velíko prisl. (í)
1. izraža veliko količino ali mero
a) s samostalnikom: imeti veliko drv; zemlja z veliko dušika; zbralo se je veliko ljudi; nima veliko smisla za šalo / odkriti veliko novega / kot voščilo želim vam veliko, ekspr. veliko veliko sreče / takih primerov je veliko
b) z glagolom: veliko bere, se giblje; veliko se ne da spremeniti; ekspr. ta človek da veliko nase ima zelo ugodno mnenje o sebi; ekspr. imeti veliko pod palcem biti zelo bogat
2. navadno v zvezi s primernikom izraža visoko stopnjo: veliko bolj se boste morali potruditi; nova pot je veliko krajša; veliko večja poraba energije / zaslužek je veliko premajhen; prim. največ, več, velik, veliki

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

velíko1 -- s, pojm. (í) ~ je bilo porabljenega

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

velíko2 -- nedol. količ. štev. (í) Zbralo se je ~ ljudi; ~ lepote; z ~ truda zgraditi svoj dom; spis z ~ napakami

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

velíko3 mer. prisl. (í) ~ brati, se gibati; ~ bolj, več; ~ večja poraba

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

velíko4 povdk. (í) Dva milijona, to res ni bilo ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

velíko1 -- s
količinski pomen, v zvezi s samostalnikom v rodilniku izraža veliko količino ali mero česa
SINONIMI:
dosti1, mnogo1, ekspr. arzenal, ekspr. čudo2, ekspr. gmota, ekspr. gora, pog. kaj3, ekspr. maksimum, publ. masa, ekspr. megla1, ekspr. menažerija, knj.izroč. mnoštvo, ekspr. množica, ekspr. morje, ekspr. na cente, ekspr. na kupe, knj.izroč. naliv, star. na prebitek, star. na preostajanje, star. na preostajo, ekspr. na pretek, nar. na trbos, star. na vatle, ekspr. nemalo, ekspr. neskončno, ekspr. neznansko, ekspr. nič koliko, knj.izroč. obilica, knj.izroč. obilje, knj.izroč. obilno, knj.izroč. obilo1, ekspr. oblak, knj.izroč. ocean, ekspr. ogromno, ekspr. polno, ekspr. prida1, star. sila1, ekspr. veletok, ekspr. vihar, ekspr. v izobilju, knj.izroč. v obilici, knj.izroč. v obilju, knj.izroč. v obilnosti, ekspr. za čuda1

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024

velíko2 mer. prisl.
1.
izraža veliko mero, stopnjo dejanja, stanja
SINONIMI:
dosti2, mnogo2, ekspr. bajno, ekspr. čim več, ekspr. kar največ, ekspr. kolikor mogoče veliko, ekspr. mastno, ekspr. največ1, knj.izroč. obilo2, ekspr. odločno, ekspr. ogromno
2.
s primernikom izraža visoko stopnjo preseganja danosti, udeležene v primerjanju
SINONIMI:
dosti2, mnogo2, ekspr. daleč1, ekspr. desetkrat, ekspr. neprimerno2, ekspr. neskončnokrat, ekspr. stokrat, ekspr. stotisočkrat, ekspr. še enkrat, ekspr. zdaleč

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024

velíko3 nedol. količ. števn., z rodilnikom
izraža veliko število česa
SINONIMI:
veliko število, dosti4, mnogo3, knj.izroč. abundanca, ekspr. armada, ekspr. bataljon, ekspr. brez konca, ekspr. čuda1, knj.izroč. čudo2, ekspr. dež1, ekspr. eskadrilja, ekspr. falanga, knj.izroč. gmota, knj.izroč. gomila, ekspr. gora, ekspr. gozd, ekspr. grmada, ekspr. groza1, ekspr. hrib, ekspr. hudournik, pog. iks, knj.izroč. izobilica, ekspr. izobilje, knj.izroč. jezero1, pog. kaj3, ekspr. kanonada, ekspr. kaskada, knj.izroč. kavalkada, ekspr. kopa, ekspr. kopica, ekspr. koš, star. krdelo, ekspr. kup2, knj.izroč. labirint, knj.izroč. lava, knj.izroč. lavina, ekspr. legija, ekspr. legijon, ekspr. malo morje, neknj. pog. masa, ekspr. milijon, ekspr. mirijada, knj.izroč. mnogoštevilnost, knj.izroč. mnoštvo, ekspr. množica, knj.izroč. množina, ekspr. morje, ekspr. na ducate, ekspr. na kupe, knj.izroč. naliv, ekspr. na milijarde, ekspr. na stotine, neknj. pog. na tavžente, ekspr. na tisoče, ekspr. na tone, zastar. nebroj, ekspr. nemalo, ekspr. nešteto, knj.izroč. neštevilo, knj.izroč. obilica, knj.izroč. obilje, zastar. obilnost, knj.izroč. obilo3, zastar. obilost, knj.izroč. ocean, ekspr. od sile2, ekspr. ogromno, ekspr. plaz2, ekspr. ploha, ekspr. polk, ekspr. polno, ekspr. poplava, ekspr. potok, ekspr. povodenj, ekspr. pragozd, ekspr. premnogo, knj.izroč. prenekaj, knj.izroč. preobilica, knj.izroč. preobilje, neknj. pog. rajda, ekspr. razkošje, ekspr. regiment, ekspr. reka, ekspr. rešta, ekspr. serija, star. sila2, star. silo1, ekspr. skladovnica, ekspr. slap, ekspr. slapovje, ekspr. stotero, ekspr. stotine, ekspr. stotisočero, ekspr. studenec, neknj. pog. tavžent2, ekspr. tema2, ekspr. tisoč2, ekspr. tisočero, ekspr. tone, ekspr. truma, ekspr. valovje, ekspr. velikansko, ekspr. vihar, ekspr. vodomet, ekspr. vojska, ekspr. za čuda1

