Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ16
angel -a/-gla (angel, angal, andel) samostalnik moškega spola
1. versko dobro duhovno bitje, ki živi v nebesih, slavi Boga in opravlja njegova naročila, izvršuje ukaze; SODOBNA USTREZNICA: angel
1.1 dobro duhovno bitje, ki spremlja posameznega človeka in ga varuje; SODOBNA USTREZNICA: angel varuh
1.2 v apokaliptičnih besedilih nadnaravno bitje, ki bedi nad določenim narodom in ga predstavlja
2. hudobno duhovno bitje, ki služi hudiču, zlemu bitju in opravlja njegova naročila, izvršuje ukaze
2.1 kar je posledica delovanja hudobnega duhovnega bitja
3. človek, ki deluje kot posrednik med Bogom in ljudmi; SODOBNA USTREZNICA: duhovni, cerkveni učitelj, voditelj
4. človek brez greha
FREKVENCA: približno 2000 pojavitev v 46 delih
TERMINOLOGIJA: angel zaveze/testamenta, veliki/višji angel
SSKJ²
cíkanje -a s (ī)
glagolnik od cikati: vedel je, kam leti cikanje; hudobno cikanje in namigovanje / cikanje sadnega vina
Pleteršnik
číslati, -am, vb. impf. 1) beachten, Ljubljanska ok.; in Rechnung, in Anschlag bringen; to se ne čisla vmes, das kommt nicht mit in Anschlag, Cig.; čislan za —, vermeintlich, Cig. (T.); č., da je izvoljen, als gewählt ansehen, DZ.; č. koga, da je ameriški državljan, als amerikanischen Bürger ansehen, DZ.; za hudobno č., Vod. (Izb. sp.); — 2) wertschätzen, hochschätzen, in Ehren halten, achten; malo č., geringachten, Cig., Jan.
Celotno geslo Sinonimni
dejánje -a s
1.
uresničenje odločitve ali volje
SINONIMI:
knj.izroč. akt, zastar. čin2, knj.izroč. dej2, knj.izroč. delo, knj.izroč. gesta, ekspr. korak, knj.izroč. kretnja, publ. postopek, ekspr. poteza
2.
vsebinsko in oblikovno zaokrožena enota odrskega dela
SINONIMI:
dramsko dejanje, knj.izroč. akt, zastar. čin2
GLEJ ŠE: hudobija, hudobija, občevanje, perverznost, storiti, storiti, hudodelec, hudodelec, dogajanje, dogajanje
Celotno geslo eSSKJ16
duh1 -a/-u samostalnik moškega spola
1. iz pljuč iztisnjeni zrak; SODOBNA USTREZNICA: dih, dah
1.1 navadno v Stari zavezi, v zvezah živ/živi duh / duh lebna prisotnost življenjske sile; SODOBNA USTREZNICA: dih življenja
2. veter, zlasti šibkejši; SODOBNA USTREZNICA: sapa, vetrič
3. nesnovni del človeka v čustvenem, moralnem in spoznavnem smislu; SODOBNA USTREZNICA: duša, duh
4. v monoteističnih religijah neumrljivo in neuničljivo nesnovno bistvo človeka; SODOBNA USTREZNICA: duša
5. miselne, nazorske značilnosti, sposobnosti; SODOBNA USTREZNICA: duh
5.1 s prilastkom izraža, da je samostalnik deležen značilnosti, sposobnosti, kot jo določa prilastek
6. s prilastkom, ekspresivno človek glede na svoje lastnosti, značilnosti; SODOBNA USTREZNICA: duh
7. navadno v zvezah gospodni/Kristusov duh / duh Boga/Gospoda/Kristusa/Očeta zavedanje, doživljanje božje, Kristusove navzočnosti v človekovi notranjosti; SODOBNA USTREZNICA: božji, Kristusov duh
8. bitje netvarne narave; SODOBNA USTREZNICA: duh
8.1 ustvarjeno bitje netvarne narave; SODOBNA USTREZNICA: duh
8.2 navadno v zvezah z nečisti, hudi, falš ipd. človeku sovražno ustvarjeno bitje netvarne narave, ki pooseblja zlo; SODOBNA USTREZNICA: hudič, hudi duh
FREKVENCA: približno 5000 pojavitev v 47 delih
FRAZEOLOGIJA: v duhu/z duhom
TERMINOLOGIJA: bog/vbog na/v duhu, dar/darovi (Svetega) duha, delo Duha, sad/sadovi (Svetega) duha, (Sveti) Duh / božji duh
SSKJ²
hudičaríja -e ž (ȋ) pog.
