Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar Pohlinovega jezika

Celotno geslo Pohlin
nato [natọ̑] prislov

nato

Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar

Vorenc
mlad prid., F40, acunabilis, od ẛibike, od mladih nóg; dentatio, raſtenîe teh ẛoby mladim otrokom; depuber, vel depubis, cilú mlád; infantes, mladi ne govorèzhi otroci; lunae coitus, mlai, mlada luna; nefrens, -dis, enu mladu praſſè; neomenia, mlai, mlád méſſiz; pipiones, mladi golobzi; tener, -ra, -rum, ſuptyl, mlád, mekák, zartliu
  1. mlajši , F2, frater minor natu, tá mlaiſhi brat; junior, mlaiſhi
  1. najmlajši , frater minimus, tá nar mlaiſhi brat
Vorenc
mladi sam., F8, adolescentiari, adolescenturire, teh mladih norzhie tribati; foetulus, -a, -um, rodovitin, kateri doſti mladih ima; foetura, -ae, ta vus zhas kar ena ṡhivál noſſi mlade; juvenilis lusus, teh mladih ygra; nidulari, ſe gnéṡditi, ali v'gnéṡdi mlade lezhi; paedagogus, -gi, en ſhulmaſter, ali preceptor, teh mladih vuzhenyk; pelicanus, -ni, tyza Pelikán, kateri s'ſvojo kryvjo ſvoje mlade pita; progenerare, roditi, mlade imeti
  1. mlajši , F4, discipulus, joger, ſhular, mlaiſhi; juvenes, mlaiſhi, mladenizhi; minor natu, tá mlaiſhi; philosophaster, -tri, en mlaiſhi teh, kateri modrúſt lubio
  1. najmlajši , minimus natu, tá narmlaiſhi
Vorenc
skoraj prisl., F20, admodum, ſylnu, mozhnu, ẛkorai, ṡadoſti, vezhkrat; ferè, fermè, ṡkorai, bliṡu; grandis natu, ṡkorai ſtar, ſylnu ſtar; jam, ṡdai, ali ṡkorai, vṡhè; ordinariè, vekſhi deil, ṡkorai vſelei; penè, ṡkorai, bliṡi; probabiliter, ṡkorai de je timu takú; quasi, kaku debi, ṡkorai
Vorenc
star prid., F112, anicula, ena ſtara babiza; antiquus, ſtar; crusma, en ſtar nékadanî inſtrument, na kateri ſo bili, kadàr ſo pleſſale te ſtare babe; discubitorius, -ÿ, tudi ena vaikuſhniza po ſtari navadi, na kateri ſo per jédi ſedéli; elementarius, en ſtar piſſár, kateri ſe ſhe tega ſtariga ṡazhetka vuzhy; juniculus, -li, tú ſtaru veliku deblu, inu korèn ene vinske terte; trien, -nis, -ne, try leita ſtar; veterrinus, -a, -um, ſylnu ſtar, ramnu ṡlú ſtar, cilú do konza ſtar; vetustè, vetustiſsime, cilú v'ſtari navadi
  1. stariši , F4, adolescere, pomladiti, ſhe raſti, vekſhi ali ſtariſhi perhajati; frater major natu, tá ſtariſhi brat; major, vekſhi, ſtariſhi; patricius, -ÿ, teh ſtariſhih meſtnih goſpudou eden, ſtare ṡhlahtnoſti zhlovék

Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: star prid., scordisci Liv. die ehemaligen Kroaten ſtari Hrovatji

