abdonkati (abdonkati, obdonkati) glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

absolvirati -am dovršni in nedovršni glagol
versko, kdo; od česa, kogatož., na kaj oznaniti/oznanjevati odpuščanje grehov komu; SODOBNA USTREZNICA: odvezati, odvezovati (koga), dati odvezo, dajati odvezo
FREKVENCA: 21 pojavitev v 7 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

adplicirati -am dovršni glagol
kdo; komu kaj narediti, da kdo postane deležen česa; SODOBNA USTREZNICA: pridružiti
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

adrati (se) glagol

GLEJ: ardrati se

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

afklati [āfklati āfklam] nedovršni glagol

spenjati, zapenjati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

agerati glagol

GLEJ: agirati

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

agirati (agerati, agirati) glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

ahljati [ahljáti ahljȃm] nedovršni glagol

grebenati, česati lan

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

ahtati glagol

PRIMERJAJ: ahtajoč, ahtan

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

ahtati -am nedovršni glagol
1. kdo; na kaj prisojati čemu pomembnost
2. kdo; kaj iskati način za dosego, uresničitev česa
3. negotovo, kdo; k čemu prizadevati si čim prej narediti kaj; SODOBNA USTREZNICA: hiteti
FREKVENCA: 5 pojavitev v 5 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

ahtati se [áhtati se] nedovršni glagol

truditi se, prizadevati si

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

ahtati se glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

ajati [ȃjati ȃjam] nedovršni glagol

v otroškem govoru ležati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

ajčkati [ȃjčkati ȃjčkam] nedovršni glagol

mirno ležati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

ajfrati [ájfrati ájfram] nedovršni glagol

vneto, goreče si prizadevati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

ajfrati glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

ajfrati -am nedovršni glagol
1. ekspresivno, kdo; komu, (k čemu), čez kaj, za koga/kaj, (v čem, s čim) izražati, kazati veliko prizadevnost, navdušenje, goreče si prizadevati; SODOBNA USTREZNICA: goreti, navduševati se
1.1 kdo; čez koga/kaj, (v čem) izražati veliko, močno jezo; SODOBNA USTREZNICA: srditi se
2. kdo/kaj; za koga, zoper koga, s kom, (s čim) čutiti veliko bojazen, da bi izgubil ljubezen, naklonjenost kake osebe; SODOBNA USTREZNICA: biti ljubosumen
3. kdo; čez koga, za kom čutiti veliko nezadovoljstvo, da kdo kaj ima, je deležen česa, kar si osebek želi; SODOBNA USTREZNICA: zavidati, biti ljubosumen
FREKVENCA: 55 pojavitev v 8 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

ajfrovati glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

aldovati [aldováti aldȗjem] nedovršni glagol

žrtvovati

PRIMERJAJ: kaldovati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

alftrati glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

amiti1 [ámiti ȃmim] nedovršni glagol

dojiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

amiti2 [āmíti āmgrẹ́m] ali [amíti amgrẹ́m] (aniti, an iti) nedovršni glagol

tikati se, zadevati

PRIMERJAJ: amtikati, amzadeti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

amtikati [ȁmtíkati ȁmtíče] ali [amtíkati amtíče] (antikati) nedovršni glagol

tikati se, zadevati

PRIMERJAJ: amiti2, amzadeti, tikati1

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

amvzeti se [ȁmvzẹ́ti se ȁmvzámem se] ali [amvzẹ́ti se amvzámem se] (anvzeti) dovršni glagol

zaščititi, ubraniti, zavzeti se

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

amzadeti [ȁmzadẹ́ti ȁmzadẹ́nem] ali [amzadẹ́ti amzadẹ́nem] (anzadeti) dovršni in nedovršni glagol

tikati se, zadevati

PRIMERJAJ: amiti2, amtikati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

anati glagol

PRIMERJAJ: anajoč

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

anati se [ánati se] nedovršni glagol

izogibati se, varovati se

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

anati se nedovršni glagol

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

anati se -am se dovršni in nedovršni glagol
1. dov., kogarod. zavestno narediti, da ne pride do stika s kom oz. da osebek česa zaželenega nima več; SODOBNA USTREZNICA: izogniti se, odpovedati se
2. nedov., negotovo, kot slovarski zgled držati skupaj, vzdrževati, obsegati, vsebovati
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

anati (se) glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

anatomirati (anotomirati) glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

andlati [āndlati āndlam] nedovršni glagol

delovati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

andlati (andlati, antlati) glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

andlati nedovršni glagol

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

andlati -am (andlati, handlati) nedovršni glagol
1. kdo; (zoper kaj) z dejanji, dejavnostjo dosegati uresničitev česa; SODOBNA USTREZNICA: delati
2. kdo; s kom, s prisl. določilom načina kazati odnos do koga, ki se izraža zlasti v dejanjih; SODOBNA USTREZNICA: ravnati
3. kot slovarski zgled kupovati in prodajati dobrine za ustvarjanje dobička; SODOBNA USTREZNICA: trgovati, kupčevati
FREKVENCA: 8 pojavitev v 5 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

aniti (an iti, aniti) glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

aniti -grem nedovršni glagol
samo v 3. osebi, kaj; koga/kaj biti v zvezi, povezanosti s kom/čim; SODOBNA USTREZNICA: zadevati, tikati se
FREKVENCA: 20 pojavitev v 4 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

an iti glagol

GLEJ: aniti

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

anjemati glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

anjemati se -jemljem se nedovršni glagol
kdo; česa delati za pridobitev česa; SODOBNA USTREZNICA: prizadevati si (za kaj)
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

anotomirati glagol

GLEJ: anatomirati

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

antičati glagol

PRIMERJAJ: antikati

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

antikati (an tikati, antikati) glagol

PRIMERJAJ: antičati

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

antikati -čem nedovršni glagol
samo v 3. osebi, kaj; koga/česa, koga/kaj biti v zvezi, povezanosti s čim; SODOBNA USTREZNICA: zadevati, tikati se
FREKVENCA: 41 pojavitev v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

an tikati glagol

GLEJ: antikati

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

antlati glagol

GLEJ: andlati

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

antvertati -am dovršni glagol
kot slovarski zgled z besedami se odzvati na vprašanje; SODOBNA USTREZNICA: odgovoriti
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

anvzeti (an vzeti) glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

an vzeti glagol

GLEJ: anvzeti

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

anvzeti se (an vzeti se, anvzeti se) glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

anvzeti se -vzamem se dovršni glagol
1. kdo; koga/česa narediti, omogočiti, da bodo zadovoljene potrebe koga; SODOBNA USTREZNICA: zavzeti se (za koga), poskrbeti (za koga)
1.1 kdo; kogarod. imeti, izraziti pozitiven odnos do koga; SODOBNA USTREZNICA: sprejeti (koga)
1.2 kdo/kaj; za kaj narediti, da se bo kaj uresničilo, normalno potekalo; SODOBNA USTREZNICA: zavzeti se (za kaj), poskrbeti (za kaj)
2. nedov., kdo; za kaj delati za pridobitev česa; SODOBNA USTREZNICA: prizadevati si (za kaj)
3. kdo; česa narediti, da pride kaj v zavest in postane njena sestavina; SODOBNA USTREZNICA: zavedeti se (česa), sprejeti (kaj)
4. kdo; česa narediti kaj za svoje z vsemi posledicami; SODOBNA USTREZNICA: vzeti nase, prevzeti
4.1 kdo; česa narediti kaj za svoje, zlasti neupravičeno; SODOBNA USTREZNICA: prisvojiti si
5. kdo; česa pokazati željo, pripravljenost spoznati kaj, ukvarjati se s čim; SODOBNA USTREZNICA: zmeniti se (za kaj)
FREKVENCA: 173 pojavitev v 10 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

an vzeti se glagol

GLEJ: anvzeti se

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

anvzeti si -vzamem si dovršni glagol
kdo; česa narediti kaj za svoje, zlasti neupravičeno; SODOBNA USTREZNICA: prisvojiti si
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

anzadeti glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

apelerati glagol

GLEJ: apelirati

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

apelirati (apelerati, apelirati, apeljerati°) glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

apelirati -am nedovršni in dovršni glagol
1. kdo; (od česa do česa), na koga/kaj prositi za (pravno) presojo na višji stopnji
1.1 kdo; od česa, od koga/česa h komu/k čemu prositi za ponovno obravnavo česa pred drugim razsojevalcem v upanju na ugodnejšo rešitev
FREKVENCA: 10 pojavitev v 7 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

apeljerati° glagol

GLEJ: apelirati

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

aproberati glagol

GLEJ: aprobirati

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

aprobirati (aproberati) glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

arati [árati áram] nedovršni glagol
  1. zastavljati
  2. drgniti, drobiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

arcnovati glagol

PRIMERJAJ: arcnijoč, arcnovan

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

arcnovati -ujem (arcnovati, ercnovati) nedovršni glagol
1. kdo; kogatož. delati, povzročati, da kdo postane zdrav; SODOBNA USTREZNICA: zdraviti
1.1 kdo; kaj delati, povzročati, da se kaj olajša; SODOBNA USTREZNICA: lajšati
FREKVENCA: 11 pojavitev v 9 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

ardrati [árdrati se árdram se] nedovršni glagol

prepirati se

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

ardrati glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

ardrati nedovršni glagol

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

ardrati se (adrati (se), ardrati se) glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

ardrati se -am se (ardrati (se), hardrati se) nedovršni glagol
kdo; zoper koga, med kom, s kom medsebojno izražati nesoglasje z izjavami, mnenjem drugega, navadno glasno, ostro; SODOBNA USTREZNICA: prepirati se
FREKVENCA: 7 pojavitev v 4 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

arečiti [arečīti arečím] dovršni glagol

povzročiti

PRIMERJAJ: areč

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

arendavati [árendavatinepopoln podatek árendavamnepopoln podatek] nedovršni glagol

dajati v zakup

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

arestirati glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

arestovati [arestováti arestȗjem] nedovršni glagol

zapirati v ječo, aretirati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

arfati -am nedovršni glagol
kdo; kaj, na čem igrati na arfo
FREKVENCA: 3 pojavitve v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

argumentirati glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

arinčati glagol

GLEJ: renčati

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

ariti [? ārim] nedovršni glagol

pričati, dokazovati na sodišču

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

arovati se (arovati (se), aruvati (se)) glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

arovati se glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

arovati (se) glagol

GLEJ: arovati se

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

aruvati glagol

GLEJ: rvati

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

aruvati (se) glagol

GLEJ: arovati se

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

aruvati (se) glagol

GLEJ: rvati (se)

