Fran

dati dam dov. dati: Kruha nej ſi hotel dati nedol. ǀ to reſnizo nam je hotel dat nedol. saſtopit s. Duh ǀ vam dam 1. ed. ta beli popir ǀ kirkuli na gaſsi eniga petlerja najdesh mu almoshno dash 2. ed. ǀ nej sadosti de drugim pohushajne nedash +2. ed. ǀ Kar Bogu shlishi tu Bogu nadash +2. ed. ǀ neſsaj mu da 3. ed. ta cent denaru ǀ kakor ta roſha dà 3. ed. mèd zhebellam ǀ Leta Catharini prou dâ 3. ed. ǀ ona je ſvojga ſijnu skrila, inu ga neda +3. ed. skuhat, inu snejsti ǀ ſvoij drushini ni sbeſſedo, ni s'djanam pohushajna nedà +3. ed. ǀ Bogu ſe samiri, de nedá +3. ed. njemu ſvoi Sveti shegen ǀ ona nej k' obenimu nuzu, ſadu dobriga nadà +3. ed. ǀ ſe sglihata, roko ſi data 3. dv., de hozheta priatela biti ǀ ſvejt, inu hudizh pak ga ogolufata, inu druſiga njemu nedaſta +3. dv. ampak reve, inu shaloſt ǀ damo 1. mn. perloshnoſt ǀ vy pak ym date 2. mn. nekatere groshe ǀ vasho Hzher moshu daste 2. mn. ǀ obene huale mu nedate +2. mn. ǀ inu ſcepter v'roko mu dadò 3. mn. ǀ pignole ym dado 3. mn. jejſti ǀ ali pak manshi mirro dadè 3. mn. ǀ kateri taku shkodliue navuke dajò 3. mn., inu zhloveka sapeleio ǀ nashi vinogradi nam deſſetine nedadò +3. mn. ǀ spodobne zhaſti, inu huale S. Rus. T. nedado +3. mn. ǀ njemu neda do +3. mn. vekshi urednosti ǀ ſerze dadoſi 3. mn.+ sa volo Boshio vſe martre preſtati ǀ daj vel. 2. ed. nam kruhika ǀ dai vel. 2. ed. meni tvoio S. gnado ǀ Bug ti nedai +vel. 2. ed. jutrishniga dneua dozhakat ǀ nedaj +vel. 2. ed. Bug, de bi drugazhi od Marie Matere Boshje miſlili ǀ daimi vel. 2. ed.+ meſſa ǀ aku edn ti vſame ioppo, daimu vel. 2. ed.+ she plaish ǀ Dainam vel. 2. ed.+ tedaj polovizo tvoje shaloſti ǀ Bug tebi dej vel. 2. ed. ſrezho ǀ Vſe lete ſi vſhe enkrat v'nasho oblast dal, dei vel. 2. ed. tedaj nam tudi, lete, kateri ſo tudi shiveli, kakor ony ǀ Vſimimo tedaj Ceſſarju leto hualo, ter daimo vel. 1. mn. jo Nashimu Odresheniku Chriſtuſu JESUSU ǀ Veſſelimoſe, inu zhaſt dajmu vel. 1. mn. Bogu ǀ rajtingo dajte vel. 2. mn. od vashiga shivejna ǀ dejte vel. 2. mn. y en dober ſvit ǀ Nikar nedaite +vel. 2. mn. S. Rus. T. enimu katiri je hudoben kakor en peſſ ǀ njemu je bil ta leben dal del. ed. m ǀ obeniga lona ne bo dall del. ed. m ǀ Gospud Bug vam je bil dau del. ed. m tiga Synu ǀ jeſt bi nedal +del. ed. m zhes pet vinariu sa leto kravizo ǀ Synvu ſi bila imè dalla del. ed. ž Ruben ǀ je bila dala del. ed. ž tulikajn blaga ǀ Vsaketera deshela po ſvojm jeſiku je Bogu imè data del. ed. ž ǀ meni drugiga bi nadala +del. ed. ž temuzh en ſam guant ǀ kadar moja dusha bo prishla iskat tu moje greshnu truplu na ſodni dan, de bi raitingo dalu del. ed. s od ſvojga lebna ǀ njegovu truplu en lep duh je od ſebe dallu del. ed. s ǀ S. Iogri nam ſo en exempel dali del. mn. m ǀ ſmò radi almoshno dalli del. mn. m ǀ petleriu pak de bi imel od sheie umreti