Fran

zajec m, F6, dasypus, kinigil, ali kar ima kozaſte, ali koſmate nogè, kakòr ẛayz; foeta canis, breja pſiza, breji ṡajiz; hinnulus, tú mladu ene ſerne, ali ṡaiza, ali divje koṡe; lageos, ena ſorta vinṡke tarte, katero ṡaizi ſylnu lubio; leporarium, -rÿ, en ograjen vert ṡa ṡaize; lepus, -ris, ṡaiz

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

zrno s, F13, cardamomum, ena ẛerna s'Indie perneſſena, Paradiẛha ẛerna; cariota, -ae, vel caryota, ẛerna od palmoviga ſadú; centigranum, en kláṡ ẛhita s'ſtú ẛerni; corymbus, ſrabotine ẛerna; far, -ris, jariza pſheniza, laſtna ṡerna ṡhita, raṡen pſhenize; granum, ṡernu; lathyris, purgazia, ṡeliṡzhe pul moṡhá viſſoku, ṡerna mozhnu purgerajo, eni ga darṡhè ṡa divje konople; leontopetalon, levova noga, ṡeliṡzhe ... ima dvei, ali tri ṡarna ſémena, kakòr zhizherka debela; samsa, -ae, od olike koṡzhiza, ali ṡarnu; siliqua, pèt ṡern, roṡhizhik od ſozhivja; sinapis granum, ṡhenofovu ṡernu; staphis, -dis, ſline ṡeliṡzhe, ſtephana ṡerna, miſhji inu podganji poper

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

žagalica ž, cania, -ae, te divje hude pekozhe koprive, ẛhagalize

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ženica ž, F9, coniugus, -a, -um, moṡh, inu ẛheniza, par inu par vklenîen; ehinus, yeṡh ṡheniza; foemela, ṡheniza; initus, -us, ṡdruṡhenîe, ali ṡméſhanîe moṡhiza, inu ṡhenize: tudi ṡazhèt, rovnán. Gen:24.v.94; lamia, -ae, veiṡzha, ṡhkratel: ene divje lépe ṡhenize, ludy morè, mora; muliercula, ṡheniza; phasiana, -ae, faṡhanova ṡheniza; sunamitis, ena révna shalostna jetniza, ali shuniza[!]; uxorcula, -ae, ṡakonṡka ṡheniza

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ženofov prid., F2, lapsana, -ae, divji ohraut, divje ṡhenofovu ṡeliṡzhe; sinapis granum, ṡhenofovu ṡernu

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

divji -a prid. divji: ta divia im. ed. ž, inu vſtekla ſverina pride is ſvojh jam ǀ nej domazhe, temuzh divje meſsu im. ed. s nej ſo Koslizhi, temuzh sajzi ǀ perpravi taistu domazhe meſsu, Kakor de bi bilu divje im. ed. s ǀ nej bilu diuuje im. ed. s temuzh domazhe meſsu ǀ Temu starimu Iſaku ſe je bilu slubilu iejsti Kejkaj diuiga rod. ed. s, Kakor rekoh sajzhje, ali jelenavu meſsu ǀ zhaka to divio tož. ed. ž kamelo ǀ ty Naturaliſti pisheo od teh divyh rod. mn. pſsou ǀ je bil ſturil perpelat … 1000. diuyh rod. mn. preshizhou

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

domač -a prid. domač: nej saiz, temuzh en domazhi im. ed. m dol. Koshlizh ǀ v tem meſti Cajerus imenovanim, kuga je taku domazha im. ed. ž, inu pervajena ǀ Domazha im. ed. ž preſiza s'mejhuriam rejd yh je posherla ǀ s'eno beſsedo nej domazhe im. ed. s, temuzh divje meſsu nej ſo Koslizhi, temuzh sajzi ǀ ſakaj tudi eden s'ſvojga laſtniga domazhiga rod. ed. m ſoda ſe opijani ǀ per domazhimu daj. ed. s opravili ǀ perpravi taistu domazhe tož. ed. s meſsu ǀ ſpovidnik pride, kateriga tij domazhi im. mn. m na tihim poklizheio ǀ nikar lj sami tij domazhi im. mn. m, temuzh tudi letij s'unanij bi pershli ǀ tem domazhem daj. mn. sezhne pridigo reskladat domači m prebivalec iste hiše: ſe je bal de bi njega kateri domazh im. ed. nefratal, inu vubil ǀ Bogu ſte ſe samirili, inu vashim domazhim daj. mn., inu blishnim pohujsheine dalli