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024

velíko Frazemi s sestavino velíko:
dvígati velíko prahú, dvígnilo se je velíko prahú, dvígniti velíko prahú, dvigováti velíko prahú, velíko bábic – kílav otròk, velíko bábic – kílavo déte

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

veliko je sestavina izrazov
Dober sosed je več vreden kot vsa žlahta, Kar je preveč, še s kruhom ni dobro, Kdor veliko govori, malo naredi, Ko ima hudič mlade, jih ima veliko, Več je več, Več znaš, več veljaš, Veliko grmenja, malo dežja, Veliko hrupa za nič, Veliko kokodakanja, malo jajc, Veliko psov je zajčja smrt, Zarečenega kruha se največ poje
V VARIANTI IZRAZOV: Dejanja so glasnejša od besed, Dober glas seže v deveto vas, slab pa še dlje, Iz te moke ne bo kruha, Nikoli ne reci nikoli, Pes, ki laja, ne grize

Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov, prva izdaja, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

vèliko prisl.
1. veliko, izraža veliko količino ali mero: Kristus je vmrel, eſche veliko vékſe, kteri je tudi gori obüden SM 1747, 14; i veliko neklopocsi KOJ 1845, 31; Rimszkoga Pápe oblászt je veliko podrezao KOJ 1848, 114; je törski Czaszar veliko pejnez obecsao KOJ 1848, 55; Országi je veliko hasznilo eto pomirejnye KOJ 1848, 21; i veliko visesi ali nisesi kak szvetiscse KOJ (1914), 103; veliko jih pa poznam, ki zdihávajo KOJ 1845, 7
2. izraža visoko stopnjo: kaibi nyé za véliko ſtimali TF 1715, 15; roditele za veliko preſtimajmo KŠ 1754, 29; Ar je tam ze veliko preſtimani KŠ 1771, 654; Eta ſzveczka dika za veliko ſze má BKM 1789, 418; Gnojniczo je za veliko dr'sao KM 1790, 68

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

veliko (velik, veliko) prislov

PRIMERJAJ: velik

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

veliko števnik

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

veliko posamostaljeni pridevnik

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

veliko prisl.F31, allucereveliku ſe ſveititi; capisena kupa, ali poſſoda ẛa pyti, v'katero veliku grè; immòṡlaſti, veliku vezh; multus, -a, -umdoſti, veliku; plurimus, -a, -umcilú veliku, ſylnu doſti; plus caeterismimu veliku druṡih; traso, -oniskateri ſe ṡa umán veliku uſti, ali hvali; vastèpreſtranu, ſylnu veliku

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

veliko prisl. veliko, zelo, mnogo: ti vuzheni ſe ſo veliku sa volo tega potili ǀ veliku nijh ſe bodo zhudili, de jeſt ſim ſe podstopil moje pridige drukat sturiti v'ſlovenskim jesiku ǀ de ſi lih veliku lepshi ſlovenski jesik ſo imeli ǀ jest veliku S: piſsma, inu vuka S: Vuzheniku po latinsku postavem ǀ veliku otrok je imela ǀ veliku urr od velike ſlatkusti je bila samaknena ǀ veliku uredne shenkinge ijm je bil dal ǀ Se veliku shtima, inu lubi sdrauje ǀ veljku njeh ſe najde; kateri taku skarbnu yshejo Dohtarja de bi njeh telu osdravil ǀ veljku vezh je skerbel sa nyh dushe ǀ ueliku urshohu ima zhlouek u' tej dolni teh ſols ſe jokati, inu plakati ǀ na ſvdni dan viliku takorshne bò, kateri bodò diali ǀ velikuvezh shenskih pershon, kakor moshkih v'Nebeſſa pride ǀ velikn minie bò mogla ta lepu deshezha roſſiza Nebeſhka Chriſtus Ieſus v'tvojm ſmerdezhem ſerzu prebivat Primerniške in presežniške oblike so navedene pri → več in → veče.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

veliko prislov

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

veliko števnik

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

veliko1 posam. ♦ P: 3 (TT 1557, KPo 1567, TPo 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

veliko2 štev. ♦ P: 38 (TC 1550, TC 1555, TE 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, KB 1566, TL 1567, KPo 1567, TC 1574, TP 1575, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, BH 1584, DAg 1585, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

veliko3 prisl. ♦ P: 40 (TC 1550, TC 1555, TE 1555, TM 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, KB 1566, TL 1567, KPo 1567, TC 1574, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DPr 1580, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, BH 1584, DAg 1585, DC 1585, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

veliko4 povdk. ♦ P: 5 (TPs 1566, KPo 1567, TT 1577, JPo 1578, DB 1584)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

veliko5 [del besed. zveze] ♦ P: 7 (DPa 1576, DPr 1580, DB 1584, DM 1584, TPo 1595, TfM 1595, ZK 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

veliko gl. ljudski, naobilo

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

Ali pišemo »Facebook« z malo ali z veliko začetnico?

Mi lahko prosim, poveste, kako se pravilno zapiše facebook − z malo ali veliko začetnico?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

Ali pišemo olimpijske igre z veliko začetnico kot prireditev?

Vem, da se imena prireditev piše z veliko začetnico, sem se pa znašla v zagati pri zapisu začetnic: olimpijske igre, svetovno prvenstvo, evropsko prvenstvo ... Če je tak zapis je z malo. Pri naslednjih primerih pa nisem prepričana in bi prosila za pomoč.

  • v obdobju od Olimpijskih iger v Pekingu leta 2008 do Olimpijskih iger v Londonu leta 2012.
  • na olimpijskem festivalu mladih leta 2001.
  • nastop na Svetovnem prvenstvu v Rimu junija 2009.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

Ali pišemo »urad za delo« z veliko ali malo začetnico?

Kako se pravilno napiše urad za delo Ljubljana ali Urad za delo Ljubljana?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

Ali se dan, imenovan po godu svetnika (npr. »lucijino«), piše z veliko ali malo začetnico?

Kako se pravilno pišejo dnevi, če jih imenujemo po godu svetnika: z veliko ali malo začetnico? Na primer: na Lucijino ali na lucijino (mišljen je dan) – v stavku na primer: dnevi od Lucijinega/lucijinega do božiča kažejo ...

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

Ali zapišemo »Ljubljanski grad« z veliko ali malo začetnico?

V šoli so učenci pisali narek in je učenec napisal Ljubljanski grad z veliko začetnico, učiteljica je popravila na malo začetnico. Zanima me zakaj, če je to ime gradu?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

Besednovrstna uvrstitev besed »malo« in »veliko«

Zakaj so besede, kot sta malo in veliko, prislovi in ne nedoločni števniki?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

dodátek za velíko družíno -tka -- -- -- m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

»Gorski kotar« – »kotar« z malo ali veliko začetnico?

Zanima me ali po slovenskem pravopisu moramo kotar pisati z veliko začetnico? Vidim da večina tako piše, čeprav mislim da je to absolutno nepravilno in meni osebno zelo moteče, še posebej zato ker sem od tam doma. Kotar sigurno ni izvedeno od lastnega imena, da bi se pisalo z veliko začetnico, ampak je nekoč v zgodovini označeval nekakšno manjšo upravno enoto, torej bi se enako kot v npr. krajina v Bela krajina moral pisati z malo začetnico?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

Industrija 4.0 v besedilu z veliko ali malo začetnico?

Prevajam precej besedil iz nemščine o Industriji 4.0. V slovenski literaturi nekateri v besedilu pišejo ta pojem z veliko začetnico, nekateri z malo. Kaj svetujete vi?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

Kako pisati »bralna značka«: z veliko ali malo začetnico?

Kdaj pišemo bralna značka z malo začetnico in kdaj z veliko?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

Kako voščimo: »vesela velika noč« ali »veselo veliko noč«

Kako voščimo: Veselo veliko noč ali Vesela velika noč? Je oboje prav?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

Kako zapisati zvezo »pohorske planje«: z malo ali veliko začetnico?

Na naši ustanovi izvajamo projekt ALPA, kjer so eno od območij tudi Pohorske planje. Tu se precej lovimo, ker ne vemo, kako je z velikimi začetnicami teh dveh besed: Pohorske planje ali pohorske Planje ali Pohorske Planje ali morda celo pohorske planje.

Gre za območje Pohorja, kjer so planje (travniki) in ne gre za krajevno ime, pač pa za planje s Pohorja.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

Kdaj in zakaj pišemo »svet staršev« z malo oz. veliko začetnico?

V publikacijah srečujem različen zapis za svet/Svetstaršev in svet/Svetšole. prosim vas, če mi lahko pojasnite, kakšen je pravilen zapis – z veliko ali z malo začetnico.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

Kdaj pisati »e« v besedi »e-račun« z malo in kdaj z veliko začetnico?

