Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ16
blato -a (blatu, blato) samostalnik srednjega spola
1. razmočena zemlja; SODOBNA USTREZNICA: blato
2. prijeta, sprijeta, odvečna snov na površini; SODOBNA USTREZNICA: umazanija
3. kar je malo ali nič vredno; SODOBNA USTREZNICA: malenkost, ničevost
3.1 moteč, nepotreben dodatek; SODOBNA USTREZNICA: navlaka
FREKVENCA: 113 pojavitev v 21 delih
FRAZEOLOGIJA: gorivzdigniti kaj iz blata, vreči kaj v blato
Celotno geslo eSSKJ16
bogastvo2 -a (bogatstvo, bogastvu, bogastvo, bogatstvu) samostalnik srednjega spola
1. velike materialne dobrine; SODOBNA USTREZNICA: bogastvo
2. stanje bogatega človeka; SODOBNA USTREZNICA: bogastvo
3. velika količina, množina, mera; SODOBNA USTREZNICA: obilje
4. kjer ima kdo neomejeno oblast; SODOBNA USTREZNICA: kraljestvo
FREKVENCA: 69 pojavitev v 17 delih
Celotno geslo eSSKJ16
cipeliš -a (cipeliš, cipelš) samostalnik moškega spola
parnost se izraža množinsko obuvalo s trdnejšimi podplati, ki sega največ čez gleženj; SODOBNA USTREZNICA: čevelj
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Pleteršnik
čelę̑šnjak, m. 1) die Ecksäule des Ofengeländers, Kr.-Valj. (Rad); č. stoji ob oglu peči, spodnji del mu tiči v podu, gornji del pa ne sega do stropa, Gor.; — das Ofengeländer selbst, Guts., Cig., Jan., M., Gor.; po čelešnjaku perilo obešajo, Gor.; — die Ecke des Ofengesimses, Dict., Polj.; — 2) ein am Ofengeländer angebrachter Sitz, C., Železniki (Gor.); — 3) der Holzspanleuchter, Notr., Dol., BlKr.; — 4) psovka: ti čelešnjak ti! = tepec, Ljubljanska ok.; — (govori in piše se največ: čelešnik); prim. stsl. čelesьnъ, praecipuus, od čelo, gen. nekdaj: čelese, Mik. (Et.); rus. čelesnikъ = čelo peči.
Celotno geslo eSSKJ16
čevelj -vlja (črevl, čevl, čevel, črievelj*) samostalnik moškega spola
parnost se izraža množinsko obuvalo s trdnejšimi podplati, ki sega največ čez gleženj; SODOBNA USTREZNICA: čevelj
FREKVENCA: 119 pojavitev v 18 delih
Celotno geslo eSSKJ16
človečki1 -a -o (človečki, človecki, človejčki) pridevnik
1. ki je značilen za ljudi, človeka; SODOBNA USTREZNICA: človeški, človekov
1.1 ki je v nasprotju ali dopolnitvi z božjim; SODOBNA USTREZNICA: človeški
1.2 biblijsko, v zvezah človečke roke/duše/oči / človečki otroci ljudje
1.3 biblijsko, v zvezi človečko dete človek glede na svojo majhnost, nepomembnost vpričo Boga
1.4 v zvezi človečko srce človek glede na značajske, čustvene značilnosti
1.5 v zvezi človečka žlahta skupnost vseh ljudi na svetu; SODOBNA USTREZNICA: človeški rod, človeštvo
1.6 v krščanstvu, v zvezah sin človečki / človečki sin učlovečeni božji sin kot odrešitelj človeškega rodu; SODOBNA USTREZNICA: Sin človekov
FREKVENCA: približno 500 pojavitev v 15 delih
Celotno geslo eSSKJ16
daljen -ljna -o (dalen, dajlen) pridevnik
1. krajevno zelo oddaljen
1.1 ki sega, se razprostira v daljavo; SODOBNA USTREZNICA: daljen
2. časovno zelo oddaljen; SODOBNA USTREZNICA: daljen
2.1 ki traja dolgo časa; SODOBNA USTREZNICA: dolgotrajen
FREKVENCA: 55 pojavitev v 15 delih
Pleteršnik
