délati kot [čŕna] živína, gl. garati kot [črna] živina.
délati s kóm kot z živíno, gl. ravnati s kom kot z živino.
garáti kot [čŕna] živína ekspr.; primera, tudi kakor
| Pomen | ||
| zelo veliko, naporno in vztrajno delati | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Jaz, recimo, si ga sploh ne morem več privoščiti. Vse življenje garam kot črna živina in danes nimam nič. (D. Jančar, Dedalus, NB) | |
| Polona je dobila skopega gruntarja, ki ji še kruha ne privošči, zmerom vpije, da mu bo še grunt požrla, Tonasta je nasedla dedcu, ki mu mora garati kot črna živina … (Jan Plestenjak, Mlinar Bogataj, NB) | ||
| Po meni, otroku, je tekla kri mojega očeta, ki so ga ustrelili iz zasede. V sebi nosim odmev velike dobe in tožbe delavcev, ki so garali kot črna živina. (Delo, 8. avg. 2001, NB) | ||
| Vidiš, včasih nisem vedela, kako močna je prava in poštena misel; človeka tako zravna in utrdi, da ga muke ne upognejo in da zanjo celo umre. In bili so taki ljudje tudi pred vojno, še prej, zmeraj, medtem ko smo mi garali kakor živina in hkrati brez premisleka mislili in verjeli, da je človek nekaj kar tako tjavdan … nekaj, kar tiho gara … kakor pohleven vol, ki dan za dnem vleče voz, prežvekuje najbolj jalovo seno in še zamuka ne. (C. Kosmač, Očka Orel, NB) | ||
| Ali delamo kot črna živina. Vsako uro v nevarnosti, pod zemljo, umazani, mokri. (F. S. Finžgar, Dekla Ančka, NB) | ||
| …ve, kaj dela, in da tisto dela dobro. In delal je kot črna živina – če ta metafora velja tudi za predsednike. (Delo, 9. nov. 2002, NB) | ||
| Sama sem, vas je kot listja in trave. Ves dan ležite, jaz delam kot živina. (F. S. Finžgar, Prerokovana, NB) | ||
| Otroci so se spogledali in pritajeno nasmehnili. »Mi smo pa še lačni, delali smo kot živina.« (Jan Plestenjak, Lovrač, NB) | ||
| Naš samostan je največja nesreča za ljudstvo. Kmet dela kakor živina, žanjemo pa mi, ki ničesar ne delamo. Samostansko premoženje je veliko. (Miroslav Malovrh, Opatov praporščak, NB) | ||
| »Materi pa doto, ki jo ima v zemljišču, in pa živež do smrti pa kot pa obleko.« »In drugega nič?« zajavkala je starka. »Torej za to sem se trudila in delala kakor črna živina?« (J. Kersnik, Kmetske slike, NB) | ||
| Ljudstvo se je ubijalo in delalo kakor črna živina, živelo se je trdo, a živelo se je vendarle. (J. Stritar, Dunajska pisma 1884, ZD VII, 1956, 140) | ||
| Naročen ali ne naročen! Glej, otrok nimaš, čemu se torej ženeš kot črna živina? (I. Tavčar, Izza kongresa, NB) | ||
| Delal je redko. Če je zgrabil za delo, se je gnal kot črna živina. (F. Bevk, Veliki Tomaž, IZSK, 1962, 11, GISN) | ||
| Izvor frazema | ||
| V primeri garati kot [črna] živina z različicama delati kot [črna] živina, gnati se kot [črna] živina se sestavina živina nanaša na vprežno živino, kot so vol, konj, marsikje včasih tudi krava. Neobvezna sestavina črna nekoliko poudarja pomen primere, v sestavo pa je prišla na osnovi dejstva, da je zaradi grobega ravnanja vprežna živina pogosto črna od udarcev. Med starejšimi slovarji imata primero delati kot črna živina Plet. II, 965, in Glonar, SSJ, 491. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | angl. | to work like a Trojan |
| to work one’s fingers to the bone | ||
| to work like a dog | ||
| bolg. | rabotja kato životno | |
| češ. | pracovat jako vůl | |
| dřít jako vůl | ||
| hr. | raditi kao životinja | |
| mak. | raboti kako životno | |
| pol. | pracować jak wół [roboczy] | |
| rus. | rabotat’ kak zver’ | |
| slš. | robit’ ako [jedno] zviera | |
| driet’ ako [jedno] zviera | ||
| ukr. | pracjuvaty jak hudobyna | |
| robyty jak skotyna | ||
gnáti se kot [čŕna] živína, gl. garati kot [črna] živina.