Kako pravilno pisati kratico za elektronski račun. Menim, da je pravilno e-račun, če je na začetku stavka pa E-račun, podobno kot uporabljate na vaši strani e-naslov. V praksi je videti recimo na straneh NLB E-račun sredi stavka, na straneh Pošte Slovenije eRačun itd.

Drugo vprašanje je, ko je Eračun, eRačun (ali kakšna druga čudna skovanka, ki si jo izmislijo računalničarji) ime aplikacije ali brand – znamka. Kako jo uporabljati v tekstu, če je znamka v osnovi z malo, pa se pojavi na začetku stavka?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

Kdaj pišemo »zahod« z veliko in kdaj z malo začetnico?

Zanima me, je ZAHOD z veliko začetnico, če mislimo na razviti svet. (Če npr. nekdo iz Indije sanja o ZAHODU).

Kaj pa ZAHODNA kultura potem? ZAHODNE obleke?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

ležeč -a prid. ležeč: Job je molil na gnoiu leshezh im. ed. m ǀ ſo njega taku reuniga, inu nadlushniga na ſmerdezhim gnoju leshezhiga tož. ed. m ži. vidili ǀ vidi to ardezho moſhno leshezho tož. ed. ž ǀ Pater hitru tezhe k'tej bolni, io najde vſo respraskano, inu odarto na poſteli mertvo leſhezho tož. ed. ž (na tem) je ležeče (to) je pomembno: Vidite Nem. Nem. kulikajn je leshezhe na tej minuti, katira nas poſtavi v' nebeſſa, ali pak v' paku ǀ Vni Dohter jo da s'eno krono, katera mu je dana, de bi enu piſsmu reſtargal na katerim je bilu veliku leshezhe ǀ Jeſt menem, de nej na ſvejti diaina, na katerem bi bilu tulikajn leshezhe, kakor eno dobro ſmert ſturiti ǀ na beſſedi je veliku leshezhe, sa tiga volo ſo hoteli Chriſtuſa na beſſedi sapopaſti ǀ Kaj s'ene sapuvidi v'nih deshelah imaio, na Katereh je nar vezh leſezhe? Odgouorij ner poprej en Rimiski Goſpud, de v'Rimi je ta nar vekshi sapuvid, Spodobno zhast ijkasat nijh Boguvom, inu Tempelnom na veliko ležeč pomemben: Henricus Engelenderski krajl, kateri rauen morja je prangal, inu naveliku leſsezhe tož. mn. ž rizhy je premisloval

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

na véliko nač. prisl. zv.
GLEJ SINONIM: zelo

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024

Pisanje angleškega zaimka I z veliko ali malo začetnico

Zanimalo me je, ali pri navajanju angleških naslovov umetniških del znotraj slovenskega besedila upoštevamo angleško pravilo pisanja osebnega zaimka I z veliko začetnico. Rečeno mi je namreč bilo, da pri navajanju besedil, kot so naslovi umetniških del, ne upoštevamo angleških slovničnih pravil velikih začetnic, temveč naša, torej pišemo veliko začetnico le za prvo besedo naslova in morebitna lastna imena znotraj naslova. Se to pravilo nanaša tudi na besedo I, ki je v slovenščini ne bi imeli razloga pisati z veliko začetnico? Kot primer te dileme lahko vzamemo naslov knjige Tell the wolves I'm/i'm home.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

Pisanje bolezni z veliko ali malo začetnico

Zanima me, ali pišemo parkinsonova bolezen z veliko ali malo začetnico.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

Pisanje fizikalnih zakonov z veliko ali malo začetnico

Ali se imena fizikalnih zakonov piše z veliko ali malo začetnico, npr. Zakon gibanja ali zakon gibanja, Zakon o vzajemnem učinku ali zakon o vzajemnem učinku?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

Pisanje nekrajevnega imena »Novi svet« – z malo ali veliko začetnico?

Kako pisati nekrajevno ime Novi svet, ki v skladu z uličnim sistemom označuje del mestnega naselja Škofja Loka – "svet" z malo ali vendarle z veliko začetnico?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

Pisanje zaimkov z veliko začetnico

Kako se pravilno piše Vi in ti: z veliko ali z malo začetnico?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

Pisanje z veliko/malo začetnico programov v izobraževanju odraslih

Zanima me vaše mnenje glede pisanja z veliko/malo začetnico različnih programov v izobraževanju odraslih: (1) Kako zapisujemo javnoveljavne programe za odrasle, npr. program osnovna šola za odrasle, po katerem se pridobi javnoveljavna izobrazba? (2) Kako zapisujemo javnoveljavne programe, po katerih se ne pridobi javnoveljavne izobrazbe, npr. Začetna integracija priseljencev, Slovenščina kot drugi in tuji jezik, Projektno učenje za mlajše odrasle ...? (3) Kako zapisujemo neformalne izobraževalne programe, ki jih v okviru različnih projektov pripravljamo organizacije za izobraževanje odraslih same, npr. 40-urni začetni tečaj angleščine, digitalna fotografija, nadaljevalni tečaj nemščine (A2) ...?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

Pisanje z veliko pri pošti

prosim za obrazložitev, kaj je pravilno, ko pišemo kraj pri poštni številki. Je pravilno 2323 Ptujska Gora ali 2323 Ptujska gora. V vseh zapisih na internetu je oboje z veliko, ali je to pravilno. Kako je z navajanjem imena in priimka v uradovalnih dopisih. Je prvo ime in nato priimek ali je pravilno priimek in nato navedeno ime?