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

meso -a s 1. meso: shupa ſe reslye meſſu im. ed. ſe v' pepeli povala ǀ sposnaj de je bilu domazhe, niKar divje meſsu im. ed. ǀ Kadai nar vezh Meſſarij meſſa rod. ed. ſiſezhejo ǀ ſi s'meſsa rod. ed., inu krij, nikar s'kamjna, ſi na semli, nikar v' Nebeſsijh ǀ s'jutrai, inu s'vezher Eliaſu meſſu tož. ed., inu kruh ſo noſſili ǀ v'Postu taku dobru meſsu tož. ed. jejsh, kakor o Pustu ǀ S' poshreshnostio je bil sapelal Eſava Iſraeliterje s' zhebulam. Levite s' tem ſrovem meſsam or. ed. ǀ dusho pak vidit memorimo, dokler s' meſſom or. ed. je pokrita 2. človeško telo: meſſu im. ed. skuſi zartlaine zhloveka ſapele ǀ s'kruha rata S: Meſsu im. ed., s'vina S: krij Naſhiga Odrèshenika ǀ karkuli messu im. ed., ali telu shelij, temu nemorio odpovedat ǀ s'mladiga ſe je bil podal lushtom tiga ſveta, inu meſſa rod. ed. ǀ brumnost nashiga meſsa rod. ed., inu svetust nashiga Duha ſe najde, inu doſseshe s'kuſi strah Boshij ǀ je bila vſa podana lushtam tiga meſa rod. ed. ǀ taiſti kateri menio hudizhu, inu lushtam ſvojga meſſà rod. ed. ǀ per luſtah tiga ſapelaviga meſsà rod. ed. ǀ raishi hozheo ſvejtu shlushit, kateri ogolufa; meſsi daj. ed., kateru dusho umadesha ǀ dokler nej ſta Boga ſa ſvit, ampak nyh greshnu meſſu tož. ed., inu hudizha vprashala, ſta potle kakor pſs, inu mazhika shivela ǀ je tudi terbej de ti zhistu, inu brumnu shivish, de tuoje meſsu tož. ed. s'postam noter dershish V primerih, kot je zadnji zapis pod prvim pomenom, ni mogoče ločiti med obema pomenoma.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

oric -a m oriks: Plinius pishe, od ene shiuali Oriz im. ed. imenovane, de leta cello simo ſpi ǀ Spodobnu Magdalena ſe samore Orizu daj. ed. perglihat (III, 376) Plinij omenja oryx, -gis ‛vrsta divje koze ali antilope’ ← gr. ὄρυξ, -γος ‛vrsta gazele ali antilope, ki živi v Libiji in Egiptu’.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