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

atati [átatinepopoln podatek átamnepopoln podatek] nedovršni glagol

poskušati govoriti; bebljati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

babiti [bábiti bȃbim] nedovršni glagol

biti babica, tj. pomočnica pri porodih

PRIMERJAJ: babovati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

babiti glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

babiti -im nedovršni glagol
kdo; komu pomagati pri porodih kot babica
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

babovati [babováti babȗjem] nedovršni glagol

delovati kot babica, tj. pomočnica pri porodih

PRIMERJAJ: babiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

bagrati glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

bagrati se glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

bahati se [báhati senepopoln podatek báham senepopoln podatek] nedovršni glagol

bahati se

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

bajati [bájati bájam] nedovršni glagol

vedeževati, bajati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

bajati glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

bajati -am nedovršni glagol
kdo s pomočjo posebnih sposobnosti napovedovati prihodnje ali razlagati pretekle dogodke; SODOBNA USTREZNICA: vedeževati
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

bajsmati glagol

GLEJ: basmati

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

bajsmovati glagol

GLEJ: basmovati

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

bajsrati (bajsrati, bajzrati) glagol

PRIMERJAJ: bajsran

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

bajzrati glagol

GLEJ: bajsrati

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

balzamirati (balzamirati, polzamirati) glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

bandibiti glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

bandibovati glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

bandičati glagol

PRIMERJAJ: bandičan

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

bandižati glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

bandrati nedovršni glagol

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

barantati [barantáti barantȃm] nedovršni glagol

menjati blago za blago; trgovati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

barati [bȃrati bȃram] dovršni in nedovršni glagol

koroško vprašati, barati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

barati glagol

PRIMERJAJ: baran

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

barbati [bȃrbati bȃrbam] nedovršni glagol

barvati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

bariti glagol

PRIMERJAJ: barjen

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

barnatiopomba dvovidski glagol

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

barnati -am dovršni in nedovršni glagol
kot slovarski zgled opomniti, opominjati
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

basati [básati bȃsam] in [bȃšem] nedovršni glagol

polniti, nabijati orožje s strelivom; basati

PRIMERJAJ: fasati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

basati -am nedovršni glagol
kot slovarski zgled tlačiti, polniti
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

basmati (bajsmati) glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

basmovati (bajsmovati) glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

bati bojim nedovršni glagol samo v nizu glagolov in v pesmih
1. kdo; koga/česa, pred čim čutiti strah zaradi doživljanja ali pričakovanja česa nevarnega, neprijetnega; SODOBNA USTREZNICA: bati se
1.1 kdo; kogarod., kogatož. čutiti spoštljiv strah pred kom nadrejenim, mogočnim, nadnaravnim, ki se kaže zlasti v poslušnosti njegovim ukazom, zapovedim; SODOBNA USTREZNICA: bati se
FREKVENCA: 41 pojavitev v 14 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

bati se [báti se bojím se] nedovršni glagol

bati se

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

bati se glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

bati se nedovršni glagol

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

bati se bojim se nedovršni glagol
1. čutiti strah zaradi doživljanja ali pričakovanja česa nevarnega, neprijetnega; SODOBNA USTREZNICA: bati se
1.1 kdo; s prisl. določilom časa ali vzroka
1.1.1 kdo čutiti strah ob stiku z nadnaravnimi bitji
1.2 kdo; koga/česa, pred čim
1.2.1 kdo; koga/česa, pred čim čutiti spoštljiv strah pred kom nadrejenim, mogočnim, nadnaravnim, ki se kaže zlasti v poslušnosti njegovim ukazom, zapovedim
2. kdo; česa, pred čim biti v skrbeh zaradi pričakovanja česa neprijetnega ali nezaželenega; SODOBNA USTREZNICA: bati se
2.1 kdo; česa komu, česa pred kom, zavoljo koga, komu, za koga biti v skrbeh za koga ali kaj
3. z nedoločnikom, kdo; česa, pred kom ne imeti dovolj poguma; SODOBNA USTREZNICA: bati se, ne upati si
FREKVENCA: približno 1900 pojavitev v 44 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

bati (se) glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

batriviti nedovršni glagol

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

batriviti -im nedovršni glagol
kot slovarski zgled tolažiti, opogumljati
FREKVENCA: 3 pojavitve v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

bavkati [bȃvkati bȃvkam] nedovršni glagol

oglašati se s kratkim laježem; bevkati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

bavkati glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

bazniti [baznīti báznem] dovršni glagol

zbosti, dregniti

PRIMERJAJ: bezati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

becati [bǝcáti bǝcȃm] nedovršni glagol

brcati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

beckati [bǝckáti bǝckȃm] nedovršni glagol

votliti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

beckati (bickati) glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

bečati -im nedovršni glagol
kaj oglašati se z zategnjenim, enakomerno tresočim se glasom; SODOBNA USTREZNICA: blejati
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

bedeti -im (bedejti) nedovršni glagol
kot slovarski zgled biti buden; SODOBNA USTREZNICA: bedeti, čuti
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

bedriti se [bedrīti se bedrím se] nedovršni glagol

šepati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

bekati -am nedovršni glagol
kot slovarski zgled oglašati se z zategnjenim, enakomerno tresočim se glasom; SODOBNA USTREZNICA: blejati
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

bekslariti glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

bekslariti glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

beleštrati [beleštráti beleštrȃm] in [belẹ̄štrati belẹ̑štram] nedovršni glagol

zmedeno, neumno govoriti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

beličiti glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

belišiti [belíšiti belȋšim] nedovršni glagol

označevati, beležiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

beliti [belīti bẹ́lim] nedovršni glagol
  1. beliti
  2. dodajati jedi maščobo; zabeljevati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

beliti glagol

PRIMERJAJ: beljen

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

beliti nedovršni glagol

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

beliti -im (beliti, bejliti) nedovršni glagol
1. kdo; (s čim) pokrivati z beležem ali belilom; SODOBNA USTREZNICA: beliti
2. kdo; kaj močno segrevati; SODOBNA USTREZNICA: beliti
FREKVENCA: 4 pojavitve v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

beliti se glagol

PRIMERJAJ: beljen

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

belkati glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

beračiti glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

beretati glagol

PRIMERJAJ: beretan

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

berglati glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

beričiti glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

beričovati (bričovati) glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

bermati [bẹ̑rmati bẹ̑rmam] nedovršni glagol

pridobivati vojake; novačiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

bermati glagol

PRIMERJAJ: berman

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

bernjati [bernjáti bernjȃm] nedovršni glagol

zbirati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

bernjati glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

besediti glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

besediti -im nedovršni glagol
kdo; za koga govoriti v korist koga; SODOBNA USTREZNICA: zagovarjati
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

besediti se [besẹ́diti se besẹ̑dim se] nedovršni glagol

disputirati, prerekati se, razpravljati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

besediti se -im se nedovršni glagol
kdo; za kaj medsebojno izražati nesoglasje z izjavami, stališči drugega, navadno glasno, ostro; SODOBNA USTREZNICA: prepirati se
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

besedničiti glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

besedniti glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

besedovati [besẹ̑dovati besẹ̑dujem] nedovršni glagol

zagovarjati pred sodiščem

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

besedovati -ujem nedovršni glagol
kdo govoriti v korist koga; SODOBNA USTREZNICA: zagovarjati
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

bešteliliti glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

betegovati [betegováti betegȗjem] nedovršni glagol

postajati slaboten, bolan, betežen, nerazpoložen

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

beteževati [beteževáti betežȗjem] nedovršni glagol

pogosto biti slaboten, bolan, betežen, nerazpoložen

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

bevkati (bevkati, vevkati) glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

bevkniti glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

bezati [bǝzáti bǝzȃm] nedovršni glagol

bosti, dregati, vtikati

PRIMERJAJ: bazniti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

bezati (bizati) glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

bezgetati [bǝzgetáti bǝzgẹ́čem] nedovršni glagol

kazati nagnjenje za parjenje; goniti se; pojati se

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

bezljati [bezljáti bezljȃm] nedovršni glagol

splašeno se poditi; bezljati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

bežati [bežáti bežím] nedovršni glagol

bežati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

bežati glagol

PRIMERJAJ: bežan, bežejoč, bežeč

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

bežati nedovršni glagol

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

bežati -im (bežati, bejžati, bižati) nedovršni glagol
1. kdo/kaj; iz česa, od koga/česa, pred kom/čim, s kom, s prisl. določilom kraja hitro se umikati iz strahu, pred nevarnostjo; SODOBNA USTREZNICA: bežati
1.1 kdo/kaj; s prisl. določilom kraja hitro se umikati, hitro iti proč; SODOBNA USTREZNICA: bežati
1.2 kaj; pred čim umikati se zlasti po božji volji
2. delati, da ne prihaja do srečanj, stikov s kom; SODOBNA USTREZNICA: izogibati se
2.1 kdo/kaj; od koga/česa, pred kom, s prisl. določilom kraja
2.1.1 kaj; od koga, pred kom
2.2 z vezljivostjo, kalkirano po nemščini, kdo; kogatož.
3. delati, da ne pride do česa nezaželenega, neprijetnega; SODOBNA USTREZNICA: izogibati se
3.1 kdo; od česa, pred čim
3.2 z vezljivostjo, kalkirano po nemščini, kdo; česa, kaj
4. nedov. in dov., kdo; h komu/k čemu, s prisl. določilom kraja prihajati/priti kam/h komu z namenom dobiti pomoč, podporo, zaščito; SODOBNA USTREZNICA: zatekati se, zateči se
5. kaj hitro se časovno odmikati; SODOBNA USTREZNICA: bežati
6. dov., kaj; od koga izraža, da pri kom preneha sposobnost, stanje, kot ga določa samostalnik; SODOBNA USTREZNICA: zapustiti
FREKVENCA: približno 750 pojavitev v 34 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

bi glagol

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

bi2 (bi, bih) glagol pogojnik pomožnika
I. v slovnični vlogi za tvorbo zloženih glagolskih oblik
1. v zvezi bi + opisni del. na -l za tvorbo sedanjega pogojnika
2. v zvezi bi bil + opisni del. na -l za tvorbo preteklega pogojnika
2.1 pretekli pogojnik v vlogi sedanjega pogojnika
II. v pomenski vlogi
1. sedanji in pretekli pogojnik se uporabljata
1.1 pogosto z naklonskimi izrazi za izražanje predvidljive, verjetne, uresničljive možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.1.1 za izražanje dopustne predvidljive možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.1.2 za izražanje neuresničene predvidljive možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.1.3 za izražanje nezaželene, nesprejemljive predvidljive možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.1.4 za izražanje neposredno ali posredno zanikane možnosti (ne)uresničitve dejanja, obstoja česa; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.1.5 v odvisnih stavkih, z nikalnico (povezano z zanikanostjo povedka glavnega stavka) za izražanje zanikani nasprotne možnosti uresničitve; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.2 pogosto v primerah in bibl. prilikah za izražanje izmišljene, umišljene, navidezne možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.2.1 pogosto v predmetnih odvisnih stavkih za izražanje nezaželene umišljene možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.2.2 v dopustnih odvisnih stavkih za izražanje umišljenega dejstva, dejanja, kljub kateremu se dejanje, stanje nadrednega stavka uresniči; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.2.3 v zvezah s tajiti, vtajiti za izražanje resničnosti nasprotne, lažne možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.3 v pogojnem podredju ali v pogojnih odvisnih stavkih za izražanje vzročno pogojene, hipotetične možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi
2. sedanji in pretekli pogojnik se uporabljata
2.1 za izražanje negotovosti, neprepričanosti glede česa; SODOBNA USTREZNICA: bi
2.1.1 za izražanje (navidezne) negotovosti, ki večinoma zadeva vsebino poročanega govora; SODOBNA USTREZNICA: bi
2.2 za izražanje nejasnosti glede česa; SODOBNA USTREZNICA: bi
2.2.1 pogosto v obliki vprašanja
2.2.2 v obliki vprašanja, posredovanega z odvisnim govorom, v zvezah z glagoli rekanja kot dejati, vprašati
2.2.3 navadno v obliki nepravega, retoričnega vprašanja za izražanje navidezne nejasnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi
3. sedanji in pretekli pogojnik se uporabljata
3.1 navadno v zvezi z modalnim glagolom za izražanje želje, hotenja; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.1.1 z medmetom, pogosto v predmetnih odvisnih stavkih z veznikom da za izražanje močne želje, hrepenenja po čem; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.1.2 v zvezi z glagoli rekanja, v odvisnem govoru za izražanje zapovedi, prepovedi; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.1.3 v zvezi z glagoli rekanja, v odvisnem govoru za izražanje omiljene želje ali zahteve; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.2 navadno v zvezi z modalnim izrazom za izražanje nujnosti (še ne uresničenega) dejanja; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.3 v namernih odvisnih stavkih za izražanje namena, namere; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.4 za izražanje domneve; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.5 v zvezah z meniti, štimati ipd. za izražanje mnenja; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.5.1 v zvezi z reči za izražanje možnega dopolnila, ponazorila k povedanemu; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.6 v zvezi s soglašalnimi, poudarjalnimi izrazi za izražanje soglašanja, pritrditve; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.6.1 v zvezi z gvišno za izražanje prepričanosti o čem; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.7 za izražanje načina, kako poteka dejanje glavnega stavka; SODOBNA USTREZNICA: bi
FREKVENCA: približno 18000 pojavitev v 46 delih
FRAZEOLOGIJA: kaj bi z očima trenul/magnul, kako bi cegel pral ali vodo mlatil / kakor da bi v vodo bil ali udaril, nima, kam bi glavo položil