Upravne enote še vedno uporabljajo prvo priimek nato ime, pri CSD in občinah sem zasledila navedeni prvo ime nato priimek. Katero je pravilno, je kje določeno kateri organi morajo kako pisati, vsi so javni sektor.

Hvala za odgovor.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

Podjetje z majhno tržno kapitalizacijo, podjetje s srednjo tržno kapitalizacijo, podjetje z veliko tržno kapitalizacijo
Na vas se obračam z vprašanjem po najboljših slovenskih ustreznicah za angleška termina small-cap company in mid-cap company . Prvi označuje podjetje, ki ima tržno kapitalizacijo praviloma manjšo od 2 milijard ameriških dolarjev, drugi pa podjetje, ki ima tržno kapitalizacijo praviloma od 2 do 10 milijard ameriških dolarjev (znesek v milijardah lahko odstopa od države do države). V slovenskem prostoru že obstaja nekaj možnosti, in sicer podjetje z majhno tržno kapitalizacijo in podjetje s srednje veliko tržno kapitalizacijo , pa tudi majhno podjetje in srednje veliko podjetje . 55. člen Zakona o gospodarskih družbah (ZGD) govori o mikro družbah , majhnih družbah , srednjih družbah in velikih družbah . Pri tem bi opozorila predvsem, da bi morali v skladu z ZGD govoriti o (gospodarskih) družbah in ne podjetjih , določiti pa bi bilo treba tudi rabo pridevnika mali/majhen – menim, da bi bila primernejša oblika določna, tj. malo (podjetje), ker gre za vrsto podjetja in ne za kakovost.

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

Poimenovanja pripadnikov navijaške skupine z malo ali veliko začetnico

v Jezikovni svetovalnici je bilo objavljeno stališče https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/5800/druga-moška-sklanjatev-ujemanje-samostalnika-vojvoda. Pri književnem prevodu, ki ga pripravljam, se srečujem z dilemo, za katero sem našel odgovor v tem stališču. Upam, da pravilen.

V izvirniku igra pomembno vlogo skupina/klub nogometnih navijačev, ki so si nadeli ime Iron Weasels. V svojem prevodu sem se odločil za ime Jeklene podlasice. V besedilu se prvič pojavijo s tem polnim imenom, pozneje pa bodisi z njim ali samo kot podlasice, posamezni član skupine pa kot podlasica. Ni nepomembno, da so vsi do zadnjega moški. Tu sem se srečal z vprašanjem ujemanja glagola s slovničnim spolom samostalnika kot subjekta (ali tudi objekta) povedi. (Izvirnik je za ta problem, glede na angleška slovnična pravila, seveda neobčutljiv.)

In zdaj k mojim vprašanjem v zvezi s citiranim stališčem:

  • Ali lahko štejem med samostalnike, ki se končujejo na -a, so pa lahko tako ženskega kot moškega spola (po zgledu ara, panda), tudi samostalnik podlasica?
  • Ali je to pravilo ustrezno uporabljeno v naslednjih primerih: Konec je groženj Jeklenih podlasic, da ga bodo nalomili.Pri tem se podlasici zaničljivo namrdneta drug drugemu, kot da ne bi še nikoli slišala česa bolj smešnega.»Slišati je kot težek frajer,« zagodrnja eden od podlasic.Mokre stopinje so gotovo pustili za seboj podlasice, ko so odšli.

Ne zamerite mi še vprašanja o veliki začetnici, ki sicer nima nobene zveze s citiranim stališčem iz Jezikovne svetovalnice. Za slovensko sceno sem preveril uporabo pisave z veliko in malo začetnico za najpomembnejša kluba nogometnih navijačev. Skupina Green Dragons se dosledno pojavlja pisana z veliko začetnico pri obeh delih imena. (Mimogrede, za svoj prevod ne razmišljam o tem, da bi ohranil ime iz izvirnika, ker ni govor o neki dejanski tuji navijaški skupini.) Ime skupine Viole se (na portalu Nova beseda) večinsko pojavlja zapisana tako, torej z veliko začetnico, včasih pa tudi z malo.