spoznati -am dov. 1. spoznati: To veliko muzh Boshjo ſo perſileni ſposnati nedol. kananery ǀ Aristoteles pak bi rekal, de tu nar nuznishi je sposnati nedol., inu sgruntat naturo teh stuarjenijh rezhij ǀ ſdaj ſte perſileni ſpoſnati nedol. de je vaſs krajl, inu Rihter vſiga volniga ſvejtà ǀ sa te ner modreſhi bi perſileni my bli yh Spoſnati nedol. ǀ my sdaj nemorimo ſposnat nedol. gdu je pravizhin, ali greshin ǀ ſo dolshni poprei prau premislit, inu sposnat nedol. ſvoje grehe, de ſe yh morio spovedat kakor ſo dolshni ǀ skuſi leto pergliho ym bom dal ſpoſnat nedol. ǀ sledni bi imel sposnasti nedol. ǀ ſposnam 1. ed. de teshku je ſlovensku piſsat ǀ enkrat ſim ozhy inuc pamet odperl, de golufio tiga Svejta Sposnam 1. ed. ǀ Spoſnam 1. ed., de ſim ptuje blagu vshival ǀ ſama ſebe sapellesh, v'tem Kir ſposnash 2. ed. de K'tebi v'vaſs nehodi s'dobro mislio ǀ Ti ſyn Sposnash 2. ed. tadal tuojga ozheta ǀ ti nesposnash +2. ed. moje velike lubesni ǀ Salomon pak sa tu nar nuznishi, inu potrebnishi ſposna 3. ed. modrust ǀ Takrat ſposna 3. ed. ta sgubleni ſyn ſvoie grehe ǀ sposna 3. ed. golufio tiga svejta ǀ Faratar Iskariot ſpoſna 3. ed., de je nedolshen ǀ ſam sposnà 3. ed. de shtijri rizhi sgruntat, inu saſtopet nemore ǀ Kadar Iuda vidi ta persten, inu palzo sponſa 3. ed. de on ſam je ozha ǀ Poklizhe Appata, ga nesposna +3. ed. ǀ My ſposnamo 1. mn. de ſmo seſhli s'tvojga pota ǀ kakor to ſvejsdo Danizo vidimo, sposnamo 1. mn. de skoraj bo prishal ta ſvetli dan ǀ Vejm de ſposnate 2. mn. ſamy de ſte vaſſ jeſik greshnu nuzali ǀ Vſy enaku ſpoſnaio 3. mn., de ta ſvejt je taku reven, inu bolan ǀ kakor vſy Spovedniki sposnaio 3. mn. ǀ sa to nar sdravishi, inu nuznishi spoſnajo 3. mn. ǀ Imaio ſaveſane ozhy, ter neſpoſnaio +3. mn. dolſnuſt ǀ sposnaj vel. 2. ed. de je bilu domazhe, niKar divje meſsu ǀ Sposnaj vel. 2. ed. ti krajlevſtvu Portugalsku, Franſku, Shpansku ǀ Sdaj ſposnaj vel. 2. ed. O greshna dusha ǀ ſposnajmo vel. 1. mn., de ta kateri ima dobre, Svete, Boshje beſſede je Syn tiga isvelizheina ǀ ſposnajte vel. 2. mn. de nej ste sa semlo, temuzh sa Nebu ſtvarjeni ǀ Sposnajte vel. 2. mn. vshe enkrat N: N: de vaſha vera pres dobriga della vaſs nebo v'Nebu pernesla ǀ spoſnajte vel. 2. mn. vaſho pregreho ǀ leto resnizo je bil ſposnal del. ed. m cilu en Ajdouski Vuzhenik Seneca ǀ Artaxarſes je ſpoſnal del. ed. m de on obene oblaſti zhes vejter nima ǀ Iob leto resnizo je bil sposnal del. ed. m ǀ Gdu ne bo sſposnal del. ed. m N: N: to nesgruntano dobruto Boshjo ǀ bi ſponsal del. ed. m de ony ſo veliKu brumnishi, KaKor ſi ti ǀ KaKor Plutarcus je ſponſal del. ed. m ǀ de bi s' zhaſſam nesposnal +del. ed. m, de njemu ſo shkodlive te tekozhe ſvesde ǀ ona okuli pade, inu kumai v' tei vishi je bila ſvoj greh ſposnala del. ed. ž ǀ Letu je dobru sposnala del. ed. ž Sveta Agnes, kir je djala ǀ vashe ſerze … bò dobrute, inu gnade Boshije ſposnalu del. ed. s ǀ ſta bila ſposnala del. dv. m una dua Sveta brata Marcus, inu Marcellianus ǀ de bi ſposnali del. mn. m muzh, inu nuz teh selijsh ǀ Resniza, katero tudi ti Aidavski Philoſophi ſo ſpoſnali del. mn. m ǀ de bi sposnali del. mn. m kulikajn svejsd je na Nebeſsijh ǀ Kakor taiſte sgublene ouze ſo bile ſposnale del. mn. ž 2. priznati: rajshi hozhemo umrejti kakor ozhitnu nashe grehe ſposnati nedol. ǀ ima ſvoje grehe pred