bi ene kapelze nedali +del. mn. m ǀ taku de bi ſe njemu kriviza godilla, kadar bi njemu libre nedalli +del. mn. m ǀ Aron je menil de shene nihdar nebodo pervolile, inu nijh slatù dallè del. mn. ž … ali k'zhastu tiga Malika prezei ſo dalle del. mn. ž ǀ de s'vashim truplom nebote drugim pohushajna dale del. mn. ž dati se pustiti se: ſe taku mozhnu vkorenini, de ſe nedà +3. ed. vezh vun potegnit čez dati predati, izročiti: Judom ga zhes dash 2. ed., de ga bodo krishali ǀ Christus poprej glavo doli perpogne, inu potle dusho zhes da 3. ed. ǀ vidimo, de poprej dusho zhes dadò 3. mn., inu ſhe li kadar vmerjò ǀ Rihtnim hlapzom yh zhes dadò 3. mn. ǀ puſtimo hudizham kar Bug ym je zhes dall del. ed. m ǀ kadar bi tebe tvoja Goſpoiska Rabelnu zhes dalla del. ed. ž ǀ vas bodo Angelzi, inu Svetniki sapuſtili, inu tem smerdlivem hudizkom zhes dalli del. mn. m nah dati popustiti, biti popustljiv, prizanašati: en hishni Gospodar imà s'ſvojo sheno shiveti, lubit, poterplejne imeti, inu nah dati nedol. ǀ k' ſnaminu de groſovitnoſt tyh marter bo nag dalla del. ed. ž ǀ kadar uode ſo bile nah dalle del. mn. ž, ta zholn je bil shal pozhivat na ta viſsoki hrib Armenie noter dati navesti, nakazati: Noter da 3. ed. Iſmaelu de Iſaka ie vuzhil malikovati ǀ hude miſli mu noterda 3. ed. ǀ vſe tu vam noter da 3. ed. Hudizh ǀ Ali Bug ſe vsmilij zhes Iosepha, inu njegovim bratom noter da 3. ed. to miſsu, de onij ſo bilij njega is shterne isulekli rajtingo dati položiti račun, odgovarjati: kadar imajo rajtingo Bogu pred ſpovednikam dati nedol. ǀ Tudi vy Hoshtery bote mogli rajtingo dati nedol., od tajste premajhine mire, inu vage s'katerimi ſte ludy goluffali ǀ rajtingo dajte vel. 2. mn. od vashiga shivejna slovo dati slovo dati, odsloviti: je urshoh imela taiſtom slavu dati nedol. ǀ mu ſapovei de ima ſlavu s'hishe taiſti ſvoij priatelzi dati nedol. ǀ hitru mu ſlavu da 3. ed. ǀ ſo ga proſsili de bi taisti loterzi Slavu dal del. ed. m ǀ bote ſlavu dali del. mn. m tej vashi priatelzi srce dati opogumiti: ſerze da 3. ed. ſvojm, Iogrom, Kateri tudi polovizo od shalosti, inu ſtraha martvi ſo bily ǀ gdu menite Nem. Nem. de je bil tako muzh, inu ſerze dal del. ed. m Chriſtuſu vshe polovizo mertvimu ǀ Gdu je bil dal serze del. ed. m, inu muzh tej zartani Gospej Iudit ven se dati predstaviti se (za nekoga drugega), izdati se: sa tiga volo ſe vun dà 3. ed. sa nje ſtriza ǀ Se vun dadò 3. mn. ſa tu kar nejſo, de li ludje ogolufaio, inu dobizhik imaio ǀ ie enkrat dial Iudom, kateri ſe ſo zhudili de Chriſtus Se ie ſa boga vun dal del. ed. m vero dati verjeti: takorshnem nimamo vere dati nedol., ter cilu yh imenuie norze, kateri hozheo is Svejsd prerokouati ǀ zhe meni nhzhete vero dati nedol., vſaj Resnizi Nebeſhki, Chriſtuſu Ieſuſu bote mogli veruati ǀ Beſsedam S. Blasha ſte vero dale del. mn. ž

