Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo Pregovori
dober je sestavina izrazov
Baba je baba, najboljša je slaba, Boljša je domača gruda kot na tujem zlata ruda, Čisti računi, dobri prijatelji, Dober glas seže v deveto vas, Dober glas seže v deveto vas, slab pa še dlje, Dober počitek je pol dela, Dober sosed je več vreden kot vsa žlahta, Dober sosed je zlata vreden, Dobra vaga v nebesa pomaga, Dobro blago se samo hvali, Dobro se z dobrim vrača, Dobro se z dobrim vrača, slabo pa s slabim, Dobro spanje je pol zdravja, Kdor je dober, je oslu podoben, Konec dober, vse dobro, Namen je bil dober, Slab začetek, dober konec, Stara koka, dobra juha, Vsak izgovor je dober, Vse je dobro, kar se dobro konča
V VARIANTI IZRAZOV: Bolje prva zamera kot zadnja, Bolje vrabec v roki kot golob na strehi, Kar je preveč, še s kruhom ni dobro, Kdor visoko leta, je pilot, Lepa beseda lepo mesto najde, Petek je slab začetek, Spanec je boljši kot žganec, Vse se da, če se hoče, Začetek je polovica dela, Zgledi vlečejo
Celotno geslo eSSKJ16
doiti° doidem (dojti, dujti, duiti, doiti) dovršni glagol
1. kdo; kogatož. s hitrejšim premikanjem priti do koga, ki gre spredaj; SODOBNA USTREZNICA: dohiteti
2. kdo; do koga/česa s premikanjem začeti biti na določenem mestu; SODOBNA USTREZNICA: priti, prispeti
3. kdo/kaj; komu/čemu, h komu/k čemu, s prisl. določilom časa izraža začetek obstajanja česa; SODOBNA USTREZNICA: nastopiti, priti
4. kdo/kaj; komu, s prisl. določilom načina postati last koga; SODOBNA USTREZNICA: pripasti
5. kdo/kaj; komu biti dodeljen, dan; SODOBNA USTREZNICA: pripasti
FREKVENCA: 110 pojavitev v 17 delih
Pravo
dopústnost kázenskega pregôna -i -- -- ž
Jezikovna
Dovršnik ali nedovršnik ob prevajanju iz angleščine

Zanima me, ali je kot prevod angleškega glagola v nedoločniku priporočljivo slovenski prevod zapisati v dovršni ali nedovršni obliki, npr.:

to slam – loputati ali zaloputniti to snuggle – stiskati se ali stisniti se

Celotno geslo eSSKJ
dramatizíranje dramatizíranja samostalnik srednjega spola [dramatizíranje]
    1. predelava proznega ali pesniškega dela za uprizoritev; SINONIMI: dramatizacija
    2. ekspresivno pojmovanje, prikazovanje česa resneje, huje, kot je v resnici; SINONIMI: ekspresivno dramatizacija
ETIMOLOGIJA: ↑dramatizirati
Celotno geslo eSSKJ16
drugi3 -a -o vrstilni števnik
1. ki v zaporedju ustreza številu dva; SODOBNA USTREZNICA: drugi
1.1 sestavina imena, ki označuje nosilca kot drugega z istim izhodiščnim imenom; SODOBNA USTREZNICA: Drugi
1.2 v zvezah s krat, mal pri ponavljanju na drugem mestu; SODOBNA USTREZNICA: drugič
2. sestavina večbesednih vrstilnih števnikov, v katerih nastopa drugi in desetica; SODOBNA USTREZNICA: dva...; danes pisava skupaj in oblika za glavni števnik
3. ki sledi prejšnjemu; SODOBNA USTREZNICA: drugi, naslednji
4. ki je po lastnostih ali vlogi enak ali podoben komu; SODOBNA USTREZNICA: drugi
5. ki je, se nahaja na bolj oddaljenem koncu, strani glede na izhodišče; SODOBNA USTREZNICA: drugi, nasprotni
5.1 v zvezi s stran ki ima v primerjavi s kom drugačen pogled, nazor in/ali nastopa proti njegovemu delu, mnenju, naziranju
FREKVENCA: skupni pojavitveni sklop ↓
FRAZEOLOGIJA: drugi leben, drugi svet
TERMINOLOGIJA: druga persona bogastva/v bogastvu, drugi prihod, drugo rojstvo
Celotno geslo eSSKJ16
drugirojstvo -a samostalnik srednjega spola
začetek drugačnega, čistega življenja, ki je posledica izbrisa izvirnega greha pri krstu; SODOBNA USTREZNICA: prerojenje, ponovno (duhovno) rojstvo
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Celotno geslo eSSKJ16
drugočrojenje -a (drugučrojene) samostalnik srednjega spola
začetek drugačnega, čistega življenja, ki je posledica izbrisa izvirnega greha pri krstu; SODOBNA USTREZNICA: prerojenje, ponovno (duhovno) rojstvo
FREKVENCA: 10 pojavitev v 5 delih
Celotno geslo eSSKJ16
drugočrojstvo -a (drugučrojstvu) samostalnik srednjega spola
začetek drugačnega, čistega življenja, ki je posledica izbrisa izvirnega greha pri krstu; SODOBNA USTREZNICA: prerojenje, ponovno (duhovno) rojstvo
FREKVENCA: 32 pojavitev v 9 delih
Celotno geslo eSSKJ16
drugočstvarjenje -a (drugučstvarjene) samostalnik srednjega spola
začetek drugačnega, čistega življenja, ki je posledica izbrisa izvirnega greha pri krstu; SODOBNA USTREZNICA: prerojenje, ponovno (duhovno) rojstvo
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Jezikovna
Dva priimka moške osebe: drugič

Pri vprašanju se sklicujem na odgovor: Dva priimka moške osebe: kako sklanjati in kako navajati

Iz odgovora sklepam, da pravilo iz starega pravopisa o sklanjanju dvodelnih neslovanskih priimkov, ki se pišejo z vezajem – tj. da se sklanjajo samo v drugem delu –, ni več aktualno in bo torej v novem pravopisu zapisano priporočilo, da se takšna imena (v večini primerov) sklanjajo v obeh delih.