Namestinikam Chriſtuſhovim Kateri je ta spovednik ſposnati nedol. ǀ Ie rejs ſim pregreshil, sposnam 1. ed. moj hreh ǀ sdaj ti mene ſposnash 2. ed. sa tuojga Gospuda ǀ sdaj mene sa Ceſarja sposnash 2. ed. ǀ Bug druſiga tebi nesapovej temuzh de tuoj greh NamestniKu Boshijmu spoſnashi 2. ed. ǀ ta Rasbojnik ſposna 3. ed. Chriſtuſa sa Kraila ǀ on ſe prestrashi, tatvino sposna 3. ed., inu poverne ǀ eniga taku mogozhniga, dobrutliviga, inu lubesniviga Gospuda nesposnano +1. mn., neshtimamo ǀ De MARIA Diviza je Shtifterza lete S. Bratauszhine ſposnaio 3. mn. vſy bratje, inu ſeſtre ǀ njega vezh sa suojga Gospuda ne ſposnajo 3. mn. ǀ tuKaj paK ſo taKu neKateri svetij, de ſposnajo 3. mn. cilu pred ſpovedniKom de nevedo s'oben greh ǀ ludje nesposnajo +3. mn. nijh stuarnika, nijh Boga, nijh Isvelizharja, inu Odreshenika, temuzh tega Saurashyo ǀ ſpoſnaj vel. 2. ed. temu Duhounimu Arzatu tuoje Smertne rane is pravo grevingo ǀ Po tem ſo bily noter potegnili eniga taiſtih folsh prizh, kateri je bil ſposnal del. ed. m, de on, inu njegovi tovarshi sa denarje od Henricusa priete ſó zhes Eduarda folsh prizhali ǀ cilu hudizh je bil Spoſnal del. ed. m enimu Mashniku ǀ ſvojmu Ozhetu je bil sposnal del. ed. m 3. prepoznati, razpoznati: k'ſadnimu Ioseph ſe da ſpoſnati nedol. ǀ zhlovek ſe nemore hitrei ſopſnati nedol., ampak is jeſika, is ſvoih beſſedy ǀ Jeſt v' letej vejzi ſposnam 1. ed. taiſto shlahtno vejzo, katera bo sraſtla is korenine Jeſſe ǀ S. Peter ſe ſposna 3. ed. s' tiga napek oberneniga krisha ǀ Is resbeleniga roſha ſe ſposna 3. ed. S. Lorenz ǀ s' beſſede ſe ſposna 3. ed. veiſt tiga zhloveka ǀ Is tiga resbitiga koleſsa ſe spoſna 3. ed. S. Catharina ǀ is dobrih beſſedy ſe ſposnaio 3. mn. ty pravizhni, inu isvoleni ǀ ſposnajo 3. mn. tu hudu od dobriga spoznati se počutiti se, imeti se: ble dolshan ſe sposnash 2. ed. taistimu, kateri eno dobro beſsedo pred Rihtariam sa tebe gouori, kakor Christuſu ǀ O greshna dusha? doshna sponaj ſe vel. 2. ed. pred spovednikam ǀ de ſi lih je bila Krajliza Nebeſhka vener ſe je dershala, inu ſposnala del. ed. ž s'eno pohleuno deklo Boshyo

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

vinika -e ž grozd divje trte: Jeſt ſim zhakal de bi tu slatku grosdie perneſſil, ali on je perneſſil kiſſile vinike tož. mn. ǀ on meni da na mejſti grosdia te grenke, inu kiſſile vinike tož. mn. ǀ zhe bosh nerodovita oſtala, inu te grenke vinike tož. mn. daialla ǀ je pernesla ta grenke vinike tož. mn. tiga pohujshaina

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bojevati -ujem (bojovati, bojevati, bajovati) nedovršni glagol

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

delati -am (delati, dejlati, dalati, deleti) nedovršni glagol

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

dirjanje -a samostalnik srednjega spola

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

divjačina -e samostalnik ženskega spola

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

divjaščina -e samostalnik ženskega spola

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

divje prislov

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

divji -a -e pridevnik

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

endivija -e samostalnik ženskega spola

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.