V primeru polnega imena (prej pod 2.a) ne dvomim o pravilnosti velike začetnice samo za prvi del imena. V drugih treh primerih pa nisem čisto prepričan, ali je – v edninski, dvojinski ali množinski obliki – za člane te skupine pravilen zapis z malo (k čemur se očitno nagibam), ali z veliko začetnico. Prosim za vaše mnenje oz. nasvet.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

»Pot na Zali rovt«: kje pisati veliko ali malo začetnico

Preselili smo se na naslov z večbesednim imenom in me zanima pravilen zapis: Pot na Zali Rovt ali Pot na Zali rovt?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

Pridevnik »schengenski« v različnih besednih zvezah – pisanje z veliko ali malo začetnico

Sicer sem že zasledil vaš krajši odgovor in pojasnila o pravilnem zapisu izraza "Schengen"...vendar sem poskušal najti tudi izčrpnejše pojasnilo okoli pravilnega zapisovanja izpeljank, ki se na navedeni izraz navezujejo...opažam namreč izredno velike razlike pri zapisovanju...torej nekje je isti izraz, v enakem pomenskem kontekstu, zapisan z veliko začetnico, spet drugje z malo začetnico, pri čemer je razlike mogoče zaslediti celo pri zapisovanju znotraj istih objavljenih prispevkov oziroma celo v uradno objavljenih pravnih aktih...opažam, da je dilema glede pravilnega zapisovanja precej prisotna in verjamem, da bodo vaša pojasnila v tej zvezi koristila zelo širokemu krogu uporabnikom.

Torej prosim za pojasnilo o pravilnosti zapisa naslednjih izrazov: "***Schengenski pravni red", "schengenski acquis", "Schengensko območje", "schengenski prostor", "schengenski standardi", "schengenska ureditev", "zunanja meja schengenskih držav", "centralni Schengenski informacijski sistem", "Schengenski izvedbeni sporazum", "Schengenska konvencija"...***.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

»Sahel« z veliko ali malo začetnico?

Zanima me, kako se pravilno napiše zemljepisno ime sahel – z veliko ali malo začetnico? V Geografskem terminološkem slovarju je zapisano z malo, v številnih učbenikih in drugih virih pa z veliko začetnico.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

Schengenski informacijski sistem: z malo ali veliko?

Vljudno vas prosim za odgovor, ali se S/schengeneski informacijski sistem pravilno piše z veliko ali z malo.

Izraz se prvič pojavi v členu 92(1) konvencije o izvajanju schengenskega sporazuma, kjer je zapisan z malo (v več ostalih evropskih jezikih, tudi tistih, ki močno težijo k rabi male začetnice, je zapisan z veliko): »Pogodbenice vzpostavijo in vzdržujejo skupni informacijski sistem, v nadaljevanju "schengenski informacijski sistem", ki obsega nacionalni del v vsaki pogodbenici in tehnični podporni del

V kasneje sprejeti zakonodaji raba niha, velika začetnica je uporabljena v zakonodaji sprejeti pred pristopom EU, mala v zakonodaji, sprejeti po letu 2004:

  • Uredba Sveta (ES) št. 2424/2001 z dne 6. decembra 2001 o razvoju druge generacije Schengenskega informacijskega sistema (SIS II) (UL L 328, 13.12.2001, str. 4.).
  • Sklep Sveta 2001/886/PNZ z dne 6. decembra 2001 o razvoju druge generacije Schengenskega informacijskega sistema (SIS II) (UL L 328, 13.12.2001, str. 1).
  • Uredba (ES) št. 1987/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o vzpostavitvi, delovanju in uporabi druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II) (UL L 381, 28.12.2006, str. 4).
  • Sklep Sveta 2007/533/PNZ z dne 12. junija 2007 o vzpostavitvi, delovanju in uporabi druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II) (UL L 205, 7.8.2007, str. 63).

Zapis z malo začetnico sloni na Smernicah za rabo velike in male začetnice, ki so jih potrdile jezikovne službe institucij EU, z utemeljitvijo, da gre za občni samostalnik, ki označuje vrsto (enako je z malo utemeljen zapis vizumski informacijski sistem).

Zanima me naslednje:

  • ali ni poimenovanje informacijskega sistema lastno ime, ki bi po sedaj veljavnih pravopisnih pravilih, spadal v kategorijo "imena, naslovi stvaritev", in bi ga bilo treba zato pisati z veliko začetnico? Če to ne drži, v katero kategorijo spadajo poimenovanja informacijskih sistemov?
  • ali je malo začetnico v konvenciji, ki informacijski sistem uvaja, mogoče upravičiti s pravilom, da gre pri tem za opisno, občno ime, kot v primeru sodnega sveta? In je potem velika začetnica upravičena šele v uredbah/sklepih o vzpostavitvi tega informacijskega sistema (ki so navedeni zgoraj), kot v primeru sorodnih poimenovanj mehanizmov/skladov ipd.?
  • ali se strinjate, da bi bilo treba veliko začetnico uporabiti tudi v podobnem primeru V/vizumskega informacijskega sistema, ustanovljenega z odločbo 2004/512/ES?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

»Silicijeva dolina« – z malo ali veliko začetnico?