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

bickati glagol

GLEJ: beckati

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

bičovati glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

bijati [bíjati bíjam] nedovršni glagol

tolči, udarjati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

biksati glagol

PRIMERJAJ: biksan

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

binkniti glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

biričevati [biríčevati biríčujem] ali [biričeváti biričȗjem] nedovršni glagol

obtoževati

PRIMERJAJ: biričiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

biričiti [biríčiti birȋčim] nedovršni glagol

obtoževati

PRIMERJAJ: biričevati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

biričovati -ujem (beričovati) nedovršni glagol
kdo opravljati poklic, službo biriča
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

bistriti se [bistrīti se bistrí se] nedovršni glagol

jasniti se, bistriti se

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

biti1 [bíti bȋjem] nedovršni glagol

tolči

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

biti2 [bíti sȅm] nedovršni glagol

biti, obstajati

PRIMERJAJ: bi, ne biti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

biti glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

biti1 sem nedov. biti, tj. pomožni glagol in obstajati: nej hotel drugazhi imenuan biti nedol., kakor ſijn tiga zhloveka ǀ nemoremo vſe bity nedol., kakor S: Theresia ǀ koku morio taku preprosti bitij nedol. ǀ zhe je bulshi bite nedol. shena, ali mosh ǀ Nej gvishnu Nem. Nem. potrebovola Maria Diuiza ozhiſzhena bita nedol. ǀ je lahkejshi … eno kazho v' nedrah noſſit, inu oskrunen nebiti +nedol., po shtriki pleſsat, inu nepadit ǀ is nebeſſ je prishal na semlo, terpeiti, inu Chrishan biti namen. ǀ Ieſt ſim 1. ed. en dober Pastir ǀ Sim 1. ed. beyshal od takushnih perloshnosti ǀ ſem 1. ed. vam ſapovedal ǀ Sem 1. ed. padla v'jamo tiga greha ǀ kakor uni shlushabnik Ceſaria Caroluſa, od kateriga ſjm 1. ed. bral ǀ Jeſt ſam 1. ed. menil ǀ Sa volo tiga ſin 1. ed. ſe bil perpravil Klagovati zhes ta reuni ſvejt ǀ ti ſi 2. ed. kriva ǀ Ti, ti 2. ed. ta tatinski Achan ǀ tuoja Hzhij je 3. ed. taku nemarna ǀ ſama ſebi ſmert ſi ie 3. ed. voshila ǀ Bug Vſigamogozhi jé 3. ed. bil sapovedal v'ſtarim Teſtamentu ǀ cillu krajleustvu jebil 3. ed.+ njemu pred saurashnikom ohranil ǀ Vni ſgubleni Syn jeli 3. ed.+ proſsil ſvojga ozheta de bi ga hotel sa hlapza gori vseti ǀ nuzna, inu potrebna jeta 3. ed.+ S. molitva ǀ nam e 3. ed. hotel dati ſaſtopit Joel Prerok ǀ Bug ej 3. ed. hotel dati saſtopit ǀ Kadar od Sodniga dneva ym ei 3. ed. pridigual ǀ Jeroboam ſe ja 3. ed. bal, de bi ta folk s' zhaſſam od njega neodſtopil ǀ En Mashnik le 3. ed. bil poklizan k' enimu bolniku ǀ aku vashe djajne je 3. ed. angelſku, tuje +3. ed., aku vij vſe skusi Boga lubite ǀ malukedaj s'nje uſt ena nenuzna beſseda, ſejshlishala +3. ed.+ ǀ tvoj Ozha, inu jeſt ſmò 1. mn./dv. tebe s' shaloſtio yſkala ǀ s'ene ſklede ſta 3. dv. jedila ǀ v' tem mejſtj Colonia ſta 3. dv. bila dva kupza, katera ſta 3. dv. snala lagat, ble kakor pſ lajat ǀ v'eni posteli sta 3. dv. ukupaj ſpala ǀ ſtà 3. dv. bila sazhela ſe kregat, inu bojovati ǀ on je glava mij ſmo 1. mn. glidij ǀ en teden ſmò 1. mn. pres Kruha ǀ ſatorai smò 1. mn. tudi dolshni ǀ bom iskasal kaku ſmô 1. mn. dolshni odpuſtiti ǀ vy ſte 2. mn. taku neusmileni ǀ kaku maihinu ste 2. mn. na moj exempel gledali ǀ ony ſo 3. mn. ſturili tiga Malika ǀ Drugi ſò 3. mn. minili, de isvelizhen je ta, kateri ima veliku blaga ǀ vſij elementi ſó 3. mn. bily njemu pokorni ǀ so 3. mn. njega ſfarili ǀ Kupzij sò 3. mn. molili Pluta ǀ takorshne Kuharze, só 3. mn. malu huale uredne ǀ ſó 3. mn. ſe s'Stephanom is vprashovali ǀ na vus glaſs ſu 3. mn. bily sazheli vupyti, shrajati, guant s'ſebe targat, inu laſſij s' glave pulit ǀ ſoga 3. mn.+ v' apnenizo verglij ǀ tudi Anania Azaria, Miſsael ſolo 3. mn.+ (?) bily iſvolili shivy v'to resbeleno pezh versheni biti ǀ jest pak bom prih. 1. ed. piſsal kakor ſo ſlovenzi piſsali ǀ obene lashke, ali latinske, ali nemshke beſsede ne bom prih. 1. ed. meſhal ǀ koku tedaj bon prih. 1. ed. ſnoſſila ǀ obene beſsede nebom +1. ed. sasnamval ǀ Jeſt nebòm +1. ed. vezh vam pridigual ǀ Boshij strah vaſs bodem prih. 1. ed. vuzhil ǀ jeſt vaſs nihdar ne bodem +prih. 1. ed. sapustil ǀ nebodem +prih. 1. ed. ijh vuzhil ǀ Angele bosh prih. 2. ed. sa tuoje tovarshe imel ǀ sakaj tedaj ne bosh prih. 2. ed. Boga sahvalil ǀ Moje Dete Kaj posh prih. 2. ed. sazhelu Kadar ta Koſs Kruha bosh prih. 2. ed. snedilu ǀ gledai de nebosh prih. +2. ed. v'greh padil ǀ Spumni, de bodesh prih. 2. ed. ta Prasnik poſvezhoval ǀ tuoje ozhij nebodesh prih. +2. ed. pravu odperla ǀ ſledni po navadi ſvoje deshele bo prih. 3. ed. gouuril ǀ letu ne bo prih. 3. ed. mene prestrashilu ǀ leta guishnu ne bò prih. 3. ed. lona od Boga imel ǀ kaj bu prih. 3. ed. tebi pomagalu ǀ Kaj menish debo +prih. 3. ed. s'tebe ǀ nihdar vezh nebo prih. +3. ed. tebe reshalil ǀ vaſh ſtan vam nebò prih. +3. ed. nepotu de bi ne bily isvelizheni ǀ zhe on nebó prih. +3. ed. skoraj vſe prehodiszhe s' rok vſel ǀ Bug bode prih. 3. ed. tebi dal en obilni lon kakor Abrahamu ǀ de bodè prih. 3. ed. gvishnu potonil ǀ Bode prih. 3. ed. vni Kateri ſaurashi mashnike, inu duhoune Kirkuli samore, ijm shkodi, ijh opraula, inu vſe tu hudu Kateru more smiſlit ǀ Gdu ne bode prih. 3. ed. ſposnal de ta s. Molitva je nuzna ǀ koku tedaj ſe nebode prih. +3. ed. bal Boga Vſigamogozhniga ǀ obedua ſe bota prih. 2. dv. kaſſala ǀ Hodita sa mano, ter nebota prih. +2. dv. vezh ribe, ampak ludy lovila ǀ Boga ſe bomo prih. 1. mn. bali ǀ aku ſe ne bomo prih. 1. mn. pobulshali ǀ volnu bomò prih. 1. mn. pushlushali ǀ de vſaj mertua bomò prih. 1. mn./dv. vkuppaj leshala ǀ my skuſi naſhe grehe nebomo prih. +1. mn. ſe neuredni ſturili ǀ nikuli sadoſti zhaſti, inu huale nebomò prih. +1. mn. mogli dati ǀ Aku bodemo prih. 1. mn. G: Bogu pokorni ǀ ſmo kumai dozhakale, de nashe nove gvante ſmò oblekle, inu de budemo prih. 1. mn. prangale, inu spet nashe kratke zhaſſe vshivale ǀ aku bote prih. 2. mn. v'gnadi Boshij ǀ vaſh lon ne bote prih. 2. mn. sgubili ǀ Nebeſhku krajlestvu botè prih. 2. mn. doſegli ǀ zhe li boſte prih. 2. mn. fliſsik, inu andohtlivu hodili poshlushat te S. pridige ǀ aku ſe ne bute prih. 2. mn. pobulshali ǀ obeniga lona od G: Boga nebote prih. +2. mn. imeli ǀ gledaite de skuſi nove grehe nepote prih. +2. mn. supet gnado boshjo od vaſſ ſtresli ǀ obene druge rizhij ſe nebotebali prih. +2. mn.+ ǀ Pokuro bodete prih. 2. mn. delali ǀ vij bodete prih. 2. mn. moja Nevesta, inu frishtina, inu Gospa mojga ſerza ǀ nihdar nebodete prih. +2. mn. bulshiga Mojstra neshli ǀ IEſt vejm de veliku nijh ſe bodo prih. 3. mn. zhudili ǀ ſhtrajfinge ne bodo prih. 3. mn. nad vaſs prishle ǀ ona dua bodo prih. 3. mn./dv. sa kruham tekla ǀ aku tudi nekateri ſe bodò prih. 3. mn. moijm pridigam posmehuali ǀ Ty isvoleni podo prih. 3. mn. veliku terpeli ǀ obeniga lona nebodo +prih. 3. mn. od G: Boga doſsegle ǀ ſvetlobe tiga rumeniga ſonza nebodò +prih. 3. mn. vidili ǀ debeli nebodó +prih. 3. mn. mogli po taku voskim potu hodit ǀ dokler v'grehi ostanejo, nezh lepshi nabodo +prih. 3. mn. ǀ bodi vel. 2. ed. veſsela ǀ Ne bodi vel. 2. ed. taku nor ǀ Nebodi +vel. 2. ed. taku foush, nevoshliu, inu neuſmilen ǀ vam nebodi +vel. 2./3. ed. teshku poshlushat ǀ Hvala, inu zhast bodi vel. 2./3. ed. do veKoma nashimu Ozhetu Nebeſhkimu ǀ sdaj ne zviblajmo, de bi on nam ga okratel, ampak bodimo vel. 1. mn. sagvishani ǀ nebodimo +vel. 1. mn. taku preprosti ǀ Nebodmo +vel. 1. mn. sanikarni ǀ shegnani bodite vel. 2. mn. do vekoma ǀ Ne bodite vel. 2. mn. kakor je bila una ǀ nebodite +vel. 2. mn. taku nori ǀ bodio vel. 3. mn. kuſsi, ali drusgi, gledaj de yh dobru ſpezhesh ǀ veliku vekshi huale je bil del. ed. m vreden David ǀ ſe je bjl del. ed. m perglihal enimu pohleunimu Iagnetu ǀ s'kuſi molitu je bel del. ed. m njega veliko sastopnost doſegal del. ed. m ǀ David s' mladiga je bol del. ed. m paſtir ǀ kadar danaſs bi nebil +del. ed. m en taku velik Prasnik ǀ kadar je bila del. ed. ž mlada ſi ij vſe perpuſtila ǀ obena shival jem nej bla del. ed. ž vezh pokorna ǀ ta grenka ſmert bi nebila +del. ed. ž Euo umorila ǀ kadar bi vezh pridig v'ſlovenskim jesiku drukanih bilu del. ed. s ǀ na ſvejtu, shkof ſe je zhudil sakaj je bilù del. ed. s ſhteri vre Kar je bil vmerl ǀ nej blu del. ed. s v' Rimi shlishat petlerja ǀ bosh sposnala, de bi nebilu +del. ed. s terbej tebi tulikain sa Nebu terpeti ǀ zhes enu majhinu ga vezh nejbilu +del. ed. s sgledat ǀ tamkaj ſta bila del. dv. m dua hudobna Zupernika ǀ Tista dua hudobna stariza … s'Kamenjam … ſama sta poſsuta bilà del. dv. m ǀ Sta bla del. dv. m dua goſpuda velika priatela ǀ ſta bila del. dv. s dua dreva ǀ vſe druge deshele is oroshiom ſo bily del. mn. m premagali ǀ ſo bilij del. mn. m perſileni Christuſa sbuditi ǀ kadar bi bilii del. mn. m vſii Goſpudie, obeden bi neſtregil ǀ Kateri bi bli del. mn. m radi vidli de bi osdravil ǀ vsy potoki, reke, inu morje bi nebili +del. mn. m ſadoſti pogaſſiti njega vrozhino ǀ Kadar bi ſe nebilij +del. mn. m jokali, inu sdihualij ǀ bi vam vſega blage nebily +del. mn. m odnesli ǀ mejstu, is kateriga ty puntarski Angeli padli ſobili +del. mn. m ǀ njeh Sauraſhniki ſobily +del. mn. m taiſtu Mestu oblegli ǀ shabe ſo bile del. mn. ž vus Egypt, inu Faraona premagale ǀ de bi nyh nedolshnoſt s' vurelem kropam nebile +del. mn. ž perſilene s' vishat ǀ ozheſsa ſe ſo ijm bila del. mn. s noter uderla ǀ Te vrata paklenska ſe ſo bile del. mn. s odperle zanikane sedanjiške oblike nej ſim 1. ed. vezh ſe zhudil ǀ nei ſim 1. ed. obeniga hudobnishiga mogal naiti ǀ jest nejſim 1. ed. obena loterza ǀ neiſim 1. ed. nezh dobriga, ampak veliku hudiga ſturil ǀ takushne vere neſim 1. ed. v' Iſraeli nashal ǀ de nej ſeim 1. ed. ranena, inu premagana poſtala ǀ Kruha nej ſi 2. ed. hotel dati ǀ nei ſi 2. ed. provi zhlouik temuzh podoba zhloueska ǀ ti neiſi 2. ed. boshio beſſedo shlishal ǀ vſe tuoje shivozhe dny ſe nejſi 2. ed. eno uro k' ſmerti perpraulal ǀ Nei 3. ed. vezh na ſemli reſnize ǀ ta nei 3. ed. obena kriviza, ali shkoda ǀ veliku lejt otrok ne 3. ed. imela ǀ nèj 3. ed. lepshi, nuznishi, inu spodobnishi sapuvidi, Kakor je ta de imamo G. Boga is celiga nashiga serza lubiti ǀ nej 3. ed. tarduſti, de bi ogin taiſte neomezhil, nejſile 3. ed.+, de bi jo neumoſtril ǀ Zhaſt tiga Libana je ni 3. ed. dana, inu lepota tiga hriba Carmeli ǀ ta Philosophus nij 3. ed. mogal taisto dopolnit ǀ na semli naj 3. ed. veſſelja bres shaloſti, nej 3. ed. sdrauia bres bolesni ǀ Ta hudi pak li 3. ed. hitel rezhi ǀ Neli 3. ed.+ yh deſſet ozhiſzhenih? kej ſo tedaj ty devet ǀ ſta potle kakor pſs, inu mazhika shivela, inu obene ſrezhe nejſta 3. dv. imela ǀ ſe neiſta 3. dv. hotela spovedat ǀ nikuli neì ſta 3. dv. kaple kryvy, prelila ǀ dokler jo nesta 3. dv. posnala ǀ nejſmo 1. mn. nevoſhliui de vy ste taku veſseli ǀ nei ſmò 1. mn. ene dobre ſvete misli imeli ǀ tebi gliha nihdar nes ſmo 1. mn. vidli ǀ Neſmo 1. mn. nezh vluvili ǀ nei ſte 2. mn. nalosheni s' butaro teh grehou ǀ vy nejſte 2. mn. Boshy, dokler resnizo boshjo n'hozhete radi poshlushat ǀ nihdar nejste 2. mn. rajtat ſe vuzhile ǀ nikuli ſe neiſte 2. mn. s' pravo grevingo spovedali ǀ neſte 2. mn. gobe katere vſo tinto vſebe potegneio ǀ ako poprej nes ſte 2. mn. prau vasho dusho ozhiſtili ǀ nei ſo 3. mn. ludje temuzh Kazhe ǀ jo neiſo 3. mn. v' ſoſeski terpeli ǀ neiſò 3. mn. dopernesli ſad dobriga diaina ǀ vni ſtari Philoſophi, kateri nei ſò 3. mn. nezh veidli od ſvetiga Piſſma ǀ nihdar ſe nejſo 3. mn. pustili pregovorit ǀ Boga ſe nei ſò 3. mn. bali, ludy ſe nejſò 3. mn. shonali ǀ Kuharze nejsó 3. mn. nikuli lazhne ǀ Ajdje neſo 3. mn. hoteli letega vervat ǀ ony neso 3. mn. potonili, kakor AEgypzery ǀ ony nèſo 3. mn. veruvali v' mene ǀ li en ſam poplat ſo imeli, de ſe najſo 3. mn. ſpodli, ali udarili komaj biti prav biti, prav se goditi: s'vamij nebò poterplejna imel, ampak bodò djali, kumaj ij je 3. ed. konec biti končati se: li sheſt tednou nej bilu deshia, vener vſiga hozhe konez biti nedol. ǀ Kakor de bi imelu vſiga Konz biti nedol. ǀ kadaj tedaj bo konz 3. ed. lete vojske ǀ katerih nihdar nebò konez ǀ zhudu, de yh nej konz bilu del. ed. s ǀ ſizer bi bilu konez del. ed. m tiga zhloveskiga ſpola ven(kaj) biti končati se: ſakaj ta ſvejt je ena Comedia per kateri vſakateri zhlovek ima ſvojo pershona, kadar ura pretezke, fironk ſe potegne, inu je vſe vun 3. ed. ǀ Beno ſapovej laſtauzam, de imaio tihu biti, dokler bo njega pridiga vun 3. prih., kar prezei ſo vumokenle ǀ je ushe ſpuvid vunkaj bila del. ed. ž žal biti žal biti: mu je bilu shal del. ed. s de more ta ſveit sapustiti ǀ Mu nej bilu sa volo hudizha shal del. ed. s, ampak sa volo dobizhika → bo, → bode

