Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo Pohlin
abora [nepopoln podatek] samostalnik ženskega spola

grušč

Celotno geslo eSSKJ16
adamant -a samostalnik moškega spola
najtrši, navadno svetlo obarvan prozoren dragi kamen, ki močno lomi svetlobo; SODOBNA USTREZNICA: diamant
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Vorenc
agštajn m, F3, electrum, -tri, agſtain, ena ruda iṡ ṡlata ſturjena, inu s'tem pètim deilam ſrebrá ṡmeiſhana, meſſing. Eze:l; gagates, -tis, en zherni agſtain, ali ták kamen; langurium, -ÿ, agſtain, en ṡhlahtni kamen; prim. akštajn 
Celotno geslo Pohlin
ahat [ahȃt] samostalnik moškega spola

ahat

Celotno geslo eSSKJ16
ahat -a (ahed, ahat) samostalnik moškega spola
poldragi kamen različnih barv; SODOBNA USTREZNICA: ahat
FREKVENCA: 5 pojavitev v 3 delih
Celotno geslo Pohlin
alabaster [alabāstǝr] samostalnik moškega spola

alabaster

Celotno geslo Pohlin
ametist [ametȋst] samostalnik moškega spola

ametist

Celotno geslo eSSKJ16
ametist -a (ametist, amatist) samostalnik moškega spola
poldragi kamen vijoličaste barve; SODOBNA USTREZNICA: ametist
FREKVENCA: 9 pojavitev v 5 delih
Celotno geslo eSSKJ16
apno -a (apnu, vapno) samostalnik srednjega spola
1. bela snov, ki nastane iz apnenca, če se ta žge; SODOBNA USTREZNICA: apno
1.1 ta snov, mešana z vodo, ki se uporablja za beljenje; SODOBNA USTREZNICA: belež
2. gradbeni vezivni material
FREKVENCA: 20 pojavitev v 5 delih
Svetokriški
Arabija -e ž zemljepisno lastno ime Arabija: S. Judas Thadeus gre v' Meſapotamio, v' Arabio tož. ed., v' Ponto, inu Judæmeio ǀ ludje v' Meſapotamy, v' Araby mest. ed., v' Affriki ǀ kamen, kateri v'Arabij mest. ed. ſe najde ǀ pokuro teshko, inu veliko, katero nekadaj ſo dellali ty Pushauniki v'Tebaidi, v'Araby mest. ed., v'Scity Ime označuje z Arabci poseljeno ozemlje Bližnjega vzhoda, manj verjetno tudi nadsaharske Afrike.
Celotno geslo eSSKJ16
bdelium – samostalnik moškega spola
dišeča naravna smola rumene barve, pridobljena iz afriške komifore (Commiphora africana); SODOBNA USTREZNICA: bdelij
FREKVENCA: 5 pojavitev v 3 delih
Vorenc
bel prid., F76, alabaster, en leip beil kamen; albeo, albere, bélu biti, béliti ſe; albescere, beil perhajati; albicalculi, beili maihini kaminzi; albidus, nekoliku beil; albus, -a, -um, beil; althea, -ae, tá beili ſliṡ; anilitas, beila, ali ſiva ſtaroſt; arsenicum, béla miſhniza; blataria, enu bélu ẛeliszhe, pluzhniku enaku; botulus, et botellús, béla klobaſſa; candidus, -a, -um, beil, prebeil, ſvitál, laskazhejózhi; ceresa duracina, te beile zhréſhnîe; holor, vel olor, -ris, ena tyza, labúd, beila inu velika; incanere, beil, ali ſiv biti. 1.Reg:12; lacteolus, Lacteolae puellae, diklizhi beili kakòr kry inu mléku
  1. belejši , hippolapathum, tá velika kiſſiliza: letá je vekſha, beléſha, inu goſtéſha kakor ta vertna

Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: bel prid., nymphaea wel pluzhnek Scopoli [315: Nymphaea, Carniol. beu blusthkick,a Pluzhe; pod Nomina Carniolica pa: Beu-Blutschnik]
Svetokriški
belzoar m bezoar: Ony pravio de sa to ner mozhneshi arznio nuzaio ta kamen Belzoar im. ed. imenovan (V, 551) ← nem. Bezoar ← špan. bezoar ← perz. bāadzahr ‛protistrup’
Celotno geslo eSSKJ16
beril -a samostalnik moškega spola
brezbarvni mineral, ki ga primesi obarvajo v dragi kamen različnih barv; SODOBNA USTREZNICA: beril
FREKVENCA: 3 pojavitve v 3 delih
Celotno geslo Pohlin
bezljaj [bezljȃj] samostalnik moškega spola
  1. begunec
  2. kamnu podobna tvorba iz neprebavljivih snovi v želodcu prežvekovalcev; bezoar
Celotno geslo eSSKJ16
bi2 (bi, bih) glagol pogojnik pomožnika
I. v slovnični vlogi za tvorbo zloženih glagolskih oblik
1. v zvezi bi + opisni del. na -l za tvorbo sedanjega pogojnika
2. v zvezi bi bil + opisni del. na -l za tvorbo preteklega pogojnika
2.1 pretekli pogojnik v vlogi sedanjega pogojnika
II. v pomenski vlogi
1. sedanji in pretekli pogojnik se uporabljata
1.1 pogosto z naklonskimi izrazi za izražanje predvidljive, verjetne, uresničljive možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.1.1 za izražanje dopustne predvidljive možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.1.2 za izražanje neuresničene predvidljive možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.1.3 za izražanje nezaželene, nesprejemljive predvidljive možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.1.4 za izražanje neposredno ali posredno zanikane možnosti (ne)uresničitve dejanja, obstoja česa; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.1.5 v odvisnih stavkih, z nikalnico (povezano z zanikanostjo povedka glavnega stavka) za izražanje zanikani nasprotne možnosti uresničitve; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.2 pogosto v primerah in bibl. prilikah za izražanje izmišljene, umišljene, navidezne možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.2.1 pogosto v predmetnih odvisnih stavkih za izražanje nezaželene umišljene možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.2.2 v dopustnih odvisnih stavkih za izražanje umišljenega dejstva, dejanja, kljub kateremu se dejanje, stanje nadrednega stavka uresniči; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.2.3 v zvezah s tajiti, vtajiti za izražanje resničnosti nasprotne, lažne možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.3 v pogojnem podredju ali v pogojnih odvisnih stavkih za izražanje vzročno pogojene, hipotetične možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi
2. sedanji in pretekli pogojnik se uporabljata
2.1 za izražanje negotovosti, neprepričanosti glede česa; SODOBNA USTREZNICA: bi
2.1.1 za izražanje (navidezne) negotovosti, ki večinoma zadeva vsebino poročanega govora; SODOBNA USTREZNICA: bi
2.2 za izražanje nejasnosti glede česa; SODOBNA USTREZNICA: bi
2.2.1 pogosto v obliki vprašanja
2.2.2 v obliki vprašanja, posredovanega z odvisnim govorom, v zvezah z glagoli rekanja kot dejati, vprašati
2.2.3 navadno v obliki nepravega, retoričnega vprašanja za izražanje navidezne nejasnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi
3. sedanji in pretekli pogojnik se uporabljata