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

glava -e ž glava: on je glava im. ed. mij ſmo glidij ǀ nevej kej mu glava im. ed. ſtoj ǀ oſlova glaua im. ed. sto kron je koshtala ǀ eno shelesno streho verhi njega glave rod. ed. ſo mogli dershati ǀ ſim enkrat bral od ene vuzhene glaue rod. ed. ǀ ſledniga od glàve rod. ed., do noge pogledala ǀ moshgane is'glave rod. ed., inu is kostij mousik ſe ym zjdy ǀ suoje ozhij s'glave rod. ed. ſi sderejo ǀ S'en ſam gard pogled ſo uredni otrozy de bi ym ozhy s'glaue rod. ed. sderli ǀ ternievo krono mu sglave +rod. ed. sderejo ǀ mij ſmo dolshni ſe pofliſsat k'nashi glavi daj. ed. Christuſu Iesuſu priti ǀ Bukve prebera, inu glavo tož. ed. ſi lomi s'shtuderajnam ǀ tedaj sapovesh njega ob glauo tož. ed. djati ǀ Boleſan mu je v'glavo tož. ed. udarila ǀ Holophernusu je bila glovo tož. ed. odſekala ǀ je vezh ludij pobil, Kakor ti imash laſsi na glavi mest. ed. ǀ ſledni po suoj glavi mest. ed., inu pameti bode meni odgovoril ǀ 72. luken v'glavi mest. ed. imà ǀ vſe skuſi koſsilu mu v' glavy mest. ed. tizhy ǀ je taiſtiga s' shibo poglavi +mest. ed. udaril ǀ kranzel, s' rosh spleten, kateriga je naglavi +mest. ed. imel ǀ s'enem tardem kamenam pot glavo or. ed. ſo leshali ǀ En klabuk nemore duei glavi tož. dv. pokriti ǀ Lushej bi en klabuk duei glavi tož. dv. pokril ǀ kapusne glave im. mn. ſe nej ſo maiale, kakor lete Gospoiske ǀ druge poſsode, inu glaſsu nenuzaio, ampak martuashkih glavu rod. mn. zhipine ǀ ſtu glau rod. mn. zhloveskih ǀ vsdignite gori vaſhe glave tož. mn., inu gledajte oslova glava neumen človek: kaj bi li ſnal ta oſſloua glava im. ed. ǀ O ti oslova glava im. ed.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

Jezus -a m osebno lastno ime Jezus: Jesus im. ed. je gartroshe tergal, kranzelne pletel ǀ je enkrat Ieſus im. ed. S. Catharini Senenski dial ǀ Christus Iesus im. ed. ſe S. Gertrudi perkashe ǀ JESVS im. ed. pak oſtru k' njemu je djal ǀ obena druga rejzh y nej naprej prishla, ampak Chriſtus Jeſus im. ed. ǀ Ieſes. im. ed. Kir samerkaite de tu ſvetu Ime imà pet buchſtobou ǀ ſte molili, zhaſtili, inu hualili Svetu Reshnu TELV Odreshenika nashiga Chriſtuſa Jesusa rod. ed. ǀ lozhen biti od teh lubih Svetnikou, od Marie Divize, od Christuſa Ieſuſa rod. ed. ǀ martra inu ſmert Chriſtuſa Jeſuſa rod. ed. ſe ſpomina per S. Mashi ǀ kadar je kry vidil je ſpolnil na ta kryvavi put Chriſtuſa Jesuſa rod. ed. ǀ De Mashniki ſò Nameſtniki Synu Boshjga Chriſtuſa JESVSA rod. ed. obeden nima zviblat ǀ je bil lete Boshje Pashete na meſtu Chriſtusa Jeſusa rod. ed. vumoril ǀ koku ſe je godilu Synu Boshimu Chriſtuſu Jesusu daj. ed. ǀ ſo bily perpelali eniga mutiza k' Nashimo Odresheniku Chriſtuſu JESUSU daj. ed. ǀ s' dellam je mogal ſashlushiti ſhivejne ſebi, Jeſuſu daj. ed., inu Marij Divizi ǀ Je en Capitan k'Jeſuſu daj. ed. ſtopil ǀ tezhe k'Iesuſu daj. ed., inu ga proſsi sa leto gnado ǀ karsheniki ſo taku nehvaleshni Chriſtuſu JESUſU daj. ed. ǀ Nashimu zartanimu JESVSV daj. ed. uſe drugazhi ſe je sgodilu ǀ ſo ieſuſu daj. ed. kadillu offrali ǀ de bi ti tuoje krajlevſtvu ſapuſtila, inu v' Ieruſalem prishla Ieſuſu daj. ed. offruvati ǀ Vy yſzhete Jesusa tož. ed. Nazarenskiga tiga krishaniga ǀ Spomnite na Chriſtusa JESUSA tož. ed. ǀ na drugu nej miſlil dokler je shivil kakor na ſvoiga lubiga Ieſuſa tož. ed. ǀ Jeſuſa tož. ed. shalio ǀ Goſpud pomeni nashiga Goſpuda Chriſtuſha Jesuſa tož. ed. ǀ Chriſtuſa JESUSA tož. ed. ſo pregainali ǀ ta dua Turna pomenio JESVSA tož. ed., inu MARIO ǀ ſe najdem per Chriſtuſu Jesusu mest. ed. ǀ prebivio v' Chriſtuſu Jeſuſu mest. ed. ǀ O dusha moja! imi ti vſaj poterplejne s' JESVSAM or. ed. ǀ sa ſvojm sheninom Iacobom Chriſtusham Iesuſam or. ed. Jézus Krístus, lat. V Iesus Christus, gr. Ἰησοῦς Χριστός (med 7 in 2 pr. Kr.–med 29 in 33 po Kr.)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