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

biti bijem glagol

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

biti sem nedovršni glagol

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

biti1 bijem nedovršni glagol
1. kdo/kaj; s prisl. določilom kraja s silo, močjo udarjati kam ali zadevati ob kaj; SODOBNA USTREZNICA: biti, tolči
1.1 kaj; kaj s silo, močjo zadevati (ob) kaj in povzročati škodo; SODOBNA USTREZNICA: biti
1.2 kaj; (s čim), s prisl. določilom kraja suvati, udarjati z nogami; SODOBNA USTREZNICA: brcati
2. kdo/kaj; koga/kaj, (s čim) udarjati koga/kaj z namenom povzročati bolečino; SODOBNA USTREZNICA: tepsti
2.1 navadno v zvezah z lice, obraz, obličje, kdo; kogatož., (na kaj, v kaj, po čem, s čim) udarjati koga v obraz, glavo s sramotilnim namenom
2.2 kdo; na koga napadati koga
2.3 kdo; kogatož. pobijati
2.4 nedov. in dov., kdo; koga/kaj, na koga, (s čim) prizadeti/prizadevati koga s kaznijo, nesrečami
3. kdo; (s čim), s prisl. določilom kraja udarjati po delih telesa z namenom izraziti (močno) čustvo; SODOBNA USTREZNICA: biti, tolči
3.1 v zvezah z bedra, ledovje udarjati po stegnih ali ledjih z namenom izraziti stisko, sram, žalost ali obup
3.2 v zvezi s prsi udarjati po prsih z namenom izraziti kesanje ali stisko, obup
3.3 v zvezi biti vkup/vkupe z rokami udarjati z eno roko, dlanjo ob drugo z namenom izraziti močno čustvo, navadno obup, strah, jezo ali ogorčenje zaradi česa
4. kdo; (na kaj) udarjati po glasbilu z namenom izvabljanja glasov; SODOBNA USTREZNICA: igrati
5. kaj; s prisl. določilom kraja s silo, močjo prihajati od kod in se širiti kam; SODOBNA USTREZNICA: biti
6. kaj pojavljati se z močnim zvokom (in močno svetlobo); SODOBNA USTREZNICA: treskati
FREKVENCA: 270 pojavitev v 25 delih
FRAZEOLOGIJA: biti koga v smrti , biti v vodo