Slovar jezika Janeza Svetokriškega

Svetokriški
kamenje -a s kamenje: kameine im. ed., inu lejſſ tulikajn vela, kakor je velal ob zhaſſu Numa Pompiliusa ǀ tu Camenje im. ed. je shelelu poſtela ratat ǀ kamen verhu kameina rod. ed. ne bo oſtalu ǀ nejſte is kameina rod. ed. ampak is meſsa ǀ is kamejna rod. ed., kateru raven S. Stephana ſe mala ǀ kakor de bi glavo imèli s'shelesa, parſi s'brona, noge s'kamènia rod. ed. ǀ je ſposnal mozh, inu nuz tiga Kamejnia rod. ed. ǀ tu kamenje tož. ed. odvalj, tiga mladenizha vun slejzhe ǀ Natu ſo ony kamejne tož. ed. pobirali ǀ tu kameine tož. ed. bo v' kruh preobernil ǀ ſi ſturila lahku tu teshku kamine tož. ed. ǀ ſo hoteli Nashiga Odreshenika s' kameinam or. ed. pobiti ǀ G. Bug je bil sapovedal s' kameinam or. ed. poſſuti, inu umorit Achana ǀ ſò njega s' kamejnam or. ed. poſsipali ǀ tiga druſiga ſo s' kamainam or. ed. pobyli ǀ ta mladi porod potouzhe s'Camejnam or. ed. ǀ Jeremia Preroka ſo bily s'kamejnam or. ed. poſsuli ǀ TaKushne Mojſeſs je sapovedal s'Kameniam or. ed. poſipat ǀ Stephan ſe pusti s'kamenjam or. ed. poſsuti ǀ je sagrejen s'drevam S: Chrisha, s'kamejnom or. ed. teh S: Sacramentu ǀ ſò njega s'kamenjem or. ed. poſsipouali ǀ s'kamejniam or. ed. poſsuti
Svetokriški
lučati nedov. lučati, metati, obmetavati: ſa krajlam tekal, inu s'kamejnom, inu s'blatam njega luzhal del. ed. m (II, 177) ǀ je od velike iese kameine gori v' nebeſſa luzhal del. ed. m, kakor de bi hotel Samiga Vſigamogozhiga Boga vdarit (V, 405) ǀ Natu ſo ony kamejne pobirali, de bi v' njega luzhali del. mn. m (V, 225)
Svetokriški
nato prisl. nato: Na tu Lucifer k'njemu pravi ǀ na tu pertezhe Krajleua uahta ǀ Natu ſò djala vſa driveſſa k' ternu: pojdi ti, inu bosh nash Krajl ǀ obene huale mu nedate, temuzh she natu ga reshalite ǀ na tuga s'postele slezhe, inu sapovei tem drugim hudizhom de ga imaio na raſin natekniti
Svetokriški
pobirati -am nedov. pobirati: ſmeti po gaſi pobira 3. ed., inu v'hisho noſsi ǀ v'prasnik je derua poberal del. ed. m, inu ſekal ǀ fliſſnu je poberala del. ed. ž po nyvi tu klaſovie ſem, ter kje reſtroſſenu ǀ Natu ſo ony kamejne pobirali del. mn. m, de bi v' njega luzhali
Svetokriški
trn -a m 1. trn: gledaio kej tern im. ed. tizhij ǀ ta bodezhi tèrn im. ed. tiga greha velikukrat rani vasho dusho ǀ bom jeſt tebi ta tern tož. ed. s' noge sleku ǀ Chriſtus pak 72 ternjo rod. mn. imà v' ſvoj Sveti glavi 2. trnov grm: Tern im. ed. v'ſpumladi, kadar je bil poln zvejtia, ſe je bil preuſel ter ſe je shpot dellal s'fige, katera nima zvejtia ǀ Natu ſò djala vſa driveſſa k' ternu daj. ed.