nikar2 vez. 1. (in) ne: letu je bilu li ena fabla nikar reſniza ǀ ga nepelò gori te Postojne, kakor piſhejo ti Poeti od Boga Iupitra, nikar te ribe Delphini, kakor Neptuna ǀ Boga niker ſami ſebe lubiti ǀ jeſt ſim taisti, Kateri ludy oſkerbim, inu negar Egypt ǀ ſo gvishnu tudi nekadaj shuline, inu pantofelne noſſili, ali nicar toku rogate, inu offertne, kakor sdaj yh noſſio 2. niti: poshle shabe, inu mijr nepuste nikar per miſi, nikar na posteli ǀ nemore nikar meni, nikar mojmu ſijnu Iesuſu dopasti ǀ Sakaj pustite tedaj pretezhi en dan, en teden, en meſsiz, inu cilu enu lejtu, de nikar li enkrat eno dobro, inu S. manungo nemate Boga zhastiti ǀ nikar hudizh, nikar svesde, ni tovarstuv ſamorio zhloveka v' greh perſiliti nikar li (samo) ne samo: danaſhna s: skriunost nar prezhudnishi nikar li meni ſamimu, temuzh tudi s: Chatolish Cerqui ǀ Sakaj cipreſ nikarli v'ſpumladi, ino pò leti, temuzh tudi po ſimi ſelen oſtane ǀ zhloveka pak vbijesh nikar li s' oroshiam, ampak tudi s' jeſikam ǀ Ta ſveta molitva nikar li ſamu naſs rejshi od vſiga tiga hudiga, inu shkodliviga, temuzh tudi nam sproſsi vſe kar je dobru, inu nuznu nikar uže 1. vendar ne: S. Piſſmu pravi, de is rebra je ſiſidal sheno, nikar vshe kakor vy reskladate, ampak kakor Philippus Diez ǀ Nikar vshe de bi dusha Bug ratala, kakor nekatiri kezery ſo menili, ampak kakor S. Ambrosh je djal ǀ On ga je reshil, inu odkupil, nikar vshe s' slatam, ali ſrebram, ampak s' Sveto Reshno kryvio ǀ Na taisti ſtrashni ſodni dan, bo prishal ta Rihtar Nebeſhki na semlo, nikar vſke kakor ta parvi krat 2. kaj šele: nimamo ſamy sadoſti kruha sa nas, nikar vshe sa tulikajn lazhniga folka 3. ne samo: taku Bug bo tebe, kakor Ioſepha nikar vshe zhes Egijpt, temuzh v'Nebeſhku krajleustovu pousdignel