dò,* I. praep. c. gen. 1) bis zu, a) o prostoru: do konca sveta, bis ans Ende der Welt; do hriba se peljati; brada mu sega do tal; od hiše do hiše; ni moči do njega (priti), man kann nicht bis zu ihm gelangen; z adverbijem: do kod? bis wohin? wie weit? (= do kam, C.); do tod, (do tukaj), bis hieher; do nekam, bis irgendwohin, Cig.; z adverbialnimi izrazi: do sredi sobe, bis zur Mitte des Zimmers; do pod klancem, bis zum Fuße des Hügels; — pren. do živega priti komu, jemanden empfindlich treffen, jemandem beikommen; — = pri: ni drugega videti nego luč do luči, LjZv.; bila je hiša tako natlačena, da ni mogel nihče sesti, ampak stal je mož do moža vso noč, Jurč.; glava do glave se je videla, Erj. (Izb. sp.); b) o stopnji, (bis zu einem gewissen Grade): do smrti ranjen, tödtlich verwundet; do krvi, do krvavega so se stepli, bis aufs Blut; do nazega sleči koga; do sitega se najesti, sich satt essen, (do sita, Jan., Mik.); do presita, bis zur Uebersättigung, C.; do čistega (do čista, Mur., Jan., C., Mik.), vollends, total; do celega (do cela, Jan., BlKr.-M.), gänzlich; do dobrega, (do dobra, Mik., Jan.), gehörig, recht; ko se dan stori do dobrega, Ravn.-Mik.; do tancega vse izpolniti, alles genau erfüllen, Burg.; do malega, (do mala, Jan., Ben., Mik.), bis auf Weniges; fast, beinahe; do sedem ur hoda, beiläufig sieben Stunden Weges, Levst. (Rok.); do besed, wörtlich, Cig.; do pike, do zobca, accurat, Jan.; do polu, do polovice, zur Hälfte, Cig.; do kraja, vollends: do kraja koga pokončati; nimajo do ostanka kruha (= da bi ga ostajalo), Zv.; krava ima mleka zmeraj dovolj do ostanka, Zv.; — do tretjega gre rado, alle guten Dinge sind drei; — do na tri mesece se more zmanjšati rok, DZ.; — c) o času: spati do belega dne, in den Tag hinein schlafen; do trde noči, spät in die Nacht hinein; do današnjega dne, bis auf den heutigen Tag; tega do smrti ne bom pozabil; do sih dob (mal), bisher; do tistih dob (mal), bis dahin; — z adverbiji: do zdaj, bisher; do takrat, bis dahin; do kar, (= dokler), Levst. (Sl. Spr.); z adverbialnimi izrazi: do popoldne; do blizu božiča, Levst. (Zb. sp.); — 2) kaže kako mer: an; do starišev sem pisal, Met.; do mene poslan, an mich gesendet, Cig.; obrniti se do koga, sich an jemanden wenden; imam prošnjo do vas, Met.; — 3) kaže razmerje: gegen; kaj imaš do mene? Levst. (Rok.); Če se mu kaj do mene zdi, Naj pride k meni le v gosti, Npes.-K.; — meni je do koga (česa), mir ist an jemandem (etwas) gelegen; meni do tega nič ni, Levst. (Rok.); do tega mi je veliko, Svet. (Rok.); ako nam je kaj do zdravja, Vrt.; vsem tem do besede ni bilo mnogo, LjZv.; trd do ubogih, Ravn.-Mik.; laskav do gospode, dober do vseh, Levst. (Rok.); — zu; ljubezen do domovine, do otrok; — 4) außer: izgubil sem ves denar do enega goldinarja, Svet. (Rok.); vsi do enega, katerega bomo še omenili, Andr.; — II. praep. znači: 1) da je dejanje do nekod dospelo: doiti, dokričati, dočakati; dopleti do polu njive, mit dem Jäten bis zur Hälfte des Ackers kommen; do nas je dosmrdelo, der Gestank drang bis zu uns; — 2) da je dejanje do konca dospelo: doslužiti, ausdienen; dogospodaril je, er ist mit seiner Wirtschaft am Ende; doklel je, er hat ausgeflucht (= er wird nicht mehr fluchen); za letos smo dosejali, für dieses Jahr haben wir das Säen beendet; — 3) da je dejanje do zaželenega uspeha dospelo: dopovedati komu kaj, jemandem etwas klar machen; domisliti se, sich erinnern; — 4) znači dodevanje, hinzu: dodati, hinzugeben; to je slaba mera, domerite! füget das Fehlende hinzu! prim. Mik. (V. Gr. IV. 202.).