ravnáti s kóm kot z živíno ekspr.; primera
| Pomen | ||
| zelo surovo ravnati s kom | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Z dekleti so se nato odpeljali na avtocesto, kjer so jih na postajališčih od Gonarsa do Cessalte pričakali naročniki. Z dekleti so ravnali kot z živino. (Delo, 26. nov. 1998, NB) | |
| Občasno so nesrečniki dobili tudi hrano in vodo, oskrbovali so jih iz nekega lokala na viškem koncu, sicer pa so z njimi ravnali slabše kot z živino in skrivališče … (Delo, 18. jun. 1999, NB) | ||
| Ljudje niso imeli sredstev za preživljanje, niso znali jezika, niso vedeli, kam, vprašanje, če so sploh prišli do meje, nekateri so bili bolni, skratka z ljudmi se je ravnalo kot z živino, ne glede, ali so to tujci ali kdorkoli drugi. (Državni zbor RS: 32. izredna seja, 11. 02. 1999, NB) | ||
| »Srbske sile vodijo Albance po Kosovu kot kmete na šahovnici, z njimi pa delajo kot z živino,« je dejal tiskovni predstavnik Nata Jamie Shea. (Delo, 15. apr. 1999, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Primera ravnati s kom kot z živino z različico delati s kom kot s živino je glede na nastanek zelo razvidna in temelji na pogosto zelo slabem, surovem ravnanju z vprežno živino. | ||
[velíka] živína ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| kdor ima pomembnejši družbeni položaj | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Ali pa slovenski kralj Drofenik. Bivši boksar – namesto opice je imel damskega psička – je poslal takratnemu Demosu uradni dopis o svojem kraljevskem položaju in neka velika živina je na rob pripisala: »Preveriti!« In potem so najbrž preverili, in ker v registru prebivalstva ni bilo nobenega kralja, ga še danes nimamo. (Delo, 17. mar. 2001, NB) | |
| Je meja na Ljubelju moja tiha sreča,/ že pol stoletja zanjo boga molim, hvalim,/ da ne bila bi kdaj mi sreča opoteča,/ saj tudi vélikim odklenka kdaj živalim … Pa so bili Mirt Zwitter in še nekateri res tako velika »živina«, da jim ni odklenkalo? Njemu ni. (Delo, 26. jan. 2002, NB) | ||
| Oglaševalci in sponzorji medijem resda ne ukazujejo direktno, kaj se po njihovem spodobi objaviti in česa ne, ali pač, kaj pa vem: kot urednik Razgledov na srečo nisem velika živina. (Delo, 21. nov. 1998, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem [velika] živina izhaja iz prenesenega pomena sestavine živina ‘kdor ima pomembnejši družbeni položaj’ in se uporablja navadno s prilastki – razen z velika še vplivna, ministrska, politična itd. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | angl. | big shot |
| big cheese | ||
| big fish | ||
| češ. | velké zvíře | |
| vysoké zvíře | ||
| fr. | un gros bonnet | |
| une grosse légume | ||
| hr., srb. | golema zvjerka | |
| krupna zvjerka | ||
| velika zvjerka | ||
| nem. | ein hohes Tier | |
| ein großes Tier | ||
| rus. | važnaja ptica | |
| bol’šaja šiška | ||
| važnaja šiška | ||
| ptica vysokogo polëta | ||
Dostopnost