Zadetki iskanja
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
Pleteršnik
bę́ra, f. die Sammlung, Cig., Jan.; Al' se bojim, pri rovtarji pri kmeti Da bera besedi ne bo velika, Preš.; — die Collectur der Geistlichen, M., C., Kr.; priti po bero, LjZv.
Pleteršnik
bráti,* bérem, vb. impf. 1) sammeln, pflückend sammeln; b. jagode, fižol, hmelj; čebele berejo; Weinlese halten: kedaj boste začeli brati? jvzhŠt.; dari b., betteln, b. za pogorelce, auf den Brand betteln, Cig.; b. v sklad, Beiträge sammeln, Cig.; — 2) lesen (= čitati); komu postave b., jemandem ein Capitel lesen, Cig.; b. komu v očeh, es jemandem an den Augen abmerken, Cig.; na licu se mu dobrota bere, in seinem Antlitz spricht sich Güte aus, Cig.; b. na kaj: tisti ljudje, ki na pismo bero, več vedo, Jurč.; prim. nem. lesen; — 3) nehmen: koliko berete za mašo? Ljutomer-Vest.; žganci bero mnogo masla, Senožeče-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
skórič, m. = 1. skorec, iz lubja ali skorje spletena posodica, v katero smolo, jagode i. dr. bero, Notr., Gor., Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.).
Pleteršnik
stǫ̑jčək, -čka, m. pletenica z lesenim dnom, v katero bero sadje, Tolm.-Štrek. (Let.); — prim. stajček.
Slovar Pohlinovega jezika
Slovar jezika Janeza Svetokriškega
Svetokriški
brati berem nedov. 1. brati, čitati: ſo bily meni dali brati nedol. ene velike Bukve ǀ nej snal ni brat nedol., ni piſſat ǀ Berem 1. ed. v'lebni S. S. Puſzhaunikou ǀ TA Kateri shlishi, ali bere 3. ed. od teh mogozhnih Firshtu ǀ kadar S. Maſha ſe bere 3. ed. ǀ V'Lebni Svetih Puszhaunikou ſe berè 3. ed. ǀ Zuperniki, de ſi lih druge zhuda ſò dellali skuſi Zupernio, vener ſe nebere +3. ed., de bi is kazh shibe bli ſturili ǀ kateri andohtliu ga berò 3. mn. ǀ vſaj ſnash brat, dokler ſi Dohtar, beri vel. 2. ed. hiſtorie ǀ berite vel. 2. mn. S. piſsmu ǀ kadar bi jest shlishal, ali bral del. ed. m de ſvomu ſaurashniku ſo odpustili ǀ kar ſi brala del. ed. ž od Meſſiasa per Prerokah ǀ ludje bi bili brali del. mn. m taiſte ſtrashne rezhy 2. razumeti, razlagati: Hebræus pak bere 3. ed. ǀ Caldæus pak bere 3. ed. ǀ Luchesh Burgenſis pak berè 3. ed.