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja

Celotno geslo eSSKJ16
adplicirati -am dovršni glagol
kdo; komu kaj narediti, da kdo postane deležen česa; SODOBNA USTREZNICA: pridružiti
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Celotno geslo eSSKJ16
ah medmet
1. pogosto v zvezi z nagovorom izraža duševno trpljenje, zlasti žalost, obup; SODOBNA USTREZNICA: oh, joj
1.1 v zvezi z (retoričnim) vprašanjem izraža pretresenost, obžalovanje zaradi možnega
1.2 v zvezah z gorje, jo, ve, koga/česa, komu izraža grožnjo, svarilo ali obžalovanje
2. izraža čustveno prizadetost
2.1 zaskrbljenost, strah; SODOBNA USTREZNICA: joj
2.2 pogosto v zvezi z nagovorom in vprašanjem stisko, napetost, negotovost; SODOBNA USTREZNICA: joj
2.3 kesanje, obžalovanje; SODOBNA USTREZNICA: oh, joj
2.4 sočutje; SODOBNA USTREZNICA: oh
2.4.1 pogosto v zvezi z nagovorom izraža ponižnost, skromnost; SODOBNA USTREZNICA: oh
3. izraža neprijetno spoznanje, večkrat povezano z razočaranjem; SODOBNA USTREZNICA: oh, ah
4. pogosto v zvezi z nagovorom in/ali vprašanjem izraža začudenje, večkrat povezano z ogorčenjem, razočaranjem; SODOBNA USTREZNICA: o, oh
5. v zvezi z nagovorom izraža nasprotovanje, zavrnitev; SODOBNA USTREZNICA: oh, ah
5.1 v zvezi z nagovorom in (navadno) z (retoričnim) vprašanjem izraža nasprotovanje navedeni možnosti in hkrati pritrjevanje nasprotni; SODOBNA USTREZNICA: oh, ah
6. izraža zavrnitev, nejevoljo; SODOBNA USTREZNICA: ah
7. izraža zadovoljstvo, navdušenje, veselje; SODOBNA USTREZNICA: ah, o
8. v zvezi z nagovorom izraža spoštovanje, hvaležnost; SODOBNA USTREZNICA: ah
9. navadno v zvezi z nagovorom izraža prošnjo, željo, hotenje; SODOBNA USTREZNICA: o
9.1 izraža močno željo, hrepenenje po čem; SODOBNA USTREZNICA: ah, oh
10. v zvezi z nagovorom izraža podkrepitev trditve, mnenja; SODOBNA USTREZNICA: o, oh
FREKVENCA: 227 pojavitev v 16 delih
Celotno geslo eSSKJ16
ajd1 -a (ajd, hajd, hed) samostalnik moškega spola
1. zlasti v judovstvu pripadnik ljudstva, ki ni izvoljeno božje ljudstvo; SODOBNA USTREZNICA: Nejud
1.1 mn. ljudstvo, ki ni izvoljeno božje ljudstvo
1.2 mn. katero koli ljudstvo, narod ne glede na versko ali kulturno pripadnost
2. v krščanstvu kdor ni prejel starozaveznega božjega razodetja; SODOBNA USTREZNICA: pogan
2.1 kristjan, ki ni rojen ali vzgojen kot jud
3. navadno v zvezah s Turki, Judi kdor veruje v več bogov; SODOBNA USTREZNICA: mnogobožec
4. s stališča sporočevalca kdor ne časti pravega boga
4.1 kdor ne priznava Kristusa za Boga; SODOBNA USTREZNICA: nekristjan
4.2 kdor ne priznava Alaha za boga in Mohameda za njegovega preroka; SODOBNA USTREZNICA: nemusliman
FREKVENCA: približno 1900 pojavitev v 35 delih
TERMINOLOGIJA: modri (učeni) ajdje
Celotno geslo eSSKJ16
ali1 (ali, oli) veznik
1. v ločnem priredju, zlasti v zvezah ako – ali (nikar/ne), bodisi – ali (nikar/ne), (si) bodi/bodite – ali (nikar/ne), si – ali (nikar/ne), li – ali (nikar/ne), [vprašalni stavek] – ali (nikar/ne) za vezanje stavkov ali stavčnih členov, ki se vsebinsko izključujejo; SODOBNA USTREZNICA: ali
1.1 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, sta protipomenska
2. v ločnem priredju, zlasti v zvezah ako – ali, ali – ali, bodisi – ali, (si) bodi/bodite – ali, če – ali, li – ali za vezanje stavkov ali stavčnih členov, ki kažejo na možnost izbire; SODOBNA USTREZNICA: ali
2.1 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, sta med seboj neodvisna
2.2 v trojni formuli in pri naštevanju (kopičenju) za uvajanje posameznih členov (ali zadnjega)
2.3 negotovo, prekrivno z geslom alii za uvajanje prevodnih različic zaradi razlik v prevodnih predlogah
3. v ločnem priredju za vezanje stavkov ali stavčnih členov, ki se med seboj dopolnjujejo; SODOBNA USTREZNICA: ali
3.1 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, se dopolnjujeta
3.2 v trojni formuli in pri naštevanju (kopičenju) za uvajanje posameznih členov (ali zadnjega)
3.3 za uvajanje pojasnila k naslovu
4. v ločnem priredju za vezanje stavkov ali stavčnih členov, katerih pomen je skoraj enak; SODOBNA USTREZNICA: ali
