü'zba je odicsenejsa KŠ 1771, 532; Ár ſzte nej vzéli Dühá ſzlü'zbe pá na ſztrájh KŠ 1771, 464; i vugoden morem tebi ſzlü'sbe moje áldov prikázati KMK 1780, 103; Daje pa dobro plácso doubo ſz-té ſzlü'sbe KM 1790, 44; Nej ſzoli vſzi ſzlü'zbeni dühovje na ſzlü'zbo vö poſzlani KŠ 1754, 94; od ſteroga je plemenitejsa na a. ſzlü'zbo gledoucs KŠ 1771, 669; ka bode ſzemen nyegovo tüho vu lüczkoj zemli, i pod ſzlü'zbo je vr'zejo KŠ 1771, 359; bode ſtimao, kaj Bougi ſzlü'zbo vcsini KŠ 1771, 318; primi za vugoden áldov mojo ſzlü'sbo KM 1783, 123; pri dobrom Goſzpoudi je ſzlü'sbo doubo Károl KM 1790, 36; nyemi na ſzlü'sbo bode SIZ 1807, 7; Gotovnoszt na szlü'zbo KAJ 1848, VII; je k-ednomi postenomi vérti na szlü'zbo sô KAJ 1870, 22; Pobo'zen, na szlü'zbo gotov szam bio AI 1875, br. 2, 7; ſzo vu ſzlü'zbi ednáko moucs meli KŠ 1771, 655; csi kaj znaſov vünejsnyov ſzlü'zbov postüjemo KŠ 1754, 9; Stero zlübeznivov geto k-Pavli ſzlü'zbov potrdi KŠ 1771, 663
2. usluga: ti szi meni velko szlü'zbo vcsinila AIP 1876, br. 5, 6; za ſtero ſzem jaſz nyemi ſzlüsbov duſen TF 1715, 21
3. v zvezi boža slüžba maša, verski obred: Bo'za ſzlü'zba KŠ 1754, 60; gda je Bo'za ſzlü'zba na meſzti bila eſcse med naſim národom BKM 1789, 2b; Szlü'zba bo'za KAJ 1848, VI; naj nyim nikso priliko ne dájo na pſzüvanye Bo'ze ſzlü'zbe KŠ 1754, 196; Ár je popejvanye eden veliki tao obcſinszke Bo'ze ſzlü'zbe BKM 1789, 6; On je lüſztvo od bolvanſzke ſzlü'sbe czilou odvrno KM 1796, 52; Pri zacsétki Bo'ze Szlü'zbe BRM 1823, V; k-vecserásnyoj Bo'soj ſzlü'sbi priſztoupiti KMK 1780, 50; Tak bodte ſzpodobnejsi na Bo'zo ſzlü'zbo BKM 1789, 6b; kak ſze májo 'zene i mo'zjé pri Bo'zoj ſzlü'zbi dr'zati KŠ 1771, 489; ſzo Bogá dicſili pri obcſinſzkoj Bo'zoj ſzlü'zbi BKM 1789, 2; Med Bo'zov Szlü'zbov BRM 1823, V; Pred i med szlü'zbov bo'zov KAJ 1848, 1
4. službena stopnja: Rang; szlü'sba KOJ 1833, 170

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

služba [slȗžba] samostalnik ženskega spola

služba, postrežba

PRIMERJAJ: poslužba, velike službe

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

služba (služba, šlužba) samostalnik ženskega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

služba ž, F64, administratio, ſlushba, ſtréẛhba, opravilu; candidatus, v'beilu oblizhen, k'eni ſluṡhbi naménîen, Bermar; cultus dei, ſluṡhba boṡhya; famulatus, -us, ſluṡhba, hlapzhuvanîe; functio, opravilu, ena ſluṡhba; officia retinere, ſluṡhbe obderṡhati; officium, ſluṡhba, opravilu; perfungi, s'fliſſom doparneſti, ſluṡhbam ſtreizhi; servitium, -tÿ, ſluṡhba