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

odrešenik -a m odrešenik: nash Odreshenik im. ed. Christus Iesus tem mutastem je beſsedo povernil ǀ odreshenik im. ed. Chriſtus Iesus Herodesha nej hotu imenuat Krajla, ali zhloveka, temuzh mu pravi liſiza ǀ naſh Odreſhenik im. ed. Chriſtus v'silnu zhudni podobi ſe je bil prikasal S: Ioannesu ǀ naſh Odrèshenik im. ed. pravi od njega ǀ Chriſtus naſh Odrèſhenik im. ed. vſijh ſtanu ludy je bil poklizal na ta hrib Tabor ǀ vaſs proſsim sa Pet kryvavih Ran Nashiga Odreshenika rod. ed. Christuſa Iesuſa ǀ Mij pak ſe imamo zhuditi nad dobruto Naſhiga Odrèshenika rod. ed. Christuſa Iesuſa ǀ nelubite Vaſhiga odrèſhenika rod. ed. ǀ k'ſvojmu Stuarniku, inu Odresheniku daj. ed., ſe nepofliſsate ǀ veliko krivizo ſvoimu Odresheniku daj. ed. ſo ſtrili ǀ kej bodete shlahtnishi spisho, jnu bulshi vinu nashli, kakor per naſhimu odreſheniku daj. ed. ǀ zhast, inu hualo, ketero cellu kershenstvu danas iſkashe krajlu zheſs vſe krajle Christuſu Iesuſu Odrèsheniku daj. ed. Nashimu ǀ ſuper Christuſa Iesuſa odreshenika tož. ed. naſhiga ǀ vezh lubish en denar, kakor pak G: Boga tuojga odreſhenika tož. ed. ǀ s'kakushnim ſerzom bosh mogla v'Cerkui reshalit tuojga Odrèshenika tož. ed. ǀ shtimajte Christuſa Vaſhiga Boga, inu odreſhenika tož. ed. ǀ vſe kar dobriga, lepiga, inu nuzniga zhlovik shelejti more, v' G: Bogu naſhimu odresheniku mest. ed. ſe najde ǀ ſte dolshni ſe yh annat, inu s' Chriſtuſam Odreshenikam or. ed., vashim ſe sglihat