Ali ste imeli kdaj v obravnavi zvezo Silicijeva dolina glede začetnice? V rabi prevladuje velika začetnica, je pa zaznati tudi neke pomenske prenose.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

Sinklinála Brezína-Véliko Trgovíšče -e -- -- ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

Spoštovanje, izraženo z veliko začetnico

Zanima me, ali se v prošnji za delo povsod skozi besedilo napiše Vam, Vaš (velika začetnica), ali je velika začetnica pri vikanju v primeru prošnje potrebna samo enkrat, in sicer nekje na začetku.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

srédnje véliko mésto -- -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

vêlik -íka -o; véčji -a -e (é ȋ í; ẹ̑) ~ človek; ~a ljubezen; za dlan ~a površina; poud. ~a starost |visoka|; biti srednje ~; poud. ~ kot gora |zelo|; večji kot brat, od brata; ta véliki umetnik; France Prešeren, véliki slovenski pesnik
véliki -a -o, v zvezi velika noč velíka, knj. pog. velíki -a -o (ẹ̑; í; ȋ) ~ urni kazalec; star. ~ srpan avgust; jezikosl. ~ stavek; star. ~ traven maj; jezikosl. ~a poved; ~a začetnica; pokr. ~a maša veliki šmaren; ver. ~a sobota |velikonočna sobota|
véčji -a -e (ẹ̑) povzročiti ~o škodo
nàjvéčji -a -e tudi nájvéčji -a -e (ȁẹ̑; ȃẹ̑) mat. ~ skupni delitelj
véliki -ega, knj. pog. velíki -ega m, člov. (ẹ̑; í; ȋ) premoč ~ih nad malimi
vélika -e, knj. pog. velíka -e ž, člov., rod. mn. -ih (ẹ̑; í; ȋ) moda za ~e; nečlov., prakt.sp. napisati z ~o z veliko začetnico
véliko -ega, knj. pog. velíko -ega s, pojm. (ẹ̑; í; ȋ) storiti kaj ~ega
na véliko mer. prisl. zv., knj. pog. na velíko (ẹ̑; í/ȋ) ~ ~ trgovati z žitom
po vélikem mer. prisl. zv., knj. pog. po velíkem (ẹ̑; í/ȋ) ~ ~ pospraviti
po véčjem mer. prisl. zv. (ẹ̑) star. ~ ~ vse sam narediti večinoma
velikóst -i ž, pojm. (ọ̑) razvrstiti učence po ~i

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

véliko.. prvi del podr. zlož. (ẹ̑) |velik| vélikonémec; vélikobritánski, vélikodržáven, vélikosobóten, vélikosŕbski

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

velíko.. prvi del podr. zlož. (í) |velik| velíkokalíbrski

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

veliko..1 prvi del podr. zlož. |velik| velikomeščàn; velikonôčen, velikosvétski

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

veliko..2 prvi del podr. zlož. |veliko| velikobeséden, velikopotézen

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

veliko...1 ali véliko... prvi del zloženk (ẹ̑)
nanašajoč se na veliki: velikobritanski, velikosoboten

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

veliko...2 ali velíko... prvi del zloženk (ī)
nanašajoč se na velik: velikolisten, velikomesten, velikopovršinski

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

veliko...3 ali velíko... prvi del zloženk (í)
nanašajoč se na veliko: velikobeseden, velikojedec; velikokrat

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

veliko kaj gl. velikokaj ♦ P: 1 (TL 1561)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

Veliko Kladivo
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Velikega Kladiva samostalniška zveza srednjega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora v Karavankah
IZGOVOR: [véliko kladívo], rodilnik [vélikega kladíva]
PRIMERJAJ: Kladívo

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

velíko merílo -ega -a s

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

véliko merílo -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

véliko mésto -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

veliko nočen gl. velikonočen ♦ P: 1 (JPo 1578)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

velíko odpŕto gospodárstvo -ega -ega -a s

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

velíko podjétje -ega -a s

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

véliko pogrezálo -ega -a s

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

Veliko razvodno gorovje
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Velikega razvodnega gorovja samostalniška zveza srednjega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gorovje v Avstraliji
IZGOVOR: [véliko razvódno gorôu̯je], rodilnik [vélikega razvódnega gorôu̯ja]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

Véliko sláno jézero -ega -ega -a s, zem. i. (ẹ̑ á ẹ̑) |severnoameriško jezero|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

véliko stopálo -ega -a s

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

Veliko Špičje
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Velikega Špičja samostalniška zveza srednjega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora v Julijskih Alpah
IZGOVOR: [véliko špíčje], rodilnik [vélikega špíčja]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

Véliko Tínje -ega -a s, zem. i. (ẹ̑ í) na ~em ~u
velikotínjski -a -o, neurad. tínjski -a -o (ȋ; ȋ)
Velikotínjčan -a, neurad. Tínjčan -a m, preb. i. (ȋ; ȋ)
Velikotínjčanka -e ž, preb. i. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

veliko žlaht gl. veliko, žlaht – ♦ P: 1 (JPo 1578)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

Zadeva v e-pošti: pisanje z malo ali veliko začetnico

Glede pisanja e-sporočil me zanima, ali je treba začetek besedila v polju "Zadeva" pisati z veliko ali malo začetnico.