Svetokriški
seksagesima ž druga nedelja pred postom: NA NEDELO SEXAGESIMA im. ed. IMENOVANO (II, 239) ← srlat. (dies) sexagesima ‛šestdeseti (dan /pred veliko nočjo/)’ Sexaginta pak berò (II, 407)
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja
Celotno geslo
eSSKJ16
ali1 (ali, oli) veznik
1. v ločnem priredju, zlasti v zvezah ako – ali (nikar/ne), bodisi – ali (nikar/ne), (si) bodi/bodite – ali (nikar/ne), si – ali (nikar/ne), li – ali (nikar/ne), [vprašalni stavek] – ali (nikar/ne) za vezanje stavkov ali stavčnih členov, ki se vsebinsko izključujejo; SODOBNA USTREZNICA: ali
1.1 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, sta protipomenska
2. v ločnem priredju, zlasti v zvezah ako – ali, ali – ali, bodisi – ali, (si) bodi/bodite – ali, če – ali, li – ali za vezanje stavkov ali stavčnih členov, ki kažejo na možnost izbire; SODOBNA USTREZNICA: ali
2.1 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, sta med seboj neodvisna
2.2 v trojni formuli in pri naštevanju (kopičenju) za uvajanje posameznih členov (ali zadnjega)
2.3 negotovo, prekrivno z geslom alii za uvajanje prevodnih različic zaradi razlik v prevodnih predlogah
3. v ločnem priredju za vezanje stavkov ali stavčnih členov, ki se med seboj dopolnjujejo; SODOBNA USTREZNICA: ali
3.1 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, se dopolnjujeta
3.2 v trojni formuli in pri naštevanju (kopičenju) za uvajanje posameznih členov (ali zadnjega)
3.3 za uvajanje pojasnila k naslovu
4. v ločnem priredju za vezanje stavkov ali stavčnih členov, katerih pomen je skoraj enak; SODOBNA USTREZNICA: ali
4.1 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, sta sopomenska
4.2 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, sta manj znana/tuja beseda in beseda, ki jo natančneje pomensko določa ali razlaga
4.3 v trojni formuli za uvajanje posameznih členov (zlasti zadnjega)
4.4 za uvajanje besede, besedne zveze s podobnim, enakim pomenom
5. v protivnem priredju za uvajanje nove trditve namesto prej zanikane; SODOBNA USTREZNICA: ampak
6. v protivnem priredju, tudi v zvezah ali vsaj/saj, ali vsaj/saj viner/vunar, ali viner/vener/vunar/vini za izražanje nasprotja s prej povedanim; SODOBNA USTREZNICA: ampak, toda
6.1 za izražanje nasprotja, ki dopolnjuje prej povedano
6.2 za izražanje nepričakovanega
6.3 za izvzemanje, omejevanje
6.4 za stopnjevanje
7. v protivnem priredju, z oslabljenim pomenom za dopolnjevanje, pojasnjevanje prej povedanega
8. za opozoritev na prehod k drugi misli; SODOBNA USTREZNICA: ampak, toda
FREKVENCA: približno 17000 pojavitev v 50 delih
Celotno geslo
eSSKJ16
beroč1 -a -e deležnik
kaj ki vsebino besedila dojema z razpoznavanjem znakov in glasov ter njihovim povezovanjem v besede in stavke; SODOBNA USTREZNICA: beroč
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Celotno geslo
eSSKJ16
beroč2 deležje
1. kaj izraža, da se vsebina besedila dojema z razpoznavanjem znakov in glasov ter njihovim povezovanjem v besede in stavke; SODOBNA USTREZNICA: beroč
1.1 izraža glasno podajanje vsebine besedila; SODOBNA USTREZNICA: beroč
FREKVENCA: 9 pojavitev v 9 delih
Celotno geslo
eSSKJ16
betica -e (batica, butica, betica) samostalnik ženskega spola
1. lesena ali železna palica, podobna večjemu kladivu ali kiju; SODOBNA USTREZNICA: bat
2. ekspresivno človek glede na podobo svoje glave; SODOBNA USTREZNICA: betica
FREKVENCA: 15 pojavitev v 8 delih
Celotno geslo
eSSKJ16
Celotno geslo
eSSKJ16
biti1 bijem nedovršni glagol
1. kdo/kaj; s prisl. določilom kraja s silo, močjo udarjati kam ali zadevati ob kaj; SODOBNA USTREZNICA: biti, tolči
1.1 kaj; kaj s silo, močjo zadevati (ob) kaj in povzročati škodo; SODOBNA USTREZNICA: biti