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

biti2 sem nedovršni glagol
I. kot polnopomenski glagol
1. kdo/kaj izraža materialno ali duhovno obstajanje v stvarnosti; SODOBNA USTREZNICA: obstajati
1.1 dov., kaj začeti obstajati; SODOBNA USTREZNICA: nastati
1.2 kot slovnični zgled izraža potrditev, pritrditev
1.3 kdo/kaj, koga [rodilnik količine] obstajati kot živo bitje; SODOBNA USTREZNICA: živeti
2. v zvezi s (tretje)osebno rabljenim naklonskim glagolom moči izraža
2.1 kot povedek, navadno ob osebkovem odvisnem stavku, kaj; negotovo, vprašljivo ali zaželeno, dopustno obstajanje oz. uresničitev česa
2.2 kot členek nepopolno prepričanost o čem; SODOBNA USTREZNICA: morda, mogoče
3. kdo/kaj; s prisl. določilom kraja izraža navzočnost v prostoru in času
3.1 kdo/kaj nahajati se
3.1.1 kdo/kaj; obstajati
3.2 kdo bivati, prebivati, živeti
3.2.1 kdo; (okoli koga) zadrževati se
3.3 kdo; (pri čem), s čim biti prisoten, udeležen pri kaki dejavnosti; udeleževati se česa
3.3.1 kdo; (na čem, v čem) biti dejaven pri kakem delu, opravilu; SODOBNA USTREZNICA: opravljati kaj
3.4 kdo; (pri kom, v čem) s kom nahajati se v družbi s kom
3.4.1 kdo; s kom hoditi, iti za kom, spremljati koga
3.4.2 kdo; s kom spremljati koga zaradi varstva, pomoči
3.5 v velelniku, kdo/kaj; s kom kot del pozdravnega in/ali blagoslovitvenega besedila izraža željo, hotenje po (blagodejni) prisotnosti koga/česa
3.6 kaj; komu [smiselni osebek], (na kom [smiselni osebek], pri kom/čem [smiselni osebek], v čem) izraža, da kaj pripada osebku ali je značilno zanj; SODOBNA USTREZNICA: imeti
4. nedov. in dov., kaj; komu, s prisl. določilom časa ali s prihodnjikom izraža
4.1 uresničevanje/uresničitev ali obstoj, potek česa v prostoru in času; SODOBNA USTREZNICA: dogajati se, zgoditi se, obstajati
4.1.1 kaj trajati
4.2 nedov. in dov., kaj začenjanje/začetek obstajanja; SODOBNA USTREZNICA: nastajati, nastati, nastopiti, priti
4.2.1 miniti
5. v zvezi z vprašalnimi zaimki sprašuje po neznanem
5.1 v zvezi s kdo, kdo sprašuje po neznani osebi
5.2 v zvezi s kaj, kdo/kaj; komu, s kom sprašuje po vzroku ali posledici dejanja, dogajanja ali stanja, predstavljenega v sobesedilu
5.3 v zvezi s k čemu, kaj; komu sprašuje po namenu ali vzroku (obstajanja) česa
II. kot pomožni glagol, z opisnim ali trpnim deležnikom
1. za tvorbo časovnih oblik in izražanje časov
1.1 preteklika
1.2 predpreteklika
1.3 prihodnjika
2. za tvorbo naklonskih oblik in izražanje naklonov
2.1 sedanjega pogojnika
2.2 preteklega pogojnika
2.3 velelnika
2.3.1 ob členku si ali/in v zvezi z ali/oli v vezniški vlogi izraža možnost izbire
3. za izražanje načinov
3.1 tvornega
3.2 trpnega
III. nedov. in dov. kot pomožni glagol, v vlogi vezi s povedkovim določilom
1. povedkovo določilo je samostalniška beseda, samostalniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik izraža obstajanje ali nastop tega (navadno stanja, lastnosti ali položaja/funkcije), kar označuje povedkovo določilo
1.1 kdo; kdo/kaj, komu kdo/kaj povedkovo določilo izraža poklic, položaj, funkcijo, pripadnost skupini ali (sorodstveno, prijateljsko) razmerje ipd.
1.2 kdo/kaj; kaj, komu kaj povedkovo določilo natančneje opredeljuje osebek glede na vsebino oz. pomen, dejavnost, lastnost(i), stanje ipd.
1.2.1 kot del vezniške zveze to je s pojasnjevalnim namenom uvaja drugačno, ustreznejšo, nazornejšo ali podomačevalno izrazitev, opredelitev česa
1.2.2 kdo/kaj; (pri kom) izraža (vsebinsko) istovetnost osebka
1.2.3 dov., kdo/kaj; (iz česa), k čemu, kaj izraža spremembo v to, kar označuje povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: postati kaj
1.3 v zvezi z vprašalnimi zaimki kot nadomestilom ali dopolnilom povedkovega določila
1.3.1 v zvezi z zaimkoma kdo in kaj sprašuje po neznani vsebini osebka
1.3.2 v zvezi s kaj za (en/enega) sprašuje po kakovosti, lastnosti ali vrstnosti samostalnika v povedkovem določilu
1.4 kaj; koga/česa [rodilnik svojilnosti], od koga/česa izraža svojino, pripadnost komu/čemu
1.4.1 v zvezah s čiga, česa sprašuje po pripadnosti koga/česa komu/čemu
1.4.2 kaj; komu izraža namenjenost česa komu
1.5 nedov. in dov. izraža obstajanje ali nastop stanja oz. lastnosti
1.5.1 kdo/kaj; komu/čemu kaj, komu k čemu obstajati za koga/kaj kot to, kar izraža povedkovo določilo
1.5.1.1 kdo; komu k čemu povzročati/povzročiti komu/čemu to, kar izraža povedkovo določilo
1.5.2 kdo/kaj; komu, k čemu obstajati kot predmet dejanja z neprijetnim učinkom, ki ga izraža povedkovo določilo
1.5.3 nedov., kdo/kaj; komu [smiselni osebek] kaj vzbujati občutek, vtis, kot ga izraža povedkovo določilo
1.5.4 nedov. in dov., kaj; komu [smiselni osebek] pripadati/pripasti komu to, kar izraža povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: prejeti/imeti
1.5.4.1 kaj; komu koristiti komu
1.5.4.2 v zvezah z ime, priimek, vzdevek, brezoseb.; komu/čemu [smiselni osebek] kaj izraža, da ima kdo/kaj ime, priimek, vzdevek, namenjen razpoznavnosti oz. prepoznavnosti nosilca; SODOBNA USTREZNICA: imenovati se
1.5.5 navadno v zvezah s k, za, kdo/kaj; komu/čemu, k čemu, za koga, (za koga/kaj) izraža namenskost, kot jo izraža povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: služiti
1.5.5.1 kaj; za kaj izraža vrednostno nadomestitev oz. zamenjavo
2. povedkovo določilo je pridevniška beseda, pridevniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik, kdo/kaj; kakšen/čigav/kateri, kakšnim, komu kakšen povedkovo določilo izraža lastnost, značilnost, pripadnost, količino ali vrstnost
2.1 v velelniku
2.1.1 kot del molitvenega obrazca
2.1.2 kot pozdrav ali/in blagoslov oz. kot del tovrstnega besedila
2.2 nedov. in dov. izraža pridobitev ali obstoj lastnosti, ki jo izraža povedkovo določilo
3. povedkovo določilo je prislov, prislovna besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik
3.1 kdo/kaj, koga/česa [ob količinskem izrazu] izraža obstajanje v okoliščinah (prostorskih, časovnih, lastnostnih, vzročnostnih), ki jih izraža povedkovo določilo
3.1.1 kdo/kaj; (iz koga/česa, od koga/česa) izraža izvor, izhodišče, vir; izvirati
3.1.2 kaj; (iz česa) izraža snov, iz katere je osebek
3.2 kdo/kaj; (v čem, s čim) nahajati se v stanju (položaju, razmerju), ki ga izraža povedkovo določilo
3.2.1 kdo/kaj; (pod kom) nahajati se v podrejenem položaju
3.2.2 kdo/kaj; (pri kom, v čem) biti predmet tega (čustvovanja, odnosa, dejanja, delovanja), kar izraža povedkovo določilo
3.2.3 kdo; (v čem) nahajati se v tem ali biti opremljen s tem, kar izraža povedkovo določilo
3.3 kdo/kaj; komu, (v čem) opravljati dejanje, ki ga izraža povedkovo določilo
4. povedkovo določilo je povedkovnik, povedkovniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik
4.1 nedov. in dov., brezoseb. izraža stanje v naravi
4.2 nedov. in dov., brezoseb./kdo/kaj; kogarod. [smiselni osebek], (od česa), komu [smiselni osebek], kogatož. [smiselni obsebek], na koga/kaj, za koga/kaj, na kom/čim, pred kom/čim, (med kom), s kom [smiselni osebek] izraža doživljajsko in/ali razpoloženjsko stanje udeleženca oz. nosilca
4.2.1 v zvezi biti čez, kdo/kaj obstajati kot del celote, ki ne obstaja več; SODOBNA USTREZNICA: (pre)ostajati
4.2.2 v zvezi biti proč/tja/tjakaj/vun, kdo/kaj izraža prenehanje obstajanja, življenja in/ali časovno odmaknjenost česa; SODOBNA USTREZNICA: miniti, umreti
4.3 izraža vrednotenje
4.3.1 brezoseb./kaj [nadomestilo za polstavek, odvisnik z da ali nedoločnik]; (na čem)
4.3.2 brezoseb.; kogarod. [smiselni osebek], komu/čemu [smiselni osebek]
4.3.2.1 v zvezi temu je/bode/bodi tako izraža potrditev, da je prej povedano v skladu z resničnostjo; Tako je! Naj bo tako!
4.3.2.2 v zvezah kot čast/hvala/mir bodi komu, s kom
4.4 kot pozdrav in/ali blagoslov oz. kot del tovrstnega besedila
4.5 kot del molitvenega obrazca
4.6 kot izraz hvaležnosti
4.6.1 brezoseb.; komu [smiselni osebek], nedoločnik naklonsko opredeljuje dejanje
4.6.2 v zvezi s čas, red, brezoseb.; česa, nedoločnik izraža primernost časa za kaj
5. povedkovo določilo je nedoločnik, v zvezi z videti, kaj izraža videz stanja, lastnosti, kot ga/jo izraža povedkovo določilo
6. v povedkovem določilu je predložni morfem
6.1 izraža rodilniško prehodnost, v zvezi biti prez, kdo; koga ne imeti
6.2 izraža dajalniško prehodnost, v zvezi biti proti, kdo; komu nasprotovati
6.3 izraža tožilniško prehodnost, v zvezi biti čez, kdo/kaj; koga/kaj izraža nadrejenost ali višjo stopnjo; SODOBNA USTREZNICA: gospodovati, presegati
6.4 izraža tožilniško prehodnost, v zvezi biti za
6.4.1 kdo; za koga soglašati s kom, biti pristaš koga
6.4.2 brezoseb.; komu [smiselni osebek], za koga prizadevati si, truditi se za kaj
6.5 izraža dajalniško ali tožilniško prehodnost, v zvezi biti zoper, kdo/kaj, koga [rodilnik količine]; komu/čemu, koga/kaj nasprotovati komu/čemu
6.6 izraža orodniško prehodnost, v zvezi biti z, kdo; s kom soglašati s kom, biti pristaš koga
FREKVENCA: približno 97000 pojavitev v 52 delih
FRAZEOLOGIJA: biti čez graben, biti dan na znanje, biti (dobro) pri dneh, biti k smrti, biti (komu) k ničemur, biti (komu) k pridu, biti (komu) na del, biti (komu) na poti , biti komu na strani , biti komu ob srcu/srce, biti komu v misli, biti komu v rodu/žlahti, biti kriji/roda/žlahte koga, biti majhnega srca , biti meča, biti na dnevi, biti na dnevu, biti na erpergah, biti na glavi koga, biti na kom, biti na laži , biti na tem, biti na tem, biti na/v porodu, biti nad čim k norcem, biti nad kom, biti pred davrmi , biti pred kom, biti pred očima, biti pred rokami, biti pred srcem/v srcu, biti pri mleku/sescih matere, biti pri pameti/umu, biti (si) v svesti česa, biti smrti, biti spred oči, biti v krili, biti v oblasti, biti v pan dejan/položen, biti v roki/rokah koga, biti v (veliki) časti, biti vpričo, biti za kom, bodi Bogu toženo, bodi ga Bog hvaljen/zahvaljen, Bog je priča, (kaj) biti komu pokošen travnik, kaj bo/bode (h) komu, kaj je komu s kom?, kaj je (komu) zato?, ne biti enega boba vreden, (to) bodi daleč, truc bodi komu/čemu
TERMINOLOGIJA: biti pod postavo, greh (nej) k smrti

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

biti se bijem se nedovršni glagol
1. kdo; s kom/čim udeleževati se oboroženega spopada, boja; SODOBNA USTREZNICA: bojevati se
1.1 kdo; za kaj udeleževati se spopada sploh; SODOBNA USTREZNICA: spopadati se
1.2 kdo; s kom, (s čim) udeleževati se besednega spopada; SODOBNA USTREZNICA: prepirati se
FREKVENCA: 17 pojavitev v 6 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

bizati glagol

GLEJ: bezati

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

blagorovati [blágorovati blágorovam] in [blagorováti blagorȗjem] (blogerovati) nedovršni glagol

blagoslavljati

PRIMERJAJ: blagorreči

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

blagorreči [blagorréči blagorréčem] (blogerreči) dovršni glagol

blagosloviti

PRIMERJAJ: blagorovati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

blagosloviti dovršni glagol

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

blagosloviti -im nedovršni in dovršni glagol
1. versko, kdo; kogatož. prositi za božjo naklonjenost za koga; SODOBNA USTREZNICA: blagosloviti, blagoslavljati
2. kdo; kaj podeliti/podeljevati znamenje svoje naklonjenosti in ljubezni; SODOBNA USTREZNICA: blagosloviti, blagoslavljati
FREKVENCA: 8 pojavitev v 4 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

blazneti -im nedovršni glagol
kdo/kaj ne imeti urejenih, pravilnih misli, predstav, biti zmeden; SODOBNA USTREZNICA: blazneti
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

blazniti glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

blazniti -im nedovršni glagol
1. kdo/kaj; kogatož. (s čim) zapeljevati v greh; SODOBNA USTREZNICA: pohujševati
2. kdo/kaj; koga/kaj, (na čem, v čem) spravljati v negotovost ali v zmoto; SODOBNA USTREZNICA: blazniti
3. kdo/kaj; kogatož. (od česa) spravljati stran, v oddaljenost od česa
4. kaj; kogatož. povzročati nezadovoljstvo
5. kdo/kaj; koga [nikalni rodilnik] delati, da kdo ne more biti zbran, osredotočen na kaj; SODOBNA USTREZNICA: motiti
FREKVENCA: 37 pojavitev v 8 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

blazniti se -im se nedovršni glagol
1. nedov. in dov., kdo; na kom, nad kom delati/narediti kaj moralno slabega; SODOBNA USTREZNICA: pohujševati se, pohujšati se
2. kdo; na čem, nad kom/čim imeti (in izražati) slabo, napačno mnenje o kom ali o čem; SODOBNA USTREZNICA: motiti se
3. kdo; v čem delati napake; SODOBNA USTREZNICA: motiti se
FREKVENCA: 29 pojavitev v 7 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

blebetati [blebetáti blebetȃm] nedovršni glagol

blebetati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

blediti se glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

blejati glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

blekati -am nedovršni glagol
kdo; kogatož., s prisl. določilom načina delati, da ima kdo manj pomanjkljivosti, napak; SODOBNA USTREZNICA: izboljševati, izpopolnjevati
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