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

poflisati se -am se dov. potruditi se: je dolſhan ſe pofliſſat nedol. dobra djania dopernashat ǀ Sveit sapovej ſe pofliſſat nedol. doſti blaga sadobit ǀ mij ſmo dolshni ſe pofliſsat nedol. k'nashi glavi Christuſu Iesuſu priti ǀ ſe pofliſash 2. ed. offertnu tvoje telu guantat ǀ sdaj ſe pofliſsash 2. ed. zhloveku, lushtom, inu hudizhu shlushiti ǀ ble ſe poflisash 2. ed. sklede, inu tallerje zhiſte, inu snashne imeti … kakor sa tuojo dusho ǀ sakaj tedaj ſe nepofliſash +2. ed. tojſtu skuſi ſveto almoshno v' nebeſſa shranit ǀ taiſtemu perglihat ſe nepofliſſash +2. ed. ǀ zhe hishni ozha ſe ne pofliſſa 3. ed. vſe rezhy veno dobro ordingo poſtavit ǀ Sledni zhlovik ſe pofliſsa 3. ed. sa sdrauje svojga teleſsa ǀ ſe pofliſa 3. ed. de ludje v'greh perpravi ǀ ſe pofliſsà 3. ed. s' beſſedo ǀ moj folk pak nepofliſſa +3. ed. vbeyshat shtrajfingam ǀ vener ſe nepofliſsa +3. ed. prezej osdravit ǀ my ſe pofliſſamo 1. mn. kar premorimo ǀ my ſe pofliſsamo 1. mn. Kar nam je mogozhe Sapuvidi Boshje dershati ǀ ſe pofliſſate 2. mn. taiſte potalashit, inu spravit ǀ v'vſijh vishah pofliſsate 2. mn. ſe varuat, de bi nevmadeſheli guant vashiga teleſsa ǀ vy nemorite, inu ſe nepofliſsate +2. mn. navuzhiti vaſhe otroke S. Litanie molit ǀ nej ſe pofliſſaio 3. mn. Iſraeliterje premotit ǀ s'hishe beshat ſe pofliſsajo 3. mn. ǀ Oh ſrezhni ſtutaushentkrat taiſti, kateri ſe pofliſſajo 3. mn. ſapuvidi Boshje dershati ǀ ſa tu nemario, inu ſe nepofliſsaio +3. mn. njeh dusho ozhistit ǀ ſe nepofliſsaio +3. mn. ſvoje otroke vuzhiti ſtrah Boshij ǀ ludje ſe nepofliſſaio +3. mn. nauzhiti eno dobro ſmert ſturiti ǀ Kadar ena fara, ali Capellania bogata je prasna ſtu Mashniku taisto doſezhi ſepofliſsaio +3. mn. ǀ pofliſſaj ſe vel. 2. ed. taku dober exempel tem drugem dati ǀ pofliſſaiſe vel. 2. ed. de bodo ſapezhatane, inu ſasnaminiene s' mojo britko martro ǀ pofliſsajſe vel. 2. ed. njega od te martre reſhit ǀ pofliſsaimo ſe vel. 1. mn. tudi dobra della imeti ǀ Pofliſsajmo ſe vel. 1. mn. daleshni ratat gnadam ǀ pofliſſaimo ſe vel. 1. mn. Nem. Nem. v' Zerku pojti ǀ V' nebeſsa pofliſsaimoſe vel. 1. mn. priti ǀ pofliſſaimoſe vel. 1. mn. kar nam je ner vezh mogozhe zhaſtiti, moliti, inu hualiti S. Rus. T. ǀ pofliſſaite ſe vel. 2. mn. ſpet jo perpravit na pot tiga isvelizhajna ǀ pofliſſajte ſe vel. 2. mn. kar nar ble vam je mogozhe ǀ Pofliſsajte ſe vel. 2. mn. sapuvidi Boshje dershati ǀ pofliſſaiteſe vel. 2. mn. dobre shene biti ǀ pofliſſajteſe vel. 2. mn. kar ner vezhe vam je mogozhe ǀ vſelej pofliſsajteſe vel. 2. mn. eno dobro manungo imeti ǀ pofliſaiteſe vel. 2. mn. vſelej eno dobro S. Manungo imeti ǀ pofliſſuiteſe vel. 2. mn. taku v'vashim ſtanu shueti ǀ potle ſe je pofliſſal del. ed. m tudi tu ſvoje ſturiti ǀ kar nar vezh je bilu njemu mogozhe ſe je pofliſsal del. ed. m Dino potroshtat ǀ jest ſim ſe vſijh vishah profliſsal del. ed. m en krajzer vudobit ǀ de bi ſe nepofliſſal +del. ed. m taiſte is ognia reishit ǀ kakor ſe je pofliſſala del. ed. ž S. Gerthrud ga potolashit ǀ kadar bi una salublena Pershona tulikain pofliſsala del. ed. ž ſe G: Bogu dopasti ǀ ta dua nesrezhna zholnaria ſta bila sgorela, dokler ſe nejſta pofliſſala del. dv. m sprainizo samashiti ǀ mij tudi ſe bomo pofliſſali del. mn. m v'Nebu priti ǀ tij ſe ſo pofliſsali del. mn. m, Kar nar vezh ſo snali ǀ De bi my ſe pofliſali del. mn. m Priatelni Boshy ratat ǀ molzhati je ena lepa zhednost, po Kateri ſe ſo mozhnu pofliſalj del. mn. m ti Philoſophi Zapis profliſsal ima r zaradi tiskarske napake, take kot v zapisu prouvdin pri → povodenj; → flisati se.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