Primer 1: Zadeva: v Brežicah začetek državnega prvenstva v motokrosu ali Zadeva: V Brežicah začetek državnega prvenstva v motokrosu

Ob tem še podvprašanje: ali je razlika, če je v stavku povedek, kot je navedeno v primeru 2?

Primer 2: Zadeva: v Brežicah se je začelo državno prvenstvo v motokrosu ali Zadeva: V Brežicah se je začelo državno prvenstvo v motokrosu

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

Zapis besede »občina« z malo ali veliko začetnico

Vem, da je bilo o zapisovanju besede občina že nekaj napisanega, pa vendar sem večkrat v dvomih, kateri zapis je pravilen. Prosim za pomoč pri na naslednjih dveh primerih:

  • Finančni viri so problem večine občin, sploh Občine Izola, ki je 182. občina po velikosti v Sloveniji.
  • Dolgoletni nesprejem OPN odvrača morebitne vlagatelje in onemogoča razvoj degradiranih območij v občinah (kot je proučevani primer občine Izola).

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

Zapis besedne zveze »dedek Mraz« z veliko začetnico

Zanima me zapis besedne zveze dedek Mraz.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

Zapis kratkih imen prireditev v slovenščini: z veliko ali malo

Zanima me, ali naj bi kratka/okrajšana imena prireditev pisali z malo ali veliko začetnico.

Nekaj primerov: – Socialni vrh za pravična delovna mesta in rast (Göteborg, 17. november) : S/socialni vrh? Prim. npr. sporočilo za medije Evropske komisije , drugo sporočilo za medije EK, tretje spročilo za medije EK in novica na spletni strani Ministrstva za delo;

– Digitalni vrh v Talinu (angl. Tallinn Digital Summit; Talin, 29. september 2017) : D/digitalni vrh? Prim npr. Predsednik vlade na Digitalnem vrhu in Izhodišča za udeležbo delegacije RS na Svetu Evropske unije 24. oktobra 2017 v Luxembourgu;

– Tristranski socialni vrh za rast in sodelovanje (najmanj enkrat letno) : T/tristranski socialni vrh : V/vrh? Prim. npr. Sklep Sveta o ustanovitvi Tristranskega socialnega vrha za rast in zaposlovanje

Kot je razvidno iz virov pri prvem primeru (Socialni vrh za pravična delovna mesta in rast) v institucijah EU obstaja velik strah pred veliko začetnico že pri polnih imenih prireditev (čeprav to predpisuje pravopis), skrajšana/kratka imena pa so skoraj dosledno zapisana z malo začetnico (kot da vlada prepričanje, da gre za neko vrsto srečanj/prireditev). Glede na pravopis in dosedanje odgovore v Jezikovni svetovalnici sem prepričana, da bi bilo treba polna poimenovanja vseh treh nzgoraj navedenh prireditev zapisati z veliko. Mislim, da bi bilo treba z veliko zapisati tudi skrajšana/kratka imena, vendar tu nisem prepričana. Kaj je prav? Bi se L/lisica (kot skrajšano ime za Zlato lisico) pisalo z malo/veliko? Domnevam, da ja, saj je to znak, da gre za lastno ime.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

Zapis z veliko ali malo začetnico: občina/Občina

Prosim za nasvet glede zapisa občina/Občina. Kadar gre za območje, se seveda piše z malo, kadar za institucijo pa z veliko. Ampak, a je kako drugače, ko omenjamo vse institucije hkrati, ne le posamezno? (prosim tudi za pojasnilo)

Konkreten primer:

  • Povprečnina je finančni vir o/Občin, zbranih iz sredstev dohodnine, ki se določa glede na povprečne stroške na prebivalca. Povprečni stroški na prebivalca se določajo vsako leto znova v dogovoru z o/Občinami, upoštevajoč štiriletno povprečje pretekle porabe o/Občin, splošne javnofinančne okoliščine ter fiskalno pravilo.

Kako pa je v primeru, kadar sicer zraven besede OBČINA ne napišemo, za katero konkretno gre, a iz konteksta ni dvoma, da gre za npr. Občino Lendava: 2. Konec meseca bo o/Občina (institucija) podelila priznanja vsem zaslužnim občanom. Najlepša hvala za odgovor.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

zeló velíko merílo -- -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

z véliko prisl. zv.
GLEJ ŠE: začetnica

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024

Število zadetkov: 88