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

služba -e ž 1. služba, služenje, opravljanje dela: dokler je ena bogata fara, veliku noter neſse taista shlushba im. ed. ǀ nemore niemu dopasti nasha shlushba im. ed. pres zhistiga ſerza ǀ polek ſvoje ſvejſte shlushbe rod. ed., imaio Bogu shlushit ǀ de bi on tudi G: Bogu povernil ſad te huale, inu andohtlive shlushbè rod. ed. ǀ s'Nebeſs je bil prishal klizat k'ſvoij shlushbi daj. ed. te greshnike ǀ Antoninu Ceſsarju Dohtary, ali Arzati ſo bily saudali h' shlushbi daj. ed. Commoda ǀ zhakai lon od taiſtiga, katerimu h' shlushbi daj. ed. ſi doperneſil ǀ Na tem nej zviblat de h'shlushbi daj. ed. temu Satanu, inu eni shleht Pershoni veliku vezh nekateri zhlovik bo ſturil, kakor pak h'shlushbi daj. ed. G: Bogu ǀ raunu tem, nikar tem pervem h'ſhlushbi daj. ed. ijh pustim drukat ǀ h'slushbi daj. ed. tuojga Boga ſe tebi stoshi cillu v'S. Prasnik v'cerku pojti ǀ Nima li morebiti G: Bug veliku taushent millionu Angelu, inu ſvètniku h'ſuoij ſhlushbi daj. ed., inu h'sapuvidi vſelej perpraulenih ǀ nar manshi neperloshnost ga sadarshi de nagrè k'S. Mashi, k'S. Pridigi, inu k'shlushbi daj. ed. Boshij ǀ celli ægypt bo tebi na shlushbo tož. ed. ſtregil ǀ po dnevi, inu ponozhi je taistimu na shlushbo tož. ed. stregal ǀ veliku taushent Firshtvu ſtoy, inu naslushbo +tož. ed. ſtreshe ǀ kuhary, inu kuharze ſo ner ble shtimani, ner hitrejshi shlushbo tož. ed. vshaffaio ǀ hualeshni ſe bomo isKasali Marij Divizi s'Kusi stonovitno, inu andohtlivo shlusbo tož. ed. ǀ on neſturj kar njemu dopade, ampak kar je dolshan po ſvoj shlushbi mest. ed., inu voli Boshj ǀ Fliſik tedaj bodi o zhlovik v'shlushbi mest. ed. Boshij ǀ De bi edn s'ſuojo ſveſto ſhluſhbo or. ed. ſi bil sashlushil teh pet S. Ran prejeti ǀ odpovedal ſe je bil od vſih shlushb rod. mn. ǀ de bi restalal ludem vſe andverhe, inu shlushbe tož. mn. tiga ſvejta ǀ Moshje dokler imaio andle, opravila, inu shlushbe tož. mn. veliku krat ſe skregaio 2. suženjstvo: Kakor Israelitery, kateri ſe ſo bily rejshili od tarde shlushbe rod. ed. Faraonave ǀ je bil reshil ta Iſraelski folk od lete tarde Faraonave shlushbe rod. ed. 3. dobro delo, usluga: Vſakatera majhina shlushba im. ed. vasha bo obilnu polonena ǀ tudi v' tem zhaſſu, kir je na krishu viſſil on nej mogal obene takorshne shlushbe rod. ed. Bogu ſturiti, de bi ſi taku hitru nebeſſa sashlushil ǀ kaj s' eno veliko shlushbo tož. ed. bote Gospudu Bogu, inu Svetimu Nem. ſturili ǀ G. Bug polona obilnu eno maihino shlushbo tož. ed., kakor eno veliko, kadar is prave lubesni Boshje pride ǀ G. Bug obilnu polona tudi s' vezhnem nebeskem lonam te maihine della, inu shlushbe tož. mn. njemu h' zhaſti ſturiene 4. pozdrav: sakaj enkrat shlushbe rod. ed. nesporozhish tvoj ſvejsti Neveſti K 4. pomenu prim. pri Pleteršniku po Cafu službo povedati ‛einen Gruß melden’.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

služba -e samostalnik ženskega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

služba sam. ž ♦ P: 41 (TC 1550, TC 1555, TM 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, KB 1566, TC 1567, TL 1567, TP 1567, KPo 1567, TC 1574, TP 1575, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, TPs 1579, DC 1579, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, BH 1584, DAg 1585, DC 1585, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

služba

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

služba ► sˈlüːžba -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

dežúrna lekárniška slúžba -e -e -e ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

držávna jávna slúžba -e -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Evropska prostovoljska služba
Prosimo vas za mnenje o ustreznosti slovenskega poimenovanja projekta Evropske unije, ki se v angleščini imenuje European Voluntary Service (EVS). Gre za projekt posredovanja dela prostovoljcem, ki se v Sloveniji v okviru različnih organizacij izvaja že 20 let. V rabi prevladuje poimenovanje Evropska prostovoljna služba . Menimo, da bi ime morali spremeniti v Evropsko prostovoljsko službo , saj se ta ukvarja s prostovoljskim delom. Imamo tudi Zakon o prostovoljstvu, v katerem ni niti enkrat uporabljen pridevnik prostovoljen , ampak v vseh besednih zvezah samo prostovoljski .

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

fármakoinformatívna slúžba -e -e ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

finánčna slúžba -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

gôrska reševálna slúžba -e -e -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

gôrska reševálna slúžba -e -e -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

gospodárska jávna slúžba -e -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

gospodárska jávna slúžba -e -e -e ž

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

informatívna slúžba v lekárni -e -e -- -- ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

jávna slúžba -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

jávna slúžba za uprávljanje z vodámi -e -e -- -- -- -- ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Kako zapisati »varnostno-obveščevalna služba«?

Kako se pravilno piše: Obveščevalno-varnostna služba Ministrstva za obrambo ali Obveščevalno varnostna služba Ministrstva za obrambo (torej brez vezaja).

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

komunálna slúžba -e -e ž

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

konzulárna slúžba -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

lavínska slúžba -e -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

lokálna gospodárska jávna slúžba -e -e -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

lokálna jávna slúžba -e -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

pospeševálna slúžba -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

prognóstična slúžba -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

reševálna slúžba -e -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

revízorska slúžba -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

sociálna slúžba -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

svetoválna slúžba -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

tekmoválna slúžba -e -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

vládna slúžba -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Število zadetkov: 42