Naslednji primeri iz knjige Borisa Urbančiča O jezikovni kulturi: Joliot-Curieja, Kremser-Schmidta, Meyer-Lübkeja, Toulouse-Lautreca, Wolf-Ferrarija bi se torej po novem sklanjali: Joliota-Curieja, Kremserja-Schmidta, Meyerja-Lübkeja, Toulousa-Lautreca, Wolfa-Ferrarija.

SSKJ²
dvogôvor -a m (ȏ)
1. pogovor, navadno med dvema osebama: imela sta dolg dvogovor / delo je napisano v obliki dvogovora / dramski, filmski dvogovor
2. izmenjava mnenj med zastopniki različnih stališč z namenom doseči soglasje ali sporazum: ta obisk je začetek konstruktivnega dvogovora med našima državama
Celotno geslo eSSKJ16
e1 črka
1. peta črka abecede; SODOBNA USTREZNICA: e
2. šesta črka azbuke; SODOBNA USTREZNICA: e
FREKVENCA: 21 pojavitev v 9 delih
Jezikovna
Ednina ali množina pri pojmovnih samostalnikih: »življenje ljudi«

Zanima me, kako je z besedo življenje, kadar gre za življenje več ljudi. Primer:

Načelo sorazmernosti mora imeti instrumentalno moč, ki daje smisel abstraktnim zakonskim zahtevam in prepovedim pri vsakdanjem oblastnem poseganju v življenja ljudi.

A bi moralo pisati: /.../ poseganju v življenje ljudi?

Podoben primer je tudi "dno jezera":

Dna kotanj so uravnana z ilovnato naplavino, kar nakazuje na občasno ojezeritev njihovih dnov in na odlaganje poplavnega sedimenta.

A bi morala biti beseda dno v ednini? Primer:

Dno kotanj je uravnano z ilovnato naplavino, kar nakazuje na občasno ojezeritev njihovega dna in na odlaganje poplavnega sedimenta.

Celotno geslo eSSKJ
ekvinókcij ekvinókcija samostalnik moškega spola [ekvinókci]
    čas, ko dan in noč trajata enako dolgo; SINONIMI: enakonočje
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Äquinoktium) iz lat. aequinoctium iz aequus ‛enak’ + nox ‛noč’
Pravo
elektrónski zemljíškoknjížni prêdlog -ega -ega -óga m
Celotno geslo eSSKJ
enakonóčje enakonóčja samostalnik srednjega spola [enakonóčje]
    čas, ko dan in noč trajata enako dolgo; SINONIMI: ekvinokcij
ETIMOLOGIJA: iz enaka noč
Celotno geslo eSSKJ
ép épa samostalnik moškega spola [ép]
    1. dolga pripovedna pesnitev, navadno o pomembnem dogodku, v kateri nastopajo junaki, bogovi; SINONIMI: privzdignjeno epos
    2. filmsko, dramsko, literarno delo o pomembnem dogodku, ki poveličuje junaštvo in vključuje slikovite, množične prizore; SINONIMI: ekspresivno epika, ekspresivno epopeja, ekspresivno epos
    3. ekspresivno dalj časa trajajoče dogajanje, ki vzbuja občudovanje zaradi izjemnih dosežkov, veličastnosti, ali pripoved o takem dogajanju; SINONIMI: ekspresivno epika, ekspresivno epopeja
    4. ekspresivno dolga pripoved, ki je zaradi obravnavanja številnih, navadno manj pomembnih podrobnosti dolgočasna, nezanimiva
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Epos) iz gr. épos ‛pripoved’, prvotneje ‛beseda, izraz, govor, reklo, obljuba’, iz ide. *u̯eku̯- ‛govoriti’, tako kot lat. vōx, stind. vāk- ‛beseda, govor, glas’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
épika épike samostalnik ženskega spola [épika]
    1. literarno ustvarjanje, ki se osredotoča zlasti na pripoved, opis dogajanja, ali literarna dela kot rezultat tega ustvarjanja
    2. celota epov kake skupnosti, jezika, avtorja
    3. ekspresivno filmsko, dramsko, literarno delo o pomembnem dogodku, ki poveličuje junaštvo in vključuje slikovite, množične prizore; SINONIMI: ep, ekspresivno epopeja, ekspresivno epos
    4. ekspresivno dalj časa trajajoče dogajanje, ki vzbuja občudovanje zaradi izjemnih dosežkov, veličastnosti, ali pripoved o takem dogajanju; SINONIMI: ekspresivno ep, ekspresivno epopeja
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Epik iz ↑ep
SSKJ²
evokatíven -vna -o prid. (ȋ)
knjiž. ki izzove evokacijo: začetek romana je izrazito evokativen
♦ lit. evokativni ekvivalent evokacija
Število zadetkov: 601