Celotno geslo eSSKJ16
do1 predlog z rodilnikom
1. pogosto v zvezi noter do za izražanje meje v prostoru, do katere sega dejanje; SODOBNA USTREZNICA: do
2. pogosto v zvezi noter do za izražanje meje v času, do katere sega dejanje; SODOBNA USTREZNICA: do
2.1 za izražanje konca časovno pogojenega zaporedja
3. redko v zvezi noter do za izražanje posledice dejanja; SODOBNA USTREZNICA: do
3.1 za izražanje visoke stopnje, intenzivnosti
3.2 ekspresivno, v zvezah do grunta, do konca, do tal, do ušes ipd. popolnoma, povsem
4. pogosto v zvezi noter do za izražanje količinske meje; SODOBNA USTREZNICA: do
5. v zvezi od – (noter/notri) do za izražanje začetne in končne meje
5.1 v prostoru
5.2 v času
5.3 pri količini
6. v zvezi od – (noter) do za poudarjanje velikega obsega
7. za izražanje ponavljanja, temeljitosti ipd.
7.1 v zvezi od – do s ponovljenim samostalnikom
7.2 v zvezi od enega (+ sam.) do drugega
FREKVENCA: približno 2500 pojavitev v 44 delih
FRAZEOLOGIJA: od glave do nog, od obličja do obličja / od ust do ust
Celotno geslo eSSKJ16
dolg2 -a -o (dolg, dalg, dulg) pridevnik
1. ki ima med skrajnima koncema razmeroma veliko razsežnost; SODOBNA USTREZNICA: dolg
2. navadno z izrazom količine ki izraža razsežnost med skrajnima koncema česa; SODOBNA USTREZNICA: dolg
3. ki traja razmeroma veliko časa; SODOBNA USTREZNICA: dolg, dolgotrajen
3.1 ki izraža razsežnost glede na trajanje
3.2 v zvezi dolg čas razmeroma veliko časa trajajoče nedoločeno časovno obdobje; SODOBNA USTREZNICA: precej časa
4. ki ima veliko razsežnost glede na vsebino; SODOBNA USTREZNICA: obsežen
5. ki ima veliko razsežnost glede na rast, mere; SODOBNA USTREZNICA: visok, velik
5.1 izraža razsežnost glede na rast, mere
6. v zvezi dolgo zanašanje dolgotrajno prenašanje česa neprijetnega brez izražanja nejevolje; SODOBNA USTREZNICA: potrpežljivost
FREKVENCA: približno 600 pojavitev v 37 delih
FRAZEOLOGIJA: dolg čas, kratiti dolg čas
Pleteršnik
dosèg, -sę́ga, m. d. električne iskre, die Schlagweite, V.-Cig.; pogl. dosežaj.
Pleteršnik
dosegamal, adv. = do sega malu, bisher, C.
Prekmurski
ètakši -a -e kaz. zaim. takšen: gdare je etakſi gláſz prineſeni knyemi KŠ 1771, 718; Etaksa sega te britke ſzmrti SŠ 1796, 97; Zetakſega nyegovoga piſzma KŠ 1771, 433; Etaksa Bo'za zmo'znoſzt BRM 1823, 95; ſzmo pa mi piſzali etakse ſzkontsanye, KŠ 1771, 409; zavüpa tüdi vu etaksem tüváristvi ſzvojem SIZ 1807, 6; Pri etaksem znamenitom tüváristvi SIZ 1807, 9; Z-etaksim tálom sze je resuvala KOJ 1845, 5; Etakši so AI 1878, 28; proſzili ſzo etakse knige BKM 1789, 5; Etakſe ſzo nyegove ricsí SŠ 1796, 44
ètakši -a -e sam. tak: Etaksi, csi merjéjo, kakti czvetécse rou'se KOJ 1845, 84; etaksi vszigdár bisztrêse delajo AIP 1876, br. 4, 7; etakse ſzo pa vſze, ſtere KŠ 1754, 60
Prekmurski
gnàti ženém nedov. gnati: kak je ſivincse ſega pred ſzebom gnati KM 1790, 54; gnao ſze je veſz ſereg ti ſzviny na ſzkakouv vu mourje KŠ 1771, 27; Koza ne bi sla na szenye, da je nebi gnali KAJ 1870, 136; zabloudjenoga güncza ali oſzla, domou nyemi ga 'zeni KŠ 1754, 52; pren. lubézen Te je gnála znebéſz doli BKM 1789, 21