1. slabš. navlaka, krama: na podstrešju si našel vsakršno hudičarijo / kupila je zavese, pregrinjala in drugo hudičarijo
2. ekspr. hudobno ali nagajivo dejanje: kdo je naredil to hudičarijo; uganjati hudičarije / naučil se je politike in vseh mogočih hudičarij
SSKJ²
hudíčevstvo -a s (í)
ekspr. narava, lastnosti hudiča: ta ima nekaj hudičevstva v sebi
// zelo slabo, hudobno dejanje: pri njem se zdi verjetno vse, tudi največje hudičevstvo; bogoskrunstva in hudičevstva
Celotno geslo eSSKJ
hudôben hudôbna hudôbno pridevnik [hudôbən hudôbna hudôbno]
    1. v nekaterih zvezah v obliki hudobni ki komu želi, povzroča hudo, zlo, slabo
      1.1. ki kaže, izraža tako željo
    2. kot samostalnik v obliki hudobno lastnost, stanje človeka, da komu želi, povzroča hudo, zlo, slabo; SINONIMI: hudoba, hudobija, hudobnost
STALNE ZVEZE: hudobni duh
FRAZEOLOGIJA: hudobni jezik
ETIMOLOGIJA: ↑hudoba
SSKJ²
hudôben -bna -o prid., hudôbnejši (ó ō)
ki drugim želi in povzroča slabo, hudo: hudoben človek; ekspr. peklensko hudoben; hudobna je kot kača / hudoben otrok / da more biti tako hudoben / hudobno dejanje
// ki izraža, kaže to željo: hudobne oči; ošinil ga je s hudobnim pogledom; hudoben smeh / v duši mu je dozorel hudoben naklep; hudoben namen
♦ rel. hudobni duh hudič
    hudôbno prisl.:
    hudobno gledati, muzati se; sam.: dobri in hudobni
Celotno geslo Sinonimni
hudôben -bna -o prid.
ki drugim želi in povzroča slabo, hudo; ki vsebuje, izraža tako željo, ravnanje
SINONIMI:
zloben, zlonameren, ekspr. črn2, ekspr. demonski, knj.izroč. diaboličen, ekspr. hudičev, ekspr. hudičevski, star. hudobiven, star. hudovoljen, knj.izroč. hudoželjen, knj.izroč. infernalen, knj.izroč. maliciozen, ekspr. mračen, ekspr. mrk2, slabš. pasji, slabš. peklenski, knj.izroč. perfiden, zastar. poreden, ekspr. pošasten, ekspr. satanski, star. strupen, ekspr. strupenski, slabš. svinjski, slabš. škorpijonski, ekspr. temačen, ekspr. temen, ekspr. vražji, zastar. zali, zastar. zel2, knj.izroč. zločest, slabš. zlodejev, slabš. zlodejevski, slabš. zlodejski, slabš. zlodjev, slabš. zlodjevski, knj.izroč. zlohoten, knj.izroč. zlokoben, knj.izroč. zlomiseln, knj.izroč. zlonosen, zastar. zlorad, neknj. pog. žleht1, nar. žlehten
Prekmurski
hüdòben -bna -o prid. slab, nemoralen: Psüvati, ali lagati vsze je hüdobno KOJ 1845, 32
Celotno geslo Hipolit
hudoben pridevnik

PRIMERJAJ: hudobno

Svetokriški
hudoben -bna prid. hudoben: Nikar nedaite S. Rus. T. enimu katiri je hudoben im. ed. m kakor en peſſ ǀ Abel je nedolshin, Cain je hudobin im. ed. m ǀ ta hudobni im. ed. m dol. Herodesh, je bil sturil svesat S. Petra ǀ Kakor je skuſila una hudobna im. ed. ž shena ǀ Ah hudobnu im. ed. s takorshnu ſerze ǀ pishe S. Mattheush od eniga hudobniga rod. ed. m, inu maluvredniga hlapza ǀ Zhe ſi pregreshil is tvoje hudobne rod. ed. ž ſamovolnoſti ǀ sa volo njega hudobniga rod. ed. s, inu hreshniga shulejnia ǀ taku ſe tudi sgodj temu hudobnimu daj. ed. m ǀ je imel en taku hodoben tož. ed. m jeſik ǀ nehajte ſe tulikain jesiti zhes tiga hudobniga tož. ed. m ži. Caina ǀ eno taku hudobno tož. ed. ž, jeſizhno, tagatno, inu ſtrupeno sheno je prenashal ǀ en takorshen zhlovek enu greshnu hudobnu tož. ed. s ſerze imà ǀ s' ſvojm hudobnim or. ed. m ieſikom ǀ s' ſvojo hudobno or. ed. ž sheno Xantippio ǀ Tista dua hudobna im. dv. m stariza … ſama sta poſsuta bilà ǀ ti hudobni im. mn. m bratje nej ſo to veliko lubesen Iosephavo hoteli sposnati ǀ vuzhite ſe vij hudobnij im. mn. m s'shkodo teh drugih nehati ǀ Ah hudobne im. mn. ž muhe ǀ ſe najde tulikain hudobnih rod. mn. ludy ǀ je bilu veliku hodobnyh rod. mn. terdouratnyh Ajdjou perteklu ǀ bom rekal tem hudobnem daj. mn. greshnikom ǀ Tem hudobnim daj. mn. letu kar nej obeden greh ſe ym je sdelu de je ena velika pregreha ǀ Chriſtus je enkrat kregal, inu sfaril te hudobne tož. mn. m Iude ǀ gdu je poſtavil, inu smeshal te hudobne tož. mn. m, s' dobrimy, te greshne s'pravizhnimy ǀ nejſte dershali s'unimij hudobnimi or. mn. primer.> Zhe hudobnishi im. ed. m je ta zhlovik, hushi ſodi, inu govory ad teh drugih ǀ nei ſim obeniga hudobnishiga rod. ed. m mogal naiti ǀ ony ſe nepobulshaio ampak ſhe hudobniſhi im. mn. m rataio ǀ nej bilu na semli hudobnishih rod. mn. ludy kakor ſo bili Egyptiery presež.> Gdu ie bil Faraon? ta nar hudobnishi im. ed. m zhloviK tiga ſvejta ǀ tiga nerhudobnishiga tož. ed. m ži., inu greshniſhiga zhloveka ſo neuſmilenu martrali ǀ Vy pak nar hudobnishi im. mn. m ſte v'Prasnik bily ǀ v' rokah ſvojh ner hudobnishi rod. mn. ſaurashnikou
SSKJ²
hudobíja -e ž (ȋ)
lastnost hudobnega človeka: storiti, žaliti iz hudobije; hudobija ljudi / polastila se ga je hudobija
// zlobno, hudobno dejanje: napraviti, storiti hudobijo; zmožen je velike hudobije
● ekspr. sama hudobija ga je je zelo hudoben
Celotno geslo eSSKJ
hudôbno prislov [hudôbno]
    1. takó, da je izražen namen škodovati, povzročiti hudo, zlo, slabo
      1.1. takó, da je izražen namen povzročati komu neprijetnosti, težave
ETIMOLOGIJA: ↑hudoben
Pravopis
hudôbno nač. prisl. -ej(š)e (ó; ó) ~ gledati
Celotno geslo Sinonimni
hudôbno nač. prisl.
izraža, da dejanje, stanje vključuje željo, drugemu povzročati slabo, hudo
SINONIMI:
zlobno, knj.izroč. maliciozno, ekspr. strupeno, star. strupensko, knj.izroč. zločesto, slabš. zlodejevsko, knj.izroč. zlokobno, neknj. pog. žleht2
Svetokriški
hudobno prisl. hudobno: jest n'hozhem vezh, taku hudobnu, inu grèshnu shjveti ǀ kovazh pak ſe taku grobu, inu hudobnu prutu krajlu sadarshal ǀ v' Jeruſalemi ſo bily ludje sazheli hudobnu, greshnu, inu ajdousku shiveti
SSKJ²
hudôbnost -i ž (ó)
lastnost hudobnega človeka: vse to je počel iz same hudobnosti; dogodek je opisoval z neko hudobnostjo; hudobnost in sovraštvo / v tem tiči vsa hudobnost tega človeka / dovtip brez hudobnosti
// zlobno, hudobno dejanje; hudobija: odpustil ji je vse njene hudobnosti
Celotno geslo Sinonimni
jágabába -e ž
mitol. hudobno, ženski podobno bitje s čarovniško močjopojmovnik
SINONIMI:
mitol. ježibaba
Število zadetkov: 52