1.2 kaj; (s čim), s prisl. določilom kraja suvati, udarjati z nogami; SODOBNA USTREZNICA: brcati
2. kdo/kaj; koga/kaj, (s čim) udarjati koga/kaj z namenom povzročati bolečino; SODOBNA USTREZNICA: tepsti
2.1 navadno v zvezah z lice, obraz, obličje, kdo; kogatož., (na kaj, v kaj, po čem, s čim) udarjati koga v obraz, glavo s sramotilnim namenom
2.2 kdo; na koga napadati koga
2.3 kdo; kogatož. pobijati
2.4 nedov. in dov., kdo; koga/kaj, na koga, (s čim) prizadeti/prizadevati koga s kaznijo, nesrečami
3. kdo; (s čim), s prisl. določilom kraja udarjati po delih telesa z namenom izraziti (močno) čustvo; SODOBNA USTREZNICA: biti, tolči
3.1 v zvezah z bedra, ledovje udarjati po stegnih ali ledjih z namenom izraziti stisko, sram, žalost ali obup
3.2 v zvezi s prsi udarjati po prsih z namenom izraziti kesanje ali stisko, obup
3.3 v zvezi biti vkup/vkupe z rokami udarjati z eno roko, dlanjo ob drugo z namenom izraziti močno čustvo, navadno obup, strah, jezo ali ogorčenje zaradi česa
4. kdo; (na kaj) udarjati po glasbilu z namenom izvabljanja glasov; SODOBNA USTREZNICA: igrati
5. kaj; s prisl. določilom kraja s silo, močjo prihajati od kod in se širiti kam; SODOBNA USTREZNICA: biti
6. kaj pojavljati se z močnim zvokom (in močno svetlobo); SODOBNA USTREZNICA: treskati
FREKVENCA: 270 pojavitev v 25 delih
Celotno geslo
eSSKJ16
bodi3 (bodi, budi) členica
za oziralnimi zaimki ali prislovi v zvezah čigar bodi, kadar bodi, kakor bodi, kakošen bodi, kakover bodi, kakovršen bodi, kamor bodi, kar bodi, kdo bodi, kdor bodi, kir bodi, kjer bodi za poudarjanje nedoločnosti, poljubnosti, posplošenosti; SODOBNA USTREZNICA: koli
FREKVENCA: 28 pojavitev v 15 delih
Celotno geslo
eSSKJ16
branje -a (brane, branje, brajne, brajnje) samostalnik srednjega spola
1. razpoznavanje znakov za glasove ter vezanje v besede in stavke; SODOBNA USTREZNICA: branje
1.1 česa dojemanje vsebine besedila s to dejavnostjo
2. odstranjevanje sadežev, zlasti grozdja, z rastline s trganjem; SODOBNA USTREZNICA: trgatev
FREKVENCA: 47 pojavitev v 15 delih
TERMINOLOGIJA: branje maše
Celotno geslo
eSSKJ16
brati berem nedovršni glagol
1. kdo; kaj razpoznavati znake za glasove in jih povezovati v besede in stavke; SODOBNA USTREZNICA: brati
1.1 kdo; od koga/česa, komu, kaj, (s čim) dojemati vsebino besedila s to dejavnostjo; SODOBNA USTREZNICA: brati
2. kaj odstranjevati sadeže, zlasti grozdje, z rastline s trganjem; SODOBNA USTREZNICA: trgati
FREKVENCA: približno 900 pojavitev v 38 delih
TERMINOLOGIJA: brati mašo
Celotno geslo
eSSKJ16
cerkev -kve (cerkov, cerkav, cerku, cirkov) samostalnik ženskega spola
1. posvečena stavba za javno opravljanje krščanskega bogoslužja; SODOBNA USTREZNICA: cerkev
1.1 ed. verniki, ki se zaradi božje službe zbirajo v cerkvi; SODOBNA USTREZNICA: občestvo
2. s prilastkom posvečen prostor za čaščenje boga/bogov; SODOBNA USTREZNICA: svetišče
3. ed., navadno v zvezi s krščanski hierarhično organizirana skupnost pripadnikov krščanske veroizpovedi; SODOBNA USTREZNICA: Cerkev
3.1 ed. pripadniki te hierarhično organizirane skupnosti; SODOBNA USTREZNICA: cerkev
3.2 s prilastkom vsak od delov te skupnosti na določenem območju, ki so nastali v zgodovini
3.3 ed. predstavniki te hierarhično organizirane skupnosti
4. beseda, sestavljena iz zapovrstnih glasov c, e, r, k, o in v
FREKVENCA: približno 3500 pojavitev v 46 delih
Celotno geslo
eSSKJ16
cerkovni -a -o (cerkovni, cerkuni, crikovni) pridevnik
2.1 navadno v zvezah s služabnik, vučenik ki se nanaša na predstavnika hierarhično organizirane skupnosti krščanske veroizpovedi
FREKVENCA: približno 400 pojavitev v 32 delih
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 27
Dostopnost