4.1 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, sta sopomenska
4.2 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, sta manj znana/tuja beseda in beseda, ki jo natančneje pomensko določa ali razlaga
4.3 v trojni formuli za uvajanje posameznih členov (zlasti zadnjega)
4.4 za uvajanje besede, besedne zveze s podobnim, enakim pomenom
5. v protivnem priredju za uvajanje nove trditve namesto prej zanikane; SODOBNA USTREZNICA: ampak
6. v protivnem priredju, tudi v zvezah ali vsaj/saj, ali vsaj/saj viner/vunar, ali viner/vener/vunar/vini za izražanje nasprotja s prej povedanim; SODOBNA USTREZNICA: ampak, toda
6.1 za izražanje nasprotja, ki dopolnjuje prej povedano
6.2 za izražanje nepričakovanega
6.3 za izvzemanje, omejevanje
6.4 za stopnjevanje
7. v protivnem priredju, z oslabljenim pomenom za dopolnjevanje, pojasnjevanje prej povedanega
8. za opozoritev na prehod k drugi misli; SODOBNA USTREZNICA: ampak, toda
FREKVENCA: približno 17000 pojavitev v 50 delih
Celotno geslo eSSKJ16
altar -ja/-a samostalnik moškega spola
1. v judovstvu mizi podobna priprava za čaščenje Boga oz. za opravljanje daritev Bogu; SODOBNA USTREZNICA: oltar
1.1 mizi podobna priprava za opravljanje daritev malikom; SODOBNA USTREZNICA: oltar
1.2 navadno s prilastkom mesto žrtvovanja/darovanja Jezusa Kristusa
2. v krščanstvu mizi podobna priprava, navadno okrašena, za opravljanje krščanskega bogoslužja; SODOBNA USTREZNICA: oltar
3. kar je darovano na taki pripravi; SODOBNA USTREZNICA: oltarni dar
FREKVENCA: približno 900 pojavitev v 29 delih
TERMINOLOGIJA: altar žganega ofrovanja, gorski altar, kadilni altar, služabnik altarja, služiti/streči altarju / vardevati altarja, zakrament altarja
Celotno geslo eSSKJ16
andoht -i (andoht, andaht) samostalnik ženskega spola
1. zavestna (miselna) zbranost; SODOBNA USTREZNICA: pozornost, predanost
2. kar se kaže v natančnem in vestnem izpolnjevanju verskih dolžnosti; SODOBNA USTREZNICA: pobožnost
3. v zvezi z lasten pamet, premislek, presoja
4. velika prizadevnost, navdušenje za kaj; SODOBNA USTREZNICA: gorečnost
5. Bogu dana obljuba, katere prekršitev je greh; SODOBNA USTREZNICA: zaobljuba
FREKVENCA: 109 pojavitev v 26 delih
Celotno geslo eSSKJ16
anvzeti se -vzamem se dovršni glagol
1. kdo; koga/česa narediti, omogočiti, da bodo zadovoljene potrebe koga; SODOBNA USTREZNICA: zavzeti se (za koga), poskrbeti (za koga)
1.1 kdo; kogarod. imeti, izraziti pozitiven odnos do koga; SODOBNA USTREZNICA: sprejeti (koga)
1.2 kdo/kaj; za kaj narediti, da se bo kaj uresničilo, normalno potekalo; SODOBNA USTREZNICA: zavzeti se (za kaj), poskrbeti (za kaj)
2. nedov., kdo; za kaj delati za pridobitev česa; SODOBNA USTREZNICA: prizadevati si (za kaj)
3. kdo; česa narediti, da pride kaj v zavest in postane njena sestavina; SODOBNA USTREZNICA: zavedeti se (česa), sprejeti (kaj)
4. kdo; česa narediti kaj za svoje z vsemi posledicami; SODOBNA USTREZNICA: vzeti nase, prevzeti
4.1 kdo; česa narediti kaj za svoje, zlasti neupravičeno; SODOBNA USTREZNICA: prisvojiti si
5. kdo; česa pokazati željo, pripravljenost spoznati kaj, ukvarjati se s čim; SODOBNA USTREZNICA: zmeniti se (za kaj)
FREKVENCA: 173 pojavitev v 10 delih
Celotno geslo eSSKJ16
apostolski -a -o (apostolski, apostelski, apostoski) pridevnik
1. ki se nanaša na apostole; SODOBNA USTREZNICA: apostolski
2. ki je v zvezi s papežem kot naslednikom apostola Petra; SODOBNA USTREZNICA: apostolski
FREKVENCA: 51 pojavitev v 13 delih
TERMINOLOGIJA: apostolska cerkev, apostolska vera, apostolski list
Celotno geslo eSSKJ16
arnoš -a (arnoš, arnož, arnaš) samostalnik moškega spola
1. kovinska vojaška obleka, ki ščiti trup; SODOBNA USTREZNICA: oklep
2. oblačila in predmeti za bojevanje; SODOBNA USTREZNICA: bojna oprema
3. navadno s prilastkom kar varuje, brani človeka v duhovnem smislu; SODOBNA USTREZNICA: zaščita
FREKVENCA: 65 pojavitev v 11 delih
TERMINOLOGIJA: hiša arnošev/k arnošem
Celotno geslo eSSKJ16
barigla -e samostalnik ženskega spola
lesen ročni sodček; SODOBNA USTREZNICA: barigla
FREKVENCA: 16 pojavitev v 5 delih
Število zadetkov: 110