verovati -ujem/-am nedov. verjeti, verovati: kokush ym je branila, inu djala de nimaio verovat nedol. Salamandri ǀ Accius Poeta nikuli nej hotel verovati nedol. ǀ tij Modri Iudij ſe ſo pustili taku hitru pregovorit eno kazho molit, inu verouat nedol. de taista ijh bo osdravila ǀ ſledni karshenik je dolshan verouati nedol., tukar ſe moli v'Apostolish Veri ǀ nej ſim hotela vervat nedol. ǀ imamo s' peretnizami nashe vere vervati nedol. ǀ Concilium Nicænum kateri naſs vuzhi veruat nedol., inu taku molit ǀ zhe meni nhzhete vero dati, vſaj Resnizi Nebeſhki, Chriſtuſu Ieſuſu bote mogli veruati nedol. ǀ jest verujem 1. ed. v's. Evangeli ǀ verovam 1. ed. Cajetanu ǀ Rad vervjem 1. ed., de bi nekateri shnidary radi imeli, de bi Angely sa nyh shivali ǀ jeſt nevervjam +1. ed. de bi sdaj na svejtu en taku pravizhen zhlovik ſe naſhal ǀ aku hudizhu vervash 2. ed. ǀ sakaj verujesh 2. ed. de strup vſebi ima ǀ ti veruejesh 2. ed. de bi ſi urat, ali nogo slomil ǀ Nej sadosti de ti verujes 2. ed. de Christus je sa naſhe grehe ſvojo S: Rèshno krij prelil ǀ neverovash +2. ed., de je Bug, kateri pravi ǀ aku letu nevervash +2. ed. nej ſi Chriſtian ǀ tedaj nevorovash +2. ed. kar Bug govori ǀ zhe meni nevervjesh +2. ed. vprashaj lete, kateri ſo yh poſnali ǀ ti neverujesh +2. ed., kar ſam s. Duh pravi ǀ de ſi glih edn vſe veruje 3. ed. kar je dolshan ǀ Krail veruie 3. ed., ſe reserdij ǀ Leta kateri drugazhi dershj, ali verua 3. ed. je panan od Svete Katolish Zerkue ǀ kakor pak ſo samerkali, inu vidili, de hishni Ozha verova 3. ed., vſy ſo ſnym potegnili ǀ en Turk, ali Ajd, kateri neverua +3. ed. de je paku sa te greshne perpraulen ǀ Concilium Tridentinum sa Kezerja dershi taiſtiga, kateri neverva +3. ed. de ſe vize na unim ſveiti naideio ǀ ſdai na ſveitu eden drugimu neveruie +3. ed., inu neſaupa ǀ aku meni ne verujete 2. mn. poshluſhajte S. Baſiluſa ǀ aku verovate 2. mn. v' Boga ǀ aku meni ne vervjete 2. mn. ǀ Kadar vy zhudeshe, inu mirakelne nevidite, taku neverujete +2. mn. ǀ aku meni nevervate +2. mn., vprashaite Svetiga Petra ǀ zhe meni neverouate +2. mn. ǀ nej ludje verovaio 3. mn. kar govorim, ali ne ǀ jest vejm de Nem. Nem. veroveio 3. mn. vſe tu kar s. Chat: Kersh: Cirqu sapovej ǀ ludje raishi tu hudu veruaio 3. mn., kakor pak tu dobru ǀ vener meni vezh vervajo 3. mn. Kakor tebi ǀ taiſtom vervaio 3. mn., katerem Accius Poeta nikuli nej hotel verovati ǀ timu folsh Preroku verovajo 3. mn., de shiher greshnu shivè ǀ v' Europi tudi ſe najde veliku ſtaraverizou, katiri nevervaio +3. mn. v' S. Duhà ǀ verouaj vel. 2. ed. meni ǀ aku meni ne vervjete, verujte vel. 2. mn. S: Augustinu ǀ verovajte vel. 2. mn. meni ǀ vervaite vel. 2. mn. meni, de tudi letukai edn nas vidi ǀ Neverovajte +vel. 2. mn. Nem. Nem. temu folsh Preroku ǀ aku meni ueverujete +vel. 2. mn., poshlushajte S. Augustina ǀ v' Chriſtuſa je verval del. ed. m ǀ kadar bi ti veroval del. ed. m de golufia, tatvina, oharnia Nebu do vekoma zhloveku sapre ǀ Kadar bi ti veroual del. ed. m de shentovaine tuoio dusho vumorij ǀ Kadar bi verovol del. ed. m de je Bug ǀ sa nym vſa njegova hisha je verovala del. ed. ž v' Chriſtuſa ǀ pre naglu je vervala del. ed. ž beſſedam te golufne kazhe ǀ vſy njegovi otrozhi ſo v'Chriſtuſa verovali del. mn. m ǀ v'ſajne ſo vervali del. mn. m, inu babie vere nuzali ǀ ony nèſo veruvali del. mn. m v' mene

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

abelski -a -o pridevnik

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

ajdovski1 -a -o (ajdovski, hajdovski, ajdoski, ajdovuski°, ajduski) pridevnik

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

ampak (ampak, anpak) veznik

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

andohtljiv -a -o (andohtliv, andahtliv) pridevnik

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

antikrist -a (antikrišt, antikrist) samostalnik moškega spola

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

bati bojim nedovršni glagol samo v nizu glagolov in v pesmih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

besedica -e (besedica, besejdica, besedeca) samostalnik ženskega spola

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

blizi1 nepregibni pridevnik

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

boljše1 (bulše, bolše, bujlše) primernik prislova

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

brat -a samostalnik moškega spola

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

bridko2 (britku, britko) prislov

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

cagati -am nedovršni in dovršni glagol

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

čas1 -a (čas, čes, čaš) samostalnik moškega spola

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.