bleketati [bleketáti bleketȃm] nedovršni glagol

bleketati, blejati, meketati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

blesniti [blēsnitinepopoln podatek blēsnem] dovršni glagol

izreči kaj nepremišljenega; blekniti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

blesti [blésti blédem] nedovršni glagol

nesmiselno govoriti, govoričiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

blesti glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

blesti bledem nedovršni glagol
1. kdo nerazločno govoriti besede brez razumevanja; SODOBNA USTREZNICA: momljati
1.1 kdo zmedeno govoriti; SODOBNA USTREZNICA: blesti
FREKVENCA: 4 pojavitve v 4 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

bleščati glagol

PRIMERJAJ: bleščejoč, bleščeč

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

bleščati se [bleščáti se bleščí se] nedovršni glagol

bleščati se, svetiti se

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

bleščati se glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

bleščiti glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

bleščiti se glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

bleščiti se -im se (blešiti se, blejšiti se) nedovršni glagol
1. brezoseb. biti obsijan z močno svetlobo; SODOBNA USTREZNICA: bleščati se
1.1 kaj oddajati močno svetlobo; SODOBNA USTREZNICA: bleščati se
FREKVENCA: 3 pojavitve v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

bleti blejem* nedovršni glagol
kdo nerazločno govoriti besede brez razumevanja; SODOBNA USTREZNICA: momljati
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

bliskačiti [bliskáčiti bliskȃčim] nedovršni glagol

pogosto se bliskati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

bliskati glagol

PRIMERJAJ: bliskajoč

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

bliskati nedovršni glagol

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

bliskati -am nedovršni glagol
1. brezoseb. v presledkih močno zasvetiti se, navadno pri razelektrenju ozračja; SODOBNA USTREZNICA: bliskati
1.1 kdo/kaj; (iz česa), kaj povzročati tak pojav
2. ekspresivno, kdo; (s čim) ognjevito, vzneseno govoriti
3. odbijati iskrečo se svetlobo; SODOBNA USTREZNICA: bleščati se
FREKVENCA: 18 pojavitev v 7 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

bliskati se [bliskáti se blíska se] nedovršni glagol

bliskati se

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

bliskati se glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

bliskati se nedovršni glagol

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

bliskati se -am se nedovršni glagol
1. navadno brezoseb., kdo/kaj; s prisl. določilom kraja v presledkih močno zasvetiti se, navadno pri razelektrenju ozračja; SODOBNA USTREZNICA: bliskati se
2. kaj med gibanjem odbijati iskrečo se svetlobo; SODOBNA USTREZNICA: bliskati se
FREKVENCA: 22 pojavitev v 13 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

blisketati -ačem nedovršni glagol
kdo/kaj med gibanjem odbijati iskrečo se svetlobo; SODOBNA USTREZNICA: bleščati se
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

blisniti se -em se dovršni glagol
kaj na hitro močno zasvetiti se, navadno pri razelektrenju ozračja; SODOBNA USTREZNICA: blisniti
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

bližati se [blȋžati se blȋžam se] nedovršni glagol

bližati se

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

bližati se glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

bližati se -am se nedovršni glagol
1. kdo/kaj; h komu/k čemu prihajati bližje v prostoru; SODOBNA USTREZNICA: bližati se
2. kaj; k čemu prihajati časovno bližje; SODOBNA USTREZNICA: bližati se
3. kdo; h komu postajati duhovno soroden, povezan s kom; SODOBNA USTREZNICA: bližati se
FREKVENCA: 9 pojavitev v 5 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

bližati (se) glagol

PRIMERJAJ: bližejoč

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

bljuvati nedovršni glagol

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

bljuvati bljujem (bluvati) nedovršni glagol
kdo izmetavati iz želodca; SODOBNA USTREZNICA: bruhati
FREKVENCA: 10 pojavitev v 4 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

bloditi glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

bloditi se [blodīti se blọ́dim se] nedovršni glagol
  1. spozabljati se, živeti v zmoti
  2. razuzdano živeti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

bloditi se nedovršni glagol

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

bloditi se -im se nedovršni glagol
kot slovarski zgled biti v zmoti; SODOBNA USTREZNICA: motiti se
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

bobnati [bọ̑bnati bọ̑bnam] nedovršni glagol

bobnati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

bobnati glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

bobnati -am nedovršni glagol
kdo ritmično udarjati na boben, pavke, običajno pri petju, plesu; SODOBNA USTREZNICA: bobnati, igrati na pavke
FREKVENCA: 7 pojavitev v 4 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

bobneti [bobnẹ́ti bobním] nedovršni glagol

doneti, razlegati se

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

bobneti glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

bobotati glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

bobotati -očem nedovršni glagol
ekspresivno, kdo vsebinsko prazno govoriti; SODOBNA USTREZNICA: govoričiti, čenčati
FREKVENCA: 6 pojavitev v 4 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

bodati [bọ̑dati] (budati) nedovršni glagol

ne moči vdeti niti v šivanko, skušati vdeti nit v šivanko

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

bodbadati glagol

GLEJ: podbadati

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

bogateti [bogáteti bogȃtim] nedovršni glagol

bogateti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

bogati [bọ̑gati] nedovršni glagol

ubogati

PRIMERJAJ: ubogati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

bogati glagol

PRIMERJAJ: bogajoč, bogan

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

bogati2 -am (bugati, bogati) nedovršni in dovršni glagol
1. kdo; koga/kaj narediti tako, kot kdo zahteva, predlaga; SODOBNA USTREZNICA: ubogati
1.1 kdo; kaj upoštevati pri svojem ravnanju
FREKVENCA: 12 pojavitev v 7 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

bȏgme, interj. = Bog me (dopolniti je kak glagol v imperativu); bogme, da je tako! na vzhodu; — tudi hs.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

bogovati -ujem nedovršni in dovršni glagol
1. kdo; komu s pomočjo posebnih sposobnosti napovedovati prihodnje ali razlagati pretekle dogodke; SODOBNA USTREZNICA: vedeževati
1.1 vedeževati s pomočjo stika z duhovi; SODOBNA USTREZNICA: zarotovati
FREKVENCA: 23 pojavitev v 6 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

boguliti glagol

PRIMERJAJ: boguljejoč, boguljen

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

boguljovati glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

bojati [se] nedovršni glagol

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

bojati se bojim se nedovršni glagol
kot slovarski zgled čutiti strah, biti prestrašen; SODOBNA USTREZNICA: bati se
FREKVENCA: 3 pojavitve v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

bojevati nedovršni glagol

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

bojevati -ujem (bojovati, bojevati, bajovati) nedovršni glagol
1. kdo/kaj; (zavoljo koga), za koga/kaj, zoper koga, s kom/čim, (s čim) udeleževati se oboroženega spopada; SODOBNA USTREZNICA: bojevati se
1.1 kdo; kaj [notranji predmet] udeleževati se (oboroženega) spopada; SODOBNA USTREZNICA: bojevati
1.2 kdo; zoper koga/kaj vojaško se spopadati; SODOBNA USTREZNICA: vojskovati se
1.3 kdo/kaj; za koga, s kom z različnimi postopki se udeleževati spopada
2. kot slovarski zgled ubijati, moriti, navadno divje, surovo
3. kdo dokazovati pravilnost ideje, prepričanja; SODOBNA USTREZNICA: braniti, zagovarjati
FREKVENCA: 208 pojavitev v 10 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

bojevati se [bojeváti se bojȗjem se] nedovršni glagol

bojevati se

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

bojevati se nedovršni glagol

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

bojevati se -ujem se (bojovati se, bojevati se) nedovršni glagol
1. kdo; (zavoljo česa), zoper koga/kaj, (nad čim), s kom/čim, (s čim) udeleževati se oboroženega spopada; SODOBNA USTREZNICA: bojevati se
1.1 kdo; s kom/čim vojaško se spopadati; SODOBNA USTREZNICA: vojskovati se
2. kdo/kaj; s kom/čim uporabljati silo drug proti drugemu z namenom obvladati koga/kaj ali doseči kaj; SODOBNA USTREZNICA: spopadati se
3. kdo; (zavoljo koga) načrtno, intenzivno si prizadevati za kaj; SODOBNA USTREZNICA: bojevati se
FREKVENCA: 97 pojavitev v 16 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

bojovati (bojovati, bojuvati) glagol

PRIMERJAJ: bojovajoč, bojovan

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

bojovati se (bojovati se, bojuvati se, bojvati se) glagol

PRIMERJAJ: bojovan

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

bojuvati glagol

GLEJ: bojovati

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

bojuvati se glagol

GLEJ: bojovati se

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

bojvati se glagol

GLEJ: bojovati se

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

bolehati [bolẹ́hati bolẹ́ham] nedovršni glagol

bolehati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

bolehati glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

bolehati -am nedovršni glagol
kdo biti telesno oslabel zaradi duševnega trpljenja
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

bolestrati° glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

bolestrovati° glagol

PRIMERJAJ: bolestrovan

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

boleti [bolẹ́ti bolí] nedovršni glagol

boleti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

boleti glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

boleti nedovršni glagol

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

boleti -im nedovršni glagol
1. kaj/brezoseb.; koga motiti koga s telesno bolečino
2. kaj/brezoseb.; kogatož. povzročati močne duševne bolečine; SODOBNA USTREZNICA: boleti
FREKVENCA: 48 pojavitev v 12 delih
FRAZEOLOGIJA: glava boli koga od česa

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

bolhovati [bou̯hováti bou̯hȗjem] nedovršni glagol

obirati, odstranjevati bolhe in jih ubijati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

bolhovati se glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

boljšati glagol

PRIMERJAJ: boljšan

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

boljšati -am (bulšati) nedovršni glagol
1. kdo; kaj (s čim) povzročati, da kaj postane boljše; SODOBNA USTREZNICA: izboljševati
2. kdo; komu kaj povzročati, da kaj postane večje; SODOBNA USTREZNICA: večati
FREKVENCA: 5 pojavitev v 5 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

boljšati se glagol

PRIMERJAJ: boljšan

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

boljšati se -am se (bulšati se) nedovršni glagol
kdo; na čem postajati bogatejši; SODOBNA USTREZNICA: bogateti
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

bolščati [bou̯ščáti bou̯ščím] nedovršni glagol

gledati nepremično, s široko odprtimi očmi; bolščati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

boriti se -im se nedovršni glagol
kdo; (za koga) zelo si prizadevati za kaj; SODOBNA USTREZNICA: boriti se
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

bositi [bosīti bosím] nedovršni glagol

odstranjevati podkev

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

bosti [bósti bódem] nedovršni glagol

bosti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

bosti glagol

PRIMERJAJ: boden, bodeč

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

bosti bodem nedovršni glagol

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

bosti bodem nedovršni glagol
1. kdo/kaj; (okoli česa), koga/kaj, v koga, s čim z ostrim predmetom povzročati komu pekočo telesno bolečino; SODOBNA USTREZNICA: bosti
2. kaj; kogatož., (pod kaj, v kaj) povzročati komu duševno bolečino; SODOBNA USTREZNICA: bosti
2.1 brezoseb.; kogatož. [smiselni osebek], (v čem) čutiti ostro bolečino; SODOBNA USTREZNICA: bosti
FREKVENCA: 52 pojavitev v 15 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

bosti se bodem se nedovršni glagol
kdo s premišljenimi, posmehljivimi besedami se medsebojno prizadevati, žaliti; SODOBNA USTREZNICA: zbadati se
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

botati [bọ̑tati] nedovršni glagol

delati račun, obračun; računati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

botiti [botīti botím] nedovršni glagol

potiti se

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

božati [bọ̑žati bọ̑žam] nedovršni glagol

pomilovati, tolažiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

božati glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

braditi se [bradīti se bradím se] nedovršni glagol

odraščati, zoreti v moža

PRIMERJAJ: bradovati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

bradovati [bradováti bradȗjem] nedovršni glagol

odraščati, zoreti v moža

PRIMERJAJ: braditi se

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

brambati [brȃmbati brȃmbam] nedovršni glagol

braniti, ščititi

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

branati [bránati bránam] nedovršni glagol

rahljati zemljo z brano; branati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