3.1 navadno v zvezi z modalnim glagolom za izražanje želje, hotenja; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.1.1 z medmetom, pogosto v predmetnih odvisnih stavkih z veznikom da za izražanje močne želje, hrepenenja po čem; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.1.2 v zvezi z glagoli rekanja, v odvisnem govoru za izražanje zapovedi, prepovedi; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.1.3 v zvezi z glagoli rekanja, v odvisnem govoru za izražanje omiljene želje ali zahteve; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.2 navadno v zvezi z modalnim izrazom za izražanje nujnosti (še ne uresničenega) dejanja; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.3 v namernih odvisnih stavkih za izražanje namena, namere; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.4 za izražanje domneve; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.5 v zvezah z meniti, štimati ipd. za izražanje mnenja; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.5.1 v zvezi z reči za izražanje možnega dopolnila, ponazorila k povedanemu; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.6 v zvezi s soglašalnimi, poudarjalnimi izrazi za izražanje soglašanja, pritrditve; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.6.1 v zvezi z gvišno za izražanje prepričanosti o čem; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.7 za izražanje načina, kako poteka dejanje glavnega stavka; SODOBNA USTREZNICA: bi
FREKVENCA: približno 18000 pojavitev v 46 delih
FRAZEOLOGIJA: kaj bi z očima trenul/magnul, kako bi cegel pral ali vodo mlatil / kakor da bi v vodo bil ali udaril, nima, kam bi glavo položil
Pleteršnik
bìk 1., bíka, m. 1) der Stier; divji b. = tur, Cig.; moškatni b., der Moschusochs, Erj. (Z.); preg. pojdi se z bikom bost! (tako pravi, kdor se neče ustavljati človeku, ki si ne da nič dopovedati); — psovka nerodnemu človeku; — 2) trsni b. in einem Bogen angebundene Weinrebe, C., Z.; (prim. konj); tudi: neobrezana rozga, jvzhŠt.; — 3) der Stechapfel (datura stramonium), C.; — 4) peč za kruh, sadje, lan, C., vzhŠt.; — 5) nesežgan kamen med apnom, Gornja Savinska dol.-DSv., tudi: surovina v kuhanem krompirju ("bə̀k, -à"), Gor.-Cv.
Celotno geslo eSSKJ16
blato -a (blatu, blato) samostalnik srednjega spola
1. razmočena zemlja; SODOBNA USTREZNICA: blato
2. prijeta, sprijeta, odvečna snov na površini; SODOBNA USTREZNICA: umazanija
3. kar je malo ali nič vredno; SODOBNA USTREZNICA: malenkost, ničevost
3.1 moteč, nepotreben dodatek; SODOBNA USTREZNICA: navlaka
FREKVENCA: 113 pojavitev v 21 delih
FRAZEOLOGIJA: gorivzdigniti kaj iz blata, vreči kaj v blato
Svetokriški
bližnji -a prid. bližnji: pravi … Aratus, de je blishna im. ed. ž shlahta boshja. ǀ Inu cilu ſo taku greshni, de blishne rod. ed. ž shlahte ſe neshonajo ǀ lubesan ſe najde mej ozhetam inu ſynam, mej blishno or. ed. ž shlato ǀ terga s'ſvojmi vſtmi blishne tož. mn. m, inu dalne primer.> pò nedolshnim veliku morite terpeti od vaſhyh teh blishnishih rod. mn. presež.> Inu ſledni ſe je pofliſsal ta nar blishnishi im. ed. m per Marij biti ǀ videozh de moj ty ner blishnishi im. mn. m, inu lubishi ſò mene sapuſtili bližnji m bližnji: vidite de vaſs blishni im. ed. je v'jamo tiga bushtva padil ǀ nej sadosti de blagu tvojga blishniga rod. ed. neukradesh ǀ Satorai dokler Bug nam sapovej to lubesan pruti naſhimu blishnimu daj. ed. imeti ǀ tvojga kojna, tvojga pſsa ble lubish, kakor tvojga bliſhniga tož. ed. ǀ kadar bi jest v'taki vishi s'moijm blishnim or. ed. andlal ǀ varshejo Kamen sa suojm blishnom or. ed. ǀ de bi vſi bratje ſe taku ſaurashili, vſi blishni im. mn. taku ſe pregajnali ǀ sa isvelizhejne ſvoyh blishnih rod. mn. ǀ milost h'potrebnim, lubesan h'suojm blishnim daj. mn., odpushajne saurashnikom ǀ Kulikajnkrat ste vashe blishne tož. mn. v'shkodo perpravili ǀ Kadar sdrashbe v'mej blishnimy or. mn. dellash ǀ s' blishnimi or. mn. ſe kregat
Celotno geslo eSSKJ16
bližnji1 -ega (bližni, bližnji, blizni, bližen) posamostaljeno
1. vsak človek v razmerju do drugega, ki ga sreča; SODOBNA USTREZNICA: bližnji
2. kdor je v sorodstvenem razmerju do drugega; SODOBNA USTREZNICA: sorodnik
3. kdor je močno povezan s kom v mišljenju, čustvovanju; SODOBNA USTREZNICA: prijatelj
FREKVENCA: približno 1100 pojavitev v 42 delih
Število zadetkov: 578