gnàti se ženém se gnati se: Ali raztrgao je i vezala, i gnao ſze je od vrága vu püſcsáve KŠ 1771, 194; kruci nyih edna csrejda sze je nad Bisztrico gnála KOJ (1914), 146; priſzpodobno je kválom morſzkim, ſteri ſze od vötra ſzemo tamo 'zenéjo i premetávajo KŠ 1754, 148
gnáni -a -o gnan: Od 'zelnoszti [I 'zaloszti] Gnán pojbics 'ze idti scsé KAJ 1870, 29; Klára k-ednoj jabláni gnána KAJ 1870, 17
Prekmurski
hüdovžívanje -a s zloraba: Visszaélés; hüdov'sivanye, lagoja sega, odváda KOJ 1833, 183
Prekmurski
Kretánec -nca m Krečan: Cretánczi i Arabiánczi csüjemo KŠ 1771, 345; Kretánczov lagoja ſega KŠ 1771, 657
Pleteršnik
mȃł 2., m. 1) der Zeitpunkt: do sega malu, bisher, Skal.-Mik.; do sega mala, Mik. (Et.); (do sega mal, Trub. [Post.], Očitna izpoved iz 15. stol., Let. 1889, 157.); od tistega malȗ = od tistih mal, Gol.; do sih mal, bis jetzt, bisher; od sih mal, von jetzt an; po sih mal, von jetzt an, künftighin; tudi: dosihmal, odsihmal, posihmal; od tistih mal, seit jener Zeit; od le-teh mal, ogr.-C.; — od teh malov, Jap.-Valj. (Rad); od tistih malov, Ljub.; od mladih malov k delu se vaditi, Jap. (Prid.); katere malȋ, einige Male, katere malȋ? wann? C.; vsakši mal, k vsakšemu malu, jedesmal, ogr.-C.; — 2) m. mleka, soviel Milch auf einmal gemolken wird, Mik. (Et.), Kr.-Valj. (Rad); — was einmal gekocht wird: za en mal krompirja, Lašče-Levst. (Rok.); — 3) das Essen, ogr.-Mik. (Et.); — po poroki v krčmo na mal (= na kosilo) iti, Laško (Št.); — prim. stvn. māl, der Zeitpunkt, srvn. māl, das auf einmal aufgetragene Essen, Mik. (Et.).
Prekmurski
mladenóg prid. neskl. mlad: zvedo, jeli sze dekline frisko zalübijo mládenôg csloveka AI 1875, br. 1, 4; te'zko delo, tém bole je tô mládenôg csloveki AI 1875, 2, 5; Ta devojka vszefelé szpitáva, kak je tô sega mládenôg lidém AIP 1876, br. 7, 6
Prekmurski
návada -e ž navada, običaj: Szokás; návada, sega KOJ 1833, 174; dönok mi je drága má grejsna návada KM 1783, 282; tákse kákse návade zdr'závanyem düsnoga zvelicsanya iſzkati KŠ 1754, 4; gori idoucſsi oni v-Jeru'zálem pouleg návade ſzvétka KŠ 1771, 171; Prides brezi vöre li znávade eſzi BKM 1789, 237; nego li ſztáro dobro návado naſzledüjemo KŠ 1754, 211; Naſledüjte eto lejpo návado BKM 1789, 6; Takovo návado i ſzmrt nadnami má SŠ 1796, 41; Vampir pa to návado má AI 1878, 7; csi ſze ne obrej'zete po návadi Moj'zeſovoj KŠ 1771, 388; Četvérorokne Stvári se po návadi za opice imenüjo AI 1878, 6; Solszke návade vrloga Skolnika KOJ 1845, 6; ſzam jaſz nikaj nej vcsino prouti lüſztvi naſemi KŠ 1771, 428; ka nyim je potrejbno i Moj'zeſove czeremonie i návade zdr'závati KŠ 1771, 667; dokecs ga je nej na krotkejse miszli, návade i sege privcsila KOJ 1848, 10
Prekmurski
nekédik prisl. nekje: je sega nekédik praviti vu prousztom zgucsávanyi KOJ 1833, 57
Število zadetkov: 60