braniti [branīti bránim] nedovršni glagol

braniti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

braniti glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

braniti nedovršni glagol

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

braniti -im (braniti, bramiti) nedovršni glagol
1. kdo/kaj; koga/kaj, zoper koga, (s kom/čim) prizadevati si, skrbeti, da se odvrne nevarnost od koga/česa; SODOBNA USTREZNICA: varovati, ščititi
1.1 kdo; koga/česa, koga/kaj (skozi koga), zoper koga/kaj, pred kom/čim, (s čim) delati, da kdo/kaj ni deležen/deležno česa neprijetnega, nezaželenega; SODOBNA USTREZNICA: varovati, ščititi
1.2 kdo; kogatož., pred kom pomagati komu, navadno do pravice
1.3 kdo; kaj, (s čim) prizadevati si, da se kaj ohrani
2. kaj; komu, kaj oteževati ali preprečevati gibanje, premikanje; SODOBNA USTREZNICA: ovirati
2.1 kdo/kaj; koga/česa, komu/čemu, (skozi koga, s čim) delati, povzročati, da se kako dejanje, stanje ali lastnost težje uresničuje ali ne uresniči; SODOBNA USTREZNICA: preprečevati
2.2 kdo; komu, kaj, (skozi koga, s čim) delati, povzročati, da kdo česa ne more narediti ali doseči; SODOBNA USTREZNICA: preprečevati
2.3 kdo; česa, komu/čemu delati, povzročati, da kdo/kaj česa ne more dobiti oz. biti deležen/deležno
2.4 kdo; komu/čemu, kaj, (s čim) praviti, sporočati, da se kaj ne sme narediti, zgoditi; SODOBNA USTREZNICA: prepovedovati
2.5 kdo; čemu, (s čim) biti, nastopati proti čemu; SODOBNA USTREZNICA: nasprotovati
3. kdo; kaj govoriti v korist koga/česa, ki se ga negativno ocenjuje; SODOBNA USTREZNICA: zagovarjati
FREKVENCA: približno 800 pojavitev v 42 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

braniti se glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

braniti se -im se nedovršni glagol
1. kdo/kaj; komu/čemu, proti komu, zoper koga, pred kom, (s čim) z dejanji izražati voljo ne pustiti se obvladati; SODOBNA USTREZNICA: upirati se, zoperstavljati se
1.1 s silo, z orožjem
1.2 z besedami, mislimi (iz svetopisemskega izročila)
1.2.1 kdo; komu/čemu, zoper koga/kaj, (s čim) izražati voljo ne podleči čemu; SODOBNA USTREZNICA: upirati se, zoperstavljati se čemu
2. kdo; čemu, pred čim, (s čim) delati, da osebek ni deležen česa neprijetnega, nezaželenega; SODOBNA USTREZNICA: varovati se, ščititi se
2.1 kdo; česa prizadevati si, da se ne zgodi kaj neprijetnega, nezaželenega; SODOBNA USTREZNICA: upirati se, nasprotovati čemu
3. kdo; česa, čemu z besedami, dejanjem izražati voljo
3.1 ne ubogati koga; SODOBNA USTREZNICA: upirati se, braniti se
3.2 ne izvršiti česa
3.3 ne sprejeti česa
FREKVENCA: 107 pojavitev v 19 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

brati [bráti bérem] nedovršni glagol
  1. brati, čitati
  2. nabirati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

brati glagol

PRIMERJAJ: bereč, bran

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

bratiopomba nedovršni glagol

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

bratiopomba nedovršni glagol

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

brati berem nedovršni glagol
1. kdo; kaj razpoznavati znake za glasove in jih povezovati v besede in stavke; SODOBNA USTREZNICA: brati
1.1 kdo; od koga/česa, komu, kaj, (s čim) dojemati vsebino besedila s to dejavnostjo; SODOBNA USTREZNICA: brati
2. kaj odstranjevati sadeže, zlasti grozdje, z rastline s trganjem; SODOBNA USTREZNICA: trgati
FREKVENCA: približno 900 pojavitev v 38 delih
TERMINOLOGIJA: brati mašo

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

bratiti se [brátiti se brȃtim se] nedovršni glagol

bratiti se

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

brazdati [brázdati brázdam] nedovršni glagol

delati brazde; brazdati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

brazditi glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

brbati [brbáti brbȃm] nedovršni glagol

brskati, brskajoč iskati

PRIMERJAJ: brkati, brkljati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

brbotati [brbotáti brbotȃm] in [brbọ́čem] nedovršni glagol

jecljati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

brbrati [brbráti brbrȃm] nedovršni glagol

klepetati, govoričiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

brbrati glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

brbrati nedovršni glagol

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

brbrati -am nedovršni glagol
kot slovarski zgled klafati, čenčati, čvekati
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

brcati [bŕcati bŕcam] nedovršni glagol

brcati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

brcati glagol

PRIMERJAJ: brcajoč

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

brcati nedovršni glagol

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

brcati -am nedovršni glagol
1. kdo; (s čim) suvati, udarjati, tolči z nogo; SODOBNA USTREZNICA: brcati
2. ekspresivno, kdo; zoper kaj ne pustiti se obvladati, ne dopustiti, dovoliti česa; SODOBNA USTREZNICA: upirati se
FREKVENCA: 22 pojavitev v 7 delih
FRAZEOLOGIJA: (z nogo) brcati zoper ostnje/ostenj/ostno

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

brcniti [bŕcniti bȓcnem] dovršni glagol

brcniti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

brcniti glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

brečati -im nedovršni glagol
1. kdo/kaj; (okoli koga, na kaj) med letenjem se oglašati z enakomerno tresočim se glasom; SODOBNA USTREZNICA: brenčati
2. kaj; čez koga tresti se od vznemirjenja; SODOBNA USTREZNICA: trepetati
FREKVENCA: 5 pojavitev v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

brehati [brẹ́hati brẹ́ham] nedovršni glagol

močno kašljati, krehati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

brejiti [brẹ́jiti brẹ̑jim] in [brejīti brẹ́jim] nedovršni glagol

povzročati brejost, obrejevati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

brejiti glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

brejiti se -im se nedovršni glagol
kaj kazati nagnjenje za parjenje; SODOBNA USTREZNICA: goniti se
FREKVENCA: 6 pojavitev v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

brenčati [brenčáti brenčím] nedovršni glagol

brenčati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

brenčati glagol

PRIMERJAJ: brenčeč

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

brenkati [brẹ̑nkati brẹ̑nkam] nedovršni glagol

brenkati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

brenkati glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

brenkati -am nedovršni glagol
kot slovarski zgled, na čem s trzljaji igrati na glasbilo s strunami; SODOBNA USTREZNICA: brenkati
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

bresti [brésti brédem] nedovršni glagol

bresti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

bresti glagol

PRIMERJAJ: bredeč

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

bresti bredem nedovršni glagol
kdo; (skozi kaj, v čem) hoditi po vodi ali čem ovirajočem; SODOBNA USTREZNICA: bresti
FREKVENCA: 4 pojavitve v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

bričovati glagol

GLEJ: beričovati

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

bridkovati (britkovati) glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

brisati [brísati brȋšem] nedovršni glagol

brisati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

brisati glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

brisati brišem nedovršni glagol
1. kdo; koga/kaj, (s čim) delati koga/kaj suhega/suho, čistega/čisto z drgnjenjem; SODOBNA USTREZNICA: brisati
2. kdo; kaj delati, da kaj ne obstaja več; SODOBNA USTREZNICA: brisati
FREKVENCA: 23 pojavitev v 7 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

briti [bríti brȋjem] nedovršni glagol

briti, striči

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

briti glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

briti nedovršni glagol

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

briti brijem nedovršni glagol
1. kdo; koga/kaj rezati dlake tik ob koži; SODOBNA USTREZNICA: briti
2. kdo; kaj krajšati, odstranjevati lase, dlako; SODOBNA USTREZNICA: striči
FREKVENCA: 17 pojavitev v 11 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

britkovati glagol

GLEJ: bridkovati

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

brkati [bŕkati bȓkam] nedovršni glagol
  1. metati stran, brcati
  2. brskati

PRIMERJAJ: brbati, brkljati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

brkati glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

brkavkati glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

brkljati [brkljáti brkljȃm] nedovršni glagol

brskati

PRIMERJAJ: brbati, brkati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

brkljati glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

brleti [brlẹ́ti brlím] nedovršni glagol

slabo videti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

brliti -im nedovršni glagol
kdo nepravilno obračati zrklo glede na smer gledanja; SODOBNA USTREZNICA: škiliti
FREKVENCA: 5 pojavitev v 4 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

brljuzniti [brljúzniti brljȗznem] dovršni glagol

dati zaušnico; klofniti; klofutniti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

brlonkati glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

brlovkati (brlovkati, brlukati) glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

brlukati glagol

GLEJ: brlovkati

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

brodariti glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

broditi [brodīti brọ́dim] nedovršni glagol
  1. s tipanjem preiskovati, preizkušati dno pod vodo
  2. iti prek vode

PRIMERJAJ: brosti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

broditi -im nedovršni glagol
kdo; (skozi kaj) s težavo iti skozi kaj ovirajočega; SODOBNA USTREZNICA: prebijati se
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

brodovati glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

brojitiopomba nedovršni glagol

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

brojitiopomba nedovršni glagol

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

brojiti -im dovršni in nedovršni glagol
kot slovarski zgled opaziti, dojemati, občutiti
FREKVENCA: 4 pojavitve v 4 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

brosti [brósti brọ́dem] nedovršni glagol

s tipanjem preiskovati, preizkušati dno pod vodo

PRIMERJAJ: broditi

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

brskati [bȓskati bȓskam] nedovršni glagol

metati proč, odmetavati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

brsniti [bŕsniti bȓsnem] dovršni glagol

frcniti, brcniti, odvreči

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

bruhati glagol

PRIMERJAJ: bruhajoč

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

brusiti [brusīti brúsim] nedovršni glagol

brusiti, ostriti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

brusiti glagol

PRIMERJAJ: brušen

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

brusiti nedovršni glagol

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

brusiti1 -im nedovršni glagol
1. kdo/kaj; koga/kaj s ponavljajočim se premikanjem brusila delati kaj ostro; SODOBNA USTREZNICA: brusiti
2. kaj; kaj, (ob kaj) drgniti ob kaj; SODOBNA USTREZNICA: brusiti
FREKVENCA: 12 pojavitev v 7 delih
FRAZEOLOGIJA: brusiti jezik

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

brusiti2 -im nedovršni glagol
ekspresivno, kaj; kaj s silo izmetavati v velikih količinah; SODOBNA USTREZNICA: bruhati
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

bruskati glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

bruzdati glagol

GLEJ: brzdati

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

brzdati (bruzdati, brzdati) glagol

PRIMERJAJ: brzdan

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

bržiti [bržīti bržím] nedovršni glagol

hiteti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

bubati [búbati búba] nedovršni glagol

boleti

PRIMERJAJ: as buba

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

bučati [bučáti bučím] nedovršni glagol

močno pihati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

bučati glagol

PRIMERJAJ: bučejoč, bučeč

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

bučati -im nedovršni glagol
brezoseb.; od koga, s čim [smiselni osebek] dajati močne, zamolkle glasove; SODOBNA USTREZNICA: bučati
FREKVENCA: 5 pojavitev v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

buditi [budīti budím] nedovršni glagol

buditi

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

buditi glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

buditi nedovršni glagol

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

buditi -im nedovršni glagol
1. kdo/kaj; (iz česa, k čemu), kogatož. delati, da kdo postane buden; SODOBNA USTREZNICA: buditi
1.1 kdo; kaj povzročati zaznavanje kakega organa
2. kdo; kogatož., (v čem, s čim) povzročati prehajanje iz mrtvega stanja v živo; SODOBNA USTREZNICA: buditi
FREKVENCA: 17 pojavitev v 7 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

buhati (buhati, bukati) glagol

PRIMERJAJ: buhajoč

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

buhrati -am (buhrati, vuhrati, uhrati) nedovršni in dovršni glagol
1. kdo; med kom posojati/posoditi na zelo visoke, oderuške obresti ali prodajati za zelo visoko, oderuško ceno
1.1 kdo; kaj, (na kom, nad kom, s čim) pridobivati/pridobiti premoženje s posojanjem na zelo visoke, oderuške obresti ali s prodajo za zelo visoko, oderuško ceno
2. kdo hlepeti po bogastvu, dosegljivem s posojanjem na zelo visoke, oderuške obresti ali s prodajo za zelo visoko, oderuško ceno
FREKVENCA: 20 pojavitev v 7 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

buhtiti [bȗhtiti bȗhtim] dovršni glagol

planiti, skočiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

bukati glagol

GLEJ: buhati

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

bukati se [bȗkati se bȗka se] nedovršni glagol

o kravi kazati nagnjenje za parjenje; goniti se; bukati se

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

bukniti glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

bukniti -em dovršni glagol
1. kdo; s prisl. določilom kraja navadno nepričakovano in silovito, s sovražnim namenom planiti kam; SODOBNA USTREZNICA: vdreti
1.1 kdo; nad koga/kaj navadno nepričakovano in silovito, s sovražnim namenom planiti na koga/kaj; SODOBNA USTREZNICA: napasti
FREKVENCA: 7 pojavitev v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

buljiti [búljiti bȗljim] (buliti) nedovršni glagol

buljiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

bunkati [bȗnkati bȗnkam] nedovršni glagol

udarjati, tolči

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

burdelati [burdẹ̄lati burdẹ̄lam] (bordelati) nedovršni glagol

razuzdano živeti

PRIMERJAJ: burdeliti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

burdeliti [burdelīti burdelím] (bordeliti) nedovršni glagol

razuzdano živeti

PRIMERJAJ: burdelati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

burfljati glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

burkati [búrkati bȗrkam] nedovršni glagol

tepsti (se), dregati (se), ravsati (se)

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

burkati se [búrkati se bȗrka se] nedovršni glagol

spahovati se

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

busjačiti glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

busjati glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

bušiti glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

butati [bútati bȗtam] nedovršni glagol

tolči, butati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

butati glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

butiti [butīti bútim] nedovršni glagol

udariti, butiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

butiti glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

cagati [cágati cágam] nedovršni glagol

obupovati

PRIMERJAJ: cagovati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

cagati glagol

PRIMERJAJ: cagajoč, cagan

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

cagati dvovidski glagol

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

cagati -am nedovršni in dovršni glagol
1. kdo/kaj; s prisl. določilom vzroka biti v stanju/priti v stanje, v katerem osebek ne vidi možnosti za rešitev iz težkega položaja; SODOBNA USTREZNICA: obupovati, obupati
1.1 kdo; na kom/čem, v čem izgubiti/izgubljati upanje, prepričanje, da se bo uresničilo kaj zaželenega; SODOBNA USTREZNICA: obupati, obupovati nad kom/čim
2. kdo; pred čim čutiti strah pred kom/čim; SODOBNA USTREZNICA: bati se
FREKVENCA: 299 pojavitev v 31 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

cagovati [cagováti cagȗjem] nedovršni glagol

obupovati

PRIMERJAJ: cagati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

cagovati -ujem nedovršni glagol
1. kdo/kaj biti v stanju, v katerem osebek ne vidi možnosti za rešitev iz težkega položaja; SODOBNA USTREZNICA: obupovati, obupavati
1.1 kdo; na čem izgubljati upanje, prepričanje, da se bo uresničilo kaj zaželenega; SODOBNA USTREZNICA: obupovati nad čim
2. kdo; pred kom, nad čim čutiti strah pred kom ali čim; SODOBNA USTREZNICA: bati se
FREKVENCA: 51 pojavitev v 15 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

camfati glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

cartati nedovršni glagol

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

cartati -am nedovršni glagol
kot slovarski zgled s pretirano nego, popustljivostjo povzročati, da postane kdo zelo zahteven, izbirčen; SODOBNA USTREZNICA: razvajati
FREKVENCA: 6 pojavitev v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

cartljati glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

cartljati nedovršni glagol

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

cartljati -am (cartlati) nedovršni glagol
1. kot slovarski zgled s pretirano nego, popustljivostjo povzročati, da postane kdo zelo zahteven, izbirčen; SODOBNA USTREZNICA: razvajati
2. kot slovarski zgled prilizovati, dobrikati se komu, ljubkovati koga
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

cartljati se -am se (cartlati se) nedovršni glagol
kdo; s kom medsebojno se ljubkovati; SODOBNA USTREZNICA: crkljati se
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

cavfati [cȃvfati] nedovršni glagol

vračati se

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

cebati [cǝbáti cǝbȃm] nedovršni glagol

brcati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

cebniti [cebnīti cébnem] dovršni glagol

brcniti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

cediti [cedīti cedím] nedovršni glagol
  1. cediti
  2. o tekočini teči

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

cediti glagol

PRIMERJAJ: cedejoč

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

cediti -im (ciditi) nedovršni glagol
1. kot slovarski zgled pretakati skozi cedilo; SODOBNA USTREZNICA: cediti
2. kdo; kaj s cedenjem kaj izločati; SODOBNA USTREZNICA: cediti
3. kdo; kaj, (po čem) spuščati tekočo snov v majhnih količinah; SODOBNA USTREZNICA: cediti
FREKVENCA: 8 pojavitev v 6 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

cediti se glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

cediti se -im se (ciditi se) nedovršni glagol
kaj zelo počasi in v majhnih količinah teči; SODOBNA USTREZNICA: cediti se
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

cedrati glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

cefedrati [cǝfedráti cǝfedrȃm] nedovršni glagol

vleči, tj. spravljati koga kam brez njegove privolitve

PRIMERJAJ: cefrati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

cefrati [cǝfráti cǝfrȃm] nedovršni glagol

vleči, tj. spravljati koga kam brez njegove privolitve

PRIMERJAJ: cefedrati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

ceglariti glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

ceglati [cẹ̑glati cẹ̑glam] nedovršni glagol

igrati neko igro z igralnimi kamenčki na (opečnati) igralni površininepopoln podatek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

cehati glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

cehati -am nedovršni glagol
1. kdo lahkotno se zabavati, popivati v družbi; SODOBNA USTREZNICA: veseljačiti
2. kdo lahkomiselno, grešno živeti, ne misleč na posledice
FREKVENCA: 4 pojavitve v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

cehtati glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

celiti [celīti cẹ́lim] nedovršni glagol

zdraviti rane, celiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

celiti glagol

PRIMERJAJ: celejoč

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

celiti nedovršni glagol

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

celiti -im (celiti, ciliti) nedovršni glagol
1. v nedoločniku delati koga/kaj celega/celo, navadno rane; SODOBNA USTREZNICA: celiti
1.1 kdo; kaj zdraviti
FREKVENCA: 5 pojavitev v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

celiti se glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

cencljati [cencljáti cencljȃm] nedovršni glagol

omahovati, cincatinepopoln podatek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

cendrati -am nedovršni glagol
kot slovarski zgled udarjati po strunah; SODOBNA USTREZNICA: brenkati
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

cengljati glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

ceniti [cenīti cẹ́nim] nedovršni glagol
  1. ocenjevati vrednost; ceniti
  2. pogajati se za ceno; barantati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

ceniti glagol

PRIMERJAJ: cenjen

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

ceniti nedovršni glagol

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

ceniti -im nedovršni glagol
kot slovarski zgled določati denarno vrednost; SODOBNA USTREZNICA: ocenjevati
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

ceniti se glagol

PRIMERJAJ: cenjen

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

cepati [cẹ́pati cẹ̑pam] nedovršni glagol

padati, odpadati, cepati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

cepati glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

cepetati [cepetáti cepetȃm] nedovršni glagol

cepetati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

cepetati (cipetati) glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

cepetati -am (capatati) nedovršni glagol
1. kaj slišno udarjati ob tla; SODOBNA USTREZNICA: topotati
1.1 kaj sunkovito se spravljati z enega mesta na drugo; SODOBNA USTREZNICA: premetavati se
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

cepiti [cepīti cẹ́pim] nedovršni glagol
  1. vstavljati cepič, požlahtnjevati s cepljenjem; cepiti
  2. po dolgem razsekovati; klati; cepiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

cepiti glagol

PRIMERJAJ: cepljen

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

cerati [cẹ̄rati cẹ̄ram] nedovršni glagol
  1. prehranjevati se
  2. prebavljati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

cerati glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

cerati nedovršni glagol

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

cerati -am nedovršni glagol
kdo delati, da je vedno manj razpoložljivih materialnih dobrin; SODOBNA USTREZNICA: porabljati, trošiti
FREKVENCA: 13 pojavitev v 6 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

cestovati [cestováti cestȗjem] nedovršni glagol

potovati, cestovati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

cevkati glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

cevkniti glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

cifrati [cȋfrati cȋfram] nedovršni glagol

krasiti, zaljšati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

cifrati glagol

PRIMERJAJ: cifran

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

cifrati (se) glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

ciganiti [cigániti cigȃnim] nedovršni glagol
  1. hoditi iz kraja v kraj; potepati se
  2. goljufati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

cigati glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

cijati [cījati cījam] nedovršni glagol

koroško očitati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

cijati glagol

PRIMERJAJ: cijan

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

cijaziti [cijáziti cijȃzim] nedovršni glagol
  1. počasi, težko hoditi
  2. težko nositi

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

cijaziti glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

cijaziti° -im (cijaziti, cjaziti) nedovršni glagol
kdo; koga s silo povzročati, da se kdo hitro, sunkovito premika po podlagi; SODOBNA USTREZNICA: vlačiti
FREKVENCA: 4 pojavitve v 4 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

cikati [cíkati cȋkam] nedovršni glagol

biti v nastajanjunepopoln podatek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

cikati glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

cikniti glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

cilati glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

ciljati [cíljati cíljam] nedovršni glagol

ciljati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

ciljati glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

ciljati -am nedovršni glagol
kdo; na kaj na tihem želeti, pričakovati kaj, prizadevati si za kaj; SODOBNA USTREZNICA: ciljati na kaj
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

cimiti [címitinepopoln podatek cȋmimnepopoln podatek] nedovršni glagol

poganjati kali; kaliti; cimiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

cimprati [cȋmprati cȋmpram] nedovršni glagol

graditi (leseno stavbo); cimprati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

cimprati glagol

PRIMERJAJ: cimpran

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

cimprati nedovršni glagol

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

cimprati -am nedovršni glagol
1. kdo; kaj, na kaj delati, postavljati kaj z gradbenim lesom; SODOBNA USTREZNICA: graditi
2. kdo; (iz česa), kaj obdelovati les, da se oblikujejo umetniški predmeti; SODOBNA USTREZNICA: rezbariti
FREKVENCA: 140 pojavitev v 18 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

cimprati se glagol

PRIMERJAJ: cimpran

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

cingljati [cingljáti cingljȃm] nedovršni glagol

žvenkljati, zvončkljati, cingljati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

ciniti glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

cinkati glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

cipetati glagol

GLEJ: cepetati

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

cirati (cirati, cjerati) glagol

PRIMERJAJ: ciran

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

cirati nedovršni glagol

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

cirati -am nedovršni glagol
1. kdo/kaj; koga/kaj delati kaj (bolj) lepo, navadno z dodajanjem okrasja; SODOBNA USTREZNICA: krasiti, lepšati
1.1 kdo/kaj; kogatož., s čim delati koga boljšega v duhovnem, moralnem smislu
2. kdo; koga/kaj pripisovati komu/čemu veliko pomembnost; SODOBNA USTREZNICA: spoštovati
FREKVENCA: 40 pojavitev v 12 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

cirati (se) glagol

PRIMERJAJ: ciran

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

cirkitati glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

citirati glagol

PRIMERJAJ: citiran

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

citrati glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

cizati [cízati cȋzam] nedovršni glagol

počasi se voziti; cijaziti se

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

cjerati glagol

GLEJ: cirati

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

cmakati [cmȃkati cmȃkam] nedovršni glagol

cmokati